Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Cel)u z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno // Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljana štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 9. decembra 1Q3S Štev. SO. Opozicijske kandidature v Sloveniji Službeno novine kraljevine Jugosla- vije ao objavile kandidate na vseh treh državnih kandidatnih listah za vso dr- žavo, Službeni list banske uprave pa za obe slovenski volilni okrožji. Na držav- ni kandidatni listi dr. Vladimira Mačka kandidirajo v slovenskih srezih nasled- nji skupni kandidati JNS in bivših so- cialistov: MARIBORSKO VOLILNO OKROŽJE BREŽICE: Fran Trupej, posestnik in župan v Sevnici; namestnik AIojz Šoba, posestnik in trgovec v Zdolah. CELJE: Ivan Prekoršek, bivši narodni poslanec; namestnik Jakob Jeram, cinkarniški delavec v Celju. DOLNJA LENDAVA: Rudolf Muh vie, trgovec v Petišovcih; nam. Nikolaj Sebjanie, mizar v Odrancih. GORNJI GRAD: Anton Žehelj, posest- nik in lesni trgovec v Bočni; nam. Maivs Podpečan, posestniški sin na Ljubnem. KONJICE: Ciril Žagar, trgovec v Ko- njicah; nam. Ignac Kvše, delavec na Paki, obč. Vitanje. LAŠKO: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam. Filip Mum, rudar v Trbovljah. LJUTOMER: Franc Skuhala, posestnik v Križevcih; nam. Joško Glaser, po- sestnik v Paričjaku. MARIBOR LEVI BREG: 1. dr. Avgust Keisman, odvetnik v Mariboru; 2. dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru; namestmka: 1. Andrej Bahun, želez- ničar v p., 2. Franc Breznik, posest- tnik in gostilničar pri Sv. Ani v Slo- venskih goricah. MARIBOR DESNI BREG: dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v p., Ljub- ljana; nam. Ivan Kirbis, posestnik, Prepolje. — V tern srezu je še para- lelna socialisitična kandidatura: Jjo- sip Petejan, uradnik QUZD v Mari- boru; nam. Drago Magdič, posestnik v Satahovcih . DRAVOGRAD: Viktor Eržen, novi- nar v Mariboru; nam. Rudolf Rošer, rudar v Zerjavu. MIJESKA SOBOTA: Franc Talanji, p&- sestnik v Gornji Radgoni; nam. Ko- lonian Martinec, posestnik v Sata- hovcih. PTUJ: Anton Kolarič, župan in posest- nik v Središču; nam. Anton Kunčič ml., posest. in ekonom, Ptujska gora. SLOVEN JGRADEC: Albert Puncer, trafikant v Slovenjgradcu; namestnik Franc Krajnc, posestnik pri St. Ilju. ŠMARJE PRI JELŠAH: Inž. Milan Jen- čič, podpolkovnik v p., Smarje pri Jelšah; nam. Josip Berglez, posestnik Bobovo. LJUBLJANSKO VOLILNO OKROZJE CRNOMELJ. Ivan Malešič, lesni trgo- vec v Meitliki; nam. Špiro Vrankovič, lekarnar v Črnomlju. KAMNIK: Anton Cerer, gostilničar v Kamniku; nam. Ignac Tome, posest- nik in trgovec v Moravčah. KOCEVJE: Ivan Arko, trgovec v Rib- nici; nam. Franc Hočevar, st., po- sestnik v Kolenči vasi. KRANJ: Tomaž Križnar, posestnik, Okroglo pri Kranju; nam. Karel Bajd, delavec, Primskovo pri Kranju. KRŠKO: Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; nam. Ivan Polovič, dimn. mojster in posestnik v Kostanjevici. LITIJA: Josip Strman, trgovec in po- sest., Mala Kostrevnica, obč. Smartno pri Litiji; nam. Ivan Obreza, pos. sin iz Dobrleva pri Vačah. — V litijskem srezu je še paralema kandidatura: Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev Ju- goslavije iz Zagorja; nam. Stefan Klavs, posestnik iz Stične. LOGATEC: Fran jo Tavear, špediter na Rakcku; nam. Viktor Senica, zaeebni uradnik v Dol. Logatcu." LJUBLJANA OKOLICA: 1. Jurij Stan- ko, referent Delavske zbornice v Ljubljani; 2. Milan Mravlje, bivši na- rodni poslanec; namestnika: 1. Franc Kržič, zidar v Borovnici; 2. Pavel PavčiČ, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani. NOVO MESTO: Josip Matko, posestnik in trgovec v Gotni vasi; nam. Cvet- ko Zorko, posestniški sin v Družinski vasi. RADOVLJICA: Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah; nam. Ivan Celesnik, tov. delavec na Jesenicah. ŠKOFJA LOKA: Albin Roman, bivši narodni poslanec, posestnik v Vižmar- jih; nam. Ivan Hafner, čevljarski mojster v Škofji Lokil. LJUBLJANA MESTO: 1. dr. Albert Kramer, senator; 2. dr. Celestin Je- lenec, odvetnik v Ljubljani; namest- nika: 1. Inž. Jože Rus, privatni urad- nik v Ljubljani; 2. Ivan Mlinar, urad- nik OUZD v Ljubljani. Svecana otvoritev Gostilničarske pivovarne .v Laškem Laško, 7. decembra. Gostilničarska pivovarna v Laškem je otvorjena! Bil se je boj in ostre protivne sape so pihale od vsepovsod. A neustrašni možje, ki so si rcadeli nalogo osamosvo- jitve izpod tujega kapitala, niso klonili in so pogumno korakali po začrtani poti dalje do dosege cilja. V sredo je bil lep solnčen dan in oblački dima so se dvigali iz dim- I nikb. nove pivovarne v Laškem. Boj je bil končan in v aiedo je bil praznik, na \ katerega so vsi, ki hočejo dobro sebi in j svoji domovini, z nestrpnostjo čakali. Obenem pa je bil to tudi porazen uda- rec za vse črnoglede in protivnike, ki so prerokovali mlademu, žilavemu do- mačemu podjetju smrt še pred roj- \ st vom. Okrašeno z zastavami je pozdravilo Laško drage goste, člane podjetja, ki so prihajali iz vseh krajev naše ožje domovine in tudi iz krajev izven Slo- venije. Ob zvokih Trboveljske godbe so odkorakali udeleženci otvoritve nove pi- vovarne v lepem sprevodu k pivovarni, kjer jim je uprava želela dobrodošlico. Nato so se zbrali gostje v prostorni kotlarni, kjer jih je predsednik g. Ci- ril Majcen ponovno pozdravil in v krat- kih potezah orisal pot od vsega početka do današnjega praznika zmagoslavja čioveške volje in hotenja. Po tern uvodu je msgr. dr. Fran Kruljc blagoslovil zgradbo in izrazil željo, da bi nebo blagoslovilo plod te- ga truda in da bi domača pivovarna cvetela in procvitala v dobrobit Laške- mu, njenim članom in osobju, ki bo na- šlo v njej kruh in eksistenco. Po blagoslovitvi pivovarne je povabil predsednik zbrane goste na malo za- kusko, kjer so prvikrat poskusili pro- izvod tega truda in dela: izvrstno do- mace laško pivo. V prijateljskem kramljanju' je le prehitro potekel čas in ofy z^k|h .godbe so odkorakali gostje na obcrii zlJor v restaVräci^o Henke. Občni zbor je' otvoril ob 12.45 pred- sednik g. Ciril Majcen ter pozdravil šte- vilne 'udelezence in še posebno zastop- ' nike obJastev. Ugotovil je, da je sklepč- I nost podana, ker je bilo zastopanih na i obenem zboru 2,410.000 din delniške I glavniee, ki jo je zastopalo 119 delni- čarjev. Nato je podal kratek historiat ustanovitve pivovarne. Omenil je težko- če, s katerimi se je morala uprava od- I nosno podjetje boriti po razmahu in | navdušenju ob pričetku, ki je moralo v naslednjih letih prebroditi težko go- spodarsko krizo. Neumornemu delu in stanovski solidarnosti se je treba za- hvaliti, da je začrtani cilj dosežen. Predsednik se je spomnil med letom | umrlih članov. Nato se je spomnil Nj. Vel. kralja Petra II. »Zivio!« klici so zaorili po dvorani, godba pa je zaigrala državno himno. Gosp. inž. Uhlif je omenil, da nje- govo tehnično poročilo za letos pač ne I l">o potrebno, ker so zborovalci sami vi- i deli, da montirani stroji že delujejo in ' da se laäko pivo že toci. Iz gcspodarsko-finančnega poročila, Ja ga je podal upravni svetnik g. Josip Kranxar, posnemamo, da znaša delniška glavnica 10 milijonov dinarjev. Od te vsote je doslej vplačanih 8 milijonov, ostanek pa se odplačuje v obrokih. Po- ročevalec je pohvalno omenil vzorno knjigovodstvo g. Adolfa Kokola, kar je potr^il v 'menu nadzorstvenega sveta Kako se voli? Službena Agencija Avala javlja: Notranje ministrstvo je izdalo preko banovin navodila o načinu glasovanja po zadnji točki § 47 zakona o volitvah narodnih poslancev. To navodilo dejan- sko ni nobeno tolmaeenje zakona, tem- več samo opozorilo, da se ta zakonski predpis uporabi tako, kakor se glasi. Navodilo je sledeče: VolHec mora pri glaovanju imenovati najprej nosilca državne kandidatne li- ste, za katero hwe glasovati, sele nato pa ime sreskega, oziroma mestnega kandidata. Volilca, ki nc bi hotel toko glasovati in bi se ne ravnal po predpi- sih vkljub ponovnemu opozorilu, bo vo- lilni odbor odklonil ter ga ne bo vpisal v seznam oavi', ki je bila soglasno pode- Mjena. Tudi'bilanca za leto 1937-38 je bila soglasno odobrena. Sledila je volitev članov uprave in nadzorstva ter namestnikov, ki se mo- rajo v smislu pravil po enoletni funk- cijski dobi izmenjati. Po določenem vrstnem redu so izpadli iz uprave gg. Gvidon Počivavšek. iz Trbovelj, dr. Fran Roš iz Laskerga'iri'inz. Hugon Uhlif z Rude. Več govornikov je odobravalo delo, trud in poslovanje navedenih go- spodov, ki so se res za stvar žrtvovali in ki imajo glavne zasluge za uresniče- nje načrta ustanovitve pivovarne v Laškem. Gosp. Karol Perc iz Celja je predlagal v znak zahvale in priznanja ponovno izvolitev omenjenih gospodor. I Predlog je bil sprejet z vsemi proti 4 ' glasovom. Na novo sta bila izvodjena kot namestnika gg. Julij Zupan, restav- rater Daj - Dama v Ljubljani in Josip Kocjan, pekovski mojster v Trbovljah, g. Ivan Volčanšek iz Brežic pa je bil ponovno izvoljen za namestnika. Prar tako so bili zopet izvoljeni v nadzor- stveni svet izpadli člani gg. Ignac Ban- ko iz Ljubljane, Franc Juvančič z Zi- danega mosta in Josip Hauck iz Trbovelj Pri slučajnostih je g. Karol Perc iz Celja izrazil željo, da bi se upoštevali pri volitvah tudi oni člani, ki nimajo predpisanega števila delnic, ker so tudi med njimi preizkušeni gospodarstveniki. Predsednik g. Majcen je pojasnil, da bi bilo. to v protislovju s pravili, ki bi jih bilo treba v to svrho šele spremeniti, za kar pa današnji občni zbor ni mero- dajen, ker to vprašanje ni bilo predvi- deno na dnevnem redu. Gosp. Vladimir Trop iz Laäkega je prosil predsednika, naj pojasni korake, ki jih je podvzela uprava proti izvest- nim poizkusom rovarjenja proti pod- jetju. Na to vprašanje je podal izčrpno RS VK Pr€ ViA v noui štinnad- , siropni trgovskl palači, po še ne- poananiO nix.ki0 cenaf). [8°: K9^ Wo3 P°J 5€ Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 50. KINO METROPOL, CELJE- - od 10. do 13. decembra film, ki nadkriljuje Kirchfeldskepa župnika TfflA NOČ — SVETA NOČ (Stille Nacht, heilige Nacht) Najlepše melodije vseh časov. 14. do 16. decembra IZSILIEVÄLCI Ta film Vam da odgovor na vprašanje: »Sme li žena varati moža, ako jo mož vara ?« Prekrasni posnetki s francosk" riviere. Jean Galland, nepozaben iz filma »Vrti- nec strasti«. pojasnilo g. dr. Roš, ki je omenil mam- ljive ponudbe, ki jih je stavila vodilnim funkcionarjem družbe neka finančna skupina s prozornim namenom, da bi dobila v svojo pest vsaj polovico del- nic pivovarne, za kar je ponudila no- minalno ceno, in bi tako spravila težko ustvarjeno domače podjetje v svoje, to je tuje roke. Gosp. dr. Roš je po- drobno orisal ves poitek pogajanj raed to skupino in delegati uprave, ki so si nadeli nalogo ta pogajanja tako zavla- čevati, da bodo postavili ponudnike pred izvršeno dejstvo, kar se je tudi zgodilo. Izgleda pa, da so. gg. ponudniki spoznali položaj, zato so stavili upravi nekak ultimat, ki je potekel danes opoldne. Da se uprava tega ulitmata ni ustra- äila, kakor se tudi od vsega početka dela ni ustrašila, dokazuje odgovor. ki ga je poslala uprava tem gospodom. Izvajanjem g. dr. Rosa so zborovalci živahno pritrjevali in odobrili vse nje- gove korake. Gosp. Karol Perc iz Celja je omenil, da uvidi, da tako podjetje ne more ob- stojati brez pravnika. Poudaril je, da gre vsa cast in zahvala g. dr. Rošu, ki je nesebično posvetil stvari toliko časa in truda. Tudi g. Ivan Steh iz Dobrepo- lja se je pohvalno izrazil o uspehu in prosil za nekatera tehnična pojasnila, ki mu jih je takoj dal g. inž. Uhlif. Gosp. Filip Ogrič iz Novega mesta je hvaležno omenjal požritvovalno delova- nje članov uprave in nadzorstva, ki se niso ustrašili črnogledov in krivih pre- rokov in s ponosom lahko zrejo danes na plod svojega truda. Stanovska dolž- nost pa nam veleva, da jih s solidar- nostjo podpiramo tudi v bodoče ter s tem omogočimo procvit in napredek na- šega stanovskega podjetja, ki je naše. Ne smemo in ne bomo nikdar dopustili, da bi prislo to. podjetje v tuje roke. Gosp. dr. Salamun iz Ptuja je omenil, da ima to srečo, da je član več takih podjetij, ki nie ne nesejo. Tako je po- stal iz idealizma tudi delničar laške pi- vovarne. Toda to naše stanovsko pod- jetje je danes še novorojenček in od deteta ne smemo še pričakovati koristi. Zato pa moramo gledati, da bo to slo- vensko dete res ostalo slovensko, ne pa da bi zabredlo v kake renegatske ali ži- dovske vode. Zaupanje samega v sebe nam bo dalo moč, da bomo to tudi iz- vršili kljub vsem kartelom, ki so rak— rana domačega gospodarskega podviga. Pivo, ki ga je imel priliko danes posku- siti, je izborno in mora na tej kvali- tetni višini tudi ostati. To bo ustvarilo pivovarni najboljši stoves. Gosp. Berlic iz Ptuja je poudaril, da je današnji dan praznik zmagoslavja stanovske vza- jemnosti, ki je omogočila, da smo si postavili hišico, iz katere bo postala pa- iača ob umnem vodstvu in gospodar- stvu, kakor ga je pokazala doslej upra- va. K besedi so se oglasili še gg. Karol Perc in Pavel Fajgl iz Celja ter Jakob Leskovšek z Ježice, ki jim je dal pred- sednik zahtevana pojasnila. K sklepu je pozval predsednik g. Majcen navzoče delničarje, da prevza- mejo še nekaj razpoložljivih delnic ter s tem pripomorejo. h gospodarskemu ojačenju podjetja in obenem onemogo- cijo, da bi prišle te delnice v tuje roke. Nadalje se je zahvalil zlasti gg. inž. Uhlifu in dr. Rošu za njuno neumorno požrtvovalno in trudapolno delo, ki sta ga posvetila uresničenju začrtanega ci- lja, kar so v polni meri storili tudi ostali člani uprave in nadzorstva. Le ta sloga je omogočila realizacijo začr- tanega eilja. Gosp. Majcen je pokazal proti pivovarni in poudaril, da leži tarn plod našega truda in naših naporov in kot temelj naš denar, a da je tarn po- kopana tudi jeza naših protivnikov. Z združenimi močmi, kakor doslej, bomo dosegli da bo naše podjetje proevitalo in vedno bolj uspevalo. Izredno pomembno zborovanje je bilo ob 14.45 zaključeno. Delo celjske obeine v zadnjih treh letih Celje, 9. decembra. V »Slovencu« z dne 4. t. m. je izšel članek pod gornjim naslovom, da bi nazorno opisal delovanje celjske občine v zadnjih treh letih s posebnim uvaže- vanjem del, ki so bila izvršena na pod- roc ju bivše okoliške občine. Clankar, glede katerega se ne more trditi, da ie v snovi dobro podkovan, navaja kako je celjska mestna občina s priključitvijoi bivše okoliške obcine dobila v oskrbo veliko število mostov in brvi, zlasti v okolici. Navaja, da je za gradnjo novih mostov izdala obeina 112.700 din, da je zgradila novo cesto na hrib sv. Jožefa, da je zgrajena peš- pot ob Voglajni in Zavodni (ne vemo, kaj naj to pomeni »in Zavodni«, ali je to nova reka ali kaj), omen ja, da se je ob združitvi mestne in okoliške občine povečalo ulično in cest.no omrežje pri- bližno za 100 km, in ugotavlja, da se je cestno omrežje z gradnjo novih cest povečalo za 20.460 kvadratnih metrov. Clankar nam pove med drugim, da je zgrajena lepa 4 m široka cesta na hrib sv. Jožefa. Skoda samo, da ne pove tu- di, zakaj je zgrajena enako lepa cesta po sredini pobočja navedenega hriba. Pretlakovano je križišče Kralja Petra ceste in podobno. Končno ugotavlja člankar, da so znašala slična dela v triletni dobi 1,635.310 din. Nadalje pravi člankar, da je mestni svet skrbel tudi za razširjenje vodovod- nega omrežja, za kar je po istem viru izdal 630.000 din, in skrbel za kanali- zacijo. Dobesedno navajamo iz članka sledeče: Sedaj je v delu 1000 km dolgi kanal med cinkarno in Westnovo tovar- no. 1000 km je sicer razdalja od Celja do južne Srbije. Clankar najbrž zaradi tega tudi ne navaja, koliko bi stal tak kanal. Končno poroča kako nesebično in z vso ljubeznijo izvršuje sedanji mestni svet Itudi navedena in druga de- la in kako preizkušen javen delavec na- čeluje mestnemu svetu. Ako sumiramo navedene izdatkc, je mestna občina izdala v treh letih za ta dela 2,265.310 din. Clankar je vseka- kor dobil podatke iz avtentičnega vira, prizna pa, da so vse krili iz proračun- skih dohodkov. Pregledali smo proračune zadnjih treh let in ugotovili: V proračunu za 1. 1936-37 je bilo v partiji 11 proračunanih za pota, ceste, mostove itd. 840.806 din, v proračunu za 1. 1937-38 skupno 1,086.025 din, v proračunu za 1. 1938-39 pa 1,349.420 din, skupaj torej 3,276.251 din ter ra- zen tega še v izrednem proračunu zad- J njih dveh let 1,401.000 din. Ako računa- mo samo izdatke iz rednega proračuna, je torej celjska mestna občina izdala po gornjih navedbah samo v zadnjih treh letih za ceste, pota, mostove, brvi itd. 1,010.941 din manj nego je bilo predvideno v proračunih. Ce pa prište- jemo k tej vsoti še neizvršena dela iz izrednega proračuna se neizvršeno delo poveča še za okroglo 1 milijon dinarjev. Pri tem je treba uvaževaJti, da je celj- ska mestna občina v zadnjih treh letih prejela od svojih davkoplačevalcev po zadevnih proračunih skupno znesek 46,413.907 din in to samo v rednem go- spodarstvu. Uvaževani niso dohodki iz izrednega gospodarstva in viški vpla- čanih občinskih davščin nad proraču- nane V3ote. Od vseh teh dohodkov je celjski mestni svet v triletni dobi na- menil za pota, ceste, mostove itd. 3,276.251 din (7%), izdal pa samo 2,265.310 din, kar ni nitti 5% proraču- nanih vsot. Ugotavljamo tudi, da so, izdatki za kanalizacijo v okolišu Westnove tovar- ne in Lastnega doma v proračunski dobi 1937-38 v znesku 66.900.64 din plačali prizadeti stanovalci sami. Iz vsega tega sledi, da izvršeno delo gradnje cest, poti, mostov in brvi v ofb- močju celjske občine ni tako popolno, kakor bi se to hotelo prikazati, saj še daleč ni*doseženo to, kar je z oblasltveno odobrenimi proračuni predvideno in za kar je tudi sicer dobil mestni svet na razpolago proračunana sredstva, del pa ni izvršil. Med temi neizvršenimi deli naj navedemo kot žalosten primer samo Vodnikoivo ulico v Celju, katere tlako- vanje že zelo dolgo obljubljajo in sta- vijo v proračun potrebno vsota. Ta ulica je v dobi deževja neprehodna in točno se vidi na hišah, kje brizga cestno blato pri oknih v s'tanovanja. Enako je v zahodnem delu Ipavčeve ulice in še drugod. Komunikacije v mestni cibčini celjski so vse prej kot v redu. Dolžnost imeno- vanega mestnega sveta je, da skrbi enako za vse ceste, poti, mostove in br- vi v vsem območju občine in da vsaj izvrši vsa dela, ki si jih stavi v pro- račune. | Kino Union [ßljßlllllllli 9. decembra zadnjikrat »Pustolovščine Marka Pola« Gary Cooper Sigrid Guris 10., 11., 12., 13. decembra velik češki film PASTORKA Film prikazuj- borbo žene, ki hoče za vsako ceno rešiti cast svoje pastorke. - Najlepš^ slovanskc melodij<\ " Marija Gla*erova Ladislav Bohač Jirži Dehnal Krstna predstava Mrakove tragedije „Grohar" v Celju Vprizoritev bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v Mestnem glcdališču Ker smo pred krstno vprizoritvijo Mrakovega »Groharja« ter bo delo reži- . ral in obenem tudi nastopil v dveh no- silnih vlogah avtor sam, je potrebno, da se malo razgovorimo o delu in gle- daliških namenih Ivana Mraka. Predvsem jc treba omeniti, da je Ivan Mrak prvi slovenski dramatik, ki ki se udejstvuje tudi koit igralec. Po izjavah, ki nam jih je dal, stremi pred- vsem za tem, da bi izoblikoval svojo igralsko skupino do skrajne možnosti v pravilnem podajanju slovenske bese- de. Prepričan je, da je s tem že brez nadaljnjega dana podlaga čisto svoje- vrstnemu in samorodnemu razvoju slo- venskega igralskega, slaga sploh. Da to doseže, smatra za nujno, da študira njegova skupina samo slovenska dela, zaenkrat predvsem njegova, ki jih svo- jim igralcem vsekakoi1 lahko vse bolj približa nego kako drugo. Da je Mrak tej svoji, v naši kulturi novi zamisli dorasel, je izpričal že v lanski sezoni z vprizoritvija svoje drame »Cajkovski«. Lani smo doživeli v »Cajkovskem« živijenjsko dramo velikega ruskega skladatelja. Tokrat pa prihaja mladi avtor med nas s tragedijo najvcčjega slovenskega slikarja Ivana Groharja. Mrak je prepričan in deli s tem tudi mnenje Dimitrija Mitrinoviča, da nima vsa antična mitologija za tragedijo prikladnejše snovi in čistejšega heroiz- ma kakor ga icičituje življenje Ivana Groharja, ki s'topa pred nas »kot jag- nje, ki odjemlje grehe svojega naroda«. Tragedija se prične s trenutkom, ko se začne okrog odsotnega Groharja spleta- ti pogubna mreža natolcevanj in klevet po zavistnih tovariših in brezvestnih stremuhih. Nato se s pošastno naglico razvije do trenutka, ko sodišče in dru- žba obsodita Groharja »brez in preko njega« v imenu nekih zlaganih »višjih interesov«. Konča se pa, ko Groharja izpuste iz ječe — in ga kay'pak vsi za- puslte, dokler en v obupu ne pride do spoznanja, »da je na svetu samo se vi- no! Zato ga bom pil in spet pil, dokler ne bom za vselej pozabil!« Grohar nosi VOLITVE! Predno greste v Celje, že doma izvolite, kjc boste nabavili blago za zimska oblačila. Izvolite si najboljši in najcenejši nabavni vir. Blago želite dobre ka^ovosti. Cene morajo biti zmerne engros cene. lzbira dovolj velika za vsak okus, postrežba vseskozi po5tena. Manufaktuma trcjovina FRANC DOBOVIČNIK, C E Ta J E Vam vse gornje želie lahko 'zpolni. Ker je trgovina v stranski neprometni Gosposki ulicij sestrogo pazi nato.di je vedno blago vsaj nekaj cenej -, di si na ta način privabi obilen obisk- VO LIMO torej Ijudsko manufaktumo trgovlno F. Doboi»i*nilct Celje, ki se Vam toplo pri- poroča in Vam zagotavlja zelo ugoden nakup. SVILA za damske plesne in vecerne obleke sc kupuje letos v ogromni izbiri v manufakturni in modni trgovini M. Pšeničnik, Celje ebenem v sebi tudi že kal jetike. Tra- gedija se konča s krikom Groharjeve zaročenke, podeželske učiteljice Tančke Smlednikove — z za ves narod strahöt- no obtožbo: »Kdo je kriv? Ti! Jaz! Mi vsi! Ves narod! Ubijalci smo!« To je le nekaj opomb o tragediji, kajti vse predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli o njej pisati kolikor toliko iz- erpno. Krstna predstava bo gotovo na delu odgovarjajoči višiini, saj prihajajo Mrakovi igralci med nas po večmeseč- nem, nepretrganem, vsakodnevnem štu- diju. Avtor sam pa si je izbral dvoje nosilnih vlog: naslovna in osebnost Groharjevega protipola, cesarskega svetnika Vrbe. 2e to dejstvo samo nam obeta mnogo zanimivega. Groharjevega prijatelja Roberta bo igral Deželan, ki nam je še dobro znan h. vloge Vladimi- ra v »Cajkcivskem«. V tem delu smo spoznali tudi že Marjana Dolinarja kot Silotija, v >Groharju« pa bo nastopil kot dr. Dixi. Dežman in Zalogar bosta nastopila prvikraJt v njegovi skupini. Učiteljico Smlednikovo bo podala Vida Kos ova. Ivan Mrak, ki je dovršil režisersko šolo v Zagrebu in se nato izpopolnjeval v Parizu, Pragi, Monakovem in na Du- naju, je mnenja, da mu je »Grohar« igralsko še neprimerno bolj uspel nego »Cajkovski«. Predstavo pia ni samo v tem praveu skrbno, pripravil. Zanimivo je n. pr., da mu je originalno paleto posodil za vse vprizoritve »Groharja« mojster Rihard Jakopič. Kakor pri »Cajkovskem«, vztraja Mrak tudi sedaj na tem, da vprizori svojo novo tragedijo prvikrat pred Ce- ljani. Gotcvo bo na tem vztrajal tudi že za naprej, če bodo Celjani pokazali za njegove namene dovolj zanimanja in razumevanja. 1^ Politični pregled X Gla\na opozieijska volilna zbora. V nedeljo sta imela bivša HSS in srb- ska zdrušena opozieija svoja glavna vo- lilnä zbora. Zbor HSS je bil na novem sejmišču v Zagrebu, zbor združene opo- zieije pa na Banjici v Beogradu. V Za- grebu je bil glavni govornik g. dr. Vla- dimir Maček, v Beogradu pa g. Ljuba Davidovič. X Volilno gibanje. Minister za trgo- vino in industrijo inž. Nikola Kabalin je prispel v soboto v Osijek. V osiješ- kem srezu, v katerem kandidira, je ostal tri dni in je obiskal razne kraje, kjer je imel volilne konference. Mini- ster za notranje zadeve dr. Anton Ko- rošec je govoril na zborovanjih JRZ v soboto v Litiji, v nedeljo v Celju in Mariboru. v ponedeljek v Kranju in Ra- dovljici, v torek pa v Ljubljani na vo- lilnem zborovanju ljubljanskih trgov- cev, industrijcev in obrtnikov, članov JRZ. V sredo je govoril na konferenci JRZ v Sostrem pri Dobrunjah. Mini- ster za telesno vzgojo Ante Maštrovič je govoril v nedeljo na zborovanju v Kozicah v makarskem srezu, v ponede- ljek pa v Drveniku v istem srezoi. V četrtek je bilo v Ljubljani manisesta- cijsko zborovanje JRZ, na katerem sta govorila predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in notranji minister dr. Anton Korošec. X Nemško-francoska izjava. Franco- ski zunanji minister Bonnet in nemški zunanji minister Ribbentrop sta v torek v Parizu podpisala skupno izjavo, v ka- teri proglaša nemška vlada sedanje nemško-francoske meje za konenove- ljavne. Obe vladi se bosta v spornih zadevah prijateljsko posvetovali. Ta po- membna izjava temelji na politiki, ki so ji predstavniki štirih velesil položili te- melje na monakovski konferenci. Stcv. 50. »NOVA DOBA« Stran 3. Domače vesti — Dvajsetletnica Cankarjcve smrti. V nedeljo bo poteklo dvajset let, odkar je umrl v Ljubljani največji slovenski pisatelj Ivan Cankar, veliki glasnik in klicar, mojster slovenske besede, neiz- prosen borec za pravico, resnico, svobo- do, lepoto in javno moralo, besednik in zagovornik vseh ponižanih in razžalje- nih. Dolga vr3ta njegovih del nas je postavila v vrsto velikih kulturnih na- rodov. V grozotni dobi svetovnega kla- nja nam je dal svoje poslednje delo »Podobe iz sanj«, iz katerih veje din večnosti in preroško spoznanje. Cankar je še doživel osvobojenje in poveličanje svojega z bolestjo in radostjo neizmer- no ljubljenega naroda, potem pa se je poslovil za večno in odšel gledat največjo lepoto in resnico. Cankarjeva veličina sega daleč izven okvira malega naroda. Cankar jc bil genilen umetnik. Njegova dela nosijo pečat večnosti, zato je Can- kar nesmrten. — Spomin na otvoritev belokranjske železnice. Na praznik 8. t. m. je bila slovesno otvorjena železniška proga Sevnica—St. Janž. Dobro je, če se spomnimo otvoritve belokranjske želez- nice za časa pokojne Avstrije. O tej otvoritvi piše danes že pokojni pisatelj dr. Ivan Lah v svoji »Knjigi spominov« na strani 122. in 142. prav zanimive stvari. Tu je govora o banketu, ki je bil v Crnomlju, pa je tudi govora o prsta- nu Narodne odbrane z mrtvaško glavo. Tedanji urednik »Dneva« pisatelj Ivan Lah je bil ob izbruhu svetovne vojne 1. 1914. denunciran in obtožen, da je na tern banketu nosil na roki prstan Na- rodne odbrane z mrtvaško glavo. V > Knjigi spominov« pisatelj Ivan Lah opisuje potek razprave pred sodiščem in navaja tudi imena ra^nih mož, ki so tedaj po želji avstrijskih denunciantov videli na njegovi roki prstan Narodne odbrane, ki ga pa pisatelj Ivan Lah ni poznal in ga tudi ni nikdar nosil. Da- nes, ko je vse to že davna preteklost in smo vse pozabili, je ta odstavek v pi- sateljevi knjigi zelo značilen in drago- cen prispevek k presoji značajev, ki še danes šarijo po Sloveniji. — 50-letnico trgovskcga udcjstvova- nja bo praznoval v nedeljo 11. t. m. ugledni veletrgovec g. Anton Cvenkel v St. Petru v Savinjski dolini. Za3lužne- mu gospodarstveniku in nacionalncmu delavcu iskreno čestitamo k lepemu ju- | bileju in mu želimo dolgo vrsto let zdrav- ja, zadovoljstva in uspešnega javnega udejstvovan ja! — Iz vojaškc službe. Ob priliki prvo- decembrskega vojaškega napredovanja je bil imenovan v tehniški stroki za podpolkovnika tudi ponkovški rojak g. Anton Ošlak. strojni inženjer, ki služ- buje v vojnem mornariškem arzenalu v Tivtu in se baš te dni mudi na dopu- stu v domačem kraju. — Dunajska vremenska napoved za soboto 10. t. m.: Pretežno oblačno, po- nekod bo snežilo. Hubertus plašci nepremočljivi od 175 din naprej pri tv. Franc Dobovičnik, Celje. Celje in okolica c Cankarjev vcčer na ljudskem vse- učilišču. Ljudsko vseučilišče bo priredi- | lo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. ob 20- j letnici smrti Ivana Cankarja »Cankar- j jev večer« s predavanjem znanega lite- j rarnega zgodovinarja dr. A. Slodnjaka i in z recitacijami režiserja Narodnega ; gledališča v 'Ljubljani g. C. Debevca. ' \abimo občinstvo, da se udeleži prire- ditve v čim večjem številu in tako po- časti spomin in delo velikega Ivana Cankarja. c Ženska podružnica Družbe sv. Ci- ' rila in Metoda je priredila v ponedeljek 5. t. m. v Narodnem domu v spretni režiji ge. Angele Sadarjeve Vomberger- ' jevo otroško igro »Storja v nebesih« z ' nastopom sv. Miklavža. Naša deca je v ¦¦ spremstvu svojih staršev in učiteljev ; napolnila dvorano do zadnjega kotička, • z napeto pozornostjo sledila igri in na- j še male in velike igralce, nagradila z dolgotrajnim ploskanjem. Po igri je na- < stopil sv. Miklavž, ki je delil bogate da- j rove in tudi parkelj ni ostal brez dela. • i Obdarovanih je bilo tudi 60 učencev vseh šol s perilom in oblekami, 200 pa s pecivom. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je razveselilo toliko otrok, izreka odbor najprisrčnej- šo zahvalo. c Miklavževo obdarovanje revnih šo- larjev. Drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celju je tudi letos priredila I Miklavževo obdarovanje revne šolske mladine vseh štinn celjskih narodnih šol. Za nakup blaga, peril a in obutve je bila vsaki soli naklonjena denarna pod- pora v znesku 3750 din, sole pa so pre- jcle tudi prispevke v blagu, tako da je mogel obdariti Miklavž 276 revnih otrok. Poleg ten otrok so bili deležni Miklavževih darov tudi naši malčki iz otroškega vrtca. Za izkazano dobroto in pomoč pri tej humani akciji izreka jo upraviteljstva celjskih narodnih šol od- boru Drž. krajevne zaščita prav iskreno zahvalo, zlasti pa se zahvaljujejo pred- sednici odbora ge. Eli Kalanovi in vsem požrtvovalnim damam, ki so pri tej akciji sodelovale. c Zdravniško predavanje. Poverjeni- štvo SGRJ v Celju bo priredilo v če- trtek 15. t .m. ob 18. v poslopju De~ lavske zbornice v Razlagovi ulici zdrav- niško predavanje. Predaval bo g. dr. Prodan iz Ljubljane. Predavanje bo s skioptičnimi slikami na kar opozarja- mo tudi ostalo delavstvo. c Sokolsko društvo Celje I sporoča, da ie telovadba za naraščajnice ob po- nedeljkih in čctrtkih od 17. do 18.30 S tern se tudi podaljšuje rok vpisovanja. — Načelništvo. VOLNENE TKÄÜE za Jamske obleke, kostume in pla'cc nudi vsakemu v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah manufakturna in modna trgovina M. PiENliNIK, CEUE c Celjski odsek Zveze Maistrovib borcev je imel v četrtek dopoldne v hotelu »Belem volu« občni zbor, ki ga jo vodil g. Franjo Roš. Poročila funkci- onarjev so pričala o marljivem udej- stvovanju celjskega odseka. Zveza Mai- strovih bcrccv ima že nad 1.500 ela- nov. Izgleda, da bo vprašanje priznanja dobrovoljstva Maistrovim borcem kma- lu rešeno. Izvoljen je bil nov odbor celjskega odseka s predsednikom g. Franjom Rošem na čelu. c »Brezov Raj«. Ljubljanska drama bo gostovala drevi ob osmih v celjskem gledilšču in bo vprizorila angleško igro »Brezov gaj«. Predstava je za abonma. c Krstna predstava nove slovenske tragcdije »Grohar«, ki jo je napisal Ivan Mrak, bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Delo bo vpri- zorila Mrakova nova igralska skupina, v kateri igra tudi avtor sam. Vstopni- ce so v predprodaji pri ge. Toševi v sta- ri gimnaziji na Slomškovem trgu. c »Peterčkove poslednje sanjo« v celj- skem gledališču. Podmladka Jadranske straže na drž. deški in dekliški me- ščanski šoli v Celju bosta priredila na Stefanovo ob 16. v Mestnem gledališču krasno božično igro v 4. slikah »Peter- čkove poslednje sanje«, ki jo je spisal g. Pavel Golia, ravnatelj ljubljanskc drame. Režira nastavnik g. Josip Toma- žic. Predprodajo vstopnic je prevzela povcrjenica PJS gdč. Marica Kernova. Cene so znižane dramske. c Koncert Slavka Lukmana. Tenorist j g. Slavko Lukman je priredil pred svo- j jim odhodom k filmu v nedeljo popoldne koncert v mali dvorani Celjskega doma pod okriljem pevskega odseka »Vza- jcmnosti«. Na sporedu so bile skladbe Flajšmana, Pavčiča, Preglja, Verdija, Puccinija, Leoncavalla, Schuberta, Gou- noda in Padile. Gosp. Lukman razpolaga s simpatičnim, čeprav skromnim lirič- nim organom. V zadnjih letih je pev- sko znatno napredoval in se bo z mar- ljivostjo gotovo še izpopolnil. Koncert je bil le srednje obiskan. Gosp. Luk- mana jc spremljala na klavirju gdč. Mi- lena Oražmova. c Starokatoliška služba božja. V ne- deljo 11. t. m. v Celju ne bo staroka- toliške službe božje. I c Sokolsko telovadno akademijo, ki je dosegla 30. novembra zelo velik uspeh, je Sokolsko društvo Celje-matica pono- vilo v nedeljo popoldne v gledališču Občinstvo iz Celja ter bližnje in daljne okolice, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička, je sprejelo vsako toč- KOŽA, MEHKA KOT ŽAMET, TO BO VASE PLAC1LO! Ce ji bosie privoščili hranilno Solea-kremo. ^ *> ^ ko z živahnimi aplavzi in je bilo s pri- reditvijo izredno zadovoljno. c Pri proslavi zedinjenja je igrala pred mestnim poglavarstvom poleg že- lezničarske godbe tudi delavska godba apneničarjev iz Celja in ne trnoveljska godba. c Poskus vloma v Mohorjevo tiskar- no. Dne 3. septembra zvečer so zasačili 26-letnega Antona Marinčka, bivšega slugo v Mohorjevi tiskarni in člana fan- tovskega odseka, ko je hotel vlomiti v knjigoveznico v Mohorjevi tiskarni. Okrožno sodišče v Celju je v torek ob- sodilo Marinčka, ki je že šestkrat pred- kaznovan, zaradi poskusa vloma na 2 let! robije. c Nož se ji je zaril v fiiio. Ko je šla 8-letna rudarjeva hčerka Marija Trat- nikova iz Zagrada v sredo z nožem v roki po travniku, ji je spodrsnilo. Pad- la je tako nesrečno, da se ji je nož za- ril v grlo. Težko poškodovano deklico so prepeljali .v bolnico. c Tudi za pse je uveden kontumac. Mestno poglavarstvo v Celju je z 8. t. m. uvedlo navaden pasji kontumac v Celju. | c Vodnikove knjifte se dobijo v celj- | ski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. | Knjige dobijo tudi člani, ki se na novo ' prijavijo. KINO DOM CELJE Od 9. do 11. t. m.: »13 stolov« Dne 11. t. m. ob 20.30, 12., 13. in 14. t. m.: »Or!akove~ rrike« Od 15. do 17. t. m.: »Očetje in otroci« i c Smrt blage žene. Danes ob 11. do- poldne je umrla v celjski bolnici v sta- ! rosti 51 let v Gaberju ugledna in splošno i priljubljena gostilničarka in posestnica ga. Karolina Leskovškova, soproga orožniškega narednika v p. in uradnika združbe »Bohemije« g. Franca Leskov- ška. Pogreb bo v nedeljo 11. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice na okoliškem poko- pališču. Pokojni bodi ohranjen lep spo- min, težko prizadeti rodbini naše iskre- no sožalje! c Zetev smrti. V soboto je umrla na Cankarjevi cesti 4 v starosti 83 let ga. Ana Straškova, vdova po znanem trgov- cu in čevljarskemu mojstru g. Štefanu Strašku. V ponedeljek je umrl v Za- vodni 52 v starosti 49 let znani celj- ski frizerski mojster g. Franc Krajnc V torek je umrla na Bregu 19 v starosti 61 let posestnica ga. Alojzija Santlova iz Gaberja. V soboto je umrla v mest- : ncra zavctišču v Medlogu 74-letna mest- i na reva Neža Fiderškova. V celj-aki bolnici so umrli: 2. t. m. poldrugo leto stara zidarjeva hčerka Matilda Pilihova ; 7, Zg. Hudinje, v soboto 74-letni lesni j trgovoc yteffiji Tevčič iz Doberteše va- si pri St. Petru, v ponedeljek štiriletni zidarjcv sinček Anton Miklavčic iz Zgurnjega Bušinca pri Novem mestu, v torek 10 mesecev start viničarjev sin- ček Maks Steble iz Prelog pri Konjicah, v sredo ga. Ivana Kosijeva, žena eko- noma g. V. Kosija na Lopati, v četrtek pa 86-letni posestnik Franc Zerak iz • Lašč pri Sv. Petru na Medvedjem selu in 51-letni dninar Franc Pestotnik od Sv. Florijana pri Rogatcu. Bodi jim ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! ! c Tekstilna tovarna »Elka« v Celju, katere lastnik je g. Leo Kudis, bo ob- darila z lastnimi izdelki 80 revežev, za I kar izreka mestna občina v lastnem in v imenu obdarovanih iskreno zahvalo. c Filatelistično društvo »Celeja« v i Celju bo imelo v ponedeljek 19. t. m. ! ob 20. v klubski sobi hotela »Evrope« I v Celju reden občni zbor z naslednjim I dnevnim redom: Citanje in odobritev : zapisnika zadnjega občnega zbora. Po- rocilo tajnika, blagajnika in menjalne- ga predsednika. Poročilo nadzornega odbora. Volitev predsednika in dveh članov za štetje glasov. Razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru. Voli- tev upravnega in nadzornega odbora. Sprememba pravil. Končni sklep gledc i naročila »Filatelista« po članih. Dolo- čitev članarine. Razno. Ce bi občni zboi ob napovedanem času ne bil sklepčen, bo po dnišvenih pravilih občni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim re- dom ne glede na število navzočih čla- nov. Pritožbe in predlogi naj se predlo- žijo društvenem odboru 8 dni pred obč- nim zborom, ker se na poznejše pred- loge in pritožbe ne bo mogoče ozirati. Volilno pravico imajo samo tisti članir ki so plačali članarino za 1. 1938. — Odbor. c Zaščiti decc in mladine v Celju je darovala gdč. Vera Levstikova, nastav- nica na mežčanski šoli v Celju, 50 din, namesto cvetja na grob g. Antona Siv- ke, šolskega upravitelja v p. v St. Ju- ri ju ob juž. žel. Prisrčna hvala! c Nočno lekarniško službo ima od 10. do 16. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska četa Celje. Od 11. do 17. t. m. ima službo n;. vod, imspekcijo namestnik poveljnika g. A. Kosir. Iz naših krajev Genj. dopisnike vljudno obvežčamo, da smo morali za- radi pomanjkanja prostora danes žal odložiti del gradiva. Objavili ga bomo prihodnjič. Store š Sokol je proslavil 20-letnico Juj;o- slavije. Tudi naše društvo je dostojno ' počastilo 20-letnico narodnega zedinje- nja. Proslava je bila 1. deccmbra po- poldne v dvorani našega Sokoliskega do- ma. Dvorana je bila nabito polna pri- padnikov sokolstva in sokolstvu na- klonjenega občinstva. Najprej je bila slavnostna seja ožjega odbora dništvo. Br. starešina Pocajt je v kratkem, a učinkovitem govoru očrtal pomen pro- slave, v toplih besedah se je spomnil prvoboriteljev za našo narodno svobodo, blagopokojnih kraljev Petra I. Velikega Osvoboditelja in Aleksandra I. Zedini- telja. Njun spomin je navzoče občin- stvo počastilo s trikratnim klicem »Sla- va!« Sledil je pozdrav državni zastavi in državna himna. Nato je brat stareši- na prečital poslanico Saveza SKJ, za- prisegel novo članstvo, 17 po številu. Po govoru br. Borisa Grodnika so bile na sporedu razne telovadne točke, ki so bile zaradi skladne izvedbe sprejete z največjim zadovoljstvom. Ugajale so tudi deklarnacije dece ter bile zaradi svoje ljubkosti in brezhibne izvedbe de- ležne zasluženega aplavza. Sledila je živa slika, ki je predstavljala zvestobo • sokolstva prvemu starešini kralju Pe- tru II. S Pesmijo sokolskih legij je bila lepa proslava zaključena. & Miklavževanje Sokola Store - Tehar- je. Naše društvo je tudi letos priredilo Miklavžev večer. Prireditev je bila v dvorani tukajšnjega Sokolskega doma v soboto 3. t. m. in sicer za deco ob 16. za odrasle pa ob 20. Obdarovanih je bilo 48 sokolske dece, povečini dece de- lavskih staršev. Razumljivo je, da dru- štvo iz lastnih sredstev vsega ni zmoglo, marveč so mu to omogočili številni da- Stran 4. »NOVA DOBA« Stay. 5». rovalci v Celju, na Teharju in v Sto- rah. S tern so podprli socialno delo društva, za kar se jian ob tej priliki v imenu obdarovane dece najprisrčnejše zahvaljujemo. Ob 20. je bilo Miklavže- vanjc za odrasle in zatem prosta zaba- va, ki je pot.ekla v najlepšem razpo- loženju. Š«. Jurij ob J. 1. j Sokolska akademija, ki je bila v ne- dcljo 4. t. m. v solski telovadnici v pro- si a vo praznika zediujenja, jo bila zelo dobro obiskana. Telovadne točke so na- stopajoči precizno izvajali in želi zaslu- ženo pohvalo. Prav posebno so ugajale vaje s siti, ki so jih izvajale članice in jih morale ponoviti. Sokoli so tudi to- krat pokazali, da ie njih delo v telo- vadnici smotrno in temeljitfo. j Dela za preložitav klanca na bano- vinski costi Celje—Grobelno pri Ander- burgu so se ta teden pričela. Cesta bo speljana malo nižje in bo tako odpadel tudi nevaren, nepregleden ovinek. Žalec jt jSvečana proslava 20-letn*e(» osvobo- jenja in zedinjenja pod okriljem So- kolskega drus'tva je bila mogoena mani- festacija narodno zavednega trga Zalca in njegove okolice. Na narodni praznik | 1. deccmbra se je udeležilo članstvo So- kola v kroju s praporom ob S. zjutraj slovesne službe božje, ki ji je prisostvo- valo mnogo narodnega občin3tva in državno nameščenstvo. Ob 17. se je pričela v nabito polni Roblekovi dvora- ni sokolska akademija s slavnostno se- jo, ki jo1 je otvoril in vodil br. stare- šina Vilko Senica. Namestnik prosve- tarja br. Peter Suhadolc je prečital po- slanico Saveza SKJ, nakar je slediia prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo. Br. starešina je prečital j imena 'tekmovalcev, ki so prejeli diplo- me za svoje uspehe na okrožnih tekmah meseca maja v Žalcu. Zatem je bila za- obljuba novega članstva. Sledile so te- lovadne točke celckupnega članstva. Moška deca je s »Kovači« navdušila ob- , činstvo in morala vajo ponoviti. Zen- ski naraščaj je izvajal vaje z venci. Ženska deca ie nastopila v »Mladih vojakih« in je tudi morala ljubko vajo \ ponoviti. Clani so odlično izvedli ritmič- j no Vajo. Učinkovita je bila tudi ritmič- j na »devetka« v izvedbi članic. Vihar j navdušenja pa je izzval nastop moške- j ga naraščaja, ki je izvajal vajo »Le naprej« s spremljevanjem klavirja in | petjem *er je moral to vajo seveda po- . noviti. S simbolično alegorijo in pet- | jem državne himne je bila zaključena sijajno' uspela sokolska proslava, ki je j vnovič pokazala, da žalsko sokolsko ; društvo intenzivno dela, za kar gre vse j priznanje vrlemu vaditeljskemu zboru, | posebej pa še neumorni sestri Eliški Petričkovi. Št. Peter v S. d. št Miklavž, ki se je oglasil v Sokol- skem domu v ponedeljek popoldne, je bil letos izredno bogat in radodaren. Obdaroval je vsega skupaj nad 100 otrok, seveda v prvi vrsti tiste, ki so to zaslužili. Braslow&e Viktor Rössner — 65-letnik Braslovče, 9. decembra. CJosp, Viktor Rössner, gostilničar in posestnik v Braslovčah, bo slavil v to- rek 13. t. m. svoj 65. rojstni dan. Ju- bilant se je rodil 1. 1873. v Braslc/včah. 2e v mladosti sc je ves posvetil obrt- niškemu stanu. Izbral si je za svoj bo- doči poklic pekarsko obrt in s tern na- sledil svojega očeta. V tej stroki se je izpopolnil v raznih večjih pekamah v Cclju in Muriboru ter se po dragocenih ' izkušnjah vrr.il dcraov in prevzel na- sjedstvo svojega ooeta. Zivijanjsko dru- žico si je izbral 1. 1906. v hiši ugled- nega dolgole!:nega župana g. Pirtoaka v Smart nem ob Paki — Pirtoškbvo hčerko Justino. Rössnerjeva hisa j;: po- stala med svetovno vpjno zbirališčc vseh onih, ki so trpoli prcganjarvjc sa- radi srbofilstva. S svojim treznim in preudarnim življ^njem :;i je g. Rönsncr frrnalu pridobil r.po&tovanje vaeh oko- ličanov. j Kot ustanovni član braslovškega So- i kola zavzema že od leta 1906. važna ¦ mesta v društvu in pomaga društvu do j razmaha. Po letu 1918. je bil prvi pod- starešina. L. 1920. je postal s'taresina. Zaradi bolezni je moral odložiti to me- I sto, a ostal je ves čas odbornik in od- [ ločen bdrec za širjenje sokolske ideje. j S svojo veliko delavnostjo pri oatalih društvih, zlasti nacionalnih, si je kot podpredsednik Hranilnice in posojilnice v Braslovčah mnogo prizadeval za po- stavitev Sokolskega doma, tako da se je mogel braslovški Sokol ponosno po- staviti s prvim Sokolskim domom v Savinjski dolini. Leta 1926. mu je bilo poverjeno na- čelništvia »Gostilnicarske zadruge za sodni okraj Vransko«. Kot strokovnjak v tej stroki je s svojimi dobrimi na- sveti mnogo pripomogel k vzornemu gostilničarstvu v združenju. Največje priznanje za vse zasluge mu izkazujejo stanovski tmvariši v zaupanju, da že od prevzema do danes, polnih dvajset let vodi to vzorno združenje. Po smrti prvega predsednika Hranil- nice in posojilnice v Braslovčah g. Jo- sipa Paura je 1. 1933. prevzel me:ao predsednika. Pod njegovim predsed- stvom je zavod še bolj zaslovel po cio- lini. Tu je g. Rössner z odborom poma- gal našemu hmeljarju s tern, da t je denarni zavod pričel izdajati kra'tkoroc- i na posojila, imenovana xhmeljska po- sojila«. Našemu hmeljarju je bilo mno- go pcmagano, kajti s to denarno po- močjo ni bil primoran kmet, da prcila takoj svoj pridelek; s tem je bila dana možnost, da se je cena hmelja dvigniia. Leta 1932. je moral po smrti svoje- ga prvega sina zaradi zrahljanega zdravja opustiti težko pekarniško deio. Vodi pa še vedna splošno znano in pri- ljubljeno gostilno sredi trga. Omeniti moramo njegovo veliko za- slugo, da je pred 10 leti zasvetila v braslovškem trgu prvič električna luč. V svoji dalekovidnosti je tudi tu našel pravi trenutek in pridobil več uglednih tržanov, ki so podprli njegovo zamisel in uresničili dolgoletno željo prebival- stva. Prezreti tudi ne smemo njegove so- proge, ki je v mesecu novembru slavila 55. rojstni dan. Splošno znana »bra- slovska teta« je s svojo požrtvoval- nostjo in dobrim srcem vedno v pomoč vsakemu, ki se s prošnjo zateče k njej. Vsak učitelj, ki je prišel v trg, je bil deležen njene gostoljubnosti, ves čas svojega bivanja v Braslovčah in ob od- hodu iz Braslovč se je vsak s težkim srcem poslovil od dobre »učiteljske ma- me«. Od ireh otrok, ki jih je slavljenec s svojo soprogo vzgajal v strogo nacio- ' nalnem duhu, živi še samo sin EJdvard. ; Vzgojcn v pravem nacionalnem in so- I kolskem duhu, ni dobil mesta kot uči- telj v ožji domovini. Ves prežet z lju- beznijo do> mladine se je odzval ponov- no težkemu poklicu in sedaj učiteljuje v Blacu v moravski banovini. Težki udarec v 1. 1936. ga ni mogel ukloniti. Gosp. Viktorju Rössnerju iskreno če- stitamo ob 65-letnici z željo, da bi mu usoda naklonila še dolgo vrsto let zdravja, zadcvoljstva ter uspešnega nacionalnega in gospodarskega udejstvo- vanja b Svecana proslava 20-letnice zedi- ujenja. Braslovče so svečano proslavile 20-letnico zediujenja. Ves Itrg je bil svečano okrašen z državnimi zastavami. V čctrtek 1. t. m. zjutraj je bila sveča- na služba božja, ki so ji prisostvovali zastopniki vseh društev in šolska mla- dina. Po svečani službi božji se je pred cerkvijo formirala povorka z državno zastavo na čelu. V povorki so sodelova- li šolska mladina, Sokcli, gasilci in fantovski odsek. Povorka je krenila v Društveni dom, kjer je bila po dogovo- ru vseh društov svečana proslava na- rodnega zedinjenja. Dvorano so do zad- ¦>jc;-! kotioka napclnili solska mladina, predstavniki, pripadniki društev in ostalo prebivalstvo. Dvorana je bila sveeano okrašena. Na odru je bila okrašena slika Nj. Vel. kralja Petra II. Proslava je pričela s pozdravom župana g. Avgusta Svajgerja. V imenu sole in za šolsko mladino je v lepem govoru razložil mladini pomen tega dne zarrasni šolski upravitelj g. Ljubo Snu- derl. Patriotičen govor je imel tudi ka- plan g. Franc Križan. Sledile so lepe in ucinlcovite deklamacije in prizori šol- skih otrok iz Braslovč, Letuša in Orle I vasi. Ccrkveni mešani zbor pod vod- j stvom g. Viranta je zapel dve pesmi. Ob zaključku proslave se je župan v lepih besedah zahvalil vsem sodelujo- čim in vsem društvom za sodelovanje pri proslavi 20-letnice zedinjenja. b Sokolska slavnostna seja. Na praz- nik zedinjenja se je pričela ob 10.15 v Sokolskem domu slavnostna seja So- kolskega društva Braslovče. Po pozdra- vu državni zastavi je ctvoril sejo br. starešina Pepi Omladič. Nato je dru- štveni prosvetar br. Ljubo Šnuderl v učinkovitem govoru prikazal pomen ze- dinjenja. Sledila je razdelitev diplom deci ter petje Pesmi sokolskih legij in himne »Hej Slovani!«, ki ju je pela vsa množica. b Slavnostna sokolska akademija. V nedeljo je priredilo Sckolsko društvo Braslovče sveeano akademijo v prosla- vo 20-letnice Jugoslavije. V začetku je bil izvršen pozdrav državni zastavi s petjem državne himne in govorom br. prosvetarja. Deklamaciji »Dvajset let Jugoslavije« so sledili mojstrski skoki s prožne deske preko konja, ki jih je izvajal moški naraščaj z vso spretnost- jo in popolnostjo. Po deklamaciji »Ju- goslavija« je nastopila vr3ta članov na bradlji, in izvajala dobre vrhunske vaje. Clanska vrsta je zakljucila svoje vaje z učinkovito skupino na bradlji. Sledile sc zopet lepe deklamacije, nato pa je nastopil ženski naraščaj z ljubkimi skupinskimi vajami na petje narodnih pssmi in v slovenskih narodnih nošah. Naraščajnice so bile deležne navduše- nega priznanja številnega občinstva. Končno je nastopil še moški naraščaj na konju z lepimi vajami in nato za zaključek izvajal lepe in slikovite sku- pine. Braslovški Sokol je pokazal s to svojo akademijo svoje uspešno delo na področju telesne vzgoje v prid kralja, naroda in države. Vransko Vransko pismo Vransko, 9. decembra. Po daljšem presledku se spet ogla- šam. Ne trdim, da se pri nas medtem ni dogodilo nic omembe vrednega. Na- sprotno! Pa je bolje za marsikoga, da vsega ne poročam, marsičesa pa v tem času človek tudi ne more poročati. Zadnje case sem nekako zbegan, mor- da vsled čudnih, naglo se vrtečih do- godkov, ki mi ne gredo prav v glavo, tako da pri marsikom ne ločim več barve njegovega najnovejšega oblačila. Moram k očesnemu specialis'tu in upam, da bom prihodnji teden zopet povsem normalno razločeval barve teh novih oblačil. Zedinjenje srao slovesno praznovali. Prvič so sodelovala pri povorki tudi društva, ki jih doslej ni bilo opaziti. Sokoli so nastopili v lepem številu v krojih. Zaključna svečanost je bila v soli, kjer je govoril tudi g. župan. So- delovala je tudi naša godba, ki se od nastopa do nastopa krepkeje uveljavlja. V nedeljo 4. t. m. je bila v nabito polni dvorani sokolska akademija v proslavo dvajsetletnice Jugoslavije. Spored je bil učinkovit in skrbno pripravljen. Zlasti so presenetile članice s težkimi vajami na gredi, ki so jih morale člani- ce na splcšno zahtevo ponoviti. Ljubki nastop peričic — naših najmlajših se- stric je bil ganljiv in jc morala deca ponoviti. Moška deca je žela z vajami s puškami živahno priznanje. Sodelovala je tudi »Vranska vila z moškim in me- šanim zborom pod taktirko g. Sedeja, ki je vodil tudi godbo na pihala. Vse pev- ske in godbene točke so bile dobro na- študirane in so mnogo pripomogle k pestrosti sporeda. V sree segajoč in vzpodbuden je bil nage'vor br. prosve- tarja Jovana. Svečanost je bila za- ključena s petjem in igranjem himne »Hej Slovani!« Dne 5. t. m. je »Vranska vila« prire- dila Miklavžev nastop. Popoldne so bili obdarovani otroci, zvečer so se pa mo- ral i odrasli zagovarjati pred sv. Miklav- žem za storjene grehe in mu obljubiti, da jih ne bodo prehitro ponovili. Silvestrovanje z zanimivim in pe3trim programom pripravlja »Vranska vila«, ki je postala zadnje case prav agilna. Več kot pol našega trga se zvečer koplje v bajni razsvetljavi na račun gornjega dela, ki uživa — egiptovsko temo. Prošnje in zahteve prizadetih, v egiptovski temi veslajočih občanov, so ostale glas vpijočega v puščavi, dasi bi se dal problem rešiti z dvema žar- nicama. Priljubljeni in agilni društveni dela- vec in komponist »Zlate rože«, izvirne savinjske operete, učitelj g. Ferdo Skok, je bil premeščen v Klenovik v krškein srezu. Društva in prijatelji so mu pri- redili lepo odhodnico. Na novem služ- benem mestu mu želimo čim več uspe- hov z željo, da bi se kmalu zopet vrnil med nas. Mozirje Prvi december v Mozirju Narodno za vedno Mozirje je prosla- vilo 20-letnico naše svobode nadvse sve- eano in dostojno. Ze na predvečer so bile vse hiše okrašene z državnimi za- stavami, vsa okna pa lepo razsvetljena. Ob 18. je krenila z dvorišča Sokolske- ga doma povoTka. Na čelu so korakali trije stasiti naraščajniki z državno trobojnico. Sledili so učenci in učenke narodne sole v spremstvu učiteljstva, občinski odbor, Sokoli, godba, gasilci in ostalo občinstvrr, skupno nad 600 oseb. Nosili so plamenice in lampijončke, pe- li domoljubne pesmi in vzklikali kra- lju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Stik je bil pred občinsko hišo, pred ka- tero je spregovoril župan g. Jošt. Zdru- ženi .pevci so zapeli pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«, nakar je vsa množica za- pela državno himno. Ob šviganju raket se je množica polagoma razšla. Na praznik je bila po službi božji svečana proslava v slavnostno okraše- nem Sokolskem domu. Navzoči so bili zastcpniki vseh uradov, občinska upra- va z nekaterimi odborniki, šolska mla- dina z učiteljstvom, Sokoli, gasilci, za- stopniki ostalih društev in mnogo dru- Oglejte brezobvezno veliko zalogo SABA RADIO APARATOV po izredno nizkih cenah pri Radio B R K M L C - Celje + V globoki žalosti javljatno tužno vest, da nas je naša nadvse ljubl ena I soproga, mati, tašča, stara mati in teta, gospa | I Karollna LeskovšeK posestnica in cjostilničarka I danes ob U. dopoldne previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila. I Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 11. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice I ra okolis'kem pokopaliSču. I Sv. maša zadušnica se bo brala v pon delji-k 12. t m. ob 7. zjutraj v I I župni cerkvi v Celju. CELJE-OABERJE, 9. decembra 1938. I I Franc Leskovšek, soprog. I Oskar, Elza, Dolfi, Vili, Franci, Grctl in Etnilija, otroci, ter ostalo sorodstvo | Štev. 50. »NOVA DOBA» Stran ». gega občinstva. Slavnostni govor je imel šolski upravitelj g. Drago Predan. Sledile so deklamacije šolske mladine, nato pa je močan mladinski zbor pod vodstvom pevovodje g. Predana zapcl mogočno »Molitev za vladarja«, Adami- čevo »Prvodecembrsko molitev« in Gob- čevo »Pesem mladine«. Sledila je zbor- na deklamacija »Ljudstvo in dorn«, ki so jo odlično izvajali učenci in učenke višje narodne šole, združeni pevci pa so pod vodstvom g. Skornška učinkovi- to zapeli »Na dan, Slovan« in »Ej tru- baču«. Po državni himni je kratko spre- govoril župan g. Jošt, ki je izrazil že- ljo, da bi se tudi v bodcče vršile pro- slave tako lepo in složno, obenem pa se je zahvalil šolskemu upraviteljstvu za ves trud, ki ga je imelo s pripravami za proslavo. Po svečani proslavi je imelo Sokol- sko društvo slavncstno sejo. Ko je pre- čital prosvetar br. Predan poslanico SKJ, je starešina br. Troger prevedel nekaj dece v naraščaj, nekaj naraščaja pa v članstvo. Nato je 9 bratov in se- ster položilo sokolsko zaobljubo. Seja je bila zaključena s Pesmijo sokolskih legij in s slovansko himno. V nedeljo 4. t. m. je priredilo Sokol- sko društvo v proslavo 20-letnice zedi- njenja svečano telovadno akademijo, ki je izredno uspela. Občinstvo, ki je do- cela napolnilo sokolsko dvorano, je na- gradilo vse nastopajoee oddelke z bur- nim odobravanjem, tako da so morali nekatere točke ponoviti. Pozdravni go- vor je imel prosvetar br. Predan Drago, ki je v svojih klenih izvajanjih poseb- no podčrtal zasluge sokolsko vzgojenih borcev za naše osvobojenje in zedinje- nje. Sledila je prva telovadna točka: moška deca s prcstimi vajami, nato je izvajala ženska deca vaje s punčkami, zatem pa skupno moška in ženska deca »Kuharčke« ter »Gospode in dame«. Navdušeno aklamiran je moral ženski naraščaj ponavljati »Dimnikarje« in »Mornarje«. Vaje s siti so v prikupnih Itostumih odlično izvajale članice. Strumno in skladno so izvajali člani proste vaje, kombinirane s skupinski- mi slikami. Mogočno je vplivala simbo- lična vaia članic »Gor čez izaro«. Zad- nja toeka, ki bo ostala vsern v neiz- brisnem spominu, je bila alegorična sli- ka. V obliki klina zbrana sokolska drv- žina je izvajala zborno deklamacijo, v kateri se pozivajo Sokoli na delo za kralja Petra II. Obnovitelja. Vmes za- doni »Pesem sokolskih legij«, razgrne se slika kralja Petra II., nad njo pa krona. Slika se konča z državno himno. Naše Sokolsko druStvo je zopet izpri- čalo svoj idealizem in krepko voljo za izpclnjevanje svojega poslanstva. Slovenjgradee Svečana otvoritev Zdravstvenega doma iu Protituberkuloznega dis- panzerja V nedeljo dopoldne je bila v Slovenj- gradcu slavnostna otvoritev Protituber- kuloznega dispanzerja in Zdravstvenega doma. Z otvoritvijo teh dveh važnih in- stitucij je Slovenjgradec kot mesto z vedno bolj se razvijajočo industrijo do- bilidve prepotrebni humanitarni ustano- vi, za kateri se je že dolga leta boril. S to otvoritvijo pa se je naše mesto tudi postavilo v prvo vrsto med našimi meati, ki so spoznala veliko važnost dobro organizirane higienske službe med narodom, ki predstavlja prvi predpogoj zdravega narodovega razvoja. Slavnoslt se je pričela ob pol 11. v dvorani slovenjegraške občine. Navzoči so bili vsi okolLški župani, zastopniki vseh humanitarmh in ostalih društev ter uradov, zdravniki in ostali. Sloves- nosti so se udeležili tudi zastopnik ba- na sef oddelka za socialno politiko in narodno zdravje g. Kosi, sef Higieai- skega zavoda g. dr< Pirc> raVnatelj OUZD g. dr. Bohinjec, starešina sodi- šča g. dr. Smid, sreski načelnik g. dr. Hrašovec in drugi., Slavnost je otvoril s pozdravom in nagovorom župan g. dr. Picej. Slavnost- ni govor je imel predsednik krajevne protituberkulozne lige g. primarij dr. Lojze Simoniti. Podal je pregled dolgo- letnega dela krajevnih činiteljev za ustanovitev Protituberkuloznega di- spanzerja, ki je sedaj kronano z uspe- hom. Zastopnik bana je z zahvalo vsem zasebnim in javnim činiteljem otvoril Zdravstveni dom. Sledili so govori šefa i Higienskega zavoda g. dr. Pirca iz Ljub- ljane, ravnatelja OUZD in zastopnika protituberkulozne lige g. dr. Jožeta Bo- hinjea iz Ljubljane in sreskega načel- nika g. dr. Franca Hrašovca. Nato je mestni župnik g. Jakob Soklič blagoslo- vil Zdravstveni dom. Blagoslovitvi je sledil ogled novih prostorov. Zdravstveni dom je name- seen v občinski hiši v pritličju ter ob- sega 6 sob in kuhinjo. Sobe so moder- no opremljene ter imajo vse potrebne pripomočke in priprave. Na levi strani je Protituberkulozni dispanzer s čakal- nico, ambulanco in sobo za rentgenizi- ranje. Dispanzer je popolnoma ločen od ostalih prostorov in ne bodo mogli pri- ti bolniki v dotik z ostalimi bolniki od- nosno stanovalci. Na desni strani pa je Zdravstveni dom s šolsko polikliniko, posvetO'Valnico za matere in stanova- njem za zaščitno sestro. Zdravstveni dom je predvsem opremljen z vsemi pripravami za nego dojenčkov, tehtnico, zdravili itd. Zdravstveni dom in Protituberkulozni dispanzer sta velika pridobitev za na- še mesto. Zato moramo izreči zahvalo vsem krogom, ki so pripomogli k ure- sničenju te davne želje našega prebi- valstva. s Poroka. V nedeljo se je poročil v Slovenjgradcu zasebni uradnik g. Vik- tor Hajtnik z gdč. Pijo Kudrovo, urad- nico v tukajšnji bolnici, hčerko sodnega svetaiika v p. g. Kudra v Novem me- stu. Simpatičnemu nacionalnemu paru iskreno čestitamo! s Potegavščina krošnjarjev. V sredo dopoldne je z vsemi vlaki prispelo v Slovenjgradec veliko število kmečkega prebivalstva iz vse Mislinjske, Šaleške ter celo iz oddaljene Dravske in Mežiš- ke doline. Ves dopoldan je bilo mesto polno kmečkega življa in nihče ni vedel, po kaj je prispelo toliko ljudi na nava- den delavnik v Slovenjgradec. Ob pol 12. pa so se vsi ti kmetje podali na glavni kolodvor, kjer so pričakovali opoldanski tovorni vlak. Po prihodu tega vlaka pa je nastalo med kmeti pravo zaprepaščenje. Neki krošnjarji so bili namreč ves teden hodili med kmeti in jim govorili, da bo prispel v sredo iz Maribora vagon manufakture, ki so ga naša :aplenila češkim ži- dovskim izgnancem, in da bodo to bla- go po smešno nizkih cenah razprodali na slovenjegraškem kolodvoru. Med dru- gim bodo prodajali nogavice po 1 dinar, hlače po 6 dinarjev itd. Ko so kmetje spoznali, da so postali žrtve potegav- ščine, so se ogorčeni s prvimi vlaki vr- nili domav. Laäko 1 Mlklavževanje v Sokolskem domu je bilo letos še lepše kakor lani. Vsa sokolska mladina se ie zbrala v po- poldanskih urah v domu ter željno in napeto pričakovala svojega nebeškega prijatelja. In ko je prispel sv. Miklavž s spremstvom, je več kot sto sre u* tripalo v pričakovanju naibližjih do- hodkov. Zbor peklenščkov pod vod- stvom Mefista je otrokom povzročal mnogo strahu, ki ga je pa zaSčitnik mladine kmalu znal potolažiti. Bogato je bila obdarjena vsa sokolska mla- dina in vesela se je deca vračala v spremstvu staršev na svoje domove. Zvečer se je 'Miklavž povrnil, da je obiskal tudi naš naraSčaj in odrasle. Še sijajnejSe spremstvo ga je obkro- ževalo in s plamtečimi bliski so se dvigali peklenščld iz pekla, medtem ko jih je sv. Anton krotil s pobožnimi molitvami. S prirnernimi besedami je pozdravii sv. Miklavž svoje sokolslce tovariše in jih bodril k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Žigosal je napake, ki so se pokazale med letom, ter pozival k bratski ljubezni in k delu za narod. Nato pa je price! deliti darila. Vsak naraščainik in naraščajnica je dobila primerno darilo v znak, da je nara- ščaj najbolje izvrSeval prevzete naloge. Razdeljenih pa je bilo tudi med ostalo članstvo in sokolske prijatelje več sto daril, tako da so obdarovanci zado- vollni zapaSčali sokolsko streho. Po tern sporedu se je pričela plesna vaja, ki so se je gojenci Sole pridno ude- leževali. Tudi ob tej priMki se je po- kazalo, kako veliko oporo ima Sokol- sko društvo v našem vrlem narodnem ženstvu. Zbor narodnih dam je z ne- popisno pridnostjo in požrtvovalnostjo , zbral darila ter vodil zadevno akcijo z velikim uspehom pod vodstvom brata Adamiča. Naj jim bo v imenu hvaležne dece in vsega našega sokolstva izre- čena prisrčna zahvala ! I Blago sree, karitativno društvo v Laškem, ki zasleduje enake cjlje kakor Kolo jugoslov. sester, je pre- teklo nedeljo zvečer v tukajšnjem ko- pališču priredilo »Sejern ročnih del«, združen s plesom. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, razpečali so iz- redno veliko Stevilo raznih izdelkov in dari), tako da bo društvo, kakor pravijo, imelo preko 6000 din čistih dohodkov, ki jih bo uporabilo za podporo ubožne dece v La5kem in okolici. 1 Huda jama. Rudarski praznik sv. Barbare smo hudojamski rudarji pro- slavljali preteklo nedeljo na tradicio- nalni način in sicer letos pri Sv. Jederti nad Laškim. Zbrali smo se skoraj pol- ! noStevilno in pod vodstvom našega priljubljenega obratovodje g. inž. Petriča odkorakali proti Sv. Jederti, kjer smo imeli cerkveno opravilo. Spremljala nas je Mestna godba iz LaSkega, streljanje s topiči pa je dajalo slavnosti še večji poudarek. Po službi božji, ki jo je opra- vil župnik g. Lončarič z lepim nago- vorom na rudarje, se je razvila nepri- siljena zabava, ki je bila še veselejša, ker so nam postregli prvič z novim laškim pivom. Kljub volilni borbi je naše slavje poteklo brez vsakih inci- dentov in v splošno zadovoljnost. 1 Pies v adventu. Na§e kopališče, ki je pod upravo OUZD, je prirejalo že delj časa nedeljske popoldanske plese v kopaliSki dvorani, ki se jih je udeleževala mladina iz LaSkega in po- sebno §e iz Celja. Plesne vaje so poži- vile kopališko in letoviščarsko življenje v Laškem in pregnale 'z kopaliških pro- storov najhujši dolgčas. Uprava je sedaj odredila, da se v adventu ne smejo več vrSiti ti plesi, kar je gotovo povsem času primerna odredba. 1 Sokolsko društvo pri Sv. Jederti nad Laškim je priredilo 1. t. m. te- lovadno akadfmijo, ki je prav lepo uspela. Kljub zaposlitvi delavcev Soko- lov se je udeležilo akademije okrog 80 oseb. Izvedba prostih vaj je bila lepa, skladna in učinkovita, Tudi sku- pinske ločke so zadovoljile gledalce. Nežna igra z Iutkami je vprav zadivila navzoče. Sokolsko druStvo pri Sv. Je- derti je pokazalo, da marljivo deluje in krepko napreduje. Posebno pohvalo zaslužita br. načelnik Knez in s. tajnica Skokova. 1 Kino Laško predvaja v petek 9. in soboto 10. t m. ob 20.30 in v ne- deljo 11. t. m. ob 16.30 in 20.30 ve- lefilm »SAMOSTANSKI LOVEC« po Ganghoferjevem romanu. Paul Richter, Charlotte Radspieler. Krasni prirodni posnetki. Tednik. Sevnica s Eloktrična razsvetljava na postaji. Tik pred otvoritvijo nove železniške kroge Št. Janž—Sevnica smo dobili na postaji električno razsvetljavo. Preple- skali in prenovili so tudi postajno po- slopje. s Šmarje dobi vodovod. Končno bodo Šmarčani vendarle dobili svoj vodovod za katerega so se borili menda vso po- vojno dobo. Od postaje v Sevnici kop- Ijejo delavci po cesti predpisano globo- ke jarke, v katere bodo položili vodo- vodne ccvi. Vidi se, da Smarje lepo na- preduje, Največja pridobitev za Smar- je in Sevnico pa je nova železniška proga preko Save. s Preko železniškega mostu bo peš- pot v Boštanj. Kakor čujemo, bodo zgradila preko novega železnega mo- stu, po katerem pelje železnica v St. Janž, tudi poldrugi meter široko pot za pešce iz Sevnice v Boštanj ali obratno. Pešci morajo sedaj preko oddaljenega lesenega mostu, kar povzroča precej- šnjo zamudo časa. Pešpot bodo spomla- di gradili na železnih traverzah zunaj železnih oboikov. s Zelezniška uprava zida stiriin /a- sebnikom nove hiše. Kakor znano, so bile štiri nove hiše nasproti kolodvora v Sevnici v napotje načrtom za pove- čanje postaje z gradnjo novih tirov. Na iniciativo želczniške uprave so morali te štiri hiše odstraniti. Sedaj gradi uprava štiri nove hiše na svoj račun. Tako so prišli posestniki gg. Ivan Juhant, Leo- pold Blaznik, Franc Ostrovršnik in Po- žun do novih his. V Zene ki se ne starajo vedo čemu to zahvaljujejo ELIDA Radeče r Gospa Rozalija Kosova praznnje 60- letnico. Gospa Rozalija Kosova, soproga g. Antona Kosa, trgovca v Radečah, praznuje te dni 60-letnico svojega živ- ljenja. Jubilantki se nikakor ne pozna šest križev, vedno je dobre volje in polna zdravega humorja ter neumorno delavna. Ona in njen soprog sta bila vedno odločno napredna. Ga. Kosova se že od nekdaj udejstvuje pri Družbi sv. Cirila in Metoda in je bila v Podsredi več let blagajničarka podružnice CMD Je tudi članica tukajšnjega Sokola. Ra- dečani se je še dobro spominjamo, kako se je z velikim uspehom udejstvovala na sokolskem diletantskem odru. Ga. Kosova je zelo načitana ter ima lepo knjižno zbirko. Kosova družina je na- ročena menda na vse napredne časopise, med drugimi tudi na »Novo Dobo«. Ga. Kosova je doma na Bizeljskem, kjer se je rodila pred 60 leti kot hči posestnika Franca in Marije Sneberger. Po dovr- šeni ljudski šoli se je posvetila trgovski stroki ter je službovala kot blagajni- čarka pri g. Adalbertu Globočniku v Zalcu in g. Stermeckem v Celju. V Ce- lju se je seznanila s svojim soprogom. Njun edini sin Milan obiskuje IV. letnik trgovske akademije v Ljubljani. Tudi on je vzgojen v naprednem in sokol- skem duhu. Splošno priljubljeni in spo- štovani ge. Kosovi iskreno želimo ob njeni 60-letnici, da bi jo usoda ohrani- la do skrajnih mej človeškega življenja v družbi ljubljenega soproga in sina. Brežice br Proti celibatu učiteljic. Na zad- njem učiteljskem zborovanju JUU, ki je bilo v narodni soli na Senovem, so zlasti mnogo razpravljali o odpravi delnega celibata učiteljic. Slišati je bilo mnogo upravičenega nezadovoljstva, zlasti med učiteljicami. Pri društvu se je osnoval ženski odsek, v katerega so vstopile članice učiteljice Arnškova, Cesnova, Zorkova in Zdešarjeva. Odsek si je na- del nalogo, da bo točno proučil položaj in izdelal načrte, ki jih bo društvo po- slalo pristojnim činiteljem. Podčetrtek č Ob 20-lctnici zedinjenja amo imeli 1. decembra ob pol 9. slovesno službo božjo, nato pa proslavo v soli ob lepi udeležbi občinstva. Cudno pa se nam je zdelo, zakaj se g. župan ni udeležil niti službe božje niti proslave v š<5li. Izgleda, da se naš g. župan bolj zanima za svo- je zadeve kakor pa za naš največji na- rodni praznik. Ali g. župan ne ve, da slavimo 1. decembra oni veliki zgodo- vinski dan, ko se je zedinil naš narod in je končno vstala svobodna Jugosla- vija, krščena z mučeniško krvjo in bla- goslovljena s solzami neskončnega trp- ljenja ? č Vzgoja mlatline. Vsi se radi spomi- njamo na svoja šolska leta, ko so nas skrbno vzgajali naši učitelji in verouči- telji. Reči smemo, da nismo srečali člo- veka, ki bi ga ne bili lepo pozdravili. Kako pa je danes? Mnogi otroci zaniču- jejo starčke na cestah, namesto pozdra- va se celo norčujejo iz ljudi. Kdo je tega kriv? Predvsem starši takih otrok, Stran 6. »NOVA DOBA« Stev. 50. ki se vse premalo brigajo za svoje otro- ke in jim niti ne zabranijo preklinje- vanja. Za vzgojo mladine pa mora skr- beti tudi veroučitelj in se brigati tudi za vedenje otrok izven sole. Sport * V tekmovaiiju za državno nogomet- no prvenstvo so bili preteklo nedeljo doseženi naslednji rezulfati: v Beogradu Jedinstvo:Slavija (V) 1:0 (0:0) in Ju- goslavija:Sparta (S) 7:0 (0:0), v Sa- rajevu pa Hajduk:Slavija (S) 2:1 (1:0) * Tekmovanje za prvenstvo LNP je dalo preteklo nedeljo naslednje rezul- tate: v Mariboru Maribor:Rapid 3:2 (1:2) in Slavija:Mura 2:1 (0:1), v Ljubljani Mars:Reka 2:0 (0:0) in na Jesenicah Bratstvo:Svoboda 3:2 (1:0), v četrtek pa v Mariboru CSK: Rapid 1:1 (1:0) in v Ljubljani Jadran:Svo- boda 2:1 (2:1). , KUPUJ DOMACE BLAGO Stanovanje 2 sobi, kuhinja in kabinet se odda. Vpraša se v trafiki Pik, Celje, Kralja Petra cesta. Nova liifict na Ostrožnem se proda. Naslov v upravi lista. JABOLKA štajerska, zimska, najokusnejše plemenite fine vrste, kakor kanadke, citronke, kosma- če itd. kg po 5 in 6 din, vreče okrog 50 kg brutto za netio franko postaja kupca proti 1/3 predujma, ostanek po povzctju razpo- šilja: Ehsport „Jabolka" Maribor, Pobrežje, Gosposvetska 56. Državni uradnik v p. brez otrok iščem za l. januar dvosobno stano- Vanje s pritiklinami. Ponudbe prosim na I. Friškovic. Celje, Kralja Petra cesta 32 2.500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Pišite : >RNOS«, Maribor, Orožnova „Tesla" žarnice svetijo čisto, so trpežne, porabijo malo toka in so poceni! Dobijo se pri tvrdki Karol Loibner, Celje, Kralja Petra cesta 17, >Pri zvoncu«. Telefon St. 120. Oglašujte! 20,000.000 LIUOI |E POKOSILA GRIPA V TREH ZAPQREDNIH VALOVIH Gripe, angina in revmatizem prihaja od p re h la da nog. Ko se je gripa prvič pojavila v Ameriki in Kitajski, od koder je po »em preneSena v Fran- cosko in celo Evropo, mobiliziran je bil ves zdravniški aparat da^se to zlo prepreci. Ljudstvo teh zemelj je gripa stala milione. Namesto da bolenate in zapravljate denar za zdravljenje in zdravila, pametnejJe je da bolezen v pravem času preprečife. Gotovo jo boste pre* precili, ako si pravočasnov preskrbite toplo in nepremočljivo zimsko obutev^ NASA OBUTEV*IZ USNJA ?N GUME OHRANILA VAM BO ZDRAVLJE IN PR1HRANILA DENAR 3D Maček Marl:lililil)WiSMIil^iliWld K elegantni obutvi kupite naie line nogavice, izdelane iz najboljšega flora in svile. MOŠKE: Ekonom . « Din 7'- Ceiljane. * Din 7'" Velington" . Din 15'- ŽENSKE: Domačica , Din 6'- Zora . . . Din 9'- Flora ... Din 15"- TaJiana . . Cwi 29;. OTROŠKE: Deran . . Din 4'- 5'- 6'- T- Triglav . . Din 7"- 8*- 9'- 10 - Sibirac . . Din 7"- 9.-10'- Ženski svitri din 25*— Žepni robci din I'— Nogavice din 2'— Svilene rute Damsko perilo Svilene odeje Moško sukno CROMBI zaradi velike zaloge prodajamo vseblago pod dnevno ceno Velika prodaja Preprogedin 15 — Otomanedin3OO — Kocitlanel rjuhedin 20 Odeje din 65 domace delo moskega sukna Damski plašči din 200 - Hubertusi din 150- Fantovske obi. din 60 Pumparice din 50 - KOMFEKCIJA Moške obleke din 160 — delo domačih obrtnikov Klobuki din 20 — Srajce din I4 — Kravate din 6 — Dežniki din 22 — Gojzerice din 120"— Moški čevlji din 65 domači izdelek Ogromna izbira «sega ximskega blaga pod dnevno ceno --------------------------------------------------------¦——--------------------—.^— v povcčani modni in manufakturni trgovini A. PETEK Celje. Prešernova ulica 21 Priznena trgovina nlzklh cen Zaradi bližajočih »e prazniko«, prodajamo vse zimsko blago pod dnevno ceno Ne pozabite si pravočasno nabaviti božična darila , . NALIVNA PERESA, PISEMSKE MAPE, ALBUME ZA KaKOl. poTOGRAFUEIN RAZGLEDNICE vvelikiizblri pri tv. Karl Goritar vdova, Celje, «mu« «t»» c. 7. Franio Dolžan - Celie Za kresijo 4 T ¦I e f o n 245 kleparstvo, vodovodne instalaciie ¦irelovodn* napravo Pravzemi vsa« zgoul nsvedem itrok« jpadajoC» tfcla It poprevila — C«n« zmarnt — Poitreibi totna In mIMm Bozicni okraski Božičnc in novoletne dopisnicc, albumi in kasete za darila v največji izbiri. Velika zaloga prvovrstnih nalivnih peres znamke Pelikan, Osmia, Hardtmuth, Montblanc i. t. d. Knjige, slikovnice 1. t. d. Knjigarna in vcletrgovina s papirjcm Franc Leskovšek, Celje, Giavni trg 16 Urejuje in za koiuorcij »Nove Dob«« odgovorja Rado P«čnik - Za Zvezno tiskarno v Celju Milan OeUna - Oba v Celju