PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOT* % Mtr a. uw*uu An, OMM «f MIT iMtk UVIMI Am F ETO-YKAB XXV r Ta^LT^ Jx Chkago, IUm petek, 16. septembra (Sep. 16), 1982. AaospUn- ftc »aHtajr »t »psclal r»U 'ol >o»U|> for la —ctioa iies,T««roiriH5rr^ Administracija zadržuje konstrukcijski program ■olkah, dasl ne S Senator Wagner dr«* Tudn« korporacijo in zaklad- aičarja ___ I Wa8h»ngton. - Daai je *e več dva meseca odkar je konji določil večje vsote za jav-fl dela »e administracija še ni ^ant dabi pričela izvajati ta PGgradbeni načrti so izdelani za razna velika dela, ampak leže na Golici. Ne primanjkuje niti denarja za financiranje teh pro-Lktov le administracija ne vi-i nobene potrebe za izvajanje ega programa, katerega namen je dlaj&anje brezposelnosti. Oči-vidno je mnenja, da mora priti iniciativa za upoalitev od privatne industrije, ne pa da bi vlada trošila denar. Za direktna vladna dela je kongres dovolil 673 milijonov. Administracija ga je takrat zagotovila, kakor tudi javnost, da to gradbeni načrti že izdelani za razne projekte in da jih bo čimprej pričela izvajati. Insistirala p je, naj ima zakladničar končno besedo glede vprašanja, kdaj ie naj prične s tem ali drugim elom. VVed bojazni pred veti-ranjem je kongres na to zahtevo tudi pristal. Vsled neakcije je te dni prijel drezati administracijo senator Wagner, ki skuša Millsa for-sirati, da avtorizira gradnjo in preskrbi denar za razne projek-e. Po Wagnerjevem mnenju bi pri teh delih lahko v razmeroma kratki dobi uposlili milijon elavcev. Potreben jf le denar. Zakladničar Mills mu ni dal nobenega zagotovlliL da se to v kratkem zgodi. Izgovarja se na prazno blagajno, kar pa je le pretveza. Vlada lahko najame josojilo vsak čas, ker je njen (redit neomajan. Ko je Mili« pred par tedni iskal kratkoročno posojilo v znesku 100 milijonov za 90 dni, je dobil ponudb za $462,291,000, dasi so obresti znašale komaj štiri desetine e-nega odstotka. Tudi rekonstrukcijaka finančna korporacija nima nobenih neprilik pri najemanju poaojil ta financiranje bank, železnic in drugih korporacij. Le za občin-ika In državna konstrukcijska dela, katera je avtoriziral kon-fre« do poldruge milijarde, nima denarja in se za ta del programa nič ne zmeni. Senator Wagner je konferiral tudi z vodstvom korporacij« z namenom, da jih prisili na akcijo. 1'roAnje za posojila je v »mislu zakona vložilo Že več ob-m. Posojila skušajo dobiti za kanalizacijo, vodovode in elektrarna _ za projekte, ki bi se kpUčevali. Priloženi so bili tudi fa'ibcnr načrti, kar pomeni, da ti i delom lahko takoj pričeli ali E* nrlaljcvali kot hitro prejmejo pobila. Mesto New York "tli dobiti 120 milijonov za pobiranje slumov in gradnjo de-hvikih stanovanj. Vodstvo korporacije je vsa te •Marije in načrte polotilo na Nt!) in povedalo Wagnerju, da J®* tem dozdaj ni imelo čaaa u-"v«rj}»ti. Zaposleno je preveč z **ka7ovanjem posojil privatnim racijam in bankirjem. rVner je toliko uspel s svojo JJ*rve:,cij0, ds so mu obljubili, M P" motnosti vzamejo v roke H) ^ prošnje za posojila. Lt* ^ administracija v ree-I**1 zanimala za znižanje brez-ti in potom vladnih po-!*propriacij pričela te « "cl z javnimi deli, b l"o*t ne naraščala. Se-w'gner pravi, da bi '•♦»Id lahko zapoaliA en I delsvcev pri vladnih in , * ar Mili« ,n vodstvo flnsn-~ "'""Iioracije ne zadrževala. r administracija ne pod akcije in omogoči nad dve dve »to milijonov vlad- nega kredita, katerega je avtoriziral kongres za konstrukcijska dela, mora nositi tudi odgo-vornoat za pogrezanje dežele v vedno večjo kalužo. Poudariti je treba, da vlada nima nobenih neprilik pri dobivanju poaojil, ker njene zadolžnice so premije na investicijskem trgu kljub nizkim obrestim. Vsled tega je to zavlačevanje, ki meji na sabotažo, skoraj nepojmljivo. Rešitev te uganke ni le v atupidnosti administracije, ampak tudi v brutalnem cinizmu visokih vladnih uradnikov, ki zadnje Čase sicer "glnjeno" govore o veliki mizeriji v debeli, smatrajo pa, da se morajo široke ljudske plasti na kakšen način same izvleči iz nje. Vlada »e naj zanima le, da reši velike korporacije pred krahom. To je "državništvo" velebiznisa, ki nima para v moderni zgodovini. ČILSKA IEPUBU KANBILA NOVO VLADO Voditelj tračne aile v boju z armado. Predsednik razglasil vojno proti rebelem MilitarisHžio gibanje v Nemčiji Predsednik Hindenburg odredil vežbanje mladine. Komunisti Izključeni Berlin, 15. sept. — Predsednik Hindenburg je včeraj odredil formiranje "narodnega odbora, (ia razvije telesno sposobnost nemške mladine." Odboru načelujeta baron Wilhejm von Gayl, notranji minister, in general Edwin von Steulpnagel. Nemška mladina se je doslej veibaia v takih organizacijah kot jo predstavlja Hitlerjeva ar-mada "*ftvosraJČ«!fctel, v katerem se je nastanil John L. Lewis, predsednik mednarodne rudarske unije. . ' GLASSFORD ODGOVARJA JOSTI-CNEM0 TAJNIKI Pravi, da.dokument, ki ga je objavil Mltchell. vsebuje neresnične podatke Pomaž drobiž Iz Chlcaga. — Dne 12. t. m. je umrl v So. Chicagu br. Josip Mihelič, star 57 let in doma iz Gradca pri Črnomlju. Bil je u-stanovltelj društva št. 466, Wa-terloo, Iowa, ln član SNPJ že 22 let. Pokopan je bil 15. septembra ob spremstvu članov društva št. 8, Čigar član je bil pred smrtjo. Iz Cltvslands. — Pri delu v tovarni se je Frank Bobič, 7109 Hecker ave., težko poškodoval na deanl roki. Nahaja ae v Glen-vllle bolnišnici. — Umrla je mlaa Mary ZullČ, atara 20 let ln rojena tu. Bila je tudi članica društva Comrades št. 566 SNPJ ln zapušča očeta, mačeho In brata. filiijdika U v Alilra Wanhlngton, D. C. — (FP) — Brlgadni general Pelham D. Glasuford, auperlntendent waah-ingtonske policije, js podal lsjs-vo, v kateri pobija trditve v poročilu načelnika svesneg« juatlČ-nega departmenta Mitchella, katerega je Hoover odobril In objavil v javnoati. Daai Glaaaford omejuje svoj odgovor na atvarl, ki so tičejo mestne policije, j« vseeno dokazal, da je dokumsnt natrpan z neresničnimi podatki. On odločno zanika, da je zahteval federalne čete proti vojnim veteranom, da forsirajo d-vikcijo, kot trdi Mltchell v svojem poročilu. S tem je Glass-ford odprto izzval dlstriktne komisarje, ki bodo morali prisnatl, da so Hoover, Mltchell ln Hurlsy pot varili storijo v sveti s pozivom zvezne armade v akcijo, aH )>a bodo prisiljeni zahtevati Glsanfordovo reslgnacijo. Nr trditev justičnega tajnika, da je zasno s vojnimi vsts-ratii dospela največja Skupina kriminalcev v kapitol/ Glaaaford odgovarja, da js bilo v juniju ln juliju napravljenih manj sloftl nov l;ot v avgustu, ko jsr bila bo-nuana armada že rasgnana na vae strani. On citira število art-tacij, ki so bile izvršene v tem mesrcu, da tako podprs svojo ls Javo. Glaaaford dalje pobija Ml tchellovo Izjavo, "da ipia v rokah neovrgljlve doksae, da Js bilo med bonusnlkl veliko Itavi Nad ato vojakov izguMb šivlje-nje, ko se Js iztiril vlak In pa-del v globiao Oran, Alžk. 1«. aept. — Vo-jaški vlak, na katerem se je vozilo petsto častnikov |n članov slavne francoske tujske legije, se je včeraj Iztiril ln prekucnil v sotesko v bližini mesta Tlem-cen. Časopisna agenclju Ilavas poroča, da je najmanj 120 le-gionarjev izgubilo življenje, krog 150 pa je bilo težko ranjenih. Domnevajo, da ao veliki deževni nalivi pokvarili železniško progo, kar je povzročilo nesrečo. Na vlaku je bilo krog petsto vojakov in čaatnikov, ki ao se vozili iz Sidi Bel Abesa proti Ujdu, Moroko.. Lokomotiva Je potegnila s ae-boj v globino 32 kupejev, ki so bili nstrpanl s vojaki.- Takoj, ko je prišla vest o nesreči, Je bil Hoover proti izplačilti bonusa Vlada nima denarja, da bi poravnala svoje obveznosti napram veteranom v tem času, pravi predsednik v svoji izjavi Wsahlngton, p. C., — Predsednik Hc lo komunlatov, ki so stalno pod-šlgttll ns Izgrede." Glassford odločno zavrača to trdltsv. "Dej-stvo Je, da so komunisti tvorili le neznatno manjšino," pravi v svoji izjavi. "Samo enkrat so radikale! zbrali grupo 210 mož, ki je organizirale demonstracije pred Belo hišo. Vss poskusa komunistov ln radlkslcev, ki so hoteli podžigati ns nemire msd bivšimi vojaki Je preprečila vojaška policija, katero so organizirali veterani v šotoriščih." Glassford dalje zanika Mi-tchellovo trditev, "da Js drhal bonusnlkov napadla policijo t opeko, kamenjem ln drugimi predmeti. Pravi, da Je v vssh šotoriščih prevladoval mir, dokler niso prlspsle federslne čet« in pričele s požlgsnjem. poslan posebni vlak pod vodstvom generala Paula Rolleta, generalnega Inšpektorja tujske legij«, na reševalno delo. Nov zvezni zakon bo morda re-zultiral v razporokah VVashington, D. -C., 15. aept. — Ruth Tauntoif, tajnica Narodne ženske etranke, je včeraj izjavila, da bodo sledile razpo-roke med moirnl In ženami, ki so v federalni aluibl, ker je Ci-vil Service komiaija podala od-ok, da vzdrtevanje separatnih domov moža in žene, ki sta v zvezni službi, ni v soglasju z ekonomskim zakonom, ki je bil sprejet ns prošlem zasedanju kongresa. TI se bodo morali ločiti, ako bodo hoteli obdržati federalno službo. Komunist I1 oster zbolel Chlcago, 15. sept. — Willism Z. Foater, predsedniški kandidat komunistične strsnke, ki je prispel v Chlcago, je nevarno zbolel In zaradi tegs prekinil kampanjsko turo. Glsvni «tan stranke v New Vorku poroča, da Foater ne bo več govoril ns shodih v tekoči kampsnji. l>r. Solon Bemsteln, newyorški zdravnik, je dejsl. da bi bil samomor. sko bi Fost*r nadaljeval svojo govorniško turo, ker trpi na srčni hibi, katera lahko povzroči nenadno smrt. Oddelek "bele armade" as Irskem, ki ss je orgaatelrals, ds pohljs repahllčanske armado. Polit kne razmere na Irskem alao daaea mM bolje kakar v Nemčiji. 1«. aept. oover nI čakal na akcijo konvencij« Ameriške legije, temveč j« prišel n« dan t izjavo, v kateri je ponovno na-glasil svojo opotlcljo proti ta-košnji liplačltvl bonusa vojnim veteranom. O tem vprašanju bo danes glasovala Ameriška legija na svoji konvenciji v Portlandu, Or«. Hoover pravi, da želi, da ameriški narod pravilno ratume njegovo stališč«, ki ga j« še večkrst pojasnil. On j« in š« vedno nasprotuj« itplaAKvi bonusa, ksr bi to pom«nllo aproprlacljo $2,-800,000,000 it federalno blagajne. "Moja dolžnost ni om«j«na aamo na štiri milijon« veteranov ln na njihov« drušin«, temveč moram gledati, da s« drugim n« godi krivica. V deteli j« drugih dvajaat milijonov drbiln in itplačltev bonusa v tem času bi pom«nilo nesrečo ta te družine," pravi Moov«r v tvoji Itja-vl. 'Tudi drutine m nahajajo valod depresije v sllčnlh okol-ščlnah kot voteranl. Blaginja naroda kot oelote j« bolj vaftna kot tahtev« katerekoli poaames-a« grup«." Predsednik s« J« v svoji Izjavi dotaknil tudi porata, ki to ga republlkanei doilvell pri voli-tvah v d rta vi Main«. Odločil s« J« ta invazijo centralnotapadnlh držav, kjer bo lm«l vofi govorov, v katertti bo pojasnil stališč« re-nuhllUnik« stranka v t vaai a fpaat#««niMNm« «vvai*a« w w solucijo farma rs kega probUma. Odgovarjal bo predsodnlškamu kandidatu d«mokratsk« strsnke, ki j« v svojsm govoru v Kansa-su dajal, da administracija nI storila nlčssar ta farmarj«. Prvotno j« kampanjski odbor republikanska strank« natna-nll, da Hoovor n« bo lm«l kampanjskih govorov, toda radi porata v Malnu ae j« situacija spremenila in tahteva bolj odločno kampanjo, da m prepreči poraz republikancev prt novembrskih volitvah. .^.mtmmmmmmmmmm V prebije poMcise ekei* U v IIIImIm V Chlcaga ee bo v kratke« o-tvorila konference, ki bo re> šetaJa te vprašanj«. Večina člaaov drlavae legialatur« nasprotuje davka na Mago Hprlngfleld, III., 1«. sept. -Kar se smatra za prvi Uršk u panja, da bo legislatura storila nekaj M brezposelne, Je bilo sprejetje roeoluctje, da se I m« nuj« skupni komitsj obeh zbor nlc, ki a« sestane prihodnji pon delj«k v Chkagu s člani dršav ne pomodne komisije. Na konfetancl v Chlcsgu bo do razpravljali o programu po možne akcija. Državna pomož na komisija j« nsmreč obvestila člane državae leglalature, da potrebuje najmanj 56 milijonov dolarjev za naalčevanje žrtev (l«preaije v Chicagu in drugih mestih države. Možnost je. da bodo zastopniki komisije In člsnl Urglslstu re šli V Washington in pojssnll odboru rekonstrukcljske flnsn čne korporacij« altuacljo ter skušali dobiti nadaljnjs posoji la za t>odplranJe lx»dnih. Do včeraj nI legislatura sto-rila ničesar za bretpoaelne. O-p< ziclja proti davku na blago Je močna In nI upanja, ds bi bila tsks zakonodaja sprejeta na tekočem zasedanju, Država nima virov, If ksterih bi črpala do-hodke, proti povečanju davkov pa nasprotujejo poslanci, ker m i boje poraza pri prihodnjih voli i tvah. Edina mo*na rešitev bi STEV.—NUMBER 219 POMANJKANJE ZAVMtOVANJA DRAGA SOLA V petih letih gred krlso hI bile dršave lahko agradile močne breepoaelnoetne sklade Boatoa. — (FP) — Ce hI bile uvedle Združene dršave pet let Pred krito zavarovanje proti brez|>oaelnosti in pHsilile podjetnik«, ds bi plačsvali v sklad dva odatotka izplačane metde, bi bilo ob prlčetku krit« dv« in č«-trt milijard« na ratpolago ta Ig-plačevanj« bresposslnostne podpor«. Krita bi tedaj n« bila tako globoka In mlserija n« tako široka. T«ga mnenja j« Stani«y King, predsednik Amhertt kolegija In načelnik dršavne komisije tf stabiliziranje taposlenosti v Masaachutettau. Samo podjetniki v tej dršavl bi bili v teh letih lahko tgradUl bretposelnostno reservo od 70 do 106 milijonov, pravi King. Milijarde dolarjev bi se bilo lahko nabralo v ta sklad širom dešele "bres Inflacije, tamo g upogle-dom v bodočnost." Kljub triletni kriti in miterl-.a, tega "upogleda v bodočnost" nI dotdaj Imela Še nobena drša-va rasen Wlaconalna, kjer je delavatvo politični faktor ln dr-ftavna ad m Inlat racija v rokah progresivcev. Ampak tudi wisconslnskl ta-kon Js sedaj le še na pgplrju — v veljavo bo stopil š«l« prihod-njs leto. VmIo bo dalj časa p redno bodo od njega delavci Imeli koristi, k«r sklada nI mogoč« igradtii v par Podjetnikom v WlaconainU Je dano na Isblro, ali naj tekom nega leta sami ustanove tvoj sklad za plačsvanjs podpore bretpoeelnlm ali pa bodo po tej dobi pristljsnl plačevati v državni .sklad dva procenta metdnlh tplačll. Wlaconalnakl zakon, katerega Je v Jedru odobrila tudi meddržavna governerska komisija tad-njs poletje tn sodaj settska komisija, drli possmesnega delodajalca odgovornega ta bretposelnost v svojem podjetju, Vsaka druftba bo v skladu 1-msla svojo reservo —> ali pri-msnjkljsj. In podjetju, ki stabl-lltlra tapoalenoat In tnaia njegove rezerva $75 na delavca, se svtomatlčno znižajo prispevki; obratno pa plačujejo višje prl-apevke družbe s večjo brezposelnostjo, slabost tega tavamalnega sistema je v tem, ker je haslran na principu, da ja posamesnsmu podjetju mošno stablllslrstl sa-poslenost. 8111 ga ros v to, kar Js dobra stran tega sistema. Ker pa Je posamesnl podjetnik, posebno v konkurenčnih >lnduttri-jah, žoga ekonomskih sil ln kot tak čeeto nima nad njimi nobene kontrole, se ta sistem ne mo-re obnestl. Zdrsvsjšl bi bil, *t bi padlo brems odgovornosti ta bretposelnost na imsametno Industrijo kot celoto. V tem slu-čsju bi vsaka Industrija v državi skrbela za avojo rezervo In pri tem tudi v lastnem interesu gledala, da bi bila brezposelnost čim msnjšs. Pri rsševsnju tegs problema je ena največjih zaprek 160 let stara zvezna ustavs, ki onemo-gočs federalno socialno sakono-dajo. Sprejemanje aakonov ta brezposelnosti« zavarovsnje po državah pa Je zelo počasno delo, [silno zaprek. Iz tega stellščs se J« tudi eksekutlvs Ameriške de-Isvske federacije Izrekla sa tvea-ni zakon In te dni prišla do prepričanja, da to zabranjuje tta-rineka federalna ustava. To ta-varovanje bo aedaj akušala uta-konltl po državah. bila poeojlta It aklada vladne finančne korporseljs, katerega je kongres določil ta direktno podpiranje brezposelnih. PKOSVET* PIOIVITA -muGHiMniBft * u IUIVENKI M NI JKUNOTB poopo* ------- m |M(tam CUms*> t- Kmmm- m mM aMMkluiBMt " la ta mM - " ** Glasovij%n•• tasta >I»W*IIM, » H« — Krik po "reformah9' bil pred kratkim v tazewellaki okrajni Jetnišnici v bližnjem Pekinu, III., bi»utajno umorjan rojak Martin Virant, član dru-fttva m 8NPJ- Vsled obilice pisem prijateljev in znancev, ki me Vprašujejo o podrobnostih nečloveškega umora zločlnafcih oblasti, sem se na me ali, da odgovorim vaem skupaj v Prosve-ti. Preveč sem Se razburjen, da hI mogel kaj več pisati o tem ne-zaališnem grozodejstvu, posebno že zato, ker je bil pokojni Mar-t in moj ožji sorodnik, namreč brat moje žene. Razume se, da nas je tragedija močno zadela, pesebno ps njegove sestre In brata Ur ostale sorodnike. Pokojni Martin je bil marljiv človek. Na 28. evg. ga je depu-tižerlf Skinner poklical, da pride v zadevi rojaka Petf e, s ka- McNaaJ. Pogreb se je vršil na di so se vršili, potem sq pa na zdravnikovo povelje truplo bllžjl", poslužljo ko- nji advokat. Brt smo ga teiefo-rupeije, kadar pridejo v lokalne ln državne ni£no poklicali. Seaator je o.>, « ojaenili, v kakšnem ^M« more škodovati članstvu ali pod- naj se poaluši svoje praviue " aciji, ako njeno I še ve kje m kako — m moje i- glasilo uči in p"* "'"""'"r^iri:" r«nko I nu bo d.b«, drugai. P«. ne. S«o Hlapec Jernej in njegova pravica. — Igra z narodom. Kolektivna drama. Po povesti Ivana Cankarja priredil Ferdo Delak. Založila in izdala Cankarjeva druiba v Ljubljani 1932 Ilustracije Ljubivoja Ravnikarja. Strani 55 Cena 10 Din. Novi režiser ljubljanskega Delavskega odra "Svobode", ferdo Delak, je priredil za kolektivno dramo Cai^irjevo novelo "Hlapec Jer-to svojo prirediUv z Delavskim odrom nekajkrat na ljubljanskem operne« enkrat v Cefju in enkršt V Za^B -j povsod s sflfiim uspehom. Cankarjev tekst je v zborovskem prednašanju zmagal, ker je le y zboru nalel prvega (besednika: Da bi na ta način uprtzorjeni Jernej šel lahko tudi na druge odre oznanjat boj za pravico, je Can-karjeva družba tO Delakovo prireditev iadala v knjižici. Sna izmed podrpžnic Svobode je k uprizorila tega "Hlapca Jlerneja", knjižica pa bo omogočila, da ga bodo uprizorili Se kje. Tekstno Delak ni bogve kaj "prirejal". V^j je glavnejše prizore iz novele, zbral direktne vore oseb Ur naznačil, kje povzame Jerneko besedo zbor kot glavni noailec dejanja. Dodajal ni ničesar. Pripisal ni niti režijskih opazk o grupiranju zbora in njegovem gibanju, tako da si je samo iz knjige težko predstavljati, kako poteka uprizoriUv. Name&tu glasilo uci m rf»»irj» '"TI-LTa.";«^ fenlike viaoki dal režijskih opazk ao v knjigi objavljene ilustra-ter piše v smislu razrednega bo- mends ret> ze wuao w • q Ljubivoja Ravnikarja, ki je za ljubljansko ja in socialistični načel. Po ^i^ftj^^.So r^S uprizoritev nar&ai diapozitive, prav posreceae zorih teh ljudi bi delavstvo «*}«*Jftfl, I uvodne ilustracije k vsaki sceni. V Uh ilustra- cijah (v knjigi) je poleg diapozitivov narisal tudi scene z zborom in solisti, predsUvljajo -pa vendarle samo hipne poglede na oder. Zato bi ne bilo odveč, čfe bi prirediUlj Delak vsaj na kratko 4udi še 4pieat scene in pripisa) nekatere nujno potrebše režijake opaike, brez katerih bo diletanUkim odrom težko opirati se kaj ved ralo tavati še naprej v nevedno- neseni v Pr^etL prispevkov, zakaj ne z^v^ od glaaila, da deluje tudi v vseh ^^i Arurih oririh v nrid članatva in popro bi dno koša! spadal nj nost, delavstva? V torek, dne 201 septembra, ee vrtijo v Uj državi primarne volitve, zato je pač potrebno, da se opozori naše vodike in volil-ke na njih delavsko dolžnost, da | vabijo vzemŠi B| ^ _ zadovoljni 1 njo.—Willardčan. de: "Zdaj sU plttali, ljudje . . (»tr. 28)| publiki, ko je tp vendar zelo važno: gledalcem potrkata na veajt C"bodiU vi moji sodniki!")» gledalci sami postanejo nemi soakterji. Z režijskimi opazkami bi knjiga lepše in bolje u-strezala svojemu namenu, ponesti Cankarjevo / Vabilo na banket »veioO>, W r tJljudno se i>ijo vsi Jugoslovani v Min-I aesoti, da se udeleže sedmega) atrezala svojerap namenu, ponesu vansarjevo r^AK banketa, ki ga be prire- bes^o nepotvo^jeno v množico preko podežei-volilcev, kateri se ne brigajo dila Ameriška jugoslovanska | skih odrov. mnogo za primarne volitve, češ: zveza pod nadzorstvom evetotb-socialisti bodo takp nominirani, skega ameriškega jugoalovan-kar pa je napačno, ker je zelo skega kluba št. 1 v avelethskem .....lahko mogoče, da ta ali oni kan- mestnem avditorU« vjned^jo se bo v tem oziru daMglisfcM > ^ ^ dobil Mdofttne mn0. 25. septembra ob ^ečer. ne korake, ker ae bavijc, a^tem ^ ^ w M ^ izWju. ^ ilM,uitrijske depresije in Poleg tega pi k nborovak radi tega bi b Delak dodal pravo o zi kakor so se sp kn ta knjižica prvi večji donos 'Uci liUraturi pri nas. Za-idi potrebno, da bi režiser vsaj kratko, zgoščeno raa-deklamacijah (Šprehkoru), v Rusiji kot služba čisti ... -- —---- • Ižine glasov in bi bil tako izklju- Radi industrijske oepresije m kakor ao »e spoceie v ausi^i aoi »ii«ua u.u nr^itvHAnl nndn^rsti vaak i» lavnih vp^v. Zato je brezposelnosti bo cena na bank^s besedi (samo blsedil) in kakor so se posebno so pripravljeni podpirati vsak primeren načrt za regttov Uga Užkega vprašanja, ki je postalb skrajno pereče, posebno glede stotin malih farmarjev, v Številnih slučajih pa tudi že večjih, ki so bili še pred nekaj mesec! na trdnih nogah. Upoštevajoč finančni položaj drugih podpo(rnlh organizacij, ki ao bile težko prizadeU po splošni krizi, je pa položaj naše zveze boljši v mnogih ozirlh, posebno še, ker je pač v splošnem gospodarski položaj v državi Wlsconsln dokaj boljši kot je na primer v državah s pre-mogarsko Industrijo. Toda, vzlic temu bo konvenci ja morala računati z raznim! potežkočami, ker se tudi v tej organizaciji množijo smrtni slu Čaji, kakor tudi bolezni ln operacije. Take potežkoče so pač naravna posledica razmer in se bodo večale z leti. Zato je pač umestno, da se v vodilnih kro gih socialistične stranke bavijc z načrti za |>oatave, ki bi dolo čale splošno državno zavarova neobhodno potrtbne, da oddajo! tu za vsako posamezno osebo v Nemčiji razvle v aUdaliilco panogo. To bi val socialisti in somišljeniki ta samo »Oc, in za otroke pod 18. bilo Belaku tem laže ln za nas tem poučnejse, dan svoje glasove za d^vske I letom starosti v spremstvu star- ker je sam lahko zasledoval ta razvoj, ko se je kandidate in takp zafotovijo u- |ev pa aamo 88c. mudil dalj časi i v inozemstvu Ur se bavil 1 speh že pri piMh volitvah- Na banketu bo lop program teatrom. (O kolektivni ddclamaciji je pisal Za Jugoslovane je pa še po- Jn več dobrih govornikov v an- prf ^s le piset tega poročila, ki pa je pisal btio važno, da ae udeležijo teh gleškem ln siovenskem jeaiku. ^ ^ jrWrav o Uj umetnosti pano- ' ^ ln ^ ^ predstavah — tudi na- pisal sem neka, "špjehkorov — kakor pa po tesnem stiku s j rajpo drugod.) V tem pogledu se ml zdi torej ta izdaja pomanjkljiva. Želeti je, da >i čim bolj posegali naši odri po Uj dramatlz »ciji ter je uprizarjali. V zborovskem prednmanju bo zmagovala Cankarje-va beseda, zmagovala tudi nad tistimi, ki bi to besedo tako *a<)i potvarjaii in tolmačili, ko ji ni: delavcem je razumljiva, Zanje ln iz njih je volitev, ker imamo med soc. kan- Eden izmed govornikov v an-rfidati dva rojaka, to je: v pe- gleškem j«*iku bo Bert Fefl^, tem okrožju sodruga Johna Er- okrožni sodnik U. sodnjjskega menca, ki ponovno kandidira v okrožja države MMineso^e. državno postavo^ajo, v trenem Ker b«o dno 25. septembra i okttožju pa sodruga Franka Pun- kozvani ^iugoslw#iski dan v cerja, ki se nahaja sedaj prvič Minneaoti,* ee uljudno vabi 1 na kandidaUki listi za aasembly. jugoslovanska podporna in kul-Zatto vsi na dan v sredo dne 20. turna društva v Minnesoti, da septembra 1 ZavedajU se svojih se korporativno udeleže omew#- tolm^enj. t dolžnosti kot delavci! GiasujU nega banketa in s Um pnpomo-za delavske interese in s tem za rejo nam do večjega us»eha. Mi Jt boljšo bodočnost vas samih in vam še vnaprej jamčimo dober vaših otrok!—Spartak. prigrizek in Uvrstno zabave. PripomnUi r\ S.:—Glede konvencije je Vsi na Evelethv nedeljo dne še omenit!: Delegatov z 26. neptembra! Podaj mo široke za uprizori- odborom bo 83. Banket se bo vr- fc>t bratje in sestre, ln pri do- P^"0 opro šil v sredo dne 21. sept. v SST bri »abavt pozabimo vsaj delo- , o dvorani. Svlrall bodo Hedguevi ma in začasne to strašno mdu- , ■ * * tamburaši. Sodelovsii bodo tudi atrijsko depresijo, ki muči tu™ lobanjo po svoji metodi. Ker se hočejo z nadaljnjimi poskusi najprvo prepričati, da je Wuaimaiieva metoda za Šive Ka Človeka absolutno neškodljiva, je še niso začeli uporabljati v širšem obsegu. A skoraj gotovo je, d* ho Že v doglednem času vsakomur mogoče videti fotografijo svojega miselnega organa ln ugotoviti po njegovih zavojih in gubah vse svoje talente in sposobnosti. $e večji pomen pa bo imelo senzacionalno odkritje za zdravniško ved6, ki bo sedaj sposobnejša ozdraviti ljudi cele vrste bolezni, ki so vodile v smrt samo zato, ker njihovega* sedeža v možganih niso mogli pravočasno dognati. ... » "_> ^ .«* »rs •»,» Sledovi flvjjssja ss V* seri ■? m«., t- moj iiatM^ r „ - dijo na leta ip leta ječe s smotrom, da to aejkto zatro. Sekta sama je prepovedana. Pred o-krolnim sodiščem v Subotici se je te 4ni vršila razprava proti 30 kmetom, ki so obtoženi, da' so stopili v nazarensko vero ter se zbirali v hiši nekega posestnika k svojim bogoslužjem. Ob-toženči so izjavili, da niso vedeli, di -jim je prepovedano moliti svojega boga. Vri So bili obsojeni od 1 do 2 mesecev zapora. Umrla sta: Na Vrzdenou Ivana Zalaznlkova, v Trebnjem posestnik Alojzij Pavlin. I Predstave na prostem.—V soboto 3i sept. se otvori ljubljan ski jesenski vele sejem, ljubljan sko gledališče pa priredi za te dni nekaj predstav na prostem. Pred nunsko 'čerkvijo tiprtzorijo versko igro "Slehernik", na igrišču v Tivplijui pa ponovijo opero "Prodana nevesta;0 na novo nastudlrana pa bosta Shakes pearjeva komedija "Sen kresne noči" in opereta "Mascotta. Zadnjo režlra Bratko Kreft, o-stale pa Osip Sest. Verjetno je, da bodo te predstave na prostem tudi zdaj uspele. Zločin nad žensko | V Kostrivnici so prišli fantje pred hišo posestnika Stravsa ter zahtevali, naj prid* ven mladi Štravs, ker se imajo Ž njim nekaj pomeniti. Ko je mladi Štravs res stopil iz hiše, ao ga napadli in hoteli menda kar u-streliti. To je opazila Stravsova sestra Neža in je prihitela bratu na pomoč. Toda fantje so napadli tudi dekleta. Eden od njih ji je z nožem odrezal uhelj ter [zabodel v prsa. Hudo ranjene^ dekleta so prepeljali v Cteljsko bolnico. Napadalci so bili areti rani. HlHŠi Orožnik se po nesreči obctreHl I V Gornji Lendavi jfe bil usluž-ben pri orožnikih Štefan Radi vojevič. Ko je bil na patrulji ob meji, se je hotel v gozdu odpo-čiti. Ko pa je hotel odložiti na bfto puško, se je sprožila in kroje zadela Radivojeviča vrat ter izstopila nad nosom. Ivi glave ima razihesarjene. Graničarji so slišali strel ter prihiteli na pomoč. Našli so mladega orožnika vsega v krvi. Odpeljali so ga v bolnico, a njegovo stanje je nevarno in težko, da bi okreval. Delavski oder ljubljanske Svobode je po uspelih predstavah "Hlapca Jerneja" začel študirati llaškovega "Dobrega vojaka Svejka." Kakor Hlapca Jer neja je tudi to humoristično povest pametno-nespametnega vojska Svejka priredil za oder režiser Kerdo L)elak. Tudi to pred-*taw> bodo igrali v operi ter šl Mem /, njo gostovat v druga to*«ta, med drugim tudi v Za-treh, kamor so bili povabljeni ie ob predstavi "Hlapca Jerneja." ''»žar v Tržcu. — V Tržcu •'L uJu je začelo goreti gospodo poslopje posestnika Gu-•«»va Sirovnika. Ogenj Je zajel j«jdi ostrešju stanovanjake hiše bila velika nevarnost, ds Prof. Adams in Dunhsm s zvezdarne na Mount VVIIsonu v Kaliforniji sta s pomočjo velikega spektrografa ugotovila na Veneri Sledove ogljika, ki je za Življenje neobhodne » potrebna snov. To bi pomenilo z drugimi besedami, da so našli dokaz sa bivanje organskega življenja na sosednem planetu. te davno so učenjaki domnevali, da mora biti ta planet obdarovan z življenjem, to pred vsem saradi tega, ker so mnogi razlogi govorili za to, da ga obdaja ozračje in da ima v°do. Venerina obiu je zakrita z gosto oblačno plastjo, kar iahaja še iz tega, da reflektira večji del setnčnih žarkov, ki jo obsevajo. Kjer so pa oblaki, je tudi voda. Nadalje ni rob Venerinega krajca, ga opazujem® v daljnogledu, nikoli ostro začrtan, temveč'zabrisan, kar mere biti le igra oaračja, ki žarke raztresa. Ozračje so v ostalem opazovali direktno med Venerinimi prehodi mimo solnčne oble, kar se dogaja priUčne M krat v tisočletju. Zadnji prehod je bil 1882, naslednji bo f. 3*04. Saradi tega, ker js Venera bližje solneu nego zemlja, mora vladati na njej dosti višja temperatura, ki jo pa po drugi stra- Pvod pottmi loti oo >o sedaj 70 lotni bdrijiku potnik Maotorlinck točil od U«o««ott« Lehlaiu in vari u leno neko jnlado damo *s Nfc«. Bilo je v devetdesetih letih minulega nteletja. ko se je začela pojavljati nova struja v francoski kajiševnoati. HekJi so ji simbolizem. Iz enodejank in marionetnih iger Maurica Mae-terlincka je vel nekaUen strah. Slednjič je stopila it vseh teh novih besed mogočna postava — smrti. Takrat je rasla v podeželski francoski rodbini mala Geor-getta Leblunc, zelo nadarjena mladenka, ki Jo je vleklo v d-metnost, pred\^šennr k operi. Nje ni roditelji pa niso hoteli nič slišati o tem. Jedva sedemnajst let stara' se je zato vrgla v vrtinec dozdevnega zakona, kjer ji je moral navidezni nrrtJŽ' obljubiti, dš JI to dal takoj po formalni "poroki" Vso prostost, za kar mu je ona odstopila del dote. Tako Se je Georgetta Leb-lanc dokopala do svojega študija in prišla h Komični operi v Pariz. —'^ 1-----^ -'-"• Tam ji je nekega dne slučajno prišel pred OČi članek nekega Belgijca Maeteriincka. Prečlta-la ga je enkrat, dvakrat, neštetokrat. tri je čutila t to je človek, ki ga je že do4ffe Iskala. A o njem ni mogla tsvedeti nič dTU-gega kakor to, da živi v Belgiji. Odpovedala je torej svojo pogodbo na Komični opori v Parizu ln odpotovala v Bruselj. Tam je dosegla, kar je želela. Srečala je pesnika v družbi, kamor js bilsf povabljena. Toda kakšno razočaranje ji je prineslo to poznanetvo! Predstavljala si ga je btta čisto drugsčaega. Namestu svojega zasanjanega i deala je srečala šjrokoplečoga, zdravega človeka. Vsekakor je bil Maetcrlinck pri tem srečanju že skopih besed, zato pa ni skrival svojih vnanjih nagibov. Je) in pil je rad in v obilni meri, zanimal se je za šport ln kadil pipo. Ona pa, vsa mlada in romantična, se je tako vlivelft v njegove like, da je pri belem dnevu plast. Coblentz ln Lampland sta p0 deiju In gn( Tiste čaae je Živel v majhnem pariškem hotelu tudi izgnanec z Angleškega — nearečni Osksr Wilde. Životaril je pod izmišljenim imenom Sebestijan Mel-moth. Videl je Georgetto «Le-blsnc pri neki predstavi na odru ki jt je poslal listek z zahvalo za ajeno umetnost. Vsa arečna, da ee je ^filde upal is svojega skrivališča* Ušto aa plan. je Georgetta Leblanc povabila WUdea aa dom, čeprav ee je Maeterliack u-piral temu, da bi nadet sa miso s takšnim iaobčenoem in kaanen-eenw WWe pa se ie vi^ dolžiMiga zabavati Maetcrliucka in Geof^ gette Leblanc s pripovedovanjem anekdot is prejšnjih časov boljše angleške družbe. Tej grozni farsi je napravila konec pesnikova Lovarišica s tem, da je začeta rahlo govoriti o njegovi nesreči. Wildea je to tako prevzelo, da je prt slovesu Georget tino glavo stisnil v roke in j< hvaležno poljubtl na čelo. Nekaj tednov nato je umrl. Maeterlinck ni mogel prenašati Pariza. Umaknil Se je v južno Francijo ln živel na kmetih. Georktttin* kariera pa je bila s tem Ubita. Ona je hotela peti, nastopati v operi. In zato je ipo-rala često vstajati ob |>etlh sju traj, se voztti najprej na postajo, od tam pa s malim vlakom Nico ln vrhu tega živeti v več-nem strahu, če bo prišla k oper-ni skušnji pravočasno ali ns. Kljub temu nI prenehala s tem življenjem. Masterilnckova pot je žla ša vodne navzgor, pesnik je pisal eseje in isdal tiste čase "Življenje čebel". Prozama |liva m j,. zf)ri v*a domačija. Gasilcem Iz vasi pa je uspelo, ds k«nj na nUnavanjski hiši IP^rasil, in Je počelo le ostre-Jr ^"»iKKlarsko i>oslopje pa je flo tal z VHem inventar-1 pridelki, orodjem, senom, itd.) ftk.Mle je okrog ^ m "in. Haje gre za oožig. ■sirHr u/i^ajo. — Pred nekaj ' je |xj dolgem času "ekaj dežja na slovenSko H1;-'. J«' prihrumela nad rad-kot huda nevihta. Strele * «S'.rak fH*t Objektov na nsši L1 k-trijnki strani. Največji JZL kakor pri poseat- ■»^fu l»omjanu v Sodišin-1'^Kmurju. Strela je uda v ros|WKtarsko poslopje, ki je " lM> «h! d<»|(re vročine za-plamen, da so Jedva i vai živino, dočim je Po dosedanjih metodah je bilo nemogoče fotografirati možgane v zaprti lobanji celo s pomočjo Roentgenovih žarkov, kajti lobanjske kosti so zasenčeva-le sliko mehkih možganov, M pr opušča jo žarke. Celo po metodi vbrizgavanja določene snovi v možgansko žilje je bilo nemogoče dobiti slfko možganov, kaj ti sence, ki sodile po tej metodi še temnejše od kostnih senc, so bile le sence tega žilja, ne pa možganov samih. To dejstvo je bilo krivo, da se pri zaprti lobanji nikakor niso dale z Roentgenovimi žarki ugotoviti morebitne otekline v možganih in ozdraviti, Še preden so povzročile smtt. Tem večji pohien ima tedaj najnovejše odkritje duesseldorf-skega zdravnika dr. Wustman na, ki Je o njem pred kratkim poročal na seji Medicinske druž-ie v Duesseldorfu. Dr. Wust-mann vbrizgne v notranjost lobanje neki preparat, ki saatojl v glavnem iz torija. Injekcija ne povzroči nobenih bolečin in nima škodljivih posledic; kakor so pokazali vsaj poskusi na živalih, pač pa je nje učinek U. da pokažejo Roentgenovi žarki s silovito natančnostjo najmanjše gubice ln zavoje možganov In hrbtenice, celo najbolj tenkih živcev od njihovega središča do njihovega iztpK« v «r»*nih Nt' ki moški je umrl s simptomi o-tektine v možganih. Kje je tlča la U oteklina, so hoteli dognati šele z obdukcijo. Ze je bilo za to vse pripravljeno, ko si je dr. Wustman izprosil za trenutek truplo Vrnil se je s trditvijo, da tiči oteklina na tem ln tem mestu ter je tako ki tako veli ka. Ker ni bilo na lobanji nobe nega znaka, da bi jo bil odprl, an "*r* vsi n«*Yrno smejali nh-govl izjavi. A ko so lobanjo o«l prli, so ugotovili, da je"govoril Izračunala, da meri ta temperatura povprečno 60 stop. Celzija. V tej vročini in vlagi mora bo-hoteti pravd predpotopno rastlinsko življenje, približno takšno, kakršno je bilo na zemlji v premogovl dobi. Ker pa doslej v Venerinem ozračju niso ugotovili} sestavin zemeljskega o-zračje, kisika, dušika, ogljika in vodikk, so v zadnjem času nekateri raziskovalej zavračali teorijo 6 življenju na Veneri, dasl poznamo na zemlji bitja, ki Žive celo brez vsakega zraku. Adam-sovo tn Dunhamovo odkritje pomeni *sto va*n6 potrdilo stsrej šega nauka, da biva na Veneri pravo življenje. OGNJAVARNA OBLEKA I V Liileu je demonstrirala 30-letna ga. Biget pred predstavi-telji znanosti nevaren, a zanimiv eksperiment. Prelskušala je na lastnem telesu oenjavarno obleko, ki naj bi rešila letalce pred zgorenjem. Izumiteljica se je oblekla od glave do nog, se nato zavila v bombaž, namočila istega v bencinu in ga zažgale. Ko 'je ogenj ugasnil, so prestrašeni gledalci pristopili k ekspe-rimentatorki, da vidijo učinek poskusa. Morali so ugotoviti, da se Je eksperiment sijajm> obnese!. Ga. Biget ni zadobila niti najmanjše opekline in je »drava odvrgla ognja varno obleko. po dežju In snegu. Oba sta pri tem srečanju prav sodila drug drugega. On »i je mislil o njej': To je prismuknjeno ženšče. Ona pa: Prozaičen dedec! Ampak o-ba sta kmalu nato "popravila" občutek, kt sta ga Imela ko sta se spoznsls. In zgodilo se je, da sta oba kronika na skupno pot Čuvstev, ki ju je priklenilo — kakor sta oba mislila — za vedno. Tako sta začela živeti skupno življenje. Ona je bila ognjevita, slavohlepna ln mu je vse polaga ls k nogsm. 8smo ns poglavitno reč je pozabila *a»>h — n» dob**" kuharico. Materi,nek pa je bil že od nekdaj nasprotnik velike-mestnega hrupa in ^ufcfbnega nemira. Tudi glasbe ni Čislal po-< sebno. Georgettin klavir r»u je bil prej v nadlego kako* v krat-kočasje. Pariž mu J4 bil topem. Kadar ga je žena vlekla tja, J« šel vedno z nejfevoljg. Takt) Je Georgetta tudi zakrivile^ da je prišlo do preloma med Maeter-linckom in skladateljem f>ebus-syjem, za katerefrs je primfk na-pissl besedilo opere "Priles fn MiJL«! I ŠOIaimI« ■HMIf 1 Motati varovan ati sa I breapoeeino- Oift., M. aept. — Bratski dfleflatitv Ameriške delavske federacije a6 kiU poet j« | aa včerajšnji naj* Kanadskega strokovnega In delavskega kon-H Delegaciji je načelo val FVank B. Pewera ia Olrieaga. ■ Konvencija je, na prvi aeji {odobrila priporočilo sakonodaj-nnga komiteja, ki priporoča a-|gn»aivno kampanjo v prid vlad-tmu zavarovanja proti fcres-laakMMti. Iksekutlvnl odbor Ameriška delavske federacije, | ki je nedavno še pobijal tako aa-i uarovaaje« ja revidiral ovoje pmasai da se t* _ delavatvs v šOavti di ln Zdrušenih državah skupno I borilo aa desega. zavarovanja I proti brezpoa*lnqsti» 1UIk> aa dala pvaflt De n ver, Colo. V boju med elektrarskimi družbami je prišlo na dan, da stane produkcija elektrika eno sedaninko centa. Tipična osna sa kilevatno aro pa | loradu 10 kot stane «naaaku< sapaduem TJBfMmttM ia. To razliko ie o( Public Utilities .komi oe«tov ali 70-k produkcija. To raallko I državna sija. odkrila Afitirajtc za Prosvetni Mellisanda". Navzlic j^esnikove-mu udiranjem ti naporu pa se >e v tistih letih^zMrale v Mafter-linckovem krogu vse, kar je vsaj dišalo po slavi. In Georgetta Leblanc (ne MaeterHnck) je smatrala to vez med njo In pesnikom za tako trdno in dokončno, da je niti ni dala legalialratl. Ostala je to, kar Je bila In pustUs tudi Mseterlincks takšnega kakor jc bil. Slednjič je dosegla višek\U Maoterlinckom sta kupila St Vandrille. 0 tem posestvu je sa njala Georgetta že kot otrok. Maeterlinck pa je^ fsjal takten kakor je bil prej. vedno Je M Velik jezdec, trezen računar in navdušen športnik, mož, ki se je v življenju krejflteje zaaldral od nj«. . ^ tn zgodila se jc vaUka reč. Ga-orgetta Je pssvala v St. VandrU-le Igralce, razposlala vablU ln pripravila gledaMške senaacijo, vprisoritev Shakespeareovega •'Matrbeiha". tlasterHntfk jc bU nejevoljen. Pretil ja, da bo vsakemu tanku, ki ga bo srsča) na svojsm poassi^u, «avil vrat. Ko pa je na vsod trlumfe. . • Potem pa je l>uhntta ns dan resnična Maeterlinckova omet-nost v "Modri ptici", tšaeter-llnck in Georgetta sU tedaj spoznsls in vzels v hišo dekliaa, ki jo je Maeterlinck čes eaem kt napravil za svoje — zakansk« Šrno, * Georgetta ša dan«« ne more razumeti, kako je prišlo do tega Ljubezen, ki j« trajala dve desetletji. se je kakor pasek sesula ns kup. Končsls ss js e tako neugodnim poudarkom, da je zs- J. Pierpont Morgan, kralj ameriških ftnančalkev, močjo svoj* milijard kontrolira Industrija ta I Malokdaj as pusti feasffnrflMl!, f s)n mi na- AvoaaSRakl ura«(anss ki a pa-dolartae ali ta ga je fotograf ujel L, m „ B I A u*VIim aovn |M>KTovn njoaovmo v Parkm. RAZNE VESTI WUkur nI arečal mlaerlje Washingtop. — Notranji tajnik WHbur, ki poleg vojnega tšj-nika Hurleyja ušiva največje sa upanje perjena predvsem tvrdki, ki prodaja trgovcem kupom« |k» «n oent vsakega k) trgovci potem d«Jejo te kupone zastonj svojkn odjemalcem. Vaak kupon je Hreb s številko ln vsak dan izžreliajo po aao ŠU-vilko in lastnik srečne številke dobi avto zastonj. lih. Trn imf kavko ali vrana, bi Jim Ša podviaal pravila, tako pa ti te moke ne bo krUha. e Dolgovi Vajvada Patar Vukotič, tast knaaa NikoK ja maogo trošfl, dohodkov je Imel pa mala. Zadol- žen je bil na vseh koncih in krk-i o4kar so mu pomaga-Ijstl tudi atoovt Nekoč z vosom s G^tllija proti Nflcšllu s svojim dlaom Andrljo ln ko sU kramljala 0 rasnih domačih sadevah« prigovarjal očetu, da V bro prodati s#i4|iMa In poravnati dolgove, da n^^l dem zavezati julWi, - Vojvode je pa odgovoril? — O, tepae. neumni 1 Baj mi jI* k»a«če na tem, da som dolžan, kajti čes 90 M na ko nlhše vod je fttvel na anatu voj-kaj šais, da je bil sin ju Crnogorakš vej vade In avatrijakl Htm Ocorg«tt4i Leblanc do grenila .. dna. Heved^, opa ni zapopadls, da Je bila tn ljubezen, ta njcos požrtvovslmfct Že od vsega Začetka — zapispna smrti. 'tu*** Ko jc Idi črnogorski ministrski pradsadaik v«>jvoda lato T+ Lrovič nekač ns IMMj^ ^ neki dunsjskl gospod vprašal: nogorsklm vo^vodsm i« našim generalom 7 — gasilka jc ts, ski vojvods všdno vodi vojsko: "Kdor je menoj", dočim sapovs ral; "l-'a»*tje, naprej , stsne zsdaj. JoiNHiMka j« edina laiHUrMIčna idšs, U jr nI mt« t velikimi ceremonijami klatijo la Magn«lavfjpjc (pa p«i»edall la p«*kaaaM* da «e prIpr«« IJn ptrmk* obredih) nove lopove. Mvojn«. HIIM kaše. knkc v Tcšiijn Ns svetnika ja mk4H Milivoj« Mllrov is Pjsšlvc« je prodsl v Nikšlču koš fig. Vrstni s« je domev ia spotom« Je štel denar Ksr mu je padla Iz rok petles fn se zatrkljala med kk-mcnia. Ull dve uri je vtikal ro-. ko v luksje la »rtvhH Ikmt-aJe, tods petTce nI mogal najn. ŠMajlč izdihnil, Z. Darujem Jo V počastitev 8v. Vsslllje. Ivan Jontet: Imigrant Janez Mihevc \P. A.: > ,Na kolodvoru ni bilo nikogar Izmed njihovih znancev — morda se jih je zato polaatila tisto dud na nebrttnotft, kateri ae je Janez sam zelo čudil. Kje ae je vzela ta nenaravna ne-Srltnoet? 6e včeraj mu je bilo tako teiko pri srcu ob pomiali, da odhaja z Gorenjskega morda za vselej, »daj, ko se vlak pomika dolje in je z vsakim tetkim puhom lokomotive bllije tujini, pa ne občuti nič težkega, bolečega; ali •e je akrhala moč apominov, ki ao mu včeraj rezali duio na kodčke? Tako čudno lahko mu je postalo pri arcu, kot da ao mu ti kraji ln ljudje, ki jih zapušča, neznanci, zaradi katerih ne velja ialovati, se cmeriti! — Ali pa ae je morda srce Izpraznilo, da je vaa tuga izkl-pela in Izhlapela? — Čudno, niti od pomlall na Mlclko mu ni bilo teiko pri grtul < > M y tunela pod Karavankami ae je Janez ia« čudeno nasmejal: "Hudiča l — nisem misiji, da bo zadnje slovo tako lahko! . . i ^ Bj, Janez, alab patriot al bil, sicer bi ti bilo moralo počiti aroe, ko je vlak drdral skc*l temni tunel, ki te je Izbruhnil v naročje tujini! Se včeraj tak itok, danes pa ae lahkomiaelno smehljal! — iui Na avatrijaki strani so morali nall potniki izstopiti in povedano jim je bilo, da bo treba čakati do Jutra na zvezo. Ker je bilo na peronu precej hladno, ao se izaeljenci natrpali v malo čakalnico, kjer je lnwd Janez prloinoet spoznati avoje sopotnike z bratskega jugoalo-vanskega juga. Bilo je por ion* - » U » Janez ni utegnil pozanknati-- ln kakih trideset molkih, večinoma mladih mot ln fantov, k| ao bili po rodu HrVatje, Dalmatincl, Boinja-kl ln Črnogorci. Vaa U skupina pa ae je ie na omenjeni poeta j i začela deliti po znakih, ki so jih Imeli pripete na prsih In kateri ao predstavljali troje različnih parobrodnih druib. Jgnez se ja prldrulll sopotnikom z belimi zvezdami na pralh; njihov prevoonik je bila White fHar parobrodna drutba. NI jih bilo mnogo: dva zagorela Črnogorca, Dalmatlnec Jovo, čigar obraz j« bil bronaste barve, mlada vdova iz No-ve GradiUte — alednjo je Janez opazil pozneje v Parizu! — Kočevar Jofte in le omenjena lana g dvema otrokoma. Majhna drut-blca potnikov, toda vsi ao bUl videti prijazni ln zabavni, tako da je bil Janez prepričan, da ag ne bo dolgočaall med vožnjo čez velikd luio. 'Kmalu potem, ko ao ae Izaeljenci razdel 11 po akupinlcah, ao Janeza začeli srbeti prsti, in kar ja bilo v nJem koa muzikanta, o^čemer ja pričala lepa harmonika, je brž dal dfilka avojl dobri volji ln v zgodnje jutro ae Je razlegla veaela polka. Prvič, odkar ae Je bil zočel pri. pravljatl na pot, je Janozova harmonika zopet prilla do veljave in besede, ki Je izadjencem prav ugajala ter jih navdala z radoatjo ln veselo brezskrbnostjo. * Med volnjo akozl tlrolake doline ln Svlco Janez nI mnogo govoril. Ob oknu sloneč je za-• vzeto atrmel v lep planlnakl avet, ki je bežal mimo njega.. Janez Je bil namreč muzlkant ln kot tak aeveda koa umetnika avoje vrate, ln znano Je, da ao posebno umetniki dovzetni za naravne kraaote. Ko pa Je vlak drsel ob obali Curllkega jeiera, je Janez očaran vzkliknil: "Hudiča! — mislil sem, da nI leplega kraja na svetu od nato Gorenjske, zdaj pa vidim, da sem ae aalamenzko motil, kajti tu je le lepše! To le Je nekaj člato drugega kakor nala Gorenjska!'1 Janez Ja Imel prav: lepota okolice Curllkega Jezera Je drugačna od lepote Gorenjske; prva je bolj veličastna, druga domače-mlkavna in ljubka. V Parizu so prevzeli agentje parobrodnih družb izaeljence v svoje varstvo. Zapeljali ao jih v starinski izseljenski hotel na Budim-peltanskem trgu, kjer ao odložili tvojo prtljago , nakar je bilo treba iti v urade parobrodne družbe in pozneje h kanadskemu izseljenskemu komisarju, kjer ao morali delati 'izpite" v čltanju ln pisanju. Ker ao vaa ta pota opravili pel, ln ker je bil Janez zelo radoveden ter je hotel vae videti, kajti vae mu je bilo novo ln v Parizu tudi nI bil vaak dan, je bil večkrat v nevarnosti, ds pride pod koleaa drvečih avtomobilov; vzlic temu je arečno prišel z ostalimi vred nazaj na kolodvor, kjer so Imeli nekateri sopotniki le avojo prtljago, ki jo je bilo treba prenesti v hotel. V zvezi a prenašanjem te prtljage je popotna ljubezenaka prigoda Janeza Mlhevca, zgodba o "popotni ljubezni", ki Je zagorela v vlaku ln ugasnila na morju. 6 Marija, postavna mlada Hrvatica, je kraj dveh ogromnih pletenih koiar ln dveh velikih zavojev ter se obupno ozirala okrog aebe, kakor da prosi pomoči. Izaeljenci ao ae ie večinoma val preselili a avojo robo vred v hotel, ki je oddaljen redno je vam začel gniti kakor tale soaedni. e V gledališki loži On: — Ali nisi pozabila ku-kala? — Ne, toda koristilo mi ni nič. — Zakaj pa ne? — Pozabila sem vzeti prstane in zapestnice. SE MORA TAKOJ PRODATU Bogata rezidenčna, rabljena 60 dni parlor aet oprava, stala je |860, ae žrtvuje za |34; spal-ne Bobe oprava $50; jedilne sobe oprava $50; importiran ori-jentalni, mali orijentalni $14; Wilton rug, baby grand piano, lounge atol $14; radio $20; svetilke, zajutrkova oprava; plačano prevožnjo, 5258 Washington, Auatin 8888.—(Adv.) Ali ste že naročili Prosve-to ali Mladinski list svojemu prijatelja ali sorodniku ▼ domovino? To je edini dir trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljete svojcem ▼ domovino. spremenimo: borimo se za nove dni, za nov čaa, borimo se, da pride boljša bodočnost za nas. Ves abor: S temi rokami bomo svet zapletli, b temi rokami sami svojo usodo oblikujmo, s temi rokami zase ves svet prek ujmo. A:— Delo od vekov človeku je želja, o delo brez povelja, delo, polno veaeljm t Vsi: Delo brez povelja, delo — polno veselja t Zato pa — s temi rokami svojo usodo oblikujmo, s temi rokami zase ves svet prek ujmo, zato naprej, / da vzide bodočnost brez mej! (Zapojo delavsko peaem.) (Ta govorni zbor Je bil napi-*an za prireditev *t«klarake IKKlrutnice "Svobode" v Rogaški Slatini.) UROČITE SI DNEVMKUST PROSVETA Pe sklepa g. redne keavendje ea eaiaj lakko aaraH aa Bat Prssvsts k prištela eden, dva ali tri Bane Is sm draUne Is la saega naalevs k mš naročnini. Uat Preaveta stane sa vsa eanko, aa člaae aH nečlan« $6.M m a letno naročnina. Kar pa člani ia pleča Je pri assaaiSBta $1.10 ss tsfalk, Ii« to prišteje k naročnini. Ml pričujemo enega, 4va ali tri Haas h eaa droUae k eni nasočninl. Torej aedaj al varoka, ra«, da Ja list pr* drag sa člana B. V. P. J. Ust Preaveta Je vala laahdaa In gatera Js akoro v vsaki draihd nekdo, U U rad »tal llat vaak Jan. Torej ss4s) test* prilike, la sa tndl VI naročite aa dnevnik Proavato. Cena listu Prosvsta Je: Za Zdmft. driavo In Kanada HM U Cleero In Ckkago Ja......17 JI 1 tednik In.............. 4-SO 1 tednik la.••••»•........IS S tednika le.»•*••••.<<* I.M g tednika In.............. UI 8 tednike la............ 1-40 S tednika In..............Ml IspetaHe spodnji kapea, priložite potrebne vaoto denarja aH Msasf Order v pisma In si naročite Proeveta, M, U Ja vala laatatas Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri tak članov granaba biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo sakteral sam svoj list tednik, bodi moral tisti član Is dotlčne družina, ki ja tako skupno naročena na dnsnlk Proavato, to takoj nasnaaltl upravnlitvu lista, in obenem doplačati dotitM vsoto lista Prosvsta. Ako tega aa store, tedaj mora upravnlitvo snliatl datum sa to vsoto naročnika. PROSVETA, SNPJ, 1657 Se. Uwndalo Ave* Cfcleage, m. Priloženo pošiljam naročnino aa Hat Proeveta vsoto $- Ime ....... . - -, - -■ -. .........r --i— ČL drnltva It— Naslov....................................." — Nov naročnik. Star ml Ustavite tednik la ga pripišite k meji naročnini od aledečlk flaaaf droUae: Ima______________________Ci društva It--- Ii draHea TISKARNA 8KKJEMA VSA Tlaka vabila aa Itd. v obrt spadajoča dela In abode, vizttnlce, čaanike, knjigo, koledarje, letake VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ^PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanlla dajo vodstvo tiakarno Ceno zmerna, unij ako delo prvo vrate Ptfttte po Informacij« na naalov: S. N. P. J. PRINTERY 2867-69 So. Lawndale A veno* CHICAGO, TLL. TAM 8B DOBE NA 2ELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA