-V MIHA KREK V : mm ista itase (kvde Ob vstopu v novo- leto označujejo ev¬ ropski politični položaj v glavnem tele stvari. Zapadne evropske države nadaljujejo sicer izgraditev skupne obrambe proti pretečemu komunističnemu vojnemu vpadu, vendar ne tako hitro in ne z uspehi, na kakršne so računale. V vseh panogah oborožitve in prijdravljenostt na vojno so v zaostanku. Slabše, mnogo slabše kot to dejstvo, pa je vpadanje prave miselnosti in raz¬ položenja v zapadnem, svobodnem delu Evrope. Vpada duh odpornosti proti zlu in nevarnosti, raste pa sebičnost, pre¬ pirljivost in medsebojno nasprotovanje. Brez vsakih utemeljenih razlogov se širi razpoloženje komodnosti in popu¬ ščanja v naporih. V nekaterih delih in med nekaterimi sloji prebivalstva za¬ padne Evrope se z uspehom širi propa¬ ganda nerazpoložen ja in celo sovraštva proti Združenim Ameriškim Državam, češ da preostro zasledujejo cilj, da bi se organiziial ves svobodni svet v enot¬ no silo in učinkovito zgrajeno vojsko proti komunističnemu bloku. Med ljudmi, ki čutijo nevarnost, ne¬ posredno nevarnost strašne nove vojne na svojih tleh, je razmeroma lahko vzbu¬ jati omamliive sanje o “nevtralnosti” v sporu “dveh velikih” in o “čuvanju svoje kože”, dasi je očitno, da sovjet¬ ska napadalnost še vedno grozi in da komunistični cilji svetovne revolucije o- stajajo isti in neizptemenljivi, kakr¬ šni so se bolj grobo kazali v pohodih sovjetske armade in v Molotovljevih diplomatskih osvajanjih takoj po drugi svetovni vojni, kasneje pa v katastro¬ falnih uspehih komunizma v Aziji. Ko¬ munistična mreža spletk in zarot je ime¬ la v minulem letu v zapadni Evropi do¬ ber lov. Anglija vztrajno odklanja svoj vstop v Evropsko Zvezo. Izravnavanje neso¬ glasij med Francijo in z&padno Nemčijo napreduje vedno počasneje. Graditev za- padno' evropske skupne armade je ko¬ maj beležila kak napredek. Kje je tista tiha voda, ki ruši? Zna¬ čilno je obnašanje zapadno evropskih držav napram Španiji. Vlada te države je "še vedno diktatorska. Ali njena dik¬ tatura ne duši svobodnega gospodar¬ skega in kulturnega napredka. Ta dikta¬ tura odbija samo še neposredne dejan¬ ske napade na svojo oblast. Je pa ta diktatura notorno protikomunistična in Španija je država, ki je kot ustvarjena za trdnjavo zapadne obrambe v slučaju napada. Ta diktatura ceni in čuva mno¬ ge vrednote življenja po zapadnem poj¬ movanju. In vendar, kadarkoli je resen govor o njeni vključitvi v zapadno ev¬ ropsko zvezo, se dvigne v protestu ve¬ lik zbor zapadno evropskih vlad, tistih vlad, ki V isti sapi branijo in zagovarja¬ jo Titovo komunistično diktaturo v Ju¬ goslaviji, ji dajejo gospodarsko, finan¬ čno in vojaško pomoč. Vedo, da je jugo¬ slovanski komunistični režim skrajno neprijeten in nezanesljiv zaveznik, v političnem in vojaškem ožim neprimer¬ no slabši kot Francov in s stališča o- sebnih in političnih svoboščin neprimer¬ no bolj fašistieno-policijski kot je Fran¬ cov. Sovjetska diplomacija si čestita ob takih uspehih. Obramba jugovzhodnih meja ob že¬ lezni zavesi v Evropi ni prišla nikamor. Niti enega konkretnega dejanja še ni v smeri skupne strategije med turškimi, grškimi in titovskimi silami. Napredu¬ je modernizacija turške vojske, ki je se¬ daj najbolj zdrava protisovjetska moč v prednji Aziji. Urejujo se grško držav- no-politično življenje. Toda grška in ju¬ goslovanska vojska sta še vedno neučin¬ koviti edinici, ker jima manjka vsa oprema, ki je neobhodna za moderno obrambo. Proti naraščajočim, enotno vo¬ denim: in moderno opremljenim vojnim silam sovjetov in satelitov ti dve voj¬ ski pcs^aflJjjrjj^ne pomenita nič, v skup¬ nost pa ne moreta, ker je jugoslovanska enota po svojem sestavu, obzorju in smeri drugi svet, orodje komunističnega režima, ki zasleduje svoje, komunistič¬ ne cilje bolj očitno, kot pa se trudi, da bi izpolnila skupne naloge obrambe svo¬ bodnega sveta pred komunisti.čno-bolj- šsviškim blokom. Nasprctstvo med Italijo in Jugosla¬ vijo se je zaostrilo. V tem delu Evro¬ pe se koti slepo narodnostno sovraštvo kot da nihče ne vidi in ne čuti vulkana, ki se z ogrskih nižin vsak čas lahko pre¬ lije preko Slovenije v gornjo Italijo . Evropa je bolna. Stalna rana železne zavese, ki je zasekana v njeno telo, ji ne da okrevati. Krščanska kultura in civilizacija niti v svobodnem delu ne more izločiti in zajeziti strupov mate¬ rializma in poganske sebičnosti. Tudi zapadni narodi plešejo na vulkanu, pa¬ dajo v malodušje ali se izživljajo v nič¬ vrednih, malenkostnih uspehih, ki jih dosezajo v medsebojnih sporih in pre¬ pirih ali “prestižnih vprašanjih”. V bližji prihodnjosti bo treba vseh naporov ljudi dobre volje, da bodo vztrajno zdravili mednarodno življenje na našem kontinentu. Le Evropa, ki bi sprejela in iskreno izražala spoznanje in voljo, da hoče svobodno združenje vseh svojih narodov, red pravičnosti, vzajemnega spoštovanja in ljubezni, bo v rovi dobi jamstvo svobode in mira. Le taka Evropa bo možna junaških dejanj, ki so nujna za osvobojenje zasužnjenih delov. Le v takem, novem evropskem podnebju bo moglo vzcveteti osvoboje¬ nje naše domovine. Vsak in vsi smo obremenjeni z ogrom¬ nimi nalogami, ki jih terja veliki čas. Maš cilj: svobodo in vpostavitev krščan¬ skega socialnega in demokratičnega re¬ da v naši ljubljeni domovini, bomo za¬ sledovali vztrajno in neupogljivo. Pri¬ pravljeni na žrtve prosimo za izredno pomoč božjo. Polni vere in zaupanja si voščimo: Srečno in uspešno novo leto 1953. ACUERDO COMERCIAL CON EL REINO UNIDO El martes venidero se firmara en el Ministerio de Relaciones exteriores y Culto el protocolo al acuerdo comercial de cinco anos con Gran Bretana. Segun nuevos pormenores de este acuerdo comercial, la Argentina ha logra- do importantes mejoras en los precios de la čarne y enviara al Reino Unido 230.000 toneladas de čarne al precio “piloto” de 161 libras la tonelada, lo que significa un aumento del 28% con respeeto al convenio vencido. Por la čarne ovina Gran Bretana pagara 148 libras la tonelada, contra las 130 de antes, es decir con un aumento del 14%, precio superior al que abona en la aetnalidad Gran Bretana a Nueva Zelandia. En el convenio se ha incluido por primera vez tambien la čarne porcina, por la cual el Reino Unido pagara 262,50 libras la tonelada. Ademas en el acuerdo figuran importantes cantidades de čarne envasada. En lo que respecta al abastecimiento a la Argentina de petroleo y fuel oil en el nuevo convenio se mantendran las cuotas del protocolo vencido — 2 millo- nes de toneladas para čada uno de esos produetos, mientras que para el carbon se ha logrado un significante aumento de 300.000 toneladas anuales. Efectiva- mente Gran Bretana enviara a la Argentina 800.000 toneladas de carbon contra las 500.000 de antes. El Reino Unido ha reducido a su vez el envio de articulos “no esenciales” a la suma de 3 millones de libras, o sea časi el 50 porciento me- nos, que el ano pasado. Pinalmente la Argentina ademas de los produetos mencionados enviara a Gran Bretana tortas y harinas oleaginosas, cereales y lino, algodon y lanas. El intercambio anglo-argentino por el nuevo documento sera de 180 millo¬ nes de libras esterlinas, es decir 90 millones de libras por čada una de las partes. i 7ji 4 Srečno, blagoslovljeno in uspehov polno novo leto želi svo¬ jim sotrudnikom, naročnikom, podpornim članom in oglaševal¬ cem, vsem Slovencem v Argentini, doma in po vseh kontinentih SVOBODNA SLOVENIJA % Stalinova božična ARGENTINO IN ANGLIJO Moskovski dopisnik “New Yorka Ti¬ mesa” je 18. decembra poslal Stalinu v Kremelj nekaj vprašanj za 3nterwiew, ki ga je želel poslati svojemu listu v N. York. Taka vprašanja pošiljajo časni¬ karji Stalinu že ves čas in le redki ima¬ jo to srečo, da jim rdeči diktator sploh odgovori. Tistemu pa, ki prejme Stali¬ nov odgovor, je zagotovljen poseben “svetovni” sloves — svet je tak, da rad prebira med vrsticami, kaj misli sovjet¬ ski gospodar miru in vojske. Tokrat pa je Stalin prekosil vse rekorde, ameri¬ ški dopisnik je prejel odgovor v osmih dneh in sicer ravno še pravočasno, da je mogel biti interwiew objavljen v vseh svetovnih listih ravno na božični dan. Stalin je govoril svetu o sVoji mi¬ roljubnosti in pripravljenosti za spravo ravno za tisti praznik, ki velja v vsem krščanskem svetu za simbol ljubezni in mira. DVOJNO LICE OFENZIVE Tik pred božičem pa so morali so¬ vjetski delegati pri UNO v New Yorku vložiti hudo obtožbo proti Združenim državam. Obtožili so jih, da so krivci pokolja jetnikov, ki so se uprli v ujet- niškem taborišču v Južni Koreji. Bilo je več desetin mrtvih. Sovjetski delegati so zahtevali, da naj skupščina Združe¬ nih narodov obsodi ameriško vlado za¬ radi zločina “nečlovečnosti”. V poseb¬ nem uvodniku je “New York Times” nazval sovjetsko taktiko kot potezo vlomilcev, ki najprej naroče zločin, na¬ to pa skušajo gnev zvrniti na tiste, ki morajo zločin zatreti. Tik pred božičem je UNO seveda sovjetsko obtožbo za¬ vrnila. Toda nekaj ur nato pa je Sta¬ lin posla! ameriškemu dopisniku izjavo, kjer govori o miru in ponuja istim Združenim državam, ki jih je nekaj ur poprej postavljal na obtožno klop, pri¬ jateljstvo in sodelovanje za ohranitev miru. — Najprej je bilo zadoščeno ko¬ munistom, ki so spet dobili “balzam”, ker so sovjetski delegati zlili dovolj gnoja na “nečlovečnost” ameriških im¬ perialistov, za božične praznike pa je Stalin pobožal vse tiste, ki bi tako radi videli, da bi Sovjetska zveza res posta¬ la “edini” pravi paladin mira. KAJ PONUJA STALIN? V prvih dveh točkah svojega inter- wiewa ne ponuja Stalin ničesar nove¬ ga. Ponavlja stare nazore o tem, da ni nujno, da bi prišlo do vojne med sovje¬ ti in Ameriko in da želi tudi on, da se snide z ameriškem vodilnim državnikom —■ tokrat že z generalom Eisenhower- jem — , da bi se z njim dogovoril o vsem, zlasti pa o tem, kako končati vojskovanje na Koreji. Kako končati vojskovanje na Koreji je edini novi moment v Stalinovi izja¬ vi. Sam ponuja, da bi se o tem morala pogovarjati z generalom Eisenhower- jem. Ker bo Eiserihovver nastopil svoje mesto šele 20. januarja, bi do morebit¬ nega sestanka s Stalinom moglo priti šele v februarju ali marcu. Reakcija na te Stalinove ponudbe je bila hitra. Nekateri so že napovedovali, da misli Dulles že oditi v Moskvo, kjer bi pripravil konferenco in nje dnevni red. Toda ta misel je malu propadla. Dulles tudi nastopi šele 20. jan. kot drž. tajnik. Prav tako so hitro začeli proučevati sovjetske nazore o tem, ka¬ ko se naj konča vojska na Koreji. Pa so hitro ugotovili, da so ravno nekaj te¬ dnov poprej sovjeti odklonili indijski predlog za sklenitev premirja, sami pa stavili take pogoje, da bi do pravega miru nikdar ne moglo priti. Sedaj sicer Stalin ponuja posebne razgovore z Ei- ser.horverjem za sklenitev premirja, to¬ da v Združenih državah že povdarjajo. da je neverjetno, da bi mogel novi pred¬ sednik v Moskvo poprej, predno ni sklenjeno ne samo premirje na Koreji, ampak vpostavljen mir na vseh frontah, kjer se danes komunisti voskujejo Dro- ti zahodnim državam. Premirje na Ko¬ reji da ne more biti predmet pogajanj med predsednikom Združenih držav in Stalinom — ta pogajanja bi bila mora¬ la uspeti v Panmunjonu, pa so jih tam komunisti zaključili tako, da je bil ugled UNO in ameriških zastopnikov tako uri "a det. da ga sedaj ne more obnav¬ ljati predsednik Združib držav in to zlasti ne v okviru konference, ki so ji sovjeti že preračunali neuspeh in bla¬ mažo. VEDNO ISTA PESEM Ves čas po drugi svetovni vojni se sovjetska diplomacija trudi privesti mednarodni položaj do take napetosti, da bi jo mogel razvozljati samo direk¬ ten sporazum med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Tako razdelitev | sveta na dvoje območij je Stalin pred¬ lagal Trumanu že v Potsdamu 1. 1945, i toda Truman je odbil in se v Plymou- thu ostentativno sešel z angleškim kraljem. Poslej so sovjeti v UNO in na raznih odsekih sveta kurili svojo “mrzlo Prihodnji torek bodo v ministrstvu za zunanje zadeve in za bogočastje pod¬ pisali protokol k novi trgovinski pogodbi med Argentino in Anglijo. S to po¬ godbo je Argentina dosegla občutno zvišanje cen za svoje meso, ki ga bo izvo¬ zila v Veliko Britanijo 250.900 ton po ceni 161 funtov šterlingov, kar predstavlja zvišanje cene za 28% v primeru s prejšnjo pogodbo. Za ovčje meso je Anglija plačala prej 130 funtov sedaj bo pa plačala 148 funtov za tono, to je 14% več, kakor pa plačuje Velika Britanija za to meso Novi Zelandiji. Po novi trgovinski pogodbi bo Argentina prvič izvažala v Anglijo tudi svinjsko meso in sicer po ceni 262,50 funtov za tono. Glede petroleja in fuel oil, ki ga bo Anglija dobavljala Argentini je v novi trgovinski pogodbi določena dosedanja količina, t. j. 2 miljona ton vsake vrste, glede dobave premoga bo pa Velika Britanija poslala Argentini vsako leto 300,000 ton več premoga kot doslej. V vsem je Velika Britanija prodala Argen¬ tini 800.000 ton premoga. Prej 500.000. Anglija se je z novo pogodbo tudi obveza¬ la, da bo zmanjšala uvoz nevažnih produktov v Argentino na znesek treh miljo- nov funtov, t. j. skoraj 50% manj, kot pa doslej. Argentina bo pa končno poleg že omenjenih proizvodov pošiljala v Anglijo še oljnate pogačice in moko, razne vrste maščob, lan, bombaž in volno. Nova trgovinska pogodba je sklenjena za dobo pet let, vrednost medsebojne izmenjave blaga je pa določena na 180 miljonov funtov, t. j. za vsako stranka 90 miljonov. Vojaški m gospodarski sporazum m%4 USA m Španijo V kratkem bo prišlo do podpisa treh pogodb med USA in Španijo: o ameri¬ ški uporabi vojaških oporišč, o ameriški vojaški pomoči in o ameriški gospodar¬ ski pomoči Španiji. Kot glavna vzroka za hiter sporazum USA in Španijo na¬ vajajo: naraščajoča nevarnost komu¬ nizma in zavlačevanje v NATO. Stran¬ ski vzroki pa so: korejska vojna, vo¬ jaška praznina v Nemčiji, ker še vedno nima svoje vojske; dvojno zavezniško poveljstvo v Sredozemlju; spor med Italijo in Jugoslavijo zaradi Trsta; po¬ litična nestabilnost Italije in Francije; j nemiri v severni Afriki. Na podlagi no- | vib pogodb bodo Amerikanci uporablja¬ li štiri večja letalska oporišča v Madri¬ du, Sevili, Leonu in Anbaceti. Amer. mornarica bo imela oporišča v Gadizu in Cartageni. Špansko vojsko bodo o- premili z najmodernejšim orožjem in izboljšali ceste in železnice do strate¬ ških točk v Španiji. Pireneje bodo naj¬ modernejše utrdili ter iz njih napravili evropsko drugo obrambno linijo. Izvrši¬ tev teh načrtov bo stala 700 do 800 mi¬ lijonov dolarjev. Naj cenejša in naj zanimivejša knjiga je Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953 Nad 90 lepih slik in 256 strani pestre vsebine. Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije v vsako slovensko družino! vojno”, da bi dokazali, da je nemogoče vladati svet, ako se ta ne razdeli na interesni sferi med Moskvo in Washing- tonom. V USA so te dokaze sproti raz¬ blinjali in odgovarjali na udarce s pro¬ tiudarci. Svet se ne sme razdeliti na dvoje, kakor to hočejo v Moskvi. Prva posledica takega dejanja bi bila, da bi ameriška vlada pristala na vse, kar so sovjeti storili v Evropi. Pol Evrope bi ostalo pod kom, peto, najbrž pa bi mo¬ rala celo vsa Evropa ostati pod kontro¬ lo sovjetov, ker bi se ameriške sile mo¬ rale umakniti na stražo področij, ki bi jim jih sovjeti prisodili v drugih delih sveta. Kakor je Truman storil to 1. 1945, ko je odšel takoj na obisk v Anglijo in tako demonstriral, da hoče USA ostati skupaj s svojilni zavezniki, tako stopa sedaj Eise,nhower isto pot. Komaj je bil konec alarma, ki ga je povzroči! Stali¬ nov interwiew, so že objavili v Londo¬ nu in Washingtonu, da pride v prvih dneh januarja v New York in Washing'- ton predsednik angleške vlade Chur¬ chill. Sicer je Churchill napovedal, da se prihaja pogovarjat predvsem o go¬ spodarskih in trgovskih zadevah (in v obeh teh stvareh mu vsi poznavalci od¬ rekajo sleherno kompetenco), so listi vendarle polni trditev, da prihaja, da bi se dogovoril z Eisenhowerjem, kak¬ šen bodi dnevni red konference s Sta¬ linom, ako bo do nje sploh prišlo. Ta dnevni red pa bo gotovo tak, da bo mo¬ rala biti na konferenci tudi Anglija — in za njo gotovo tudi še Francija. Ta¬ ko bi bila to nova konferenca štirih, kjer bi bili sovjetski delegati spet v manjšini, Tako bi odpadel ev. strah pred posebnim dogovorom, med USA in sovjeti, sporazuma štirih pa sovjeti nikdar niso želeli, ker v Evropi ob sebi nočejo priznati obstoja velesil, ki bi imele kaj besede. k Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. I. 1953 Škof dr. Gregorij Rožman o pomenu i. kat. shoda in se¬ danjih nalogah slovenskih protikomunističnih emigrantov V zadnji številki “Svobodne Sloveniji” smo poročali, da je Liga slovenskih ka¬ toliških Amerikancev pripravila dne 16. novembra 1952 v Clevelandu veliko spo¬ minsko proslavo ob 60. letnici I. slov. kat. shoda v Ljubljani. Priprave za to proslavo so imeli v rokah Msgr. J. Oman kot predsednik Lige ter njeni nasled¬ nji funkcionarji Msgr. A. Butala, du¬ hovni vodja, Rev\ Bernard Ambrožič, tajnik, Matt. F. Intihar, blagajnik, Joe Nemanič, predsednik izvršnega odbora ter gg. Dr. Miha Krek, Anton Grdina, Rev. J. Godina, Ivan Avsenek, Mary Hočevar in Johanna Hervar. Pred to proslavo, o poteku katere smo že tudi objavili poročilo, je ured¬ nik clevelandske “Ameriške domovine” obiskal škofa dr. Gregorija Rožmana pri Sv. 'Lovrencu v Clevelandu s proš¬ njo, da bi mu povedal nekaj misli ob 60. letnici I. slov. kat. shoda v Ljubljani, kjer so za prvim kat. shodom bili še štiri in sta vse sklicala ljub. škofa ter so se vršili tudi pod njunim predsed¬ stvom. Urednik “Ameriške Domovine” je škofu Rožmanu postavil tri vprašanja. Prvo je glasilo: “Ali ima kak pomen, da v teh letih podčrtavamo važnost pr¬ vega slov. kat. shoda.” Škof dr. Rožman je uredniku odgovo¬ ril takoj s protivprašanjem: “Ali ni da¬ našnja doba podobna dobi pred 60. le¬ ti?” Prevzvišeni omenja nato ted. li¬ beralizem, ki je prehajal v “svobodo¬ miselne, brezverske in zlasti protika- toliške smeri in to pod plaščem narod¬ ne zavednosti in naprednosti.” V seda¬ nji dobi pa omenja komunizem, ki je ‘pod zapeljivim plaščem osvobodilne fronte prihajal do oblasti. Mnogi verni Slovenci so se dali preslepiti od bleste¬ čega gesla o osvoboditvi, katero smo vsi želeli. Treba je bilo jasno pokazati, kam vodi brezbožni komunizem. Jasnost glede ciljev in načel je v takih motnih časih nujno potrebna. Da jo narodu da¬ jo so dolžni tisti, ki imajo učiteljsko službo v narodu pa tudi odgovornost ne samo pred narodom, temveč tudi pred Bogom. Podobna nevarnost priha¬ ja od vsakega materializma, iz prak¬ tičnega življenskega materializma, ki no brezbožen, a vodi z logično nujnost¬ jo v brezboštvo. Zato je jasnost glede ciljev in načel tudi nam danes potreb¬ na, posebno še nam novim emigrantom, raztresenim po vsem svetu, ki v novih razmerah in v okolju, ki je praktično čisto materialistično, kaj lahko pozab¬ ljamo, kaj smo si hoteli rešiti, ko smo zapuščali domovino, ki je zapadla obla¬ sti brezbožnega komunizma.” Drugo vprašanje je glasilo: “Ali ima I. slov. kat. shod kakšne zveze s slov. izseljenci v Združenih državah?” Prevzvišeni v odgovor na to vpraša¬ nja ugotavlja dejstvo, da je bila 2 leti po I. kat. shodu v Ljubljani v Združe¬ nih državah ustanovljena Kranjska slo¬ venska katoliška jednota. Slov. kat. iz¬ seljenci v Ameriki so se odtrgali od naprednih in soc. organizacij in usta¬ novili svoje lastne, v katerih je bil kat. značaj močno povdarjen. Storili so isto, kar so storili Slovenci doma. “Danes se more iz položaja — tako zaključuje prevzvišeni odgovor na to vprašanje — kakršen je ne samo pri nas, ampak v vsem svetu, vsak prepričati, da je bil korak Slovencev v domovini s prvim kat. shodom in korak slov. kat, izseljen¬ cev v Združenih državah pravilen in re¬ šilen, da nismo vsi utonili v — komu¬ nizmu.” Tretje vprašanje je pa glasilo: “Ali imate, prevzvišeni, kot slovenski škof v zamejstvu kakšne želje, ki bi jih pove¬ dali zamejskim Slovencem ob tej šest¬ desetletnici?” Škof dr. Rožman je najprej navedal, da je bil nekako tako vprašan tudi iz Južne Amerike, nato je pa odgovoril dobesedno takole: “Dve reči sta mi posebno pri srcu. Prvič: Jasnost in trdnost v katoliških načelih. Komunizem je brezbožna, abso¬ lutna protiverska filozofija, če smem za komunizem ta idealistični izraz ra¬ biti, ali z drugimi besedami: protikr- ščansko in protibožje verstvo, antikri¬ stovo kraljestvo v borbi zoper božje kraljestvo na zemlji. Temu se moramo uspešno ustaviti le z jasnim spoznanjem in umevanjem božjega kraljestva in njegove pravice, pravice, to je njegovih postav, zapove¬ di in zahtev. Cel katoličan v prepriča¬ nju in življenju je branik zoper brez¬ božno vojsko komunizma. Preko tega branika satan s svojimi četami ne mo¬ re. Kjer bo dovolj takih katoličanov, tam se bo naval brezboštva ustavil. •— Materialno orožje more pohod komu¬ nizma začasno ustaviti, ne more ga pa idejno prsmagti. Drugič: Ne bojmo se in ne odklanjaj¬ mo odgovornosti in sodelovanja. Lahko je stati ob strani, kritizirati in kleve¬ tati tiste, ki kaj delajo v javnosti na raznih poljih družabnega življenja: kulturno, gospodarsko, politično, ver¬ sko itd. Moško in krepostno pa je, po¬ nuditi se za delo, stopiti v vrsto tistih, ki so pogumni in požrtvovalni dovolj, delati- in se truditi brez posebne lastne, osebne koristi — za skupnost. “Poguma je treba in nesebičnosti, da človek tvega tudi nepriljubljenost, ne¬ popularnost zaradi resnice in pravice. Osebna častihlepnost je slep vodnik. Osebna užaljenost in zagrenjenost pa ie e trup. ki največ užaljenemu samemu škoduje. So ljudje, ki imajo polno be¬ sed kritike vseh stopinj do lažnivih kle- IZ TEDNA V TEDEN USA: Tik pred zaključkom jesenske¬ ga zasedanja skupščine ZN v NewYor- ku je sovjetski delegat Gromiko posta¬ vil predlog za razpravo o “masovnih pobojih kitajskih vojnih ujetnikov v amleriških ujetniških taboriščih.” V predlogu zahteva ugotovitev ameriške krivde za usmrtitve vojnih ujetnikov na otoku Pongam in drugih. Skupščina je predlog sprejela v debato in ga je po večurni seji zavrgla s 45 proti 5 gla¬ sovom. Arabske države so se vzdržale glasovanja. — V ameriški državi \Va- shington je v soboto zgrmelo na tla največje ameriško prevozno letalo Globemaster ter je pri nesreči izgubilo življenje 86 oseb. FRANCIJA: Pinay-eva francoska vlada je zopet padla na vprašanju dr¬ žavnega proračuna za prihodnje leto. Francija se je tako znova znašla v vlad¬ ni krizi, ki še ni rešena. IJALIJA: Komik Chaplin, ki je pred kratkim prispel v Rim iz Londona, kjer ga je sprejela v avdienco angleška kraljica (Amerikanci so mu prepoveda¬ li vrnitev v USA zaradi komunizma), je bil v Italiji sprejet pri preds. repu¬ blike Einaudiju in je dobil vrsto odli¬ kovanj za svoje “umetniško delovanje”. Nekateri italijanski listi so “čaščenje” Chaplina ostro napadli. Tudi je doživel bombardiranje z jajci in gnilim sadjem, ko je šel gledat svoj film “Luči vele¬ mesta”. — Recula Monari, šofer itali¬ janskega kom. vodje Togliattija je pred dnevi zadel 54,000.000 lir na no¬ gometni loteriji. Kom. partiji je takoj poklonil 10,000.000 lir za njeno “pra¬ vično borbo proti pogubam današnje človeške družbe.” Partijska zavednost ali strah? FLRJ: Na vohunskem procesu v Beo¬ gradu je obtoženec ing. Peter Ristič, ko so ga privedli v dvorano, zaklical: “Živel kralj Tito!” Ko agje sodnik na¬ to vprašal, kaj misli s tem, je Ristič odgovoril, da je že toliko časa v zapo¬ ru, da je medtem Tito gotovo že “na¬ predoval”. Poleg Rističa je obtoženih še šest oseb zaradi “vohunstva v korist ZSSR.” r KOREJA: Na Koreji v dneh pred bo¬ žičem ni bilo bojev. Mraz. ki je pritisnil no vsem bojišču, je trajal še dalje, po- j leg tega pa so snežni zameti popolno¬ ma zavrli sleherno aktivnost pehote na obeh straneh. Ameriško letalstvo je iz¬ koristilo nekatere kratke ure lepega vremena in odvrglo večje količine bomb na komunistična preskrbovalna in zbi¬ ralna središča v severni Koreji. Kardi¬ nal Spellman je imel na bojišču pol¬ nočnico za zavezniško vojaštvo. ZSSR: Stalin je 21 decembra praz¬ noval 73. rojstni dan. Vse radijske po¬ staje satelitskih držav so v svojih pro¬ gramih poveličevale z znanimi frazami o “očetu narodov”, “branilcu zatiranih” itd. rdečega diktatorja. Iz teh držav je tudi dobil lepo število brzojavnih če¬ stitk, medtem ko iz zahodnih držav ni noben predsednik niti omenil tega do¬ godka. Od svobodnih držav je čestital Stalinu samo Nehru v imenu Indije. vet, pa odklanjajo sodelovanje na od¬ govornih mestih. Morda se sami ne za-' vedajo, kje tiči vzrok. Vzrok je: strah pred odgovornostjo. To je razpoloženje, - ki ljudi psihološko pripravlja za kolek-j tivizem.” “Bo že blizu trideset let, ko je jezuit pater Noppel napisal nekaj člankov o kolektivizmu, ki je bil tedaj nov pojav v Sovjetiji. Analiziral in preštudiral je ta pojav in dokazal, da so ljudstva po prvi svetovni vojni že bila prihološko pripravljena, da je uspel med njimi ko¬ lektivistični sistem. Strah pred' odgo¬ vornostjo in tveganjem, ki je bil seve¬ da združen z bojem zoper komunizem in njegovo nečloveško revolucijo, je bil vzrok, da so se poedini skrili v maso: “Naj drugi odločajo in prevzajemo ri- ziko, jaz se v to stvar ne vtikam.” In tako je bila prosta pot za tiste, ki so mogli uspeti le v masi, ki topo čaka, kaj bo ‘voditelj” odredil in ukazal. In ko je šla revolucija potem mnogo dalje v zlo, kot so ti pričakovali, je bil odpor že nemogoč. Isto razpoloženje je omo¬ gočilo uspeh nacizma in fašizma. Po drugi svetovni vojni se položaj ni zbolj¬ šal, še prej poslabšal.” “Mi pa moramo ven iz tega duha strahu. Ne odklanjati odgovornosti: Če imamo jasne cilje in sicer prave cilje pred seboj in vest vzgojeno z ne- premenljivimi načeli katoliške vere, po¬ tem nimamo razloga, odklanjati odgo¬ vornosti, ampak dolžnost, da v svojem poklicu, v svojem okolju delujemo kot zdrav kvas med moko umešen.” ‘Kaj ne, nekam daleč sem se razgo¬ voril, pa bi se dalo v tej zvezi še mar¬ sikaj povedati, naj te skromne in prav nič nove misli, pomagajo, da bi vse du¬ hovne sile, ki žive v Slovencih zamej¬ stva, oživele in se vztrajno udejstvova¬ le za kraljestvo božje in za človeka vredno in dostojno svobodo.'” SLOVENSKI NAPISI V Trst, 14.XII.52. Slovenci v Trstu in okolici doživljajo spet težke dni. Tokrat se bore za pri¬ znanje enakopravnosti z Italijani. Nabrežinska občina je namreč po skle¬ pu obinskega sveta namestila na prvih hišah vasi svoje občine slovenske in ita¬ lijanske napise s krajevnimi imeni. Ta¬ ko je bil postavljen napis v štivanu, De¬ vinu in Sesljar.u ob glavni cesti. Sloven¬ ski napisi v družbi z italijanskimi so takoj zbodli prenapete Italijane. Kajti ljudje, ki se vozijo v Trst, bi te dvoje¬ zične napise videli in bi lahko mislili, da prebivalci Svobodnega Tržaškega ozem¬ lja niso sami Italijani. Predsednik zone je takoj poslal pismeno zahtevo nabre- žinskemu županu, naj te napise odstra¬ nijo. Nabrežinski župan in občinski svet v katerem je samo en Italijan, so za¬ htevo zonskega prednika dr. Palutana odbili. Občina se ni vdala niti na po¬ novno zahtevo zonskega predsednika, ki je zagrozil s sankcijami. Skliceval se je namreč na zakon iz marca meseca 1. 1923, ko so bila poitalijančena krajev¬ na imena in po katerem so vsa druga imena, t. j. tudi slovenska, nezakonita. Ker nabrežinska občina kljub temu napisov ni odstranila, je dr. Palutan po¬ slal v Nabrežino komisarja z nalogo da napise odstrani. Dve uri nato je bil komisar, predno je nalogo izvršil, po¬ klican nazaj v Trst. Nabrežinci so vso zadevo sporočili generalu Wintertonu. Solidarno so se pridružili nabrežinski občini pri zahte¬ vi za priznanje enakopravnosti sloven¬ skega jezika župani ostalih slovenskih občin na Tržaškem, kakor tudi miljski občinski svet. Društvo “Pravnik” je s pravnega stališča obrazložilo probieni'. generalu Wintertonu. General Winterton je v petek 12. de¬ cembra poklical k sebi nabrežinskega župana Terčona. Zahteval je, da obči¬ na odstrani napise, ker so v nasprotju NABREŽINSKI OBČINI z obstoječimi zakoni. Župan Ter¬ čon je generalu odgovoril, da občinski svet r.i smatral postavitev napisov za protipravno dejanje, kajti domačini, ki prebivajo v teh krajih, so Slovenci, ime¬ na vasi pa taka, kot jih uporabljajo domačini že dolga stoletja. General je ponovno zahteval, da občina odstrani napise, nato naj si pa išče legalno pot za uveljavljenje svojih zahtev. Nabrežinski občinski svet je nato skie- nil, da ne bo odstranil napisov, da bodo zbrali podpise domačinov, ki zahtevajo, da ostanejo dvojezični napisi na svojih mestih, županstvo bo 15. dec. vložilo na pravnem oddelku pri ZVU rekurz proti zahtevi predsednika zone Palutana in poveljnika področja Wintertona, ki zahtevata odstranitev omenjenih napi¬ sov. Italijanski časopis v Trstu je z za¬ doščenjem prinesel vest o zahtevi gene¬ rala Wintertona. Vse nasprotno časo¬ pisje, slovensko kot indipendentistično pa ostro graja postopanje upravnih or¬ ganov. Italijani se v Trstu sklicujejo, da je v mestu večina prebivalcev Itali¬ janov ter zato ne priznajo slovenščini nobene pravice. Analogno bi Slovenci okoliških občin postavili povsod samo slovenske napise brez italijanskih, ker je večina prebivalstva slovenska. Zakoni, na katere se sklicuje zonski predsednik in Winterton, so po mnenju pravnikov neveljavni. Slovenska krajev¬ na imena uporablja tudi sama Zavez¬ niška vojaška uprava v svojih uradnih objavah. Zakona iz 29. marca 1923 ne izvršujejo nikjer drugje, razen na Gori¬ škem in Tržaškem, a njegova pravna Veljava je prenehala z mirovno pogodbo, po kateri so bili vsi fašistični in diskri¬ minacijski zakon razveljavljeni in zato ni treba, da bi bil ta zakon izrecno pre¬ klican. Slovenci v Trstu bijejo ob tem težak boj, ne za napisne table, marveč za pra¬ vico do enakopravnosti svojega jezika. Božični prazniki ¥ svetu Božično razpoloženje se je tudi le¬ tos poznalo na sveti večer in na božični dan po vsem svobodnem svetu. V vseh katoliških cerkvah so bile polnočnice. Največje božične slovesnosti so bile v Rimu, kjer je papež imel polnočnico v svoji kapeli, ki so ji prisostvovali di¬ plomatski zastopniki pri Vatikanu. V Betlehemu se je polnočnice v cerkvi Rojstva udeležila ogromna množica vernikov. V USA, zlasti v New Yorku, so bile vse velike ulice okrašene z bo¬ žičnimi drevesci, avenide pa razkošno razsvetliene Časopisje je prinašalo bo¬ žične uvodnike, ki pa so bili v znamenju > oine na Koreji. Anglija je imela za božič lep, sončen dan. Prav tako je le¬ po, milo vreme vladalo skoro po vsej zahodni Evropi. Vsi predsedniki zahod¬ nih vlad so objavili božične fiošlanihe, v katerih se izrekajo za mir, pa ne za mir sužnosti, tiranstva in groba, kakor se je izrazil Adenauer, pač pa za mir, kakor so ga oznanili pred 1952 leti an¬ geli v Betlehemu. Truman je praznoval svoj zadnji božič kot predsednik USA, ni pa kot odhajajoči predsednik izdal nobene božične poslanice, prav tako ne Eisenhower. Angleška kraljica Elizabe¬ ta je prebrala svojo prvo božično po¬ slanico , v kateri izjavlja, da so narodi britanskega imperija močna sila sve¬ tovnega miru, se zavzema za večjo po¬ svetitev družinskega življenja in ob¬ ljublja, da bo izpolnila svojo dolžnost do Anglije in imperija kot kraljica. V j ZSSR, kakor tudi po vseh satelitskih državah, in seveda tudi v Titovini, pa je bil božični dan navaden delavni dan. Na videz so odpravili božič, ki pa so ga ljudje v svojih srcih kljub temu praz¬ novali. V Moskvi je imel diplomatski zbor zahodnih držav polnočnico na ame¬ riški ambasadi. ZSSR in sateliti, vključ¬ no Titovina, praznuje samo večer pred Novim letom in Novo leto pod imenom “Dedek Mraz”. (V Južni Ameriki, Afri¬ ki in Avstraliji pa bi komunisti gotovo uvedli za Novo leto “Abuelo Calor”?) Najbolj pričakovana je bila tudi le¬ tos, kakor vsa leta, božična poslanica papeža Pija XII., ki jo je prebral na sveti večer. Vatikanska radijska posta¬ ja jo je nato oddajala v 42 jezikih, tu¬ di v slovenščini in hrvaščini. V poslani¬ ci papež opozarja razdeljeni svet, da so bo uničil sam, če bo zavračal božje zapovedi in se ne menil za dostojan¬ stvo posameznika. Noben politični si- s+em, kapitalizem ali komunizem, ni zmožen rešiti težkih gospodarskih in socialnih problemov današnjega časa. “Rešitev ne mpre priti samo iz produk¬ cije in organizacije. Videti je, da člove¬ štvo, ki je zgradilo čudovit in kompli- ci'an stroj modernega sveta, s tem da si je podvrglo strašne naravne sile, da¬ nes ne more kontrolirati teh sil ter je v nevarnosti, da ga bodo uničile in po¬ kopale. Takšna nezmožnost kontrole serra epozarm človeštvo, ki je žrtev, da (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA Financiranje II. petletnega načrta. Dohodki za financiranje II. petletne¬ ga načrta, za katerega so določeni krediti v višini 33.500 miljonov pe¬ sov se bodo stekali iz naslednjih vi¬ rov: Splošni račun 21.715.550.000, pro¬ daja javnih bonov 20.500 miljonov, prodaja stanovanj in drugih javnih del I. petletnega načrta 900.600.000, člen 16. Zakon št. 13.684 314.900.000, posebni račun 11.784.500.000, državni industrijski fond 7.100 miljonov, dr¬ žavni cestni fond 2.000 miljonov, fond za pogozdovanje 25 miljonov, bančni sistem 170 miljonov, lastni dohodki drž. bank 146.800.000, dr¬ žavni telefoni 1.184.900.000, I.A.P.I. 10 miljonov, zdravstvena dela 500 miljonov, bančne socialne ustanove 28.700.000, državni odbor za vajence 75 miljonov, čl. 6 Zakon 11.333 108 miljonov, člen 13. Zakon 14.155 30 miljonov, sklad za vojaške pokojnine 20 miljonov, žitni silosi 200 miljo¬ nov,, državni dobrodelni institut 14.400.000, zavod za bombaž 37.600.000, splošni dohodki (nac. te¬ ritoriji) 134.100.000. Skupaj 33.500 miljonov pesov. Predsednik general. Peron je pred prazniki sprejel časnikarje ter jim je odgovarjal na postavljena vpra¬ šanja. Vsem se je najprej zahvalil za božična voščila in za sodelova¬ nje v letu 1952. Nato je pa v od¬ govoru na vprašanje nekega časni¬ karja glede vloge, ki naj bi jo v iz¬ vajanju II. petletnega načrta igral Miguel Miranda, izjavil, da se je Mi¬ randa vrnil iz Uruguaya radi svo¬ jih poslovnih zadev, ker ima tu šte¬ vilna industrijska podjetja, ki jih osebno vodi. Ko je to delo opravil, se je zopet vrnil v Uruguay, kjer ima tudi svoje industrije. Poudaril je, da je poslal svojega osebnega tajnika na letališče ob njegovem prihodu, ker visoko ceni vse usluge, ki jih je izvršil g. Miranda domovi¬ ni. Glede govoric o nekih spremem¬ bah v vladi, je predsednik naglasil, da o kakih premembah ni govora, ker je za uspešno vodstvo državnih poslov potrebna stabilnost vlade. Notranja organizacija posameznih ministrstev se bo pa spopolnila in se bo nadaljevala grupacija gotovih ministrstev. Tako bodo ministrstva za tehnične, politične in gospodar¬ ske zadeve ter ministrstvo za na¬ rodno obrambo vodilna ministrstva, s katerimi je g. predsednik v naj¬ tesnejši zvezi, ker v vseh podrobno¬ stih ne more zasledovati dela vseh 21 ministrstev. Odločno je zanikal tudi govorice o ustanovitvi ministr¬ stva za varnost ter je kritiziral go¬ tove borzne manevre poudarjajoč, da ima vlada točne načrte za reše¬ vanje vseh političnih, kot tudi go¬ spodarskih in finančnih vprašanj in vlada ne more biti enkrat za stabil¬ nost valuta, drugič pa za inflacijo. Miguel Gamboa, dosedanji gene¬ ralni inšpektor zvezne policije, je imenovan za šefa te policije, za nje¬ govega namestnika pa generalni in¬ špektor Luis C. Serrao. Pri prevze¬ mu poveljstva nad zvezno policijo je bila slavnost, katere ss je udele¬ žil tudi predsednik republike gene¬ ral Peron z vsemi svojimi ministri. Nastop let. poletja je bil razmero¬ ma precej hladen. Toda že v petek, 26. decembra se je ozračje nad pre¬ stolnico, provinco Bs. Aires in nad ostalimi sev. provincami temeljito spremenilo. Od severa je vel močan gorak veter, ki je minimalno tempe¬ raturo tega dne 16.1 stopinj ob 6.30 uri zjutraj do 15.55 ure pop. dvignil na 36.2 stopinj. Zvečer je tempera¬ tura začela padati in se je do polno¬ či znižala na 22.4 stopinj. V Santa Fe so imeli ta dan 40.7 stopinj vročine, v prov. Catamarca 39 stopinj, v mestu Cordoba pa 36.8 stopinj. V soboto so nalivi ozračje ohladili ter je temperatura močno padla. Dr. Claudio Arrecha je imenovan za guvernerja za nac. teritorij Mi- siones, Arturo Daiz, polkovnik v p. pa za guvernerja nac. etritorija For¬ me sa. Po odredbi vlade državni uradi v Argentini na Štefanovo niso delali. Delo v teh uradih bo počivalo tudi 2. januarja. Buenos Aires, 1. I. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Okmce Iz Ogabno poveličevanje. Pod komuni¬ stično diktaturo ni nikdar zadosti pohva¬ le in poveličevanja že za navadne kom. funkcionarje, kaj šele za kom. ministre in člane kom. politbiroja. Vse je ‘'naj¬ boljše”, kar ti ljudje napravijo in da ta¬ ko “sposobnih” in ne samo za narod, ampak celo za vse človeštvo “zaslužnih” ljudi pri nas doma sploh še nismo imeli. Seveda pri vsem tem hvalisanju Tito ni nobena izjema. To lahko ugotavlja¬ mo ob prebiranju poročila o zadnjem kongresu njegovih komunistov v Za¬ grebu. Tako je n. pr. ljubljanska radij¬ ska postaja o tem kongresu poročala, da so se na njem “zbrali najboljši od najboljših prebivalcev naše domovine, ki pozdravljajo največjega sina, ki ga je rodil naš narod, maršala Tita”, ki pa da je tudi “največji zaklad za ves svet.” — V enako suženjski servilnosti o pote¬ ku in pomenu kom. kongresa je trobila vsa titova propaganda od radijskih po¬ staj do zadnjega kom. lističa. Zarekel se je in — povedal resnico. Tito namreč v svojem govoru na za¬ grebškem kom. kongresu, s katerim je po dolžini potolkel celo Hitlerja. V ti¬ stem delu njegovega govora, kjer je. omenjal “prednosti” svoje “ljudske de¬ mokracije” pred zahodno demokracijo, je priznal, da mora tujcem vedno zno¬ va dokazovati upravičenost in predno¬ sti svojega sistema, ki da je mnogo bolj¬ ši od zahodnega. In na tem, za kom. diktatorja precej kočljivem, mestu, je Titu spodletelo in je priznal, da je nje¬ gova “demokracija” samo dekoracija za lahkoverni zahodni svet. Dobesedno je namreč dejal: “Mi tem zahodnjakom pojasnjujemo, da je naša demokracija boljša kakor zahodna, da ima samo de¬ korativni značaj... e, e, e... da ona ni¬ ma samo dekorativni značaj, kakor za¬ hodna.” (“Demokracija”) Dr. Jože Potrč, minister komunistič¬ ne vlade v Ljubljani in član politbiroja KPS je v “Ljubljanskem dnevniku” z dne 11. oktobra t. 1. objavil napad na Sovjetsko zvezo. Ta napad in medseboj¬ no zmerjanje komunistov nas niti malo ne bi zanimalo, če Potrč osnove za ta napad in očitke na račun Sovjetske zve¬ ze ne bi pobral kar doma in ne bi sovje¬ tom očital enostavno tega, kar delajo ves čas tudi titovi komunisti v Sloveni¬ ji in Jugoslaviji. Tole namreč očita Potrč sovjetom:. “V Sovjetski zvezi vlada resnično ostu¬ den enopartijski sistem... Iz “lika par¬ tijca” so tam ustvarili svojevrstnega boga-človeka, boga-birokrata, ki pove¬ zuje zopernost vsakega birokrata še z domišljavo megalomansko primitivnost¬ jo in nekulturnostjo. Ta birokratski tip je edini nosilec državne oblasti, vlada¬ joča kasta diktira povsod: politiki, zna¬ nosti in umetnosti ter vsemu družbene¬ mu življenju”. V Ljubljani je začela izhajati delav¬ sko kulturoo-prosvetna revija “Sociali¬ stična misel”. Njen glavni urednik je komunist Ivan Regent. V uvodu je jasno nakazal njen cilj: “Potrebno je, da pri nas, kjer je delavski razred izbojeval zmago (tisočaki meščansko-buržijskih ofarjev, ki so znatno podprli akcijo, ki je dovedla do te zmage, so pozabljeni. — op. pisca), prepojimo tudi vso našo kulturo, kakor sploh vse naše življenje, z miselnostjo dialektičnega materializ¬ ma, ki hoče iz zatiranega človeka, člo¬ veka sužnja, napraviti gospodarja vseh stvari na svetu.” Tov. Regent je pri tem seveda zamolčal miljone sužnjev ravno v deželah, kjer imajo komunisti vso ob¬ last in v katerih oznanjajo dialektični materializem kot svoj evangelij. Tudi m omenil prisilnih delovnih taborišč v Jugoslaviji, kjer so prav tako, kakor v vseh kom. diktaturah “gospodarji vseh stvari” samo komunistični nasilniki, lju¬ dje pa navadni sužnji. V Ljubljani je bil v novembru 2. sim¬ fonični koncert Slovenske filharmonije v tej sezoni. Dirigiral je Jakov Cipci. Spored je obsegal dela Bacha, Mozarta in Bravničarjevo drugo simfonijo kot slovensko noviteto. Pri napol prazni dvorani je uspešno koncertirala pianistka Branka Musulin, ki pa drugače živi v Zahodni Nemčiji. Časopisni kritik je napisal ukor ljubljan¬ skemu kulturnemp krogu, predvsem pa glasbenim šolam z Akademijo vred, ki štejejo na stotine učencev, dijakov in slušateljev, a tudi profesorjev, od ka¬ terih le častne izjeme hodijo na koncer¬ te. Založba Mladinska knjiga v Ljublja¬ ni izdaja novo knjižno zbirko, namenje¬ no doraščajoči mladini v ‘zabavo, raz¬ vedrilo, pouk in vzgojo”. V Trstu je 4. in 5. oktobra gostoval pevski zbor Radia Zagreb. Spored kon¬ certa je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem so bile skladbe iz 16. stoletja do- j ; j macih in tujih mojstrov polifonije. Od Slovencev so izvajali Jakoba Gallusa- Petelina “Ecce quomodo moritur iustus. V drugem delu so pa bili zastopani še živeči sodobni jugoslovanski skladatelji. Med drugim so izvajali skladbo “Oče naš Hlapca Jerneja” od Karla Pahorja, prof. glasbe v Ljubljani in “Punt” od znanega tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca na Gradnikov tekst, sestavljen iz dveh sonetov. V Jugoslaviji se je v začetku novem¬ bra mudil na obisku biv. predsednik bel¬ gijske vlade in predsednik belgijske so¬ cialistične stranke Paul Spaak. Na ti¬ skovni konferenci v Beogradu je 11. no¬ vembra časnikarjem med drugim tudi izjavil, “da popolnoma odgovarja smi¬ slu zapadnih socialističnih organizacij želja maršala Tita po ožjem sodelovanju jugoslovanske komunistične stranke s s ccial’ stičnimi strankami svobodnega sveta”. — Tako je ta zahodnoevropski socialistični gromovnik za svobodo zopet podredil osnovna demokratska načela či¬ sto strankarskim koristim evropskih socialističnih strank. Poročali smo o smrti predsednika Slovenske akademije znanosti in umet¬ nosti dr. Franca Ramovša. O njegovem pogrebu poroča “Hrvatski Dom”, da je bil na državne stroške in so se ga ude¬ ležili zastopniki vlade in predstavniki slov. kulturnega življenja. Ker pa je bil to “državni pogreb” na njem ni smel biti kat. duhovnik, čeprav je vdova pok. dr. Ramovša hotela svojemu možu pri¬ praviti cerkven pogreb, toda oblasti te¬ ga niso dovolile. Zato je vdova pok. predhodnika Slov. akademije znanosti in umetnosti po končanem “državnem pogrebu” prišla znova h grobu svojega pok. moža s svojim sinom, sorodniki in duhovnikom, ki je izvršil nato še cerkve¬ § Druga veIežozn2>oI