Suša in živinoreja. Zadnja leta si je priskrbel tudi spodnještajerski živinorejpc kolikor mogoče veliko število živine. Ceravno ni imela živina vedno iste cene, ki bi bila potrebria, da se kmetu plačajo'vsi stroški sedanje živinoreje, vendar je bila živinoreja izmod vseh kmetijskih panog še najbolj gotov dohodek. Letos pa: stoji naš kmeit pred ^alostnim dejstvom>: na cm strani veliko število živine, na drugi strani pa pomanjkanje krme vsled suše. Recimo, da bi itudi odslej dež prav pridno namakal našo zemIjo, vendor je izključeno, da bi Se dobili ono, množino krme, ki je potrebna za sedanje stanje živinoreje med našim km-ečkim prebivalstvom. Nekateri živinorejci so Vsled tegai začeli gonitiiživino na sejmišča. iTa so prenapolnjena in cena je padla izredno nizko. Zraven. še kupci begjajo na&e živinorejce, češ, da je srbska meja že odprta, da se jim ponuja živina iz drugih krajev itd. Srbska meja še ni odprta in srbskp živine ni na naših sejmiščih. Tudi od drugod se kupcem ne ponuja*živina. To so samo znani manevri živinskih kupcev, ki bi prav za prarv morali vsled takih neresničnih vznemirjajočih, govoric priti pod ključ. S takimi govoricvairali pritiskajo kupci samo ceno živine navzdol. Našl živinorejci morajo sedaj z vsemi sredstvi skrbeti, da držijo živino. Cene so, v tem trenotku sfcrajno neugodne, da bi jo prodajali. Ako jo letos v tako, velikem številu prodajo, bodo jo drugo leto morali maikupovati. Ker sje> bo pa drugo leto veliko povprašeValo po živini, bo ji cena tudi' v&sako poskofiila. Naši živinorejci bodo imeli potem dvojno Škodo. Kar bodo letos ceno pradajali, bodo drugo leto drago' kupovalL Pomislijo naj tudi na*ši živinorejci, da je nevarnost za odprtje tujih -mej še mnogo večja, ako bi zmanjkalo v 'Avstro-Ogrski živine za klanje. Poslanci Slov-enske kme&ke zveze, podpirani tudi od drugih poslancev, se trudijo, da bi dobili cene krme za naSe živinorejce. Upajmo, . da njib trud ne bo zastonj! Skoro gotovo se jim posreči, da poskrbe živinorejcem kolikor mogoče cene krme • za zimo! iTudi živinorejci morajo poslance pri tem prizadevanjn podpirati. Ako'pa po neiklod, kjer je suŠa, Izrabljafjo tudi živinorejci se&anjo visoko ceno senfr ter ga prodajejo, potem djelajo, nsaira-vinost nasproti • prizadevanju poslancrav. Naj pomislijo, da po- litVčni urarii zvedo za vse to in potem je težtko spraviti poslancem seno v kraje, kjer se prodaja. !