m. štev. jam--'. ■•-sir^rv’ V Ljubljani, ponedeljek dne 13. oktobra 1913£ Leto 11. v - • -vi • Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in - "praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob <8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v " - bpravnlštvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na - dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se in pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: mm NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ™eacyg Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravništvo: ju Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6,- Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* k: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at «: Telefon številka 118. n: r- -|1F --f .--|rfBnT|.|rigKr|1T.||rff.i|.|T. |r||I|T..|T- ... . Pojedina. Ko je bil v soboto zvečer deželni Zbor odgoden in je deželni glav... 'zapel deželnemu predsedniku zahvalno pesem, je zastor padel. (1 ako Biše »Slovenec«.) Velika komedija v eželnem zboru bila je končana. Prišla je ravno ob pravem času, kajti lesen je tu, in gledališče je zaprto. Namesto dolgočasnih dram smo dobili veselo komedijo v štirih dejanjih. Prvemu je bil naslov Obračun, drugemu: Sodni dan, tretjemu: General V kikli, četrtemu: deželni zbor pred razpustom. Komedija se ie vršila med štirimi stenami, toda gledal jo je vesoljni svet. Dolgo že niso drugod toliko pisali o nas. kot sedaj. Sai so tudi imeli kal pisati. Komedija je bila na dejanju zelo bogata in je imela pretresljive prizore. ko so ljudje pokali od smeha. Zastor je padel. (Kar se bo poslej godilo, to bodo Skrivnosti deželnega dvorca, kjer se bodo reševali razni predlogi v rokah klerikalnih odbornikov.) Vendar se spodobi po dobri predstavi tudi dobra večerja. In igralci so si jo privoščili v hotelu »Union«. Tam so se sešli klerikalni poslanci na pojedino, ko je zastor padel. Jedli so dobro — saj so potegnili dijete — in tudi pijače in dobrih smodk ni manjkalo — (saj bo kmet letos pridelal dobro kapljico.) Ko je bila pojedina končana, je vstal najprej dr. Šušteršič in je tako govoril: »Dobro smo se držali, gospoda. Rekel sem vedno: zvestoba za zvestobo. Z Bogom za ljudstvo! Zahvaliti vas moram za veliki trud, ki ste ga imeli, kajti priznajmo si odkrito, naš voz je grozno zavožen. Izpeljati ga moremo le tedaj, če si ostanemo zvesti. Zato napijam zvestobM. Klerikalni poslanci so zarjuji mogočen »Živio« in trčili. Drugi je govoril dr. Krek. Rekel le: »Fantje, jaz sem najbolj zavozil. To sem priznal, pa kakor vidite, pri nas je zdaj nemogoče tako zavoziti, da bi ne zlezli zopet na čisto. Zato fantje, korajža! Ako ga človek včasi s kako žensko malo polomi, to ni taka stvar. Ampak, vrag naj vzame babe. Fantje, bojte se bab. Imam hude skušnje. Vendar srečno smo prestali hudo kopelj. Vi me niste zapustili, kakor ona... Fantje, ljudje pravijo: morala. Fantje, to je tuja be-Beda, mi pa smo slovenski fantje. Kdo bi se prerekal: Udari in zmagaj. Fantje zmagali smo. Na zdravje, lantje!« Klerikalni poslanci so planili na noge in trčili. Tretji je vstal Lampe. Rekel je: »Krek nam pravi, fantje in prav Ima. Strah je najslabša stvar na svetu. Moj načrt se je obnesel. Veliko- poteznost naše politike ie zmagala. Jasno je. da smo bili pred krahom. S pomočjo deželnega glavarja in barona Schwarza se nam je posrečilo zasedanje tako izvesti, da zopet jahamo. Jaz sem prišel do enega prepričanja: namreč: da ie naš kmet tako neumen, da na njegovi neumnost grešimo, kolikor hočemo: bodisi z razkošnimi stanovanji kakor deželni glavar, ali s Kamilami kakor dr. Krek (glas: ali z Johancami) ali z Završnicami, kakor jaz. In ta neumnost bo tudi prihodnje leto zmagala. Pijem na to neumnost.« Na to so se priglasili k besedi dr. Zajec, dr. Gregorič. Bartol, in nazadnje dolgočasni dr. Jarc. Pojedina je trajala pozno v noč. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Iz Tomaja na Krasu. Johanca, misijon in drugo. Preteklo zimo je nas Tomajce osrečila čudežna vodiška Johanca z dvakratno predstavo v zavodu »Elizabetišča«. Da se je nam Tomajcem Johanca prikazala in krvavela s čudodelno krvjo (telečjo), se imamo zahvaliti v prvi vrsti č. g. kaplanu in šolskim sestram, ki so to akcijo marljivo podpirale. Slišalo se je, da je svečenik pripovedoval, da so se ljudje izpreobr-nili, ker je imela čudodelna Johanca svoje krvave predstave, in celo se je slišalo, da Kristusove rane kaže. Nekaj nevernih ljudi pa je tudi pri nas. Zato je kaplan ukazal šolskim sestram poklicati le »izbrane« s pripombo : »Bog varuj, da bi prišel kakšen neveren človek, da bi ne verjel, ali pa. da bi si celo upal dvomiti na glas ali kaj stikati.« Tisti srečni povabljenci, ki so videli Johanco umetno krvaveti, so to prikazen imeli takoj za nov čudež; neka oseba je pa videla Johanco. da se je v tistih umetnih bolečinah smejala. Pripovedk# so bile različne in tudi raznih dovtipov ni manjkalo; nekaj jih je verjelo, večina pa se je smejala lahkovernim babnicam, seveda kšefta ni bilo v Tomaju. Lojze K. ni hotel verjeti, ampak je rekel: Če bi kje drugje tekla, bi verjel.« — Zakaj pa ni ta steber podpiral to delo svečenika? Stvar ie bila pa taka: Ta steber se je bil zaljubil v neko dekle in je imel konkurenta v sa-mem gospodu kaplanu, ki mu je pis-** meno prepovedal v cerkev takrat, ko bo to dekle v cerkvi. Seveda Lojzetu ni ugajal tak odlok kaplanov in napovedal je z levico rešiti odlok. Sedaj sta zopet prijatelja, ker ne hodi tisto dekle v tukajšnjo cerkev. Gospodu kaplanu ni šlo v glavo, da ie tako neverno ljudstvo v Tomaju in napravil si je drugi načrt (seveda deželnozborske volitve so bile blizu.) Razglasilo se je v Tomaju »socialni kurz« in res tam v spomladi vidimo dr. Kreka, dr. Brecelja, g. kaplana in dva druga nepečena gospoda iz Gorice. Pripovedovali so, kakor da bi voda gonila mlin — pa tudi to ni obrodilo sadu. Gospod kaplan je nadalje vsako nedeljo tako razsajal na leci, da je bil ves poten od svete jeze, ker ni mogel doseči uspeha. Sedaj si je mislil, moj načrt se mora izvesti. Ubral je drugo. Poklical ie misijonarje. Zdaj jih bomo imenitno ožehtali, si je mislil. Kakšne so bile spovedi in kaj se je nalagalo, o tem izpregovorimo čez leto in o uspehih bomo poročali: Sedaj se tudi nam zdi, da dela g. kaplan nove načrte. Sliši se. da je vedno v kloštru, če se poizveduje, kai dela, pa povedo Marijine hčere, da slika — kaj bode naslikal. bodemo že videli in bodemo natančno pogledali novo njegovo delo. čitatelji. imejte potrpljenje, čez leto dobite nadaljno poročilo. Slovenska zemlja. VESELA ZGODBA IZ ŠMARIJ E. Ako hoče kdo postati pri nas občinski mož, ni treba, da ima kaj v glavi — glavna stvar je, da ima tako naturo, kakor je dekanu po volji. Zato izvolijo vrli Šmarci v svoj obč. odbor take može, da se jim po celem svetu smejejo. Šmarski občinski odbor bo kmalu prišel v pregovor, ker mu je tudi v slavni vojvodini Kranjski težko najti enakega. (Morebiti celo na Tirolskem ni kaj podobnega.) Zato pa se hočejo možje tudi hvaležne izkazati, da jim dekan milostljivo dovoli, da smemo sedeti v slavnem občinskem svetu šmarskem. Iz hvaležnosti za svoje od-borništvo je neki odbornik, ki ie prvi med enakimi, dal na svoje stroške sezidati kapelico ob veliki cesti. Kapelic je sicer okoli Šmarije že toliko. da jih bo kmalu več, kakor hiš ampak v teh dobrih časih, ko je denarja povsod mnogo, največ pa v šmarski posojilnici — lahko človek kaj plača za božjo stvar. Bog sicer denarja ne potrebuje, ampak duhovniki ga imajo prav radi — in tudi poštene ljudi bi Bog najbrže rajše imel, nego zidane kapelice — toda poštenost je stvar, ki jo vsak ne vidi — najmanj pa duhovščina — kapelico pa vidi vsak in je živ dokaz hvaležnosti, ki jo izkazujejo dekanu oni srečni šmarski odborniki, ki smejo kimati v občinskem odboru. Tako je torei zrastla nova kapelica. Seveda jo je bilo treba javno blagosloviti. V ta namen pa ie bilo treba čukarske parade. Ker pa je v Šmariji Jrazyen par otrok samo še troje čukov in še ti niso za nobeno porabo, so povabili slavne čuke iz Št. Jurja. Št. Jurje je kot ustvarjeno za čuke in tudi svojo godbo imajo. Čuki in marinarice so Wieserjev Laufpass. LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Storila je in se vrnila k njemu: »Primite se me zdaj, gospod 2ak... toda hodiva rahlo, previdno...« Nežno, rahlo se je oprl na njeno šibko in nežno roko. Zdelo se mu je, prehaja mlačna gorkota njenega te-jesa v njegovo, čutil je, kako utriplje (dekličino srce ob dotikljaju njegovega komolca... utriplje s čudo, neobičajno naglico. Njegov obraz je objela rahla, omamna vonjava zlatih las, ki so vihrali malce uporno okrog prozornih senc te dobre, male Gilberte. Hipna, nepričakovana pijanost ga je popadla ob tem toplem dotiku In tej lahni vonjavi. Bilo mu je šestindvajset let. Bil -Je v cvetju svoje lepe mladosti. Zdajci se je ustavil: val krvi mu je preplavil lice, v njegovih črnih očeh se je zasvetilo kakor blisk. »Oh!« je zamrmral s čudno iz-premenjenim glasom. »Oh, Gilberta, draga Gilberta!...« Ni ga razumela izprva. Dvignila je glavo... Ah! Treba ji je bilo samo zapaziti ta pogled, ki ji je oslepil oči s svojim žarom, treba ji je bilo samo videti drhtenje teh ustnic — pa je ugenila. kaj je. in prebledela, kakor da pade zdaj pa zdaj v omedlevico. Toda vročica se prime človeka, kakor se ga prime tuja radost, strah... omama... In — ako je cvetel on v vsem razcvitu svoje mladosti, ali ni krasila Gilberte va nežna krasota njenih dvajsetih let? Ali je moglo ostati brez posledice njeno bivanje v njegovi bližini, že ves ta mesec, v istem ozračju, v isti zvezi duhov, vi sti nevarnosti za dušo?... In njen glas je bil še razburje-nejši od Žakovega, ko je jeknila. iz-kušaje stopiti naprej: »Rotim vas. pojdiva ...« A ne; on je obstal na mestu. In govoril je, vdajaje se neodoljivemu nagibu: »Pustite me. da povem... saj vem. da je blazno... še zlo je morebiti ...« »Da. zlo je... zlo bi bilo...« »A vendar vam moram povedati... Ne tresite se, Gilberta; nočem vas razžaliti. Rajši bi umrl, nego da vam pripravim muko. Vidite — nezaslišano ie. kar se je zgodilo v meni... Prisegam vam. da prej še nisem vedel... niti pred par urami ne. Toda zadoščal mi je vaš dragi, mili dotik ... moje oči so se odprle.« »Gospod 2ak,« je prosila ona s tihim glasom, »prosim vas. pojdiva, usmilite se me. usmilite se me, usmilite se mojega gorja...« Da, njenega gorja ni bilo moči popisati: kako je mogla uiti tukaj, sredi kabineta... njemu, ki se je bil zaupal njeni pomoči! On pa. ves omamljen, je nadaljeval z •»zamolklim. vročim glasom — ah, z glasom, ki je stiskal srce liki sladka zanika: »Ne vem, ali se porodi iz tega razgovora bolest ali veselje — vem pa. da vas ljubim, Gijberta. da vas ljubim z ljubeznijo, ki se ni rodila šele danes — o Bog, koliko časa klije že. tako v senci, da ie nisem videl niti jaz sam! — ki pa je planila še le danes v moji duši na^ beli dan ... Ljubim vas — ah. zapišite te besede v svoj spomin, kakor so zapisane v moji vesti — ljubim vas. ne zato. da vas poprosim tistega, kar bi vam pognalo rdečico na lica. niti zato, da vam ponudim, česar bi se moral sramovati jaz sam. • •« Začutil je. kako ie obupno vzdrhtela deklica ob njegovi strani... »Ljubim vas tako spoštljivo, kakor ni bila ljubljena še nobena ženska na tem svetu. Gilberta. dal bi vso kri svojih žil da postanete moja. Gilberta oboževana, ali hočete zapečatiti z mano to božansko zavezo, to zavezo poguma in upa-polne, veste potrpežljivosti? ...« »To je blazno!..-v Varljivo je. Ah, 2ak. to je nemogoče!« Jecljaje te pretrgane besede, ga je privedla trudoma do naslanjača. A zdaj. ko se je spustil sam na Wieser se pelje iz Gorice. Dr - dr - dra, — dr - dr - dra vlak zažvižga — vlak drdra — \Vieser se na njem pelja in tako - ie godrnja: — »Oj, Oorica solnčno jasna, ti si lepa. ti si krasna — oj. Gorica, z Bogom zdaj, z Bogom zdaj in vekomaj! Sprva sem Slovence davil, da si jezo ohladim, potlej Nemce sam nastavil, da si tla zagotovim. Most do Adrije sem slavil, da se v Trst popeljem z njim. Tudi Lahe sem pripravil, da jih zase pridobim. O nesrečna. Ti Gorica, da ti nečeš nemška bit’. bila bi vseh mest kraljica, nemški trebuh bil bi sit. Nehvaležna ti Oorica, ideal najlepši moj, nisi čula moj’ga klica, kai zgodi se zdaj s teboj. Najbolj pa me kuha jeza, in to me najbolj boli, da prišla je name »Zveza«, ki iz Tebe me podi. Oj Gorica solnčnojasna, v tebi je tako gorko, ti si lepa. ti si krasna dolgčas mi po tebi bo. Vlak zažvižga pesem svojo -skoz tunel naprej drdra, v nemško domovino svojo Wieser se domov pelja. prišli k slavnosti,.z njimi seveda vsi gospodje iz šmarskega farovžu. Ko je bila slavnost končana, so se ljudje razšli: čuki pa so morali celo stvar zaliti. Kaplan jih je natanko podučil, kje so »liberalne« in kje so klerikalne gostilne. Čiikj so šli seveda v »klerikalne«. Tam pa sc jim ie tako pamet skalila, da ob devetih zvečer že niso več drug drugega poznali, da je vsa bratovščina minila in čuki so se začeli biti. da je bila cela vas po koncu. Šmarci in Šentjurci so se bili med seboj. »Kai boste šentjurci,« so rekli Šmarci, »Vi niste za nič, vi, rutarji, domov se poberite, če ne, permoj-duš...!« Šentjurci pa se niso dali. Eden od njih je letal z odprtim nožem po Smariii in vpil: »Auf, aleluja, koliko pa vas je, šmarske reve. ki brez nas niti veselice ne morete napraviti«. Tako je šlo naprej in čuki so se tepli, da ie^kar perje od njih letelo. Nazadnje so Šentjurci slavnostno od- šli domov in šmarski čuki so jili spremljali z batinami. Drugi dan so orožniki morali pobirati ostanke velike slavnosti, ki se je vršila ob priliki blagoslovljenja nove kapelice, katero je občinski odbornik postavil dekanu v zahvalo za srečno izvolitev. Z VINICE. Kaj pa čača Jurič? Na njega ne smemo pozabiti, sai tudi on nase ne pozabi. V Beli Krajini so zdaj slabi časi za starše, ki imajo otroke Čača Jurič Kralj je vzel vso vero v; svojo obrt. In zdaj gorje tistemu, k? nima denarja. Od Štefana Malevca1 je vzel Jurič - Kralj 10 kron za krstni list. pa ne misli nič nazaj dati pravi, da se s tem vera pospešuje; Zdaj se začne bera prosa. In Jurič Kralj bo oznanjal z leče: Farani! Plačali boste po 12 litrov prosa, v zameno pa 1 K 20 vin. V imenu vere ste se podpisali. Zdaj ne bo vera pro- mehki sedež — ne zdaj ni mislil na to, da bi mu odtegnila mehko, ozko ročico, ki jo je držal v svoji desnici, stiskaje jo s strastnimi prijemi. In nadaljeval ie še boli goreče: »Saj vas ne more žaliti, da vam razkrivam tako Čisto, tako nesebično ljubezen...« »Nemogoče je!...« »Zakaj?...« On pa ie vzklikni! obupno: »Torej ste pozabili vse! Pozabili ste. kdo ste vi, in kdo sem jaz! Jaz nimam rodbine... Moja mati je bila uboga, zapuščena nesrečnica, očeta svojega ne poznam... Mož, ki ga imenujem svojega starega očeta, je moj oče le zato, ker me je pobral iz bede, ko sem ležala še v zibelki ...« »Ali je vzgojil iz vas pošteno dekle, njo, ki jo poznam kot čistost samo. ne poznajočo zla. ki se ga ni dotaknila niti z robom svojega oblačila? ...« »Da!« je odgovorila z vzklikom strastne odkritosrčnosti. »Vidite torej, da vas poznam dobro... Ne, ne.« je mrmral z božajočo nežnostjo, »ničesar nisem pozabil. Vi ste čar, vi ste žarek mojega življenja... Jaz sem puščavnik, zaklet v svojo samoto. Tisti dan, ko jo pridete vi delit z menoj, pozdravim v vas svojo dobro svetovalko. smehljajočo vilo, ki mi bo lajšala delo in me poplačevala. kadar bo dovršeno... Kie naj je iščem drugje kakor v vas? ... Čutim, vem, da ne more biti drugače... Vi boste moja — vi ste moja ...« »In kai naj porečem, kaj na) storim, kadar stopim iz te sobe?«q »Ničesar ne porečete, ničesar ne! storite. Ohranite mi zaupanje, ohrai-nite dobro mnenje o moji vroči ljubezni ... meni pa prepustite nalogo, da delam za srečo naju obeh.« »Kaj hočete storiti?« je jeknila. »Nočem vam lagati. In zato vanf odgovarjam: ne vem še. Preveč naglo je prišlo... Toda ne bodite v) zmoti.. Ako se obotavljam v dejanjih, ki naj dokažejo mojo voljo —< moja volja ni kriva tega: neomajna! je. Vi ste cilj. ki ga hočem doseči kljub vsem zaprekam!« »Ah,« se je oglasila, »sami ste rekli, da bo morebiti bolj v vaše' gorje, nego v vašo srečo ...« »Kaj za to, ko pa drugje ne morem najti sreče. Biti nesrečnemu z vami, Gilberta, ie še zmerom paradiž ...« Ni mu odgovorila. Zadihaje se v svoji zmedenosti; je trepetala, kakor da stoji pred glo-j bino. kjer skriva cvetje spolzkega obrežja prepad brez dna. »In vidite.« je povzpel še boli proseče nego prej. »vidite, saj ne zahtevam ničesar. Niti svojih ustnic s) ne upam približati te) obožavani roJ čici. „ (Dalfe.T pate, ker boste plačali. Zato je vam farani, dovoljeno imeti po tri žene — samo da plačate, kakor je obljubil Stanko Mate. Tako vlada nam čača Jurič - Kralj. i Kaj pa z birmo. Neki rokodelec je šel že dvakrat z otrokom v faro vž zaradi birme. Jurič ga je vprašal: kdo bo boter. Rokodelec je po- vedal. Jurič pa je rekel: O tisti pa že ne. ker je velik liberalec... Tako nai oče išče drugega kutna. Ako bi A. ponudil Juriču denarja, bi se gotovo več ne upiral. Tako rastejo otroci v kraljestvu čače Juriča brez birme, spovedi in obhajila, ker žup^ nik seje sovraštvo med farani. —■ Hvala bogu. da so Bojanci blizu. flv ' v - * 'ir Stoletnica francoskih bojev na Slovenskem. Umikanje na Notranjskem. — Podkralj na potj proti Soči. Podkralj je z Vrhnike nadaljeval svojo pot proti Postojni — kamor je dospel s svojim glavnim stanom 30. sept. Divizija Palombini je odšla proti Razdrtemu. Francoske čete pa so morale pospešiti svojo pot, kajti prve straže generala Rebroviča so že 1. oktobra dosegle francoske zadnje čete pri Planini in so jih zasledovale do Postojne. Med tem je (1. okt.) glavni stan odšel že na Razdrto, divizija Palombini pa je bila v Sežani. Francozi zapuste Idrijo (1. oktobra.) Vsled negotovih časov v Idriji delavci v rudniku niso dva meseca dobili plače. Bili so nezadovoljni. Glasovi o prodiranju Avstrijcev so prihajali od vseh strani. V tem mučnem položaju sklene rudniški predstojnik Gallois rešiti kar se da ter zaukaže 28. septembra vse srebro prepeljati čez Crni Vrh v Gorico in Italijo. A bilo je že prepozno. Le majhen del srebra je prišel do Črnega vrha in še isto je tam ostalo. Gallois pa ie bežal s svojimi uradniki v prihodnji noči čez Gorico v Trevi-zo na Laško. Idrija je imela kot posadko oddelke 84. francoskega pešpolka, to je onega polka, ki je dne 17. majnika leta 1809. z 92. francoskim pešpolkom obkolil utrdbe na drtein. toda ta posadka, ki je še 30. septembra Idriji stavila razne zahteve. se ni mogla več držati in še pred dohodom avstrijske pehote in konje-ništva 1. oktobra so bežali Francozi na vse strani. Beg francoskega vojaštva ie bil tako hiter, da niti vsega seboj niso mogli vzeti in posamezniki so še dolgo potem nosili perilo francoskih vojakov. Vojaštvo je zaplenilo vse imetje ubeglih francoskih uradnikov. Na dvorišče v gradu, iz katerega so izšli vsi francoski ukazi, se ie znosilo cel kup francoskih Hstin. ukazov itd. ter se vse sežgalo. Municipalni svet se je zbral pod vodstvom predsednika Petra Kanduča. (Kar nista vzeli zadtiii dve zelo slabi letini, vzele so francoske rekvizicije. tako. da je bilo ljudstvo celega idrijskega okraja v največji bedi. Mnogo rudarjev it odšlo na Štajersko, ker oslabeli rudnik ni mogel vseh obdržati. Od Francozov je ostal edini rudar Peter Chapard v Idriji, ki ie 18. februarja leta 1866. kot vpokojen rudar-čuvaj 83 let star v Idriji umrl.) Nugent se zopet pojavi. — Boji na Krasu.. Nugent se je bil — kakor smo slišali, umaknil v notranjo Istro — bra pri Trbižu. Treba je bilo pohod pospešiti, kajti Rebrovič je pritiskal na Goriško in se je ctme 5. oktobra pojavila v Tolminu avstrijska prednja straža. ... Dnevni pregled. in ie tam pomnožil svoje oslabljene čete. Dne 19. sept. je bil v Pazinu In 20. septembra v Kopru. Tam je zbiral istrijanske brambovce. Ko je čutil, da ima zopet več moči — je takoj poslal majorja Gavendo proti Postojni. Gavenda je zasedel celo črto do Razdrtega in je opazoval gibanje francoskih čet. Dne 29; sept. ie prišel Nugent s svojimi četami na Bazovico In ko je slišal, da stoji njegov stari nasprotnik Palombini pri Opčini, je odšel takoj proti njemu in vnela se je huda bitka — ki pa Francoze ni motila na njihovi poti. Palombini je šel naravnost proti Soči in jo je pri Gradiški pogumno prekoračil s polovico divizije — drugo polovico ie poslal na Mirno ob Vipavi, da ie zavaroval podkraljeve čete. Nugent je hotel sovražnika ob Mirnem napasti in je šel od Devina naravnost na Gorico. Poročnik Tiil-ler je imel nalogo s 40 možmi zavarovati most čez Vipavo pri Rubi ji. Ko je Fiiller prišel do reke, je videl, kako so Francozi hoteli ravnokar most razdreti. Zato ie Fracoze takoj napadel in jih je prisilil, da so most pustili. Toda Francozi se niso dali motiti in so napadli drznega Fidlerja z vso silo, tako da se ie moral umakniti. Podkralj v Vipavi. — Gorica v avstrijskih rokah. Prehod čez Sočo. Trst. Podkralj je bil dne 3. oktobra v Vipavi in je postavil dne 4. oktobra svoje čete okoli Sv. Križa. Tu ie zbral posamezne čete. kj so zaostale na svoji poti čez Hrušico. Med tem sta prišla obrsta Miljutino-vič in Starenberg že do Ajdovščine. Dne 5. oktobra ie Nugent napadel divizijo Palombini pri Mirnu. Podkralj je pri Gorici prestopil Sočo. zapalil je most za seboj in je nadaljeval svojo pot proti ital. mei. Dne 6. oktobra je zasedel oberst Miljutinovič Gorico z 200 graničarji in oddelkom huzarjev. — Nugent je postavil majorja Gavendo ob Soči. da zasleduje nasprotnika, sam pa je odšel proti Trstu — da vzame mesto 'm kastel Francozom. Severna mejai. Na ta način ie bil podkralj zopet v zvezi s svojo armado na Koroškem Čete so se zbirale okoli Trbiža, da si zagotove prehod čez alpske prelaze. Dne 5. oktobra so bile čete zbrane okoli Trbiža in so se začele pomikati nazaj čez Predil in Malborget. Gen. Rougier je šel čez Malboiget Čampi na Bovec. — Gratien pa ie dobil povelje, da se brani do 8. okto Čudna so pota avstrijske politike. Težko se najde kje dežela, kjer bi se delala takšna politika kot v Avstriji. Pri nas se dosledno dela proti temu. kar se hoče doseči. V zadnjem času se veliko govori o potrebi boljših odnošajev napram trikratni zmagovalki zadnjega leta, napram Srbiji. Istočasno pa avstrijski konzul v Prizrenu ščuje in oboro-žuje albanske roparje proti Srbiji. Avstrija želi. da nastopijo normalne razmere med Srbijo in Albanijo, istočasno pa ščujejo avstrijski albanski listi v Skadru proti Srbom. — Še nekaj lepšega je prišlo v zadnjem času na dan v Bosni. Avstrijski oficijozi se strašno trudijo, da bi javnost prepričali o čimdalje večjem prijateljstvu med Rusijo in Avstrijo. V Bosni se je pa nekaj zgodilo, kar to najnovejše avstrijsko hrepenenje v zelo čudno luč stavi. Kakor je znano, iščejo pravoslavni Srbi pomoči proti krivicam, ki se jim gode. pri ruskem konzulu. Bosanska vlada bi bila silno rada dobila v roke kakšne takšne dokumente. S to nalogo je poverila Dalmatinca Bakič-Verdoljaka, enega izmed onih policijskih agentov ki zalezujejo voditelje srbskega gibanja. Ta individuum je »svojo vlogo izborno rešil«. Začel je zapeljavati služkinjo ruskega konzula v Sarajevu, obljubljal ji je zakon in jo tako pripravil do tega, da ga je izpustila v konzulovo stanovanje, ko tega ni bilo doma. Tam je agent ukradel neke listine in jih nesel na policijo, kjer so jih prepisali, nakar jih je nesel nazaj na prejšnje mesto. Ta svoj »junaški« čin je Bakič zahteval odškodnino 100.000 kron. Vlada mu ni hotela izplačati in prišlo je do tožbe in sedaj se v Dubrovniku pere umazano perilo, o čemur ruski listi prav pridno poročajo, da Rusija sprevidi avstrijsko mišljenje. Bolgari postanejo katoliki. »Straža« poroča, da je imel urednik »Pi-jeve korespondence« pogovor z nekim bolgarskim ministrom, ki je izjavil. da mislijo Bolgari sedaj, ko so se rešili turškega jarma — stopiti pod jarem rimskega klerikalizma, ker ne znajo ceniti svobode. Minister je baje izjavil, da ima Bolgarija resen namen, da se združi z Rimom. (Pijeva korespondenca ie klerikalno podjetje, ki dela seveda zase in skuša agitirati.) Zanimive so n. pr. tele besede neznanega bolgarskega ministra: »Mi Bolgari bi bili potem kot katoličani nekak ud velike evropske družine. Ne skozi Carigrad in Atene in tudi ne skozi Petrograd, ampak le skozi Rim se bližamo Evropi in zamoremo postati veliki in močni. Krasen zgled za to so nam: Čehi, Poljaki, Slovenci In Hrvatje. Vsi tl narodi, k| so po jeziku naši rodni bratje, so postali še le potem, ko so sprejeli katoliško vero, veliki in močni, in so že daleč prehiteli vse slovanske narode, ki so ostali^ še Pravoslavni. Vse te zanimive konšta-tacije govorijo dejanski za gibanje h katolicizmu, ki se je pojavilo v Bolgariji.« — Vsak Bolgar prizna potrebo, da mora imeti vsaka popolna družba enega samega vrhovnega glavarja, ki mora. prepustivši podrejenim mestom potrebne prostosti, vendar le vse enotno voditi. Beseda »papež« nam Bolgarom ne.dela nobenih skrbi.« — (Seveda ne. ker ga nimajo. Bodo že potem »skrbeli«.) — Za sedaj ie rekel minister — te akcije še ne vodi vlada — pač pa jo bo podpirala. Tako »Straža«. Seveda! Tako torej. Rim snubi Bolgarijo. Po vseh nesrečah zadene Bolgare lahko tudi ta največja katastrofa. da pokličejo nadse papeža. Naravnost grozna laž pa je. kar pravi (neznani) minister, ki si ga je najbrže izmislil urednik »Pijeve korespondence«. glede Čehov. Poljakov. Nai pridejo le Bolgari klerikalno kulturo pogledati na Slovensko. Znano ie tudi, da so vsi pravoslavni slovanski narodi svobodni, dočim ni noben katoliški slovanski narod svoboden. »Skrpucalo« imenuje sobotni »Slovenec« Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski.« Nimamo interesa na tem. da branimo osebo in stvar, ker vemo, da hoče klerikalizem podvreči vso našo umetnost. Javno oblast vprašamo, če ie bila cenzurirana Pregljeva osla-rija »Preslepljeni in oteti.« ki je poživljala naravnost na bojkot proti vsemu, kar ne sili h klerikalnemu koritu. Iz Maribora. Dasi nimamo interesa na tem. da bi zagovarjali štajerske slovenske klerikalne poslance radi njihovih — sicer malih — pridobljenih koncesij za prenehanje z obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru, hočemo vendar z ozirom na nje spregovoriti nekaj besed: »Mar-burgerica« od 8. vinotoka t. 1. graja nemške poslance, da so popustili napram slov. kler. poslancem z dvema koncesijama, tem bolj, ker s tema koncesijama — tako »Marburger Zeitung« — ni pridobilo nič kmečko ljudstvo. Tako neumne pisave je zmožna pač le »marburgerica« ali še kvečjemu njen pobratim »Šta-jerc«, ki bo gotovo tudi prišel s to budalostjo. Komu drugemu neki je namenjena gospodinjska šola v Šentjurju ob Južni železnici nego predvsem kmečkemu ljudstvu? Ona dekleta, ki jih bodo dajali tja slovenski inteligentje. pač ne pridejo toliko v poštev, da bi se radi njih mogel odrekati šoli oni namen, ki ji ga odreka »marburgerica«. In zakaj odreka »marburgerica« isti namen meščan skj šoli? Zato da bi od nje odrvnila kmete, ker vedo njen urednik et consortes, da je ž njo prišel čas. ko se bodo našli tudi med kmeti ljudje, ki ne bodo slepo verjeli na besede nemškutarskih agitatorjev in eksponentov po celem Sp. Štajerkem. am-bodo začutili potrebo po čtivu in globji izobrazbi; potem pa bo moral »Milil« pobrati šila in kopita, in iti na sever od Spielfelda. Doslei nisi mogel priporočati kmetu, naj pošlje svojega sina v meščanko šolo, ker vlada na vseh. ki pridejo za spod nještajerske Slovence — razven na Posavju (meščanska šola v Krškem) — v poštev, nemška tendenca. Latinščina ie ostala učna snov, ki se poučuje na gimnaziji — pa tudi na realki — recimo v prvih dveh, treh Šolskih letih pa za kmeta tudi nima prevelike vrednosti. Te nedostatke z ozirom na izobrazbo kmečkega ljudstva bo odslej odpravljala meščanska šola in upamo, da bodo storili v tej smeri svojo dolžnost tudi na šolo poklicani učitelji in da bo šola prišla v kraj. kjer bo v polni meri vršila svoj namen. Zato naj le obdrži »marburgerica« svojo modrost za se in naj gre rajši poučevat na Gornje Štajersko kmete, da ne bodo imeli nobenih koristi od meščanskih šol, ki so jim jih pridobili njihovi nemški poslanci! O Mihi. si tacuisses . . A. J. Možgani se mn mešajo. »Pic-colo« ie prinesel v stev. od sreue sledečo vest iz Krmina: »Slovenska izzivanja v Krniinu.« (Naslov je zelo debelo tiskan.) Po- slovenskem napisu na famozni slovenski šoli v Krniinu, ni bilo več videti sličnih eksotičnih napisov: pravzaprav je bilo videti še enega približno pred enim letom in sicer pred trgovino neke Toroš blizu trmine al Duonio. Toda vsled energije hišnega gospodarja Nikolaja Benardellija, je bila tabla! odstranjena. Sedaj pa stoji že par dni. in to na onem samem trgu Lo-catelli. nad vralmi neke trgovine jestvin, ki je last nekega Franca To-roša, sina one Toroš. tabla s slovenski napisom, kj je prava provokacij* krminskega prebivalstva, ki ie izključno italijanskega značaja.« — M Krminu je že par let slovenska šoli »Družbe Cirila in Metoda«, ki ležt Italijanom silno na želodcu. Ne šole, ive napisa na njej, ne morejo prenašati. Najbrže bi želeli, da bi postali Slovenci na slovensko šolo itaf-lijanski napis. Kako falotsko so nastopali proti Slovencem v Krmim? in proti šoli. to je že znano, da pa smatrajo slovenski napis za izziva-, nje, to pa ie novo. Slovenski napiS nad trgovino g. Franca Toroša stoji pač nad trgovino Slovenca, ki ne reflektira na italijansko drhal; v njegovo trgovino zahajajo izključno Slovenci, okoličani. Čemu naj bi imel tedaj nad svojo trgovino italijanski napis. Sicer pa ie vsak po-polen gospodar svojega. Če bi hoteli začeti govoriti o italijanskih napisih v slovenskih krajih, bi ne bilo konca. Omenimo naj samo italijanski napis »Assicuazioni generali«, ki stoji par korakov od Prešernovega spomenika v Ljubljani. Ali ni Ljubljana slovensko mesto? Cernu so postavili Italijani nad to banko italijanski napis? In celo na banko, ki bogati ponalveč s slovenskim denarjem. In slovenski listi niso nikdar pisali o »eksotičnem« italijanskem napisu v slovenski Ljubljani. — Ti ljudje so že tako propadli duševno, da ne vedo več. kaj ie olikano, kaj je dosledno itd., zato ie najboljše, da se opravi z njimi prav na kratko. Razpis nagrade. 1 ržaška podružnica »Slov. plan. društva« razpisuje nagrado 50 K (petdeset kron) za najlepši lepak za III. veliki planinski ples v Trstu. Lepak v velikosti 180X80 sme obsegati največ tri barve. Osnutki, ki ostanejo po sprejetju last podružnice je poslati najkasneje do 15. novembra t. 1. na naslov. Tržaška podružnica »Slov. plan. društva« Trst ulica Torrebian- ca št. 41./I. Ogenj. Pretekli četrtek, dne. 9. t. j. zjutraj je bil v Kranju in v njega okolici silen vihar, ki je napravil na sadnem drevju občutne škodo. Tudi treščilo je veckat. V bližnji vasi Stražišče, e udarila strela v gospodarsko poslopje posestnice Marije Vilfan, pri čemur K poslopje pogorelo do tal. Skupne škoda znaša čez petsto kron. Ljubli iitmm F. MOLNAR: Košček literarne zgodovine. Humoreska. (Prevedla M. G.) I. Dne 6. oktobra 1912. si je dejal mažarski pisatelj: »Blagoslavljal bi svojo usodo, da sem Madjar in da sem rojen v Budapešti, v mestu mrzličnega razvoja in živce razburjajočih senzacij. Prav res. moram naslikati velikomestno življenje v ciklusu romanov. Prvi knjioi boni dal naslov »Mamon«; popisal bom o nji gospodarski razvoj in polom stavbnih špekulacij. Naslov drugi knjigi bo »Muza«. Ovekovečil bom v tej napredek naše umetnosti in literature, naslikal bom uboge pesnike, ki so iz-yršili v par desetletjih delo osmih generacij in so pri tem poginili. V tretjem zvezku pa. ki bo naslovljen »Velemesto«, bom opisa) naše družabno življenje: žurfikse, plese. bale. gledališča, kabarete in šantane ... O, to bo veliko, monumentalno delo. moje ime bo postalo nesmrtno!« H. 17. novembra je govoril pisatelj tam pri sebi: »čemu raztegniti vso snov v tri knjige. Čemu taka homeo-patična razrešitev? In slednjič -— kqo kupi. kdo čita še dandanes^ dolgovezne trilogije? In kdo ve, če se bo meni samemu ljubilo prežvekovati toliko časa. vedno eno in isto sjtov s Raje bom obdelal temo o enem samem zvezku in sicer z Zolajevo stvarnostjo, s Tostojevo globokostjo in z odkritosrčnostjo Mirbeauja. Naslov naj bo »Budimpešta«. Opisati hočem, s kako silno naglico drvi m hiti moja domovina, da bi dosegla in dohitela narode, ki so jo prehiteli, Ta knjiga bo ponesla mojo slavo predvsem v inozemstvo.« III. 9. januarja je mislil pisatelj sam pri sebi: »S knjigami ne zaslužiš dosti denarja. Kdo neki čita danes ^e knjige? Čemu se hočem navduševati kakor Tolstoj, Zola ali Mirbeau. Življenje ni vredno, da si mislimo, da je resno, in najboljši satirki: Bern-hard Schavv, Paillerou in Schnitzler, vsi se norčujejo iz njega. V jedrnatosti se pokaže šele mojster, pravi mojster vseh mojstrov. Prava umetnost bo v tem manifestirala, ko bom predvajal publiki v enodejanki to ogromno snov. Naslov te drame bo »Mladost«. — To delo bodo preveli na nemško, francosko, angleško, ita-lijausko. na vseh prvih odrih ga bo- do predstavljali in jaz bom v nekaj mesecih bogat mož. IV. Zvečer 26. februarja je vzdihnil pisatelj sam pri sebi: »Obupal bi! Kaj hočem narediti! Ta mesec moram napisati štiri feljtone za časopis. Trije so že izšli, a če ne napišem četrtega, me bodo prikrajšali na honorarju, v žepu nimam tudi vinarja ne m kar je najslabše: Nobene teme! Moji možgani so izčrpani, neplodoviti kakor puščava. Mudi se že in ne preostaja mi nič drugega, kakor mojo enodejanko stisniti v feljton »Slike iz velikomestnega življenja« bo izboren naslov in ne bodo me vsaj na olači prikrajšali. V. Dne 2. marca 1913. je rekel pisatelj : »Ne, ta tema ni za feljton. Dober feljton naj bo duhovit, lahek in zabaven in to, kar hočem povedati o velikomestnem življenju in vrvenju, to zrcalo, ki ga hočem pokazati publiki, je preresno, pretežko, premrač-no za feljton. Temo bom porabil v kratkem, dovršenem članku, ki bo gotovo vzbudil pravo senzacijo.« VI. Dne 27. marca 1913. dobi neki urednik tega pisatelja po polnoči v kavarni. Hotel je ravnokar vzeti suknjo in oditi domov. »Pomagati mi morate iz zadre ge, ljubi prijatelj,« ga ogovori urednik. »Ta neumni Žrinyi je pozabil napisati dovtip za male novice našega lista. Nikjer ga ne morem zdaj le dobiti. Vi ste duhovit človek in imate vedno nekoliko dovtipov pripravljenih. Dajte, otresite hitro enega iz rokava, ker čaka stavec ze komaj na rokopis.« Avtor sede zopet k svoji mizi in napiše naslednjo anekdoto: »Velemesto. — Marička je prišla v Budimpešto vsa nedolžna in še rnlada. Ko je prišla, je imela lepe črne lase, kakor vranje perje. Velikomestno življenje in vvenje jo je 1 omotilo. Si .»:* eknila se je in padla. 1 V orfeju je prodajala cvetke in si rumeno barvala lase. ko je prišla zopet v rojstni kraj, je dejal domači notar: »lejte, lejte, kaka zlata glorija obseva Maričko, kar je v mestu, in še pravijo, da počrni mesto, vse kar je svetlo. »Prav dobro«, pravi urednik, lahko odidete pomirjeni domov, dragi prijatelj!« »Končno sem se znebil te teme,« vzdihne notar veselo, »da. v istini. lahko grem pomirjen domov.« liana. _ Deželni zbor razpuščen. 2e včeraj smo poročali, da je dež. zbor razpuščen. Načrt je jasen. Klerikalci so tako hoteli, da bodo čim preje volitve. da bi se naprednjaki ne mogli pripraviti. Vlada jim je dila, iz česar se da marsikaj sklepati. Načrt je dober — samo ce Pojde. — Sumljiva pohvala. »Slovenec« ie pohvalil posl. Ribnikarja, češ, da ima še največ smisla za ljudsko sivar Čudno, da ravno njega klerikalci najbolj črtijo. Čudno tudi. da je ravno njega deželni glavar izključil iz treh sej — da bi ne mogel delaji. — O pospeševanju deželne K«»-ture je govoril dr. Šušteršič v zaključnem govoru. Pri tem se pa m dotaknil gledališča. T o je tudi deželna kultura.^ ^ de{u za učiteljstvo in šolo je govoril g. dež. glavar — pa ni imel kaj drugega pokazati, kakor neki novi zakon — proti šoli in učiteljstvu. , — Slovenci, učite se slovanskih jezikov! Učenje slovanskih jezikov postaja za vsakega človeka vedno večje važnosti. Celo v Prusiji so uvedli ruščino v srednje sole. Ruščina postaja svetoven jezik. S £ venci moremo biti veseli, da le sio- ruščini naiboli podoten g. zlk. Slovenci, učite se ruščine, tudi drugi slovanski lezrki so za nas važni. V zadnjem času posebno srbščina. Srbščina je slovenščini popolnoma podobna. Treba se je le privaditi cirilici. »Slov. klub« v Ljubljani otvori v kratkem večerne kurze za slovanske jezike. Slovenci, posebno mladina, priglasite se ga ta pouk. Prlglase sprejema »Slov. klub.« Na naslov deželne bolnice. K sem se dne 7. t. m. vračal iz domov mimo blaznice na Studencu, zagledal sem ob zidu blaznice kopi«) treh Hudi Ko oridem bližje njih. opa- zim, da so bili dva moška m ona ženska — slednja blazna. Ko jih po daljšem gledanju nagovorim, zakaj ne grejo ž njo v blaznico, začne ml kmetič, mož nesrečnice tožiti, da lo v blaznico nočejo sprejeti, ker nima seboj zdravniškega izpričevala in sprejemnega listka za v blaznico. Ko ga na to opozorim, da je to neob-iiodno potrebno za sprejem v blaznico, mi kmetič odgovori, da se ie zdravniško izpričevalo naravnost, ako se prav spominjam, od županstva Brusnice nekam v Ljubljano odposlalo in da mu je župan naročil, nai gre ž njo naravnost v blaznico, kjer jo bodo sprejeli. Seveda ker. se je kmet na to zanesel odpotoval je težavno pot z ženo in sinom proti Ljubljani v blaznico, kjer je zadel na gori navedene zapreke.. Pri tem Pa nastane vprašanje, kdo je kriv, da niso žene sprejeli v blaznico, ali župan. ki mu je rekel, naj le gre z njo v blaznico, ali po vodstvo blaznice, ker jo ni hotelo sprejeti, rekoč mu, da mora imeti navedene listine za sprejem. Ako pa je navada, kakor se se pozneje o stvari informiral, da se blazni sprejemajo v deželni bolnici v Ljubljani, zakaj vendar potem deželni odbor ne pouči vsa županstva na Kranjskem, kako se morajo ljudje z blaznimi ravnati glede sprejema, da se jim ne bo tako godilo, kakor navedenemu kmetiču. Ker je bil kmetič siromašen, in v Ljubljani popolnoma neznan, mu ni drugega preostajalo. kakor žena sinovemu varstvu prepustiti. 011 se je pa moral rad ali nerad napotiti nazaj v Ljubljano v bolnico, da dobi potrebne listine za sprejem žene v blaznico. 'Ako ijh je dobil ali ne. se ne ve. — Po poti mi ie revež marsikaj tozd med drugim tudi to, kako mu je župan nagajal. glede izdaje ubožnega lista itd. med drugim ie tudi žugal, da bo dotičnega župana tožil, radi odškodnine za nepotrebno pot. katero je moral delati iz Studenca v Ljubljano in nazaj na- Studenec. Smilil se mi je revež, ko sem ga videl, kako težko hodi. ker ie imel eno nogo pohabljeno, in drugič, ko mi je tožil, da nima niti toliko, da bi si požirek vina in grižljaj kruha kupil Res skrajni čas bi bil, da se tc razmere enkrat temeljito uredijo. 'Ali ni tudi najubožnejši bajtar na deželi davkoplačevalec, ali ne zasluži isti. da se mu v takih slučajih vedno in povsod na roko gre. ker mislim, 'da z norcem potovati ni tako prijetno, posebno ako se mu še tako nagaja, da se ga ne sprejme v blaznico, ampak se peha od Poncija do Pilata, predno kaj doseže. Ali bi ne bilo umestneje, da bi Se blazni sprejemali naravnost v blaznici v zavod, ne pa v Ljubljani, 0a ne bodo ljudje delali nepotrebnih potov, ker gotovo ima v letnem času vsak kmet doma opravka, in mu ie čas drag. Gotovo pa ta slučaj ni prvi. pa tudi zadnji ne. ki se je pripetil. Svetujemo torej: Kmetje, bodite previdni pri volitvah in ne volite vsake šleme, da se Vam ne bo godilo, kakor navedenemu kmetu, kateremu je župan tako lepo na roko šel glede sprejema žene v blaznico. Drugič morajo pa na Studencu res lepe razmere vladati. Baje je v zavodu vSe polno stenic in ubogi norci, nad katere se spravijo. Ali res ni še tako močna luč znajdena, da bi tudi čez ta zid posvetila m nam razkrila razmere, katere vladajo v temu zavodu. Lovec. V koncertu »Glasbene Matice« v torek dne 21. oktobra, bo vijo-linski virtuoz Jaroslav Kocian izvajal skladbe, katerih še ni igral. Spored prijavimo prihodnjič. Koncertna pevka g. Pavla Lovšetova bo izvajala novejše pesmi naših najuglednej-šik skladateljev. Ker letos ni rednih predstav stalnega gledališča, bo »Gl. Matica« nudila občinstvu več koncertov s sodelovanjem odličnih umetnikov, tujih in domačih ter oddelka zbora »Glasbene Matice«, da bo občinstvu nudila več užitka in glasbe-no-kulturnega življenja. Vstopnice se bodo prodajale v trafiki g. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici od prihodnjega tedna naprej. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v kratkem velik koncert. na katerem se bo izvajala velika skladba »Matija Gubec«. Opozarjamo že sedaj napredno občinstvo na prireditev tega res naprednega pevskega društva. — G. Lucija Orehek naj pošlje če hoče. popravek, ki bo odgovarjal pravilnemu popravku po § 19. Na tega, ki ga nam je skrpucanega poslala, ne odgovarjamo. — Uredništvo »Dneva«. — O zverjadi. Ona zverjad, ki ni ne ris. ne volk in ne pes, ampak to, kar danes sploh nihče ne ve. Lovski list »fialali« poživlja vse srčne lovce na to strašno zver. Ker gospod Turner tudi na lov zahaja, mogoče se bode on oglasil na to zver, srečo ima, katerega se loti, je po njem. Streljati zna iluzorno, samo ua ne zadene prav. Za svojega spremljevalca bi pa vzel Finžgarja, ker jv ta še mlad gospod in zelo gibčnega telesa. Ta namreč ne da ljubljanskim stražam miru na stojiščih. Vedno postavlja straže iz kota v kot. Kdo mu da to pravico, nam ni znano. V šoli se je izrazil ta policijski poročnik. da je eden ljubljanskih stražnikov za penzijo. Pa zakaj mu ie to rekel? Zato. ker ni znal tako v nemškem jeziku odgovarjati, kakor ta poročnik. Mi pa pravimo: pravica naj velja za vse. Groženj, gonj, kazni. raportov itd. kakor gotovih oseb, reši nas nadlog, o gospod. — Zvezda. »Protea«. (Fantastična satirična detektivska komedija v 4 dejanjih. Tatvina tajnili dokumentov.) Mile. Andriot je ženski Fregoli in se na skoraj vsakih 100 m filma pokaže v drugi maski ter v drugem kostumu od trikotirane golosti preko moške in ženske obleke skoro do preobleče-nja v živalska trupla. Gospodična Andriot skače skozi okna, leze po kleteh, pleza po strehah, izginja v dimnikih, skoči v ročni voziček, prevažajo jo v skrinjah, gospodična Andriot jaha. plava, se bori, je krotilka živali, kolesarica in kot taka celo drzna skakalka, akrobatinja. skače čez nešteta nadstropja, preskoči 6 metrov široko reko itd. Senzacija nad senzacijo. Vsako novo iz-premenjeuje donaša nove stvari. Presenečenje pride tako naenkrat, da se človek začudi same zadivljenosti. Pa tudi tehnični aparat, ki podpira to satiro, ni karsibodi. Podirajo se hiše, vdirajo stropi, stoli plešejo po zraku. vrata se vrte. delajo ljudi nevidne in jim pomagajo k begu. Celo ljudje se mešajo po tem kaosu norčavih veselosti s tako poskočnostjo, ki bi vsaki buiki delala čast. Vsebino pripovedovati je težko, zakaj vsa 4 dejanja od tatvine listih do pobega čez morje so kar natrpana s pisano vsa-kovrstnostjo. Ta senzacionalna komedija se predvaja od jutri do četrtka. V petek »Poslednji dnevi Pom-peja«. Predvajanje traja dve uri. Zvišane cene. Danes zadnji dan »Živi mrtvec«. — Loterijske številke. D u n a i 49. 39, 25, 21, 9. Sokolsko slavje. Petdesetletnica Sokola v Ljubljani. Da ne bo kakega nesporazum-ljenja, moramo najprej omeniti, da je bilo včerajšnje slavje pred vsem slavje »Sokola v Ljubljani« ali »Ljubljanskega sokola,« t. j. onega društva, ki ima svoj sedež v »Nar. domu« v Ljubljani, torej najstarejšega slovenskega sokolskega društva. Da bo še boli jasno, dodajmo sledeče pojasnilo: Prepir na vrhovih. »Ljubljanski Sokol« je društvo, ki ie prestal vse težke boje preteklih časov in je dosegel z zmagami na svetovnih tekmah svoj vrhunec. Podoben je staremu sivemu sokolu, ki sedi na skali in gleda mlade soko-liče, ki so vzrastli ob njem. Da bi bil še boli star in častitljiv, si je privzel še onih pet let, ki jih je preživel njegov prednik »Južni Sokol«. Dandanes se morebiti kak mlajši njegov brat povspne v višje visočine — toda nekdaj je bil on prvi in v tem mu gre čast. Preletel je vso nebeško plan — in je dal zgled drugim — zato je opravičen njegov jubilej. »Južni Sokol« je zletel 1863. in ie bi! razpuščen leta 1867. Sedanji »Ljub. Sokol« pa je vzletel leta 1868. Ker pa je prevzel dedščino, si je prevzel tudi leta in je praznoval svoje desetletnice po letu 1863, Letos je hotelo slov. sokolstvo skupno slaviti 501etnico z vsesokolskim zletom — ker pa je bil ta prepovedan — je hotel »Sokol v Ljubljani« slaviti svoj jubilej. Drugi sokoli in sokoliči pa so bili mnenja, da je letos skupni jubilej sokolstva in da ga je treba skupni slaviti. »Ljub. sokol« pa ie rekel: »Skupni jubilej bomo slavili drugo leto — letos bom jaz slavil svoj jubilej,« — »Dobro«, so rekli sokoli in sokoliči, »ampak — Južni sokol je nas vseli začetnik.« — Stari sokol pa je hotel pokazati sam svoje sile po 50 letih. »Jaz slavim svoj jubilej«, ie rekel, »vi pa pridite na slavje«. —. »Povabi nas,« so rekli drugi, — »Moje slavje ie vaše slavje«, ie rekel stari sokol, »Ako je naše slavje, ga praznujmo skupno,« so rekli drugi. Tak je bil prepir na vrhovih, Stari sokol je šel slavit svoje slavje — in vsi so drugi prihiteli s čestitkami. V soboto zvečer. O nastopu naraščaja v soboto zvečer smo že včeral poročali. Bil je krasen večer mladine — žal, da udeležba ni bila tako velika. Večer ie pokazal, da ima 50 letni sokol v sebi mnogih mladih sil. Po telovadbi se Je vršil prijateljski večer v veliki dvorani »Nar. doma«, katerega so se udeležili vsi, ki so bili pri telovadbi. Igral je orkester Sokola I. Stregli so sokoli, kar se nam je zdelo zelo primerno. Na večeru so bili tudi hrv. gostje iz Zagreba. Starosta dr. Murnik je pozdravil goste, posebno Hrvate, na kar se je zastopnik hrv. sokolov zahvalil. Vladalo je splošno navdušenje in dobra volja. Pavze je izpopolnjeval kvartet z lepim petjem. Ob polnoči je bil večer zaključen. Sprejem na kolodvoru. Včeraj zjutraj so se začeli zbirati sokoli v »Nar. domu« in so odšli na kolodvor sprejemat brate Srbe in Hrvate. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica ljudstva. Ob 10. je prišel vlak in izstopili sta dve četi srbskega in hrv. sokola. Po kratkem pozdravu so odšli sokoli s srbsko rJodbo ina čelu v »Narodni dom«. Množica ie bratske goste od juga z velikim navdušenjem sprejela in jih spremila z glasnimi »Živeli Srbi«. »Živeli Hrvati« v »Narodni dom«. Slavnostno zborovanje. Ob pol 11. dop. se je začelo v sokolski telovadnici slavnostno zborovanje. Dvorana je bila nabito polna. Na galeriji se je kar trlo lju« dij, v telovadnici pa so si ljudje zadal napravili galerije, da so mogli videti. Na obeh straneh stolov so stale sokolske vrste. Na visokem odru so se postavili praporščaki sokolskih društev s prapori. Bilo jih je 16. V sredi je stal praporščak »Ljub. sokola« Miha Vcrovšek s staro častitljivo zastavo. Pozdravi. Zborovanje je otvoril starosta dr. Murnik, ki je izražal svojo radost. da ie doživel ta lepi dan. Pozdravil ie zastopnika češkega sokolstva br. Stepanka, ki se je na slavje pripeljal iz Prage in zastopnike hrv. in srbskega sokolstva. (Navdušeno ploskanje.) Nato je pozdravil s kratkimi besedami zastopnike raznih društev, pred vsem »Ljubljanske Čitalnice« (zast. polk. Milavec) in »Pis. podp. društva« (zast. prof. Pe-rušek in Podkrajšek), ker je ravno s tema dvema društvi »Ljub. sokol« v preteklosti skupno budil narod po deželi in prirejal narodne veselice. Nadalje je pozdravil zastopnika mesta Ljubljane podžupan® dr. Trillerja, drž. posl. dr. Ravniharja, preds. »Slov. Matice« dr. Ilešiča, zast. »Slov. Šolske Matice« in »Zaveze jugoslov. učit. društev« (zast. g. Jak. Dimnik) ter zastopnice slovenskega ženstva. na čelu z gospo dr. Tavčarjevo. Vse pozdrave je spremljalo viharno odobravanje. Nato je sledil pozdrav petdesetletnikom, od katerih so bili navzoči: Graseli, Martinak, Drenik, Skale, nato je preds. prečital imena onih. ki so že nad 30 let člani sokola. BiTo je lepo število teh mož. ki delujejo na raznih poljih našega javnega življenja. Navdušeno ploskanje je spremljalo njih imena. Pozdravi gostov. Nato so posamezni zastopniki sokolstva čestitali »Sokolu« k jubileju. Najprej je v lepem govoru pozdravil Čeh br. Stepanek v imenu »Leske Obce Sokolske«, jn je poudarjal, da smo od onih težkih let, ko je zletel sokol nad slovenskimi poljanami, delili Slovenci in Čehi skupno radost in žalost — ta bratska zveza, utemeljena na sokolstvu, naj ostane tudi za naprej. (Navdušeno odobravanje. Srbska godba zaigra »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa zbrana množica. Nato pozdravi v imenu »Hrv. Sok. Saveza« starosta dr. Lazar Car, ki se z zahvalo klanja ob jubileju »Ljub. Sokolu«, ker je bil on začetnik sokolstva na jugu. Nato izroči starosta »Zagrebškega Sokola«, predsedniku lep dar, bronasto lipo z vdelanim napisom, kot spomin na 50letni jubilej, ter konča svoj govor z besedami slovanskega pesnika Kolarja: kot posamezni listi smo slabi — kot lipa smo silno drevo. Dr. Murnik se je za lepi dar v kratkih besedah zahvalil, Nato pozdravi v imenu »Srbskega Sokola« br. Serdžan Budisiavljevič. Čestita »Ljub. Sokolu«, ki je pred 50 jeti prvi prinesel sokolsko misel na jugoslovanska tla. Obžaluje, da ni bilo mogoče, da bi ta jubilej v Ljubljani proslavili tisoči in tisoči jugoslovanskih sokolov — saj bi bila to proslava velikih zmag. Upa, da se to zgodi čez leto —■ ako ne. pa se pre] ali slej zopet vidimo pa sokolskem slavju, saj slovanski svet je velik. Nato ie čestital v Imenu »Slov. Sok. Zveze« »Ljub. Sokolu« starosta dr. Oražeu, — Spomni! se je velikih bojev, ki jih je izbojeval »Sokol«. Obenem pa čestita starosti dr. Murniku, kj ima največ zaslug. da stoji danes slov. sokolstvo tako visoko. (Viharno odobravanje.) Govor dr. Murnika. Po teh pozdravih se je dr. Murnik zahvalil za čestitke in je v daljšem govoru očrtal delo »Ljub. Sokola«. Pokazal je uspehe zadnjih let in poudarjal veliki kulturni pomen sokolske misli. Edino sokolska vzgoja vodi k silili samozavesti, ki zmaguje z geslom: Slovenec sem in kdo je več. Novi prapor. Po tem krasnem govoru slo dame obdale oder in gospa dr. Tavčarjeva ie v roke staroste dr. Murnika izročila novi prapor z besedami: »V imenu slov. ljub. ženstva izročam ti, brat starosta, novi prapor, ki naj ponosno vihra nad glavami sokolske čete. in naj si pribori istih zmag. kakor naš častitljivi stari prapor.« Starosta dr. Murnik je sprejel novi prapor z obljubo, da bo Sokol pod njim vedno zvesto služil sokolski ideji. Godba ie zaigrala »Naprej zastava Slave«. Bil je ginljiv treno-tek, da je malokomu ostalo suho oko. Nato ie br. Murnik izročil novi prapor br. Mihi Verovšku. da ga nosi. kot star zvest praporščak. V lepem govoru se je nato br. Murnik poslovil od stare častitljive zastave, ki je toliko let vihrala na čelu slov. sokolstva. »In kjer si ti zavihrala, je zasijal jasen žarek novega življenja. Videla sj boj za lepšo bodočnost. Naj bi tvoia mlajša hčerka videla uresničene naše cilje.« Praporščak Miha Verovšek je sprejel novo zastavo z besedami: Rad sprejemam novi prapor, ki ga bom nosil z isto zvestobo, kakor našo staro zastavo. Vendar se danes še ne poslovim od naše stare zastave. Dovoli brat starosta, da jo danes še nosim na čelu sokolskih čet.« Posestriine.« Nato ie zapel »Ljub. Zvon« »Sokolsko« pesem, zastave sok. društev pa so se poslovile od svoje stare zveste voditeljice in so se pobratile z novo sok. zastavo. — Nova zastava je lepo delo. dar ljublj. slov. dam. Sprevod. Nato je sokolstvo stopilo v vrste — pred »Nar. domom« pa se je zbrala velikanska množica. Sprevod se je začel ob pol ene. Na čelu je ja^ halo 32 sok. jezdecev, za njimi je šlo predsedstvo »Zveze« z gosti, na to 18 sokolskih zastav — za njimi Srbi in Hrvati, potem pa do 500 slov. sokolov. Na slavje je dospelo slov. sokolstvo dd vseh strani in so bila skoraj vsa društva zastopana. Sprevod je spremljala veilka množica po uticah — z oken pa se je vsipalo cvetje. Bil je krasen soln-čen dan — Pa tudi Ljubljana ie bila vsa sokolska. Mladina je pobirala cvetje, ki je letelo z oken in z njim obsipala sokola. Srbska četa je bila vsa v cvetju, obdana okoli in okoli od navdušene mladine. Pred mestno hišo. Sokolstvo se ie zbralo na Glavnem trgu. Posebna deputacija (Skale. Murnik, Rupnik in Franke) je šla k županu, da prinese pozdrav mestu, ki je že 50 let središče slov. sok. misli. Zupan je sprejel deputa-cjjo. obdan od občinskih svetnikov, zahvalil se je za pozdrav in čestital So_kolu k jubileju, želeč mu novih velikih zmag. (Medtem je ljudstvo na Glavnem trgu navdušeno pozdravljalo sokole. Trg je bil do zadnjega kota zaseden, celo na vodnjak so zlezli. Pri tem smo zapazili, da je orel na magistratu zgubil iz desne meč in da drži samo še žezlo v levi — menda v znamenju, da se bo o drugi petdesetletnici sokolstva vladalo po pravici in zakonu, ne pa z mečem in nasiljem.) Pohod Po mestu. Župan je burno pozdravljen prišel z obč. svetniki pred mestno hišo — in sokolstvo ie odšlo naprej pozdravljajoč župana1 čez jubilejni most, Sv. Petra cesto in Prešernovo ulico na dirkališče. Tam se je dalo vse sokolstvo skupno fotografirati; Skupina bo gotovo lep spomin na ta dan. Srbsko kolo. Nato Pa so Srbi zaigrali kolo in naenkrat so naši sokoli skupno s Srbi zaplesali kolo. Bil je krasen pogled, Nato so se razšli k obedu. Telovadba. Popoldne se je vršila telovadba v telovadnici »Nar. doma«. Tako nabito polna menda še ni bila telovadnica. odkar Nar. dom« stoji. Nastop Sokola ie dosegel krasen uspeh. Proste vale, balet «Barcarola« In orodne vaje — vse je bilo krasno in je želo vihar priznanja. Zvečer ie bila veselica, ki je zaključila siavje. Veselica je bila živahna — ves »Nar. dom« je bi poln. To je bil krasen sokolski 'dan. K nesreči v Litiji. K včerajšnjemu našemu porcK čilu se nam pojasnjuje: Ni res, da Je ponesrečena delavka ležala 9 ur brez zdravniške pomoči, res pa Je, da le naš železniški zdravnik 15 minut po nesreči že bil na licu mesta, ponesrečeno izpral in obvezal, kolikor je bilo mogoče. Ker po zdravnikovi izjavi ni bilo rešitve, in je štelo njeno življenje le na trenutke, smo jo pustili mirno ležati. Eno uro po nesreči je prišel duhovnik s svetim poslednjim oljem. Ker je ponesrečena zjutraj še dihala, sta prišla ob osmi uri zjutraj oba tukajšnja zdravnika, jo še enkrat umila in obvezala ter odredila, naj se pošlje v bolnico, nakar srno jo z osebnim vlakom ob 9. uri 14 minut odpeljali. Medpotoina je iz-' dihnila. Ni res. da so ji možgani ven viseli, marveč bili so otrpnjeni in videli so se, ker je bila lobanja prebita. Torej se je od zdravniške strani in tudi od strani uprave vse uredilo. kar ie bilo v danem slučaju sploh mogoče. Z velespoštovanjem Ivan Končan, načelnik postaje. Litija, 12, oktobra 1913. Tragedija v ulici della Guardija, pred porotnim sodiščem. »Dan« je prinesel v št. od 26. avgusta obširno poročilo o tragediji, ki se je izvršila okrog ene ure ponoči vt ulici della Guardia v Trstu. Žrtev* je bila 13in pol letna deklica Emilija* Bizjak, katero je ubil pomotoma Peter Ražern, misleč, da je ubil svojo ženo, — Da pokličemo čitateljem vso žalostno zgodbo zopet v spomin, ponavljamo na kratko, kako se je bila izvršila. * V ulici della Guardia št. 29. H. je stanovala družina Ražem. Med obema zakonskima Petrom in Viktorijo Ražem ni vladala sloga. Viktorija Ražem ni kazala ljubezni do svojega moža. Čeprav ne več mlada' (a v nevarni starosti), je vedno iskala prilike, da se ie mogla oddaljiti od doma ter se zabavati naokrog s svo-’ jimi prijatelji (ali bolje rečeno — s svojimi ljubčki). Njenemu možu Petru to seveda ni bilo neznano, zato je bil grozim ljubosumen, zakaj 011 je ljubil svojo ženo. Večkrat ji je očital nezvestobo, zatopa je bil v hiši po-gostoma prepir, Žena Viktorija jc navihana ženska, zato pa se je znala vedno izborno zagovarjati, tako da ni prišlo med obema nikoli ravno do najhujšega. Ona je živela dalje svojo pot, njega sta pa neprestano grizla ljubosumnost in dvom. Najhujše je bilo možu, ko je moral poslušati od svojih znancev razne pikantne in zbadljive opazke o svoji ženi, Ker se je to ponavljalo že prevelikokrat, sc je hotel prepričati sam enkrat na lastne oči, koliko je resnice o trditvah znancev. * Dobil je tri dni dopusta in svoji ženi je dejal, da odpotuje za par dni v svojo domačijo, kjer hoče prodati kos zemljišča, ki je bilo njegova last, To pa je bilo nalagano. Ražem ni odpotoval, ampak je samo odšel iz hiše ter se podal v mesto. Sklenil je. da bo zasledoval svojo ženo zvečer. Bil je najprej v gostilni, nato pa se je podal v kavarno »Tomaso«, kjer je izvedel od kavarnarja, da prihaja njegova žena večkrat tja z nekim kapitanom, s katerim se vleče okoli in se menda tudi izdaje za njegovo ženo. Tudi tisti večer ie bila z njim. Ko je Ražem izvedel za vse to, je vse zavrelo v njem. Sklenil je poiskati svojo ženo in jo pokončati, ubiti. Iskal jo je najprej okrog po mestu, naposled pa se je podal domov. Ves razburjen je stopil v sta« novdnje. V sobi je bila znižana petrolejka in je slabo razsvetljevala okolico. Površno je pogledal na posteljo njegove žene, in ko se je prepričal, da ni prazna, je pograbil za težak kol, planil Je k postelji ter udaril po speči; Zaslišalo se je ječanje groznih bolečin, nato pa je Ražem še potegnit iz žepa revolver in je ustrelil štiri strele na spečo. Nato se je hotel prepričati, ali Je njegova žena mrtva. Zato le pristopil bliže in io pogledal v obraz. Ta hip pa je spoznal, da leži v postelji tuja mlada deklica, katero je ubil. Objela; ga je groza in zbežal le na ulico ter izginil. V liiši pa je nastala' velika zmešnjava. Na strele so prihiteli ljudje in begali naokrog in ko so našli deklico mrtvo, je nastal krik. Tudi stražniki so letali od vseh strani H K. JURMAN wr LJUBLJANA *®a Šelenburg Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi, Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. mmpmbbm—ctMBMUMiui r 'm—naiw «ni''W»iH'ww^WAj)g