Poštnina plačana r gotovini Spcdizione in abbonamcnto postalo Prezzo lAito vm Ste v. 76 F Ljubljani., v ponedeljek, 5. aprila lf)13-XXI Izključna pooblaščenta za Oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in npravt: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Conccssionaria esclusiva per la ptibblicifa 'di provenienza italiana km., izvora: Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano. | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = cd estera: Unione Pubblicitu Italiana S.A, Milano. I Nova potrditev ncomasnega prijateljstva med Italijo in Madžarsko Tridnevni obisk madžarskega ministrskega predsednika v Rimu ter njegovi posveti z Ducejem ;j Rim, 4. apr. s. Na povabilo Duceja jo prispel na uradni obisk v Italijo, kjer se jo mudil 1., 2. in 3. aprila, predsednik madžarske vlade in zunanji minister Nikola Kallay. Predsednik Kallay je tako po zgledu svojih prednikov stopil v osebne stike z glavnimi zastopniki fašistične vlade. V razgovorih z Ducejem in državnim podtajnikom zunanjega ministrstva Bastlanijcm je predsednik madžarskega ministrskega sveta temeljito preučil splošni vojaški in politični položaj in vprašanja, ki posebno zanimajo Italijo in Madžarsko v okviru skupnih ciljev Italije, Nemčije ter ostalih držav trojne zveze. Razgovori, ki so znova potrdili popolno istovetnost J naziranj, so potekli v prisrčnem prijateljstvu, ki je bilo vedno značilno za odnošaje med obema državama, sta bolj kakor kdaj edini v trdnem sklepu glede tesnega boddčera sodelovanja za skupne koristi in za obnovo Evrope na temelju stvarne pravice in poštenosti. Rim. 3. nprl. s. Med obiskom v Italiji v prvih treh dneh aprila so predsednika madžarskega mi- Bollettmo n. 1044 Moderata attivita operativa in Tunisia 4 velivoli abbattuii, una pefrolfcra affondafa i klonil dobrodošlemu gostu. Predsednik madžarskega ministrskega sveta je v odgovoru izrekel goreče želje za italijanski narod, Kralja in Cesarja ter Duceja. Ekse. Kallay je 2. aprila zjutraj obiskal stalno razstavo fašizma. Na razstavi ga je sprejel tajnik stranke Ekse. Vidussoni. Častno službo je imela stotnija mladih fašistov povratnikov iz slavnih bojev pri Bir el Gobiju. Nato se je predsednik Kallay znova razgovarjal z Ducejem, Id ga je povabil na obed s podtajnikom Bastianinijem, ministrom Szentmiklosyjem in italijanskim ministrom v Budimpešti Anfusom. Ekse. Kallay je obiskal tudi madžarsko akademijo in je sprejel člane madžarsko skupnosti, nakar je odšel na Kapitol, kjer je priredil njemu v čast sprejem rimski guverner. Zvečer je madžarski veleposlanik na italijanskem dvoru priredil večerjo. Navzoči so bili razen predsednika Kallava, njegovega spremstva, državni podtajnik zunanjega ministrstva in več članov vlade. Madžarski predsednik se je podal tudi v Vatikan, kjer ga je sprejel papež v posebni avdienci. Nato jo obiskat kardinala državnega tajnika. Zvečer 3. aprila se je Kallay udeležil s spremstvom večerje, ki jo je njemu, v čast priredil predsednik Društva prijateljev Madžarske veleposlanik Arlot;-ta, nakar je Kallay s spremstvom zopet odpotoval na Madžarsko. španski glas o pomenu imenovanj v vodstvu itaiij. vojne mornarice Madrid, 5. aprila, s. Rimski dopisnik španskega lista »Arriba« piše glede novih imeuovanj na najvišjih mestih v italijanski mornarici in pravi, da bi ta imenovanja utegnila imeti poseben pomen z zvezi z bitko v Tuniziji ter njenim verjetnim razvojem. Ce bi italijanskemu brodovju udarila ura za boj, poudarja list, se bo to bro-dovje prikazalo v vsej svoji sili. In prvi, ki o hrabrosti poveljnikov. in mornarjev tega hlodovine dvomijo, so Angleži. Sovjeti ustanavljajo poljsko boljševiško vlado Varšava, 5. aprila, k. Iz novic, ki jih prinaša tukajšnji tisk, jo videti, da se pod pokroviteljstvom Sovjetov ter Kominterno ustanavlja nova poljska vlada, ki jo sestavljajo komunisti, pobegli v Sovjetsko Rusijo. Ta vlada naj bi izpodbijala vlado generala Sikorskega ter odobrila sleherni boljševiški korak glede poljskih vzhodnih meja. Šla naj bi celo tako daleč, da bi na Poljskem oklicala Sovjetsko republiko. Sovjetske letalske izgube Od pričetka vojne do včeraj so Sovjeti izgubili 37.283 letal, poročajo nemški vojaški kro^i. Od teh letal so jih oddelki nemške voj- • ske sestreliti 1177. nistrskega sveta spremljali minister Szentmiklosy, ravnatelj političnih naslovov v madžarskem zunanjem ministrstvu, tajniki, italijanski poslanik na Madžarskem in madžarski poslanik ppi Kvirinalu. Predsednik Kallay je prispel zjutraj 1. aprila in so ga sprejeli Duce, minister-tajnik stranke, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, načelnik glavnega stana oboroženih sil, člani vlade in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. Ekse. Kallay je položil v Pantheonu venec pred spomenik Neznanega vojaka in venec v svetišču padlih fašistov. Nato ga je sprejel Kralj in Cesar, ki ga je pridržal s spremstvom na obedu. Popoldne jo Ekse. Kallaya sprejel Duce. Z Ducejem se je Kallay razgovarjal nad dve uri ob navzočnosti državnega podtajnika za zunanje zadevo Ekse. Bastianinija. Zvečer je podtajnik Baslianini priredil gostu na čast večerjo, pri kateri so bili razen predsednikovega spremstva člani vlade in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva. Po večerji je Ekse. Bastianini pozdravil madžarski narod in regenta IIorlhyja ter se po- li Quartier generale delle Forze armate co-munica: Lungo tutto il fronte tunisino moderata attivita operativa: nel settorc settentrionale le nostrc artiglerie hanno battnto, con efficaci concentra-menti di fuoco, carri armati e automezzi nemiri. Aeroporti avversari dclla Tunisia meridionale sono attaccati con azione notturna da nostri bom-bardieri. Quattro velivoli venivano abbattuti dai cac-ciatori germanici. Nel Mediterraneo orientale nostri acrosilu-ranti in ricognizione offensiva colevano a picco una petrolicra da 4000 tonellatc navigante in cou-voglio scortato. Vojno poročilo st. 1044 Zmerno bojno nastopanje v Tuniziji štiri letala sestreljena, ena petrolejska ladja potopljena Po vsem tunizijskem bojišču zmerno bojno nastopanje. Na severnem odseku je naše topništvo z uspešno zgoščenim ognjem tolklo na-eprotnikova oklepna avtomobilska vozila. Naši bombniki so v nočnem nastopu napadali nasprotnikova letališča v južni Tuniziji. Nemški lovci so sestrelili štiri letala. Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša torpedna letala pri napadalnem ogledovanju na mestu potopila 4000 tinski petrolejski parnik, ki je plul v spremij cm konvoju. Pomembna beseda bolgarskega ministra Sofija, 5, aprila, s. Bolgarski minister za javna dela Vasiljev je imel včeraj v Lomu važen političen govor pred množico pristaniških delavcev. Najprej je naštel neskončno vrsto zločinov, ki jih je povsod zagrešil boljševizem, potem je pa obravnaval zlasti delovanje boljševizma proti izpolnitvi bolgarskih narodnih vzorov. Rekel je med drugim: Rusija ni nikoli želela, da bi Bolgarija postala Irdna in neodvisna. Nasprotno, Rusija je nepretrgoma zasledovala svoje imperialistične cilje na Balkanu. Ako bi Bolgarija poslušala Rusijo, bi od svoje zvestobe žela prav tisto, kar smo videli na baltiških državah. Naravnost bedasto je sklicevanje Rusije na skupnost slovanskih narodov. Kdo od Slovanov more odobravati tisto, kar so Rusi naredili s Poljsko? Se mar mi Bolgari ne spominjamo več, da je bila prav Rusija tista, ki je podpirala Srbijo pri kraji bolgarskega ozemlja? In kdo more zanikati rusko stališče do Macedonije? Komunisti so tisti, ki počenjajo v Bolgariji najgrše zločine. Ako so ljudje naši sovražniki, potem so komunisti še nevarnejši. Ijiveni položaju. Zato je bilo treba mislili na rešitev dragocenih in velikih sil. Divizije ob Mareth-f črti 60 potem dobile ukaz, naj se umaknejo na nk ® ’n uK*e Grazioii prof Šantlu svoje fcestMke in povod.il. da bo oi kupil deloma za pokrajino, deloma zase nekalere umetnine, tako zlasti serijo posrečenih narodnih noš. Z obiskom v Jakopičevem paviljonu je Eksc. , Grazioli končal preglede in se vrnil v vladno pa-l lačo. i Marijanska prireditev mladine z učiteljišča Prvi, ki so 6e odzvali klicu našega škofa, naj -oiq 6e v čim večjem številu udeležujemo pobožnosti prvih sobot in naj se posvetimo Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, so bili dijaki in dijakinje državnega učiteljišča. Ti so si včeraj postavili za evoj edini cilj: pripeljati mladino po Mariji k Jezusu. Ze pretekli mesec so po V6eh razredih pripravljali manjše akademije v ta namen. Po dobro uspelih nastopih v razredih so 6e odločili za večjo akademijo v frančiškanski dvorani. Ko je za njihovo namero zvedel prevzvišeni, je z veseljem 6prejel pokroviteljstvo te akademije. Frančiškanska dvorana je bila vveraj dopoldne nabita do zadnjega kotička. Akademijo so počastili s svojim obiskom škof dr. Gregorij Rozman in drugi odličniki. Poleg srednješolcev m srednješolk je bilo v dvorani tudi veliko staršev. Akademija se je začela z ljudsko pesmijo »Marija, pomagaj nam!« ki so jo peli stoje vsi udeleženci. Sledilo je več pevskih in recftacijskih točk. Nastopil je tudi godalni orkester, ki je pod vodstvom g. Gostiše zaigral Massenetov Andante reli-gioso iz opere Thais. Vladimir Košir iz Ill.ta let- nika je govoril, kaj nam naroča Naša gospa Fa-timska. Vsa akademija je izzvenela v 6tnislu tega govora, ki je bil na njej glavna točka in čigar vsebino lahko povzamemo v besedah: »Ce hočemo, da se bo Evropa vrnila h Kristusu, 6e mora v nas samih nekaj spremeniti. Premagati moramo v 6ebi človeka greha in strasti ter postati otroci Sonca — Kristusa, ker samo v njem je mir in prava svoboda.« Ena izmed najlepših točk prvega dela sporeda je bila Ar. Bax: Ave Marija, ki jo je zapela M. Finkova. Na klavirju je pevko spremljal J. Omahna (ki je prav dobro vodil tudi moški zbor), na violino pa rr. Zupec iz V. letnika. V drugem delu je pod vodstvom prof. Repovža dekliški zbor zapel tri, mešani zbor pa prav tako tri pesmi. Lep je bil tudi melodram »Ljubezen, ki ne zahaja, ko križ na gori vstaja«, kjer jo Milena Špetičeva poudarila, naj bo umreti za Marijo, za kraljestvo Njene križane ljubezni zadnji dih vsakega Slovenca. S petjem mešanega zbora se je zaključila ta lepa versko-umetniška prireditev, ki je trajala dobri dve uri in pol. Cerkveni koncert v frančiškanski cerkvi Ljubljana, 5. aprila. Na snočnjem koncertu v frančiškanski cerkvi v Ljubljani so sodelovali: sopranistka gdč. Nuša Kristanova, basist g. Tone Petrovčič in regens chorl frančiškanske cerkve g. Fr. Kanizij Fricelj. Zanimanje za te koncert je bilo precejšnje, saj v Ljubljani so takšni cerkveni koncerti v primeri z drugimi zelo redki. Kot posebnost omenjamo oba pevca solista, ki ju sicer slišimo tu in tam pri službi božji, sinoči pa sta nastopila s samostojnim programom, ki jo bil na pravi umetniški višini. Gdč. Kristanova je zapela štiri pesmi, in sicer: Tomčev Slavospev Mariji, Premrlovo Mati moja, Marovo Ave Marijo in Premrlovo Povsod si ti. G. Petrovčič je zapel Premrlovo pesem Sem kakor oljka, Marovo Zdrava Marija in Premrlovo Momento mori. Oba pevca pa sta v dvospevu zapela dr. Kimovčevo Ave Marijo. O gdč. Kristanovi gre glas kot dobro izšolani koncertni pevki. V teku glasbene izobrazbe in dolgoletne prakse si je izurila mehak, rekel bi božajoč glas, tako da obvlada z lahkoto vse registre svojega obsega, umetniško podaja vse nianse, ki jih "zahteva umetna cerkvena pesem, zlasti pa preseneča v prehodih forte—piano. Svoj višek jo dosegla včeraj pri zadnji točki, skoraj nič manj pa pri omenjeni pesmi »Mati moja«, podprti ob bogati, rekel bi razkošni spremljavi orgel. G. Tone Petrovčič je znan glasbeni publiki deloma iz opernih desk, deloma pa iz samostojnih cerkvenih koncertov, ki sta jih prirejala pred leti skupno z zgoraj imenovanim fr. Kanizijem. Njegov močan, pa prijeten glas se je zlasti sprostil v čustveno razgibanem sonetu Memento mori. Napravil je vtis, kot da iz inostranosli govori glas ter opozarja melikužnosti vdano človeštvo na poslednji življenjski utrip. Proseče je izzvenel dr. Kimovcev dvospev, kot bi so v izmenjavajočem petju prvega dela Zdravo Marije dvigal pozdrav Njej iz zemske nižino v nebesno višino, v drugem delu pa kot prošnja v valovih pogrezajočega se sveta navzgor proti kraju miru in pokoja. Spremljava na orgiah ie kljub težkim zahtevam ustrezajoča. Poznalo se j*, da v večini pisana za klavir ne more doseči pravega učinka, bodisi zaradi nanizauja hitro se vrstečih akordov, ker je možno doseči njih strogo vezavo le pri klavirju, bodisi zaradi pomanjkanja alikvotnih tonov, ki dajo že preprosti skadbi prikupen blesk in polet. Samostojno je za- igral fr. Kanizij Fricelj štiri skladbe: Premrlov Andante festoso iz IV. zvezka preludijev, Maurijev Scherzo, Regerjev Intermezzo ter Guilmantovo Poročno koračnico. Glavno breme koncerta je prav za prav nosil on, kar se je mestoma poznalo. Brez dvom« Pa je položil v naštudiranje vseh skladb mnogo truda in ljubezni. Imel je pred leti več koncertov v radiu, kar izpričuje njegovo pridnost in izvežbanost v orglah. Registriral mu je g. Lojze Mav, ki je predvsem v svojih skladbah znal izbirati pisane barve iz- orgelskih piščali, jih polagati drugo na drugo tako, kot si jih je zamislil I njegov lirično ustvarjajoči talent. Velika udeležba poslušalcev je dokazala, da zna ceniti delo in trud omenjenih umetnikov. Želim jih zopet slišati čim-prej na kakšnem cerkvenem koncertu. Veličasten pogreb žrtev na Ježici in v Dravljah Ljubljana, 5. aprila. V nedeljo so položili v blagoslovljeno zemljo sedem žrtev, ki so padle v gozdu pod Toškim čo-lom od partizanske krvniške roke. Krste so najprej položili pred mrtvašnico na draveljskem pokopališču, od koder so tri Kunstljeve prepeljali na dom v Savlje, ostale štiri žrtve, Jovana, Vink-lenja, Zibeljnika in neznano dekle, pa so pustili do včerajšnjega pogreba kar v mrtvašnici, kamor so prihajale množice domačinov in jih kropile. Včeraj ob 2 popoldne se je razvil iz Savelj lep žalni sprevod s Kunstljevimi na Ježico, kjer so jih ob veliki udeležbi ljudstva položili v domačo blagoslovljeno zemljo. fie veličastnejši je bil pogreb žrtev v Dravljah. Okrog tisoč ljudi se je zbralo na pokopališču in se poklonilo padlim žrtvam. Pogreba so se udeležili mnogi zastopniki vaških straž iz Kleč, Ljubljano in okolice. Ob odprtem grobti je spregovoril najprej draveljski župnik g. Bartol, za njim pa sta počastila žrtve dr. Blatnik in domačin g. Babnik. Zahtevajte povsod naš list! Krasno uspela razstava slovenske knjige v ljudski knjigarni Trume obiskovalcev potrjujejo, da ima lepa knjiga vedno več prijateljev in kupcev . Vodstvo Ljudske knjigarne, ki hoče tesno povezati občinstvo z lepo knjigo, je prišlo že lani na srečno zamisel, prirejati stalne knjižne razstave. Na decembrski razstavi dano obljubo je vodstvo izpolnilo z včerajšnjo drugo razstavo, ki je, kar moremo priznati, bila boljša od prve, posebno gl«, de smotrnosti in razporeditve ter tudi z estetskega gledišča. Na razstavnem prostoru, ki je za take prireditve postal že pretesen, je bil zanimiv vsak kotiček. Umetnost ljubeče občinstvo je opozarjal posebno svojstven prospekt za knjigo o slovenskem slikarstvu, ki jo urejuje prof. dr. Fr. Stele. Na pultu so bile razstavljene številne reprodukcije naših najboljših znanih umetnikov Posebnost je bila tudi skupina okoli kipa akademskega kiparja Gor-šeta (lastna podoba), kjer so razložili zbirko »Naše knjige« ter druge pomembne najsodobnejše knjige. Tako je bilo tu prikazano vse umetnostno delo, ki označuje smer in duha naše književnosti. Po sredini knjigarne so bile razstavljene knjige iz predvojne dobe in še prej. Občinstvo si je knjige z zanimanjem ogledovalo in ugodno presojalo založniško delo knjigarne, ki je največje založniško in knjigarniško podjetje v Ljubljanski pokrajini. Kot zase je bila umetnost, ki je posebno privlačevala ljubitelje upodabljajoče umetnosti. Tu so se mnogi še posebno gnetli, ker so si hoteli ogledati lepe umetniške mape svetovno znanih mojstrov. Prav okusno aranžirana je bila tudi papirnica kjer je bilo vse obloženo z dragocenimi preprogami. Po stenah so visele znamenite reprodukcije, bili postavljeni lepi keramični kipci in nekaj novejših Goršetovih stvaritev, med katerimi je vzbudil pozornost zlasti njegov rožni venec in rožen-venska Mati božja. Razstavni prostor so dale slavnostnejše lice zlasti številne umetniške slike, dela prof. Franca Kralia, Božidarja Jakca, Evgena Sajovca, prof. Kosa* Bare Remčeve in kipi kiparja Fr. Goršeta. S temi okrasi je vodstvo knjigarne zelo poživilo celoten vtis razstave. Slike so bile res skrbno izbrane in so tvorile nekakšen izbor moderne slovenske umetnosti S tem so aranžerji dokazali, kako lepo se druži likovna umetnost z lepo knjigo. Rekorden obisk. Ker je bila razstava odprta le dopoldne, je bil razstavni prostor vse do zadnje minute razstave nabito poln. Od 9. dopoldne pa do 12. so liudje prihajali kar v trumah v Ljudsko knjigarno. Tako je tudi ta razstava dokazala, da naše občinstvo pozdravlja take prireditve, ki so postale ž<* nekaka potreba. Uvodne besede dr. Tineta Debeljaka Ob 11, dopoldne je imel pred recitacijskim nastopom uvodno besedo kulturni urednik »Slovenca« dr. Tine Debeljak: »Pisatelji in pesniki, ki bodo nastopili danes s svojimi deli, spadajo med najvidnejše ustvarjajoče besedno umetnike v zadnjih dveh letih, to je v času druge svetovne vojne, kakor snio jo mi po svojo doživeli od velike noči leta 1641. Nimam namena predstavljati nastopajočo pisatelje in pesnike, toda omenil bi samo to, da je pisatelj Janez Jalen petdesetletnik, torej iz rodu, ki je dal sicer najvišje že v času med dvema vojskama, da pa on šele sedaj spe v svoj zenit in jo zdaj našel čas njega iu on čas s svojimi planšarskimi in lovskimi povestmi, med katere spada po svojem bistvu tudi lovska povest iz prazgodovine Barja >Bobri«. Vsi drugi so iz mlajšega rodu. Pesnik Severin Šali je svojo prvo pesniško zbirko >Slap tišine« izdal 1. 194i, prav tako tudi pripovednik Kociper svojo dramo >Zasad«, ki pa ni našla odmeva. Uveljavil se jo Selo s svojim pripovednim prvim delom iz Slovenskih goric »Goričanec«, s katerim je postal najvidnejši predstavnik in dobil prvo darilo Prešernove nagrade mesta Ljubljano za 1. 1942. V času vojske sta se pojavila tudi pesnik Jožo Dular z zbirko pesmi 'Zveste menjave* in pripovednik Jože Krivec s haloškimi novelami »Dom med goricami«. Vsi ti pripovedniki, ki spadajo v krog revije »Dom in svet«, da jejo svojstveni pečat literarnemu delu v tem razdobju vojske. In prav to ml daje priliko, da ob tej uvodni besodi poskušam označiti smer in duha to naše najsodobnejšo književnosti. To leposlovje nima samo velikega narodnega pomena, da ohranja našo slovensko besedo ter vzdržuje živo ustvarjajočo zvezo s slovenskim književnim ustvarjanjem, temveč ga tudi dopolnjuje, razvija v novo smer in s tem organsko nadaljuje delo naših pisateljev za nov čas. In ta čas tirja drugačno književnost, kakor pa smo je bili vajeni zadnjih dvajset let, ko so v nenrenehnih vrenjih, iskanjih in eksperimentih cepili tuje sadike na naše leposlovno drevo. Kaj vse smo v književnosti uvažali iz mednarodnega svetal No samo ekspresionizem, temveč tudi vse njegovo izrodke, ki so bili brez oblike in obraza, le nabrekli v besedah in zamaknjeni vase kot v vrtoglave prepade lastne razdvojenosti. Vse je bilo samo gola duša, imaginarnost itj botba brez pogleda na cvetoče pisano polje in žvrgolečo pomlad Tak ekspresionizem jo bil potomec romantike kozmopilitične zvrsti, poln upornega subjektivističnega prometeizma ter borbenosti za ustvaritev novega sveta na podlagi mednarodnih duhovnih in socialnih gesel. V likovni umetnosti smo v tem času gledali postave v tujih kostumih, španskih iu francoskih; če je naš ekspresionizem nihal v nemških sapah, jo bila likovna umetfiost pariško-modenska, pi-casovska, ali češko-kubistična, prav malo pa slovenska. Ves napor je bil vložen gamo v iznajdbo novega sloga, novega izraza, s katerim naj umetnik poudari svojo posebno pot različno od tradicije, tako v oblikovnem kot duhovnem smislu. Tako je bila to poezija včasih sama sebi namen;' večkrat izraz kulta individualizma, včasih socialno ekstremistična* včasih pa francosko cinična iu frivolna. Pa tudi proza je bila polna tendenčnega prevrata, pofrancozena v okusu zolajevskega kmečkega naturalizma, ali pa že oglašena na skrajni materializem vzhodnega izvora, propagirajoč neko anaciopalnost, razredno borbenost in revolucijo, to, kar se je tu in tam označevalo z besedo kulturni boljševizem.. Ni samo to, da smo resnično postali omejeni v prostoru, da smo prekinili kulturno zvezo s svetom ter smo navezani samo nase, vplivalo na našo duševnost, da smo ae začeli zavestno približevat' našim stari domači realistično poetični pisateljski tradiciji. Že nekaj let sem čutimo naravnost osvežujoio potrebo po Jurčiča. Levstiku, nli Tavčarju in presenečeni občutimo, da spričo Visoške kronike obledi velik del današnje literature Proti mednarodnim geslom in vesolJnostnemu doživljanju se jo začel uveljavljati v’ nas samih ne zavesten tradicionalizem. Ta pa še ni islov aten s konzervativnostjo, kajti živa sodobna zavest kulturne povezanosti s preteklostjo, težnja rasti in ustvarjati v skladju z osnovami, ki so že postavljene, tak tradicionalizem lahko smatramo danes za kulturno in narodno napredno vrednoto prve vrste. Zato sO je v mladih obletelo vse tisto hlastanje za gesli tujine, votlo bobnenje s praznimi besedami in odkrivanje sapiolastnih razdvojenosti, ter se je vzbudil notranji sozvok z ustvarjanjem Levstika, Jenka in predvsem Prešerna, ki danes s svojo samoniklo sintezo romantike in renesanse naravnost suvereno obvladuje ves naš mladi Parnas, ki v sonetu vidi najprildadnejči izraz svojega novega doživljanja. In zopet začutimo pristno Jen-kovsko impresijo v Dularjevi pesmi, ali Gregor-čičevsko čustvenost v Šaliju. In zopet so prišli do cene tisti pisatelji, ki so sredi avantgardistične literature pobirali stopince po zdravih potih starega poetičnega realizma, kakor Jalen, katerega Ovčar Marko je šel svoj čas skoraj neopaženo v glavne linije našega knjižnega razvoja, sedaj pa je žajel ves narod kot najmočnejši literarni tok in našel poleg velike priljubljenosti tudi umetniško potrditev. Svoj čas smo se šli pri nas »Črn in bel kruh v književnosti«, češ to kar ljudstvo lahko ume, ni umetniško pomembno in je manj vreden črn kruh, kar pa je pisano za avanturistično literarno gurmane, pa jo bela pogača 1 Toda prav danes vidimo jasno, da umetnost ne preneso tako razdelitve ter da jo^ najbolj ljudska umetnost tudi visoka, in največja komaj dobra za ljudstvo! Mnogo tega, kar je bilo pisano za visoko umetnost, -je danes padlo nizko pod nivo sprejemljivega, kar pa je rastlo na bajtarskih ogonih mimo vladajočih revij, je danes našlo najvišjo priznanje in potrdilo življenja. Oko. ki je bilo svoj čas uprto samo vase in svoje bolečine, se je zdaj široko odprlo svetu in v poti pokrajine, ki so zadišale v novi, danes dvakrat mikavni opojnosti. Tako Gorenjska in Barje pri Jalenu, Slovenske -orice pri Kocipru, Haloze pri Krivcu, Dolenjska in Krka pa prf Dularju in šaliju, da omenim samo te, ki bodo nastopili sedaj pred vami. Sicer sta resda že Kranjec in pa Ingolič odkrila pokrajino in razmahnila našo povest, toda duh je težil v naturalistični razvrat in socialni razkroj družbe: zdaj pa je ostala nova družba pisateljev, ki vidijo lepoto tudi v mirovanju, mik in vrednost tudi v dušni lepoti in v poudarku tudi moralnih vrednot, ki jih ljudstvo ni nikdar prenehalo priznavati. Tako dajejo v nekem pogledu resničnejšo podobo od zgolj materialističnih enostranskih pretiravanj, kar pa zopet lahko vodi v novo nevarnost prevelikega neživljenjskega idealiziranja. V tem smislu je tradicionalizem naravnost odrešilen in danes zelo važen činilec pri reakciji na mednarodnost in svetovljanstvo odmirajočih literarnih struj. Ne rečem, da taka naslonitev na preteklost ne pomeni sčasoma lahko tudi okostenelosti, kajti slej ko prej bo prišel nekdo, ki bo z močjo svoje osebnosti razbil to lesketajočo se mirno gladino idiličnih odsevov, razbil pojočnost i» merjenost pesniških oblik ter se sprostil v brezkončnost duhovnega poleta. Toda v sedanjem času pomeni takšno leposlovje naravnost sVfcž oddih, kajti iz viharjev se človek rad zateče v zatišje tihih lepot in dobrih src. ki.or Kako dobro nam do danes Jalenov6''t>t>kra-jinarstvo in nam ugaja njegovo odkrivanje prazgodovinskega Barja s svojo izrazito prabitno lovsko kulturo! Ali pojoča, vsa srebrna Šaljjeva čudovita pesem ,ki gre v srce, kot je svoj čas samo šo Gregorčičeva! Ali Dularjevo svetlikanje Krke in mehkoba dolenjskih razpoloženj! Kako nam Krivec odkriva Haloze s svojimi viničarji in romarji, in Kociper Slovenske gorico s pesmijo o goričancu, ki dviga grunt in ga postavlja nazaj na trdne temelje najtesnejše povezanosti človeka z zemljo. Tako je naša sodobna književnost našla iz sveta domov no samo k naši zemlji in njeni čudoviti barvitosti, temveč tudi domov k naši dušni lepoti ter se vključuje tudi v duhovni 'evot, ki že od nokdaj in tudi šo sedaj živo oblikuje slovenskega človeka. Zato jo taka slovenska knjiga danes še dvakrat bolj naša — kot zakladnica slovenskega jezika in zakladnica našega slovenskega duha — in vesel sem, da sem mogel g temi besedami nekaj teh ustvarjalcev, ki vam bodo sedaj brali sami svoja dela, predstaviti v njihovi težnji in to vam, ki imam čast pozdraviti vas v prostorih največjo slovenske založbe.« Po uvodni besedi dr, T. Debeljaka so recitirali iz svojih del Jože Dular, Janez Jalen, Jože Krivec in Severin Šali. Včerajšnja razstava v Ljudski knjigarni je bila tako pomemben kulturni dogodek. Zagotovilo, da bo vodstvo še prirejalo take razstave, toplo pozdravljamo, ker sta dosedanji razstavi dovolj jasno pričali, da si jih občinstvo iskreno želi. Knjiga mora prevzeti naSe duftove in osvojiti naša srca. Lepi knjigi je treba na stežaj odpreti duri naših toplih domov. Immjnente al Cine V kratkem v kinu UNION “ASSIA NORIŠ 11\ v* I * f 1 * - < i r *' 11 o 4 * .« • i i i • Iz Cerkniške doline poročajo.. ■ Jurna dela pri nas. V Cerknici so se priSel* prva javna dela, iu sicer regulacija potoka in nadaljevanje melioracijskih del v jezeru. Letošnji kredit znaša 400.000 lir. Pri delih je dobilo zaposlitev do 40 delavcev. Podrobneje bomo o teh delih poročali v eni prihodnjih številk. Ljubljana Koledar Ponedeljek, 5. malega travna: Vincenc Fe-rerij, spoznavalec; Irena, devica in mučenica; Julijana, devica. Torek, 6. malega travna: Sikst I., papež in mučenec; Celestin L, pupež; Kresccncija, dev,- Obvestila Današnji violinski koncert znamenitega virtuoza O. Ciompija bo prvovrsten umetniški dogodek. Za to nam jamči sloves priznanega in visoko spoštovanega umetnika, pa tudi bo "at spored, ki je določen za nocojšnji na6top. Slišali bomo naslednja dela: 1. Vivaldi: Koncert v D-duru, 2. Bach: I Ciaccona, 3. Beethoven: Kreutzerjeva sonata op. 47, 4. Principe: V gozdovih Renona, 5. Chopin: Nokturno, 6. Scarlatescu: Bagatela, 7. Paganini: Utripi. Umetnika bo spremljal na klavirju pianist F. Verganti. Na koncert opozarjamo. Začetek točno ob pol 7. Predprodaja v knjiganri Glasbene Matice. | MED. UNIV. DR. ALOJZIJ BOH za živčne bolezni sc je preselil v Dalmatinovo ulico št. 5. Ordinira od 2—4. 69. In letni čas se je zopet menjal in ponovil. Breze, hrasti in bukve po gošči ter lesnike in lesnjnče po mejah so se otresle pisanega listja, ^ ki je na tleh umiralo in se zvijalo; še macesen se je znebil svojih svetlih iglic; le smreka in jelka sta ostali zeleni. Za Vsemi svetniki sc je nebo črno zapelo in iz nebesne temine so se privrtele bele zvezdice ter spletle čez njive in frate, goščave in pašnike belo pernato pogrinjalo. Jesensko Pohorje si je obleklo zopet zimski kožuh. Kmetje in drvarji so se oddahnili, v mraku sedli za toplo peč, pastiričke in pastirji so legli kar nanjo, zunaj pa sta vetrovnik in divji lovec preganjala s slamnatih in skodlastih streh snežene zvezdice ter jih napodila v zimskem plesu v visoko in tople snežne zamete. Torino je preskočil Livorno 7°. Pri stari drvarki v beli (Jrvariji je bil zunaj edinole pastirček. Pred steljnikom je delal steljo in kurivo. , S sekiro desnico je na čoku klestil smrekove in hojeve veje ter vrhe; zelenje je na drobno sesekal v steljo, okleščke in poklesti pa je razsekal na enako dolge dele ter jih metal na kup za kurivo; tako bo lažje živini ležati na suhem podstilju in ljudem na gorki peči. Tedaj se spomni dobre Drvariče Marije, ki je že precej časa ni bilo nič k njemu. Tožilo se mu je po njej že zelo in kar čudno se mu je že zdelo, da je tako dolgo pustila samega. Ko se mu z debele veje odkruši rjavo skorjasto lubje, sede na smrekov čok, pobere skorjo ter si jo začne ogledovati. Se nekaj nedelj, pa bomo pri državnem prvenstvenem nogometnem tekmovanju vedeli za novega Uriavnega prvaka. Dva kluba: Torino in Livorno doslej še ostala, ki se lahko potegujeta za ta častni naslov. Vso do včerajšnjih tekem je Livorno vodil v prvenstveni tabelici, včeraj pa je imel nesrečen dan v Rimu, kjer je.pustil domači Romi obe točki In e tem tudi prvo mesto v tabelici. Torino je imel doma lahkega nasprotnika Atalanlo, ki jo jo sigurno odpravit. To točko je s to zmago preskočil Livorno in se vsidral za teden dni na prvo mesto. Morda pa tudi dokončno, morda? Takšen je položaj na vrhu tabele. Vee drugačna borba pa se vodi zdaj pri repku razpredelnice, kjer je kar nekaj kandidatov, ki imajo vse prilike, da zlete iz najboljšega razreda in ee drugo leto priključijo tistim, ki se bore v B razredu. Liguria, Venezia, Triestina, Vicenza in zdaj ee je tem pridružil se Bari, ee tolčejo med seboj, kdo bo ostal na zadnjih dveh mestih in potoval v nižje nadstropje. Prav zanimiva je bila včeraj tekma v Triestu, kjer sta se dva kandidata za odhod pomerila med seboj. Zmagala je Triestina in odpravila Ligurio, ki jo 7. včerajšnjim porazom ostala na zadnjem meslu. Venezia ve, za kaj gre in je zato včeraj odpravila rimski Lazio na domačem igrišču. Tudi Vicenza ee zaveda, kaj ee ji lahko zgodi in je odpravila južni Bari z golom razlike. Položaj je ostal tudi po včerajšnjih tekmah zelo napet, saj si klubi na koncu slede e točko razlike in Se nikjer ni rečeno, koga bo doletela usoda »potnika«. Včerajšnji rezultati: Triesle — Triestina : Liguria 3:1. Torino — Torino : Atalanta 4:2. Venezia — Venezia : Lazio 2:1. Milano — Milano : Bologna 3:2. Vicema — Vicenza : Bari 1:0. Homa — Roma : Livorno 1:0. Firenze — Fiorentina : Ambrosiana 2:0. Genova — Juventus : Genova 2:1. Red po točkah: Torino 38, Livorno 37, Juven-iu« 35, Ambrosiana 32, Genova 30, Milano 29, Bo- logna 28, Fiorentina 27, Larlo, Roti Valanta 25, Bari, Vicenza 21, Triestina 20, v u «ia 19, Liguria 18. Tekme v B razredu V B razredu vodi še vedno Modena, ki je tudi včerajšnjo tekmo dobila. Zdi se, da bo ostala do konca na prvem mestu. Včerajšnji rezultati so bili naslednji: Napoli : Pescara 4:0, Pisa : Savona 2:1, Pro Patria : Cremonese 0:0. Udinese : Novara 2:0, Aleesandria : Siena 1:0, Modena : Palermo 3:0, Brescia : Fanfulia 2:0, Anconitana : Mater 3:3, Spezia : Padova 2:0. Po točkah: Modena 37, Napoli, Pi«s, Spezia po 35, Brescia, Pro Patria po 34, Cremonese 29, Fanfulia 28, Anconitana, Padova po 26, Novara, Udinese j>o 23, Pescara, Mater, Alcssandria po 20, Palermo, Siena, Savona po 17. * Tobačna tovarna : Mladika 4:2 In odigrali eo težko pričakovano kvalifikacijsko tekmo, ki je končno odločila, kdo bo četrti v skupini štirih najboljSih pri bodočem prvenstvenem tekmovanju. Ob določeni uri 60 se sodniku g. Kosu prijavili UI° Mladika: Kordež I. — K e rži 5 0., Keržič Zv. — Kordež II., Gvardjančič, Karič — Bine, Keržič M., Mohar, Bajec, Šebenik. Tob. tovarna: Oblak — Kisel, Nagode Sl. — Januš, Plečko, Vidmar — Marn, Rot, Nagode, Pavšič, Lovšin. Na kratko naj o tekmi povemo le naslednje: Mladika je igrala tehnično in kombinatorno zelo lepo, poteze so bile premišljene, bila pa jo fizično nekaj slabša od nasprotnika. Zelo dobri sta bili obe krili, ki eta nasprotnika odlično preigravali. Prav dobra eta bila dalje tudi Gvardjančič in Karič, Moharju pa me6ito srednjega napadalca ni ugajalo. V vsem, se more reči, da jo bila Mladika Tobačni tovarni vsaj enakovreden tekmec, le vratarja so imeli slabega. Mladiko je spromljala tudi precejšna smola, saj je zastrcijala obe prisojeni enajstmetrovk L Tobačna tovarna pa je zaigrala z Že znano srčnostjo, zagrizenostjo, pogrešali pa smo vsak sistem, poteze 60 bile raztrgane, nepovezane, vse je Slo* bolj po hura-s istemu, 6a smemo tmko reči. Včeraj je fizična sila zmagala nad tehniko. Gole eo zabili za Tobačrii> tovarno: v prvi minuti Nagode, v 10. minuti Plečko, v 35. minuti Nagode, v 40. minuli Marn; za Mladiko Mohar v 5. minuti In Šebenik z glavo. Kot rečeno, je Mladika zastreljala dve enajstmetrovk L Ce bi obsedeli, res no vemo, kakšen bi bil konec. Po celi igri sodeč, bi bil rezultat lahko tudi obraiten, kar ne bi bilo prav nič.čudno, če no razumljivo. Tobačna tovarna bo torej prihodnjo nedeljo trla prvenstveni oreh s Hermesom, kot je odločil to žreb. Vič : Korotan 2:0 (0:0) . V predtekmi h kvalifikacijski borbi Mladika : Tobačna tovarna sta se pomerili gornji enajstorici. Tekmo so odločili boljši v 6vojo kori6t. Pri Viču opažamo, da imajo fant;? že mnogo več nogometnega pojina. kakor pa so ga imeli na primer pred letom dni. Povezanost in premišljene polete so številnejše. Oola za viško moštvo 6ta zabila Korošec in Bevc. Sodil je g. Vesnaver. Hermes : Mars 2:1 (0:0) Marsovci kar niso mogli preboleti nedavnega pojaza, ki so jim ga prizadejali Šiškarji, ko so jih odpravili s 6:2. Sklenili so, da bodo visoki račun poravnali in so se dogovorili za revanžno srečanje, ki so ga včeraj odigrali na Hermesu. Nekaj sto gledalcev je prišlo, da bodo videli tekmo. Obe moštvi sta nastopili v svojih najboljših postavah. Sprva je bila igra mlačna, potem pa se jo vse bolj razživela in postajala zanimiva. Prvi Ljubljansko gledališče Drama: Ponedeljek, 5. aprila: Zaprto. Torek, 6. aprila, ob 18.30: »Prava ljubezen«. Red Torek. Sreda, 7. aprila, ob 18.30: »V Ljubljano jo dajmo!« , Red A. Četrtek, 8. aprila, ob 18.30: »Prava ljubezen. Red Četrtek. Opera i Ponedeljek, 5. aprila: Zaprto. Torek, 6. aprila: Zaprto. Sreda, 7. aprila, ob 18: Janko in Metka. Red Sreda. Četrtek, 8. aprila: ob 18- »Madame Butterfly«. Premiera. Red Premierski. Zaradi podaljšanja policijske ure do 22 bo pričetek opernih in dramskih predstav od ponedeljka, 5. aprila, eno uro kasneje, to je opernih ob 18, dramskih ob 18.30, na kar občinstvo posebej opozarjamo. »SEP.VIS BIRO« - postrežna pisarna se je preselila v Šelenburgovo uiico št. 4. Lasinike slik in risb pogojnega Ivana Vavpotiča prosi Narodno galerija, da ji javijo nahajališča. Doslej je pregledano že lepo število umetnin, potrebna pa so še vedno dela, nastala v letih 1900 do 1918 v Novem mestu, v Pragi, na Dunaju, v Idriji, v Ljubljani in na fronti. Ker bo razstava odprta že 18. aprila, bo mogoče s pravočasno dobljenimi podatki ih slikami Vavpotičevo življenjsko delo pokazati čirn jx>polnejše. polčas je ostal brez zgodi tka, čeprav so imeli predysem Marsovci nekaj več zrelih prilik, da postavijo Žoge v mreža.; TatH v drugem polčasu so imeli Marsovci veliko več besede na igrišču, lepo so kombinirali, pridobivali na igrišču, lo strela ni bilo od nikoder. Prioli so do 16. m prostora, do 5. m, pa še ni bilo nikogar, ki bi porinil usnje v mrežo. Pri Hermesu pa smo imeli vtie, da fantje vedo, zakaj igrajo in kaj morajo početi z žogo. Niso prišli velikokrat do bližino Marsovega gola, vendar pa so bili vsi njihovi napadi nevarni in tudi streljati niso pozabili in so porabili sleherno priliko zato, da dosežejo gol. In imeli so prav. Dvakrat jim je uspelo potresti nasprotnikovo mrežo, gostom pa samo enkrat. Gole sta zabila za H. v 30 min. Brodnik, v 32 min. Aljančič, Šele pred koncem drugega polčasa pa je edini gol za Marsove barve zabil Piskar Ivo. Co bi ’ . zmagal v takšnem razmerju kot ga je II. odpravil pred dnevi, ne bi bilo nič čudnega, saj prilik za to je imel dovolj. Sodil je g. Makovec. V predtekmi je Oslal rezultat med obema rezervama neodločen 2:2. Marsovci so zastreljali tri enajstmetrovke. Sodil je g. Kastelic. Švica : Hrvaška 1:0 Včeraj so začeli z mednarodnim nogometnim sporedom. Na vrsti je bila mednarodna nogometna tekma med Švico in Hrvaško. Hrvatje so morali na švicarska tla. Hrvaško predstavništvo jo bilo sestavljeno iz zagrebškega Gradjanskega, le Ka-cijan je igral kot srednji napadalec. Kakor poročajo prvi viri, jo bila tekma mlačna, nezanimiva. Tudi švicarsko moštvo ni pokazalo kaj posebnega razen gola, ki so ga zabili. V hrvaškem moštvu sta odpovedala predvsem Kacijan kot srednji napadalec in pa Antolkovič v zvezi. Zmagovalni gol je padej v 9 minuti prvega polčasa in ga je zabil Amado. Edgar Wallaces Žabar s krinko Bilo ji je lila j- j- ---------------- bi se sko- raj zgrudila ob misli na pre^rHie in nihče ni tega bolje vedel L ->r no/, ki je govoril z njo. 28. Umor. Hiša princa Causa, ki je prešla, v lastništvo Ezre Maitlanda, je bila si: jajno zgrajena in prvotni lastnik ni povpraševal po ceni in izdatkih za gradnjo. Čeprav je bila znana kot ena najlepših londonskih palač, so le redki tujci imeli priložnost, da bi si ogledali njene notranje prostore. V kneževskih salonih, kjer so stali stebri iz modrega polplemfnitega kamna, peči, sestavljene iz oniksa m okovane s srebrom in stenami, _ prevlečenimi z nizozemskimi gobelini, je sedel Ezra Maitland v velikem naslonjaču, narejenem v stilu dobe Lmlovika XV. Pred njim na mizici je 6tala čaša piva; med zobmi je žulji! očrnelo glinasto pipo. Na dragocenih perzijskih preprogah so bili vidni sledovi njegovih olatnih čevljev. Njegov klobuk je napol zakrival skoraj golo Venero, kra-sem umetniški umotvor, ki je stala pred njim na mizi. Roke je imel sklenjene n« tolstem trebuhu. Sedel je to kak kip in strmel I izpod svojih gostih, belih obrvi v tla. Zavese so bile spuščene, da ne bi dovolile vstopa dnevni svetlobi. Le stoječa svetilka s svileuim senčnikom je razsvetljevala temačno dvorano. Gospod Maitland ie z naporom prinesel kozarec piva k ustom. Pivo je bilo že postano. Izpraznil je kozarec do dna. Ko ga je zopet postavil na mizo, sc je znova 'pogreznil v svoj prejšnji brezbrižni položaj. Nekdo je na. lahko potrkal na vrata in lakaj z belo lasuljo jo vstopil. »Trije gospodje žele z vami govoriti, gospod Maitland, — gospod kapetan Gordon, gospod Bik in gospod Johnson!« Stari mož se je prestrašil. »Johnson? Kaj pa hoče ta od mene?« »čakajo vas v malem salonu.« »Pripeljite jih sem!« jo zamrmral Maitland. ! Prisotnost obeh policijskih uradnikov se mu ni zdela nič nenavadnega. Nagovoril je Johnsona rekoč: | iKuga pa iščete vj tuki,« ga je vpra^ šal razburjeno. »Kuga pa naj to pomen, da pridete tukile?« | »Sklenil sem, da pride gospod Johnson z nama k vam,« je odgovoril namesto Johnsona Dick Gordon. »Tako, tako. Torej ste mi tega moža, knrja pripeljali,« je dejal starec. Elkov pogled je padel na prazni wč piva in neizmerno rad bi vedel, kolikokrat je bil ta vrč že napolnjen s pivom, odkar je bil v tem dvorcu gospod Maitland. V njegovem glasu je bilo namreč toliko divjosti, neukroče-nosti in njegove oči so sevale tako trmoglavo, da je sklepal, da tega ni povzročilo le razburjenje zaradi obiska, ampak je k temu doprineslo tudi izpito pivo svoj delež. »Na nobeno vprašanje ne bom odgovoru,« je rekel glasno, »Ne bom zinu niti resnice, niti Lom lngau!« »Gospod Maitland,« je dejal Johnson obotavljaje, »ta dva gospoda bi rada izvedela nekaj o otroku.« Starec jo zamižal. »Ne bom zinu niti resnice, niti bom lagaul« je ponovil še bolj glasno. | »Gospod Maitland,« ga je prosil do-' broduSm Elk, »spremenite svoj prvotni sklep in nam povejte, zakaj ste stanovali v tistem bednem stanovanju v Eldorjevi ulici?« »Nobene resnice ne bom zinu, niti bom lagau,« je mrmral stari. »Lohku me zaprete, toda govoru na bum! Zaprite me! Jaz sem Ezra Maitland, milijonar. Jaz bi lohku vns vse pokupu, tku sem bogat. Vas vse! Vse bi vas lohku pokupu, jaz Ezra Maitland! Pa biu sm že v arest, u kaznilnic, tud u črna lukna so me utaknil! Haha!« i Dick in njegov torariš sta se spo- gledala in Elk je skoraj nevidno zmajal z glavo, hoteč mu s tem dopovedati, da je vsako nadaljnje spraševanje odveč. Toda kljub temu mu je Dick zastavil še eno vprašanje. »Čemu ste se peljali prod nedavnim z avtom v Ilorsham?« Toda še v istem trenutku, ko je to izgovoril, bi se najraje vgriznil v jezik, kajti uvidel je, da io-naredil nfipak. Stari je bil namreč Ico prerojen in je naravnost podivjal. ( »Jest nisrn biu v Ilarshamu!« je rjovel. »Ne vem o čem gobezdatel Ne bom vam nč povedni Sploh nč! Vrzite ta dva vn. Johnson!« Ko so bili spet na cesti je Johnson dejal: | »Nikoli nisem vedel, da stari tako I rad pije, snj je bil abstinent, odkar ga poznam.« \ Filozof je šel še košček poti z njim. Bil je zelo potrt. Kakor je povedal El— ku. »e bo jutri preselil iz svojega dosedanjega stanovanja. Zaradi varčnosti si bo moral poisltati v južnem londonskem delu dve poceni sobici. Gordon je dal Elku na skrivaj znak, naj se poslovita od Johnsona, Ko je ta odšel, je rekel: »Midva morava Se nocoj poslati dva vestna in zanesljiva moža v Maitlan-dovo hišo! Toda kakšno opravičilo naj navedem, če ju pošljem k njemu?« »Tega pa ne vem,« je dejal Elk ter se v zadregi popraskal po bradi. — »Preden ga aretiramo, moramo imeti pooblastilo. Lahko bi naredili hišno preiskavo, toda kaj več se ne bi dalo doseči, razen če bi nas on sam prosit za pomoč.« rotem je nujno potrebno, da gs aretirate!« je odgovoril Dick odločno. »Obtožite ija, da je bil v zvezi z Balderjem. Privedite ga, če je potrebno na prvo policijsko stražnico; toda to je treba storiti takoj.« Aretirati milijonarja pa ni malenkost. To že morate vedeti. V Ameriki jo to menda bolj preprosto. Kot so mi povedali, tamkaj lahko aretiraš tudi državnega predsednika, če ga zalotiš s steklenico alkohola v žepu. Toda pri nas je vsa stvar le precej drupačna.« Dick je moral priznati, da je imel Elk prav, ko je poskuSal dobiti potrebna pooblastila. Sele ob štirih mu je uradnik prinesel pooblastilo. Nič kaj radi mu ga niso dali. V spremstvu policijskih častnikov sta sc vrnila v Maitlandovo hišo. Lakaj, ki jim je odprl hišna vrata, je dejal, da se je gospod Maitland žu dal h počitku ter da 6e ga ne um iti. , , »Kje je njegova soba?« ga je vprašaj Dick. — »Jaz sem pomožni ravnatelj državnega pravništva in moram v zelo važni zadevi takoj govoriti z njim.« »V drugem nadstropju.« Sluga Je pokazal z roko na dvigalo, ki ie vozilo v drugo nadstropje. Nasproti dvigala v tem nadstropju so bila velika lesena vrata, na videz zelo težka in umetniško pozlačena. Stran 4. »SLOVENSKI DOM«, cine 5. aprila 1945-XXI. Štev. 76. Ukrajina danes .zid sedanje vojne bo odločil tudi o usodi Ukrajine in Ukrajincev »Volkiecher Beobachter« je pred nedavnim prinesel pod naslovom »Ukrajina danes« članek izpod peresa gauleiterja Ericha Kocha, nemškega komisarja za Ukrajino. Iz njega povzemamo naslednje misli: , ‘ Harkov in »zasedba« Ukrajine " Dogodki velike zimske bitke na vzhodu so znova približali področje nemškega ukrajinskega komisariata bojišču. Vzhodne meje civilno-upravnega področja onstran Dnjepra po več me-socih nepretrganega mirnega dela za bojišče in za domovino, dela, ki je potekalo pod varstvom nemške vojske, slišijo spet čisto od blizu utrip odločilnih bitk. Nemškemu l judstvu je to znano /e iz uradnih vojnih poročil in zato s tem no razkrivamo nobene tajnosti. Nihče se več ne čudi judovski časopisni in radijski propagandi, ki skuša prikazati načrtno izpraznitev Harkova, ki še ni prišel pod civilno upravo, kot »zasedbo l krajine«, čudil pa se tudi nihče ne bo londonskim in vvashingtonskim lažnikom, ki spričo pomanjkanja svojih lastnih uspehov skušajo izkoristiti izrodke teh sovjetskih utvar. Metode nnglo-sovjetske propagande so znane vsem. Razen nekaterih nepoboljšljivih ljudi obeh spolov nemško delovno ljudstvo ni nikdar verjelo takšnim glasovom. V teku to vojne se je to nemško ljudstvo naučilo pravilno ocenjevati velike prostore in velike razdalje in se je vedno držalo jasnih in neovrgljivih trditev vrhovnega nemškega poveljstva. Trda, a uspešna preskušnja < Kno je gotovo: Nemški komisariat za Ukrajino je moral v tednih srditega boja na vzhodnem bojišču, tednih, ki so bili često zelo kritični, prestati trdo preskušajo. Preskusiti je bilo ireba, če je nemška vlada, ki jc bila vzpostavljena pred približno poldrugim letom, dovolj trdnaj da vzdrži težke trenutke. Spričo političnih smernic, ki jih je dal Fiihrer za ureditev tega prostora, vojaški dogodki niso imeli za posledico nobenih sprememb, še manj pa kakšnih polomov. Upravni ukrajinski organi so z velikim p rodi rij j vira delom, ki ga je stranka opravila, v teh zadnjih mesecih, ponovno dokazali svojo moč. Vprav v tistih tednih, ko je bilo največ dogodkov, se je videlo, da so bila vsa službena mesta zasedena po najsposobnejših ljudeh. Življenje je potekalo normalno. V deželi sta vladala rezi-in mir. Delo je teklo dalje in So poteka, iu možno je bilo zadostiti V6cm ci-v,hiim in tudi vsem vojaškim potrebam Glavno načelo, ki se ga je treba držati v Ukrajini Politika nemške vlade v Ukrajini ni nikdar imela namena doseči le trenutne dozdevne ali enostavno samo gmotne uspehe. Po Fiihrerjevih navodilih je bila ta dežela, ki je v poljedelskem in industrijskem oziru tako bogata, vključena v orjaški boi. ki naj odloči o liodočnosti človeške omike. Naše politično načelo je. da se z Ukrajino ne sme ravnati tako kakor s kakšnim predmetom, ki ga je treba do skrajnosti izkoristiti, pač pa da moramo gledati v njej enega npj-izdatnejših virov moči v vojni za usodo Evrope, /bounačelo je rodilo lepe uspehe. Vprav v kritični zimski dobi se je pokazalo, da v zadnjem tisočletju ni bilo v Ukrajini nikdar tako pra-ijione, velikodušne' in sodobne vlade kukpr zdaj, ko vlado tam narodno socialistični Reich. Vedenje tamkajšnjih domačinov je vprav v dobi zimskega vojskovanja dokazalo, da so tudi ti domačini sami prepričani, da je nemško vodstvo dobrohotno. Ni res, kar trdi sovražna propaganda da bi se ljudje v Ukrajini upirali, da bi uprizarjali nemire in pokolje in da bi v tej deželi vladala zmeda in nasilje. Ukrajinski kmetje in delavci so lahko mirno nadaljevali s svojini delom. Zavedali s« se, kaj so dobili s pravično in velikodušno nemško vlado. Poskusi iz Moskve, du bi razširili po svojih agentih, ki so jih spuščali s padali v zaledje, vznemirljive glasove samo zato, da bi zanesli med ljudstvo nered in nemire, niso padli na rodovitna tla. Tudi tisti Ukrajinci, ki so zbežali v tujino, so pokazali znova, da nimajo več prav nobenega vpliva na ukrajinsko prebivalstvo. Banditstvo. ki se je tu pa lam uveljavljalo v Ukrajini tudi v mirnem času. ni nič neobičajnega in ne more ovirati celotnega dela za pomirjenjc dežele. Zaupanje v sedanje oblastnike Nemški vladi se niti ni bilo treba zateči'k policijskemu nasilju nad čemer mislijo domači razumniški krogi, da se morajo neprestano pritoževati. Nasprotno, pokrajinski komisarji, kmečki voditelji in policijski organi uživajo celo v dneh napetosti in v dobi, ko so se razširili takšni glasovi, zaupanje ljudstva in imajo vso oblast nad njim. Bolj kakor tisti, ki so zbežali v tujino, imajo ljudje, ki so ostali doma, priliko po svojih lastnih izkušnjah primerjati poštenost nemških upravnikov in njihove upravne načine, ter kruto nasilnost sovjetskih komisarjev. Edini strah Če se Ukrajinci sploh česa boje, potem sc boje edino tega, da bi se vrnili tja boljševiki. Toda zaupanje v nemško vojsko je preveliiko, da bi se moglo to uresničiti. Kjer pa ec ukrajinsko ljudstvo le ni hotelo prepričati o dobrohotnosti in velikodušnosti Nemcev, so jim to dopovedali boljševiki s svojim divjaškim načinom postopanja z ljudmi v krajih, ki so jih nemške čete zrn"~,:1~ —-----* —:x,: '— vikom v roke. [ENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH nemške čete zapustile in so epet prišli boljše-vikom v roke. Medtem ko Nemčija vlada pravično nad deželo, ki so si jo njeni vojaki s L- Vtn/V TVCCtA lili 2 mm ««.1. — Z _ 1. _ _ _~.11 — J - 1 .v Krvjo osvojila, m osvobaja Kmete s poljedelsko reformo, odpira cerkve ter uva.ja svobodo verskega prepričanja, Sovjeti prinašajo v znova osvojeno deželo nasilje. Vse tisto, kar se je. dogajalo v preteklosti, ni nič v primeri s tem, kar sc danes dogaja. Nad kom so se najbolj razdivjali Najbolj besni so boljševiki nad tistim delom prebivalstva, ki se je lojalno stavil na razpolago nemškim oblastem, da bi rešil življenje in premoženje svojih kmečkih .rojakov. Zlasti pa so se 6eveda razdivjali nad cerkvami, duhovniki in verniki. Begunci so pripovedovali strahotne Stvari o boljševiškem preganjanju duhovščine in vernikov. Posebno divje so postopali v Rostovu .in Vorošilovgradu. Vedno.številnejši so primeri, ko Sovjeti duhovnike zapirajo v cerkve ter jih tam križajo ali zažigajo. Žene, ki so jih boljševikom ovadili, da opravljajo svoje verkse dolžnosti ali da njihovi možje delajo za Nemce, so deloma mučili ali pa z njihovimi otroki vred na naiokrutnejši način pobili. To je nov dokaz, da Stalinova »verska strpnost« ni nič drugega ko propagandno slepilo. Govorice brez podlage Zlonamerne govorice, ki so jih razširil? boljševiki, da ie morala ukrajinskega prebivalstva zelo nizka ali da ljudstvo tam celo že obupuje, nimajo prav nobene podlage. Vsak Nemec v Ukrajini lahko ovrže te govorico s praktičnimi primeri Ukrajinski kmetje so v celoti izpolnili obveznost oddajanja poljskih pridelkov v skupna skladišča. Ukrajinci še vedno upravljajo svojo službo kot policisti, katerih naloga je skrbeti za javno varnost. Nemška vlada je spričo tega lahko nadaljevala }. izvajanjem svojih načrtov za bodoče. Pripravljalna dela za pomladno setev so bila načrtno izvedena. Spričo ugodne temperature in izredno mile letošnje zime, bodo letos polja zgodaj oživela Ker je lansko Jedo nova ureditev poljedelstva rodila lepe uspehe .Ud da so v nemškem ukrajinskem komisariatu 10.4.% kolektivnih gospodarstev pretvorili v »Landesgenossonschuftcn« bodo v bodoče načrtno nadaljevali z izvajanjem novega poljedelskega reda. V poljedelstvu velja zdaj bolj ko kdaj koli načelo, pridelati čimveč Ukrajinci dajejo deloma svoj prispevek v boju proti boljševizmu. Izid sedanje vojne ho v resnici c Bočil tudi o usodi tega prostora in ljudi, ki na njem žive. V svojem oklicu, s katerim sem se v začetku letošnjega leta obrnil na Nemce, ki žive v Ukrajini, sem deial, — konču je svoja izvajanja gau-leiter Erich Koch — da je bila zasedba Ukrajine eden najodločil-nejsih dogodkov v sedanji vojni Tedaj sem jvozvol vse svoje sodelavce, naj še bolj napno vse svoje sile za. bojišče in. za ljudstvo v zaledju in naj dajo Piihrerju na razpolago še več živil za naš narod. Zc prvi meseci letošnjega leta, ki jih je zatemnila velika zimska bitka, so dali prav mojim besedam. Nasprotno vsem trditvam sovražne pronagande ie zdaj konce zimske preizkušnje V Ukrajini. Pa tudi v bližnjih mesecih, v katerih bo Fiihrer začeli z nadaljnjimi odločilnimi bitkami, bo na področju ukrajinskega komisariata^ veljalo geslo: Vsi naj pomagajo uničiti boljševizem. K 515. Ena rakev pa Je obstala prav pred bližnjim svetiščem boginje libltine. — Vinicij in njegovi ljudje, med njimi dva sužnja z nosilnico za Ligi jo, so planili tja. A še preden so bili pri takvi, so zaslišali žalostni glas Nazarija, ki jim je dejal: »Gospod, z Ursusom vred so jo prepeljali v Eskvilinsko ječo... Mi nosimo drugo truplo!«,.. . Petronlja Je to potrlo, da je bil mračen kakor vihar in niti poskušal ni Vinicija kaj tolažiti. Viniciju so gorele oči kakor v vročici, da ga je Pe-tronij prestrašeno vprašal, kaj mu je. »A vendar verujem, da mi jo On lahko vrne,« so bile edine besede, ki jih je izustil Vinicij. 516 Dež, ki Je bil začel oni žalostni večer, je padal tri dni, kar je bilo za Rim nekaj nenavadnega. Po deževju so se igre pričele znova. Najprej so kristjane preoblekli v borilce ter jim. dali orožje, da bi se klali med seboj. A ti so pometali orožje na tla ter začeli moliti. Neron je množico, besno zaradi tega, lahko potolažil samo s tem", da je spustil nad kristjane prave borilce, ki so jih v trenutku pobili. Ko so odnesli trupla, so začeli kazati vrsto slik iz bajeslovja. Prva slika je bil Herkul, kako gori vrh gore Ete. Vinicij se je bal, da so morda za velikana Herkula izbrali Ursu-sa. — Toda na visoki grmadi sredi arene je zgorel neki drugi kristjan, ki ga Vinicij ni poznal. W/)j m Bolgarija in pridobivanje soli * Sofija, (CE). .Pred nedavnim je. bila ustanovljena nova državna družba pod imenom O A 1 n M . 1 _ (M ~ I . . • * n (-1 rt «tt 1 n O 1171 fZA 1 T l*/1 T* 1 jih odkrili v Pravadiji. Doslej je koriščala neka manjša kmetijska družba. S tem da je ta rudnik prišel v državne roke, upajo, da lio mogoče proizvodnjo najmanj podvojiti in da bo tako znašala najmanj 30.000 ton na leto. Tudi pridobivanje soli ob obpli Egejskega morja je prišlo v roke neke javne družbe. V pristanišču Lagos pridobiva sol že od leta 1913 neka bolgarska družba. Računajo, da bodo v kratkem času proizvodnjo lahko dvignili najmanj na 50.000 ton letno. Pomembni so dalje tudi tako imenovani »solni vrtovi« ob Črnem .morju v bližini Burgasa. V tej solarni dobe na leto okrog $6.000 ton soli na leto. Yse tri omenjene solarne naj bi v kratkem času proizvodnjo toliko dvignile, da bi krile vso bolgarske potrebe po soli. Računajo, da Bolgarija jiotrebuje na leto približno 120.000 ton soli. Mandžukuo ima že 45 milij. ljudi Po podatkih ljudskega štetja, ki jih sporočajo iz Hsinkiuga, ima danes Mandžukuo že 43 milijonov ljudi, torej prav toliko kakor Italija. Število mandžurekega prebivalstva razmeroma hitro raste, če pomislimo, da je Mandžukuo imel pred dobrima dvema in pol letoma 43,233.000 ljudi. Z drugimi besedami bi 6e reklo, da ima ta vzhodnoazijska dežela skoro vsako leto milijon prebivalcev več. Ker primanjkuje na Portugalskem bencina, so prepovedali vožnjo zasebnim avtomobilom in taksijem. «1 * S $ ?A- Ul \\Z (li IS Vi ill M II! vi IZVIRNI ROMAN b< »Saj nista napačon par.c Po opravljenih obredih so ju ljudje še bolj ogledovali, posebno 2 nske, ki jim radovednost ob takih prilikah kar ne da miru, so stiskale glave, Šepetale in ju spremljale z očmi do cerkvenih vrat. Pollej so jima zopet čestitali in rokovanja kar ni hotelo biti konca. Novak je liodil okoli, pogovarjal »vate in druge ljudi, se emeliljal in dobro se mu je zdelo. Da, odkar je bila Manca na svetu, si je venomer predstavljal, kakšna bo njena svatba. Ne, tako slavnostne si ni niti v sanjali mislil. Taka svečanost, tako spoštovanje! Vihal si je brke in venomer mu je šlo na smeh. Pri Nacelovih so 6pet sedli na voz in se odpeljali po beli in široki cesti v Križ. Doma je bilo že vse pripravljeno. Za (a dan jc Novakova najela obe iarovški kuharici, da sla vodili'kuho. li dve sta bili v mestu tn znata, da ee reče. Kdo izmed kmečkih žensk se razume na mestno kuho, na pražen krompir, na pečenko, na pečeno kurelino, na razne poslastice, kot so torte in druge dobrote, ki jini še imena ne more vedeli? In izkazali sta sel S seboj sta prinesli že narejene torte, piškote, slaščice, doma pa sta še vse dopoldne pekle in cvrle, da je šumelo in dišalo j>o vsej hiši. Novakova jih je samo od daleč ogledovala, sem in tja priskočila na pomoč, drugače pa jo pustila, da so jima stregle nalašč za to priliko najete punčare iz- vasi. Svatje so samo sedli za mizo in najprej je prišla na vrsto čaša vina. Novak je slavnostno vstal, potrkal z nožem ob kozarec, pogledal po prostorni kmečki 6obi, če so vsi pozorni in pripravljeni, da poslušajo njegovo zdravico. Potlej je začel; »Predragi ženin, preljuba nevesta! Danes je vajin praznik, ki se ga bosta 6kozi vse življenje vsak dan spominjala. Danes sta ee odločila, da si ustvarita nebesa na zemlji. Pri lem naj vaju vodi ljubezen, samo ljubezen in nič drugega kakor ljubezeu. Vse 6labo pustita ob strani, dobro pa bo prišlo 6amo od sebe. Zalo pa ne pozabita Boga, Matere božje, in kadar vama bo šlo težko, zmolita oče-naš na čast vsem svetnikom in dajta včasih za mašo. Tako bosta imela res lepo, srečno in veselo življenje. Otroke, ki vama jih ho j Bog dal, pa vzgojita prav tako v ljubezni in v strahu božjem. Ne I uporabljajta preveč šibe, čeprav pravijo, da šiba novo mašo poje, ker jaz pravim: Kjer jo ljubezen, tam je šiba odveč. Takd, jaz sem 'povedal, kar sem mislil. Spijmo, predragi in preljubljeni svatje, čašo vina na zdravje naših mladih in želimo jima vso srečo na tem in onem svetu. Na zdravje!« I Dvignil je kozarec visoko pod strop. Svatje so vstali, nazdrav- ljali in trkali ob kozarce. Ženin in nevesta 6ta ee jim molče in smehljaje zahvaljevala. Potlej so izpraznili kozarce, in dekleta v belih predpasnikih so prinesla na mizo juhe. Pogovor je utihnil in ■ čuti jo bilo samo srebanje ustnic in žvenkljanje žlic ob krožnike. • Sprva je bilo razpoloženje bolj klavrno, ker se svatje kar^ niso mogli uživeti.'Tudi harmonika ni zalegla. Sem in tja se je oglasila pesem, a je po nekaj kiticah vselej žalostno in neopazno utihnila. Novaku je bilo nerodno. Zato je govoril glasno, da ga je mogla slišati vsa soba in vsi so so mu smejali, Čeprav bi se sicer-nihče ne smejal. Smeh pa je bil trenuten, zadržan, poteze na licih so bile hlinjene in so se precej potegnile $ prejšnjo lego navadnega, resnega obraza. Šele vino jih je čez čas nekoliko ogrelo, posebno nekatere, bolj zgovorne, ki so pili vsled dolgočasja in slabo volje. Družba je jela živeti. Novak je pričel svobodneje dihati in nič več j se ni počutil ua trnju kot prčcej v začetku. Kajpak, vsak začetek ’ jo težak! Kar nnnagloma so govorili vsi križem. Začeli so zopet nazdravljati in nekaterim se je jezik pošteno zatikal, da so bili že kar smešni videti. Potlej je zapela spet harmonika in svatje so ee spomnili, da morata zaplesati ženin in nevesta. Saj potlej tako več no bosta. In če bosta, ju bo sram, ker za zakonske ljudi 6e ples ne spodobi. Matevž in Manca sta se sicer branila, a naposled sta le vstala izza mize 1 in so na muziko valčka lahno zavrtela po 6obi. Harmonikar se kar ni bolel utruditi. Vlekel je meh, žulil cigareto in neusmiljeno tipal po gumbih in izvabljal prijetne glasove, da so se vsem v taktu privzdigovale pete. Manca 6e je čislo predala Matevžu. Tako. naj bo vse življenje! Ona se mu je dala popolnoma, on naj jo vodi in krmuri, kakor ve in zna, ona mu je samo pomočnica in svetovalka, prvo in zadnjo besedo pa mora imeti on, glava družine, glavar 'doma, polja in boste. . Gledala mu jc v oči in se mu smehljala. Matevž je bil resen in ni mu bilo do smeha. Pazil je na muziko iu na ples. Ko je harmonika vendar utihnila se je Manca naslonila možu na prsi, ker je bila že čisto obnemogla, on pa jo je krepko prijel za roko in jo vedel k mizi. »Si ee utrudila?« jo je nežno vprašal. »O, ne,« je zmajala. »Samo vrtoglava sem, še sedaj se un vrli. Daj, bodi že pri miru, Tevžek!« ga je jiocuknila za ušesa. >U, ti!« je dejal Matevž in posnemal v govoru otroka, ter odmaknil uho. Nato so spet pili, vmes prigrizovali potico, torto, pili čaj in bili ves čas dobre volje. Proti 'večeru je pričel Novak nagovarjati Jernejca, naj vendar še on kaj spregovori. Vsak je že govoril, še ženske, pa bi on ne, ki je ženinov oče. Jerneje, ki ga je tudi žo malo čutil, 6e je branil, češ o tem spioh ni in ne more bili govora. Izgovarjal se je na starost, da ee mu jezik zatika, da mu besedo ne gredo prav iz ust in da ga le preveč čuti... Novak je na vse to zmigal z roko, prijel bližnjo žlico in potrkal ob steklenico. Družba se še zmenila ni, tako j je bilo vse živo. Zato je potrkal znova in zelo močno. Svatje so utihnili, Novak se je dvignil. I »No smete misliti, da bom spet govoril, ne, ampak zdaj bo govoril ženinov oče Boštjan Jerneje. >2ivlo, živio, na dan e besedo!« so klicali evatje. Z« L tud »k • Hrkarne t UoMlanl: Int. Kramarič. - bdalatetj: Ul Sodja. - Orednfhj Mirk« JaveniHc. - Rokoptaov ee vračamo. - >S1e»e«»h) dem« Uhaja ab delavnikih oh 12. - Hetečoa naročnina II lir. ta Innienulto 20 lir. - Uredo IStro: Kopitarjeva nllca 8. UL •aditrep]«, - Oprava: laplUrjeva ulica #. Ljubljana. — Telefon It e v. «0 01 d« «0 03. — Podralnlcai Sove tneit*