jLUTUojzen APRIL 1983 - ŠT. 7 in 8___GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA ? 2 3 5 1 4 1. maj — praznik delavcev v_______________________________-J Delavski praznik prvi maj. Dan v čast delu, trpljenju in delavskemu znoju. Izbojevan s silo: trikrat po osem ur vsak dan, za delo, za oddih in za spanje — življenjski ritem o katerem so sanjali in za katerega so odšli na ulice delovni ljudje leta 1886. In nato, vsakega prvega maja rdeči nagelj v gumbnici, objem, če je dovoljen in tudi če ni, demonstracije, pesem, internacionala, proletarci vseh dežel — združite se, združite se... Boj delavskega razreda traja že skoraj celo stoletje: v rudnikih, železarnah, na poljih in tovarnah, v ladjedelnicah. Strupeni prah je razjedal delavska pljuča, požrešnost za dobičkom je sesala zdravje, moč in življenje. Medtem so divjale vojne, svetovne, trpljenje, delavski sindikati, prišlo je do prve socialistične revolucije, nastajale so prve delavske države. Upor začet pred skoraj sto leti v Chicagu rodi prve sadove. Oblast v rokah delavcev, delo za sebe in tovariše, kapitalistični odnosi in izkoriščanje postaja preteklost. Prvi maj v deželi delavcev, brez strahu pred oblastjo, zaporov in odpuščanja z dela. Budnice, košare s hrano, zbiranje ob svitanju. Stroji ta dan počivajo, spomin hiti k reki, na poljano, kjer se zbere vse živo in posede. Pesem ob vrbah, slavnostno, praznično oblečeni ljudje. Dan ko praznuje delavski razred. Dan tako blizu tistemu, ki bo prekinil stoletno odtujevanje od dela, od drugega človeka, od sebe. Osem ur dela, osem ur oddiha in osem ur za spanje so izbojevani. To je bil šele začetek uresničevanja delavskih pravic — da razpolagajo s svojim življenjem, delom in močjo, da ne bodo hra- na, ki jo žre kapitalistični stroj, da delajo za sebe in svojo domovino, da odločajo o svoji usodi in prihodnosti. Za nami je mnogo praznikov dela; sedaj jih praznujemo drugače. Marsikaj se je spremenilo, toda delavski pozdrav je ostal isti, kakor rdeči nagelj, internacionala in cilj, da se pravice, ki še niso pridobljene dosežejo, že ustvarjene pa moramo čuvati in širiti. M. Jovanitič Tanjug V tej številki — O proizvodnji v prvih treh mesecih letos — na 3. strani. — Irak — naše tržišče — na 6. strani. — Kdaj nagrajevanje po delu? Z razgovora s predstavniki sindikata, v naši tovarni — na — 8. strani. — Prednostna lista čakajočih na stanovanje — na 9. strani. Preberite tudi druge prispevke! A. Lukatel Izdelave Vsem bralcem čestitamo ob dnevu O F in prazniku dela! Nadaljevanje iz prejšnje številke Stoletnica Marxove smrti »Kapital« knjiga nad knjigami Le eno stoletje je minilo, samo trenutek v zgodovini, odkar je umrl Karl Marx — veliki mislec revolucionar, tvorec znanstvenega socializma; vendar dokazujoč pravilnost markxističnega pogleda na svet, ki s svojo revolucionarnostjo navdihuje ljudi za spreminjanje »preklete sedanjosti«. »Marxovi nauki so mogočni, ker izražajo resnico«, je dejal že Lenin, pri tem pa izpostavil, da je vsa Marxova genialnost prav v tem, da je dajal odgovore na prašanje, ki jih je že zastavila napredna ideja človeštva. Njegovi nauki so nastali kot direktno nadaljevanje naukov največjih predstavnikov filozofije, politične ekonomije in socializma. Ob odkrivanju zakonitosti družbenega razvoja, posebno pa pri temeljitem analiziranju proizvodnih odnosov v kapitalizmu v katerem neustavljivo raste nova družbena sila — delavski razred, nosilec revolucionarne preobrazbe, je prišel Marx do edinega možnega sklepa o nujnosti nastajanja višje, socialistične družbene formacije. S tem je odprl jasno in široko perspektivo nadaljnega družbenega razvoja in hkrati dokazoval, da je kapitalizem le etapa v kateri se rojeva proletariat kot močan razred katere naloge je nedvomno podreti vse odnose, v katerih je človek ponižno, tlačeno, zapuščeno, prezirano bitje. Močno orožje za to preobrazbo, katero je mogoče izvesti le z revolucijo in z zlomom kapitalističnih okovov, je v Marxovem »Kapitalu«, knjigi, ki jo po pravici imenujejo »knjiga nad knjigami«. »Vsakdo, ki želi globlje razumeti misel dogajanja in pojava sedanjega časa ter, da deluje kot revolucionar, ne more tega doseči brez študija »Kapitala«, na kateremu temelji marksizem in Leninizem«, je dejal Rodoljub Čo-lakovič, ki je skupaj z Mo-šem Pijadejem prevedel to neprecenljivo Marxovo delo. Lomiti stare družbene odnose, prodreti v skrivnost kapitalistične akumulacije in presežek vrednosti, razumeti, da najeti delavec ne prodaja svoje delo ampak svojo delovno moč, na kateri kapitalisti ustvarjajo dobiček, prodreti v bistvo eksploatacije, zahteva kot uče pravi marksisti, vztrajen revolucionaren boj, ki bo zajel vse več delovnih množic, krepitev njihove zavesti, da so edina sila, ki lahko spremeni svet. »Tam, kjer gre za popolno preobrazbo družbene organiziranosti, morajo množice nase prevzeti delovanje, same morajo razumeti bistvo stvari, za kar zastavljajo svoja življenja..., vendar da bi do tega prišlo, da bi spoznali to bistvo, je potrebno dolgo vztrajno delo...« (Marx). Za današnji trenutek socialistične izgradnje je silno zanimivo Marxov pogled na enakost in pravico v socializmu kot prehodnem obdobju. Po njegovem je vsaka pravica uporaba enakih meril za neenake ljudi. Ko je tolmačil to Marxovo trditev je Lenin sklepal, da prva faza komunizma še ne more dati pravico in enakost, da bodo še obstajale razlike v bogastvu in to krivične razlike, toda ne bo pa mogoče izkoriščanje človeka po človeku. Nadaljevanje razvoja komunistične družbe, ki je uničila temeljno krivico, ko je odvzela proizvajalna sredstva iz rok posameznikov, mora uničiti še naslednjo krivico, ki je v delitvi sredstev za potrošnjo »po delu« in ne po potrebah. »Pravica nikoli ne more biti nad ekonomskimi možnostmi in temu pogojenemu kulturnemu razvoju družbe«, podčrtuje Marx in nadaljuje, zvest svoji viziji za višje stopnje komunistične družbe: Ko izginejo suženjski odnosi in z njimi nasprotja med umskim in fizičnim delom; ko delo postane prva življenjska potreba in ne le sredstvo za preživetje, ko z vsestranskim razvojem posameznika porastejo tudi proizvodne sile in ko bodo vsi viri bogastva obilnejši — takrat bo šele mogoče povsem prekoračiti ozko, bur-žuazno obzorje pravičnosti, takrat bo družba lahko na svojo zastavo napisala: »Vsak po svoji sposobnosti, vsakomur po njegovi potrebi.« Rosa Grčič (Tanjug) Neomajna in trdna je naša odločitev — ustvariti Titovo vizijo Jugoslavije Sedanje velike in resne ekonomske težave nas obvezujejo na še večjo odgovornost za popolno uresničitev te vizije. Začeta bitka za ekonomsko stabilizacijo terja od nas vseh, od vsega našega ljudstva, delavskega razreda, ustvarjalnih in vseh organiziranih subjektivnih sil veliko odločnost in disciplino pri uresničevanju ciljev srednjeročnega načrta družbenega razvoja, večjo in racionalnejšo proizvodnjo in štednjo, produktivnost, borbo za večji dohodek in ži- vljenjsko raven delovnega človeka, spoštovanje in vrednotenje človekovega dela. Z zavestno odgovornostjo vsakega delovnega človeka za svoje delo in z odločno borbo za samoupravljanje bomo prebrodili sedanji zahtevni gospodarski položaj in zagotovili pot za nadaljnji nemoteni družbenoekonomski razvoj naše dežele... (Iz prvomajskega pozdrava družbeno-poli-tičnih organizacij delovnega ljudstva Jugoslavije 1981) Mednarodni praznik 1. maj Prvi maj, mednarodni praznik dela je dan solidarnosti delavcev vsega sveta. Ta mednarodni praznik se proslavlja od leta 1890, po sklepu I. (pariškega) kongresa druge internacionale. Kongres je bil julija 1889. leta. Za dan mednarodne delavske solidarnosti je bil prvi maj proglašen v spomin na delavsko, stavkovno demonstracijo v Chicagu leta 1886, ki je bila zadušena s krvavimi policijskimi protiukrepi. Prve prvomajske proslave so bile v večih evropskih deželah že leta 1890. Tako kot čikaške demonstracije so tudi prvomajske proslave temeljile sprva predvsem na zahtevi po uzakonitvi osemurnega delavnika. Prvomajske proslave so dobile večji obseg in aktivnost po oktobrski revoluciji v letih revolucionarnega poleta, v razdobju 1918 — 1923. Poudarjene so bile zahteve za korenito socialno-ekonom-sko preobrazbo družbe. V letih pred drugo svetovno vojno so imele prvomajske manifestacije pretežno protifašistični značaj. V Jugoslaviji so bile prve proslave prvega maja v Sloveniji in Hrvaški leta 1890., 1891. leta v Srbiji, 1906. v Bosni in 1909. leta v Makedoniji. Prvi maj pišemo v angleščini May Day, v francoščini Premier mai, v nemščini Erster mai, v ruščini nepeee \iaa, v španščini Primeto de Mayo. TANJUG Proizvodnja v prvem četrtletju 1983 Z doseženo proizvodnjo v prvem četrtletju smo lahko zadovoljni, če upoštevamo vse težave, ki smo jih imeli pri nabavi surovin in dobavi rezervnih delov. Primanjkovale so predvsem nekatere vrste bombaža, kar je pogojevalo slabši tek strojev in povečano število pretrgov. Odprava pretrgov, posebno, če je število le-teh večje od normale, prekomerno obremenjuje predico na eni, in zmanjšuje količino proizvedenih količin na drugi strani. Če upoštevamo, da predstavlja vsako povezano mesto zadebelitev v preji je jasno, da je kvaliteta proizvedene preje slabša, kot bi lahko bila, če bi imeli na razpolago kvalitetnejšo surovino. Taka preja zmanjšuje možne učinke na nadalj-nih fazah proizvodnje. Na avtomatsko p revijalnih strojih se pričakovana produkcija previte preje zmanjša tudi do 50% posebno pri visokih številkah (Nm). Ker je možnost izbire surovin pri nabavi zelo majhna prihaja do tega, da uporabljamo za nizke številke boljši bombaž, kot je to potrebno in nam posebno za visoke številke manjka odgovarjajočega dobrega bombaža. Situacija ni veliko boljša pri predelavi sinte-tike. Nekaterih vrst, predvsem poliestra primanjkuje, drugih pa imamo od vsakega po malo. Te materiale moramo med se- boj mešati, da omogočimo normalno proizvodnjo. Sele sedaj se kaže opravičenost vlaganja sredstev v melanžirnico. Brez te melanžirnice bi bila proizvodnja v sedanjih razmerah zelo otežkočena če ne nemogoča. Pomanjkanje nekaterih surovin, predvsem poliestra najbolj občuti sukalnica efektnih sukancev. Skoraj vse efektne preje vsebujejo poliesterska vlakna. Pomanjkanje le-teh povzroča vedno večji padec proizvodnje efektne preje. Količinska proizvodnja v prvem četrtletju 1983 PREDILNICA: Primerjava je izdelana na doseženo proizvodnjo v kg izračunano iz števcev in planirano proizvodnjo za leto 1983 po kvalitetah. V tabeli je prikazano doseganje plana v rednem delovnem času in pa doseganje plana, ki smo ga dosegli z nadurnim delom v prvih treh mesecih. V tem času je vsaka izmena opravila po 6 delavnikov preko rednega delovnega časa. Količina proizvodnje, ki je bila izdelana v nadurnem delu znaša 149.311 kg. S to količino smo presegli plan za 8,07%. Brez nadurnega dela smo presegli plan za 4,55%. Skupna proizvodnja pa je za 12,62% večja od planirane. količin zaradi slabšega teka — večje število pretrgov pri visokih številkah, kar je posledica pomanjkanja odgovarjajočih surovin za visoke številke. Proizvedena količina v nadurnem delu 149.311 kg nam je omogočila, da smo skoraj v celoti izpolnili obvezo izvoza naše preje na konvertibilno področje. Razen nekaterih posameznikov je večina delavcev predilnice dojela resnost in težave v katerih se je znašlo gospodarstvo in z delom dokazuje, da je PREVIJALNICA: Zaradi že omenjene slabše kvalitete preje, je previjalnica dosegla EFEKTNA SUKALNICA: Pomanjkanje materiala in tudi manjša naročila za odločena premagati te težave. SUKALNICA: Proizvodnja sukane preje je izračunana iz števcev. Zaradi velikega števila pretrgov pri sukanju je število stoječih vreten večje od normale. Iz tega sledi, da bo dejanska proizvodnja nekoliko nižja od izračunane. Računana je skupna proizvodnja dosežena z nadurnim delom. Pregled doseganja plana sukane preje po mesecih: manj, kot bi v normalnih razmerah lahko dosegla. Previjalnica je skupaj z proizvodnjo doseženo v nadurnem delu dosegla: nekatere vrste efektnih sukancev so vzroki za nedoseganje plana v efektni sukalnici. PLAN IZDELANO IND. JAN 54.899 27.262 78,1 FEB 54.899 22.542 64,6 MAR 59.907 12.525(do 22.5.) 50,9 SKUPAJ 109.705 62.127 56,6 PLAN IZDELANO IND. JAN 222.127 275-699 124,1 FEB 222.127 268.358 120,8 MAR 255.564 286.579 115,- SKUPAJ 697.618 830.616 119.- PLAN IZDELANO IND. I JAN 498.624 547.123 109,79 FEB 498.624 554.724 111,25 MAR 568.743 599.965 105,43 SKUAPJ 1,565-991 1,701.810 108,6?| PLAN IZDELANO % Izdelano V NADURAH Izdelano SKUPAJ % M-4 291.450 325.061 111,5 26.75° 351.811 120,7 M-ll 303.711 289.240 95,2 18.933 308.173 101,5 ME- 67.536 58.827 87,1 4.384 63.211 93,6 0E 193.362 194.017 100,3 16.111 210.128 108,7 R-2 162.609 177.841 109,4 13.917 191.758 117,9 Sin+OE 831.537 889.433 107,- 69.216 958.649 115,3 |1,850.205 1,934.419 104,55 149.311 2,083.730 112,62 Analiza podatkov proizvodnje za 1. četrtletje nam pokaže, da dosegamo oz. presegamo plan pri M-4, R-2 in sintetiki (pri slednji predvsem po zaslugi neprekinjene proizvodnje na OE strojih za sintetiko). Pri M-ll in Mr ne dosegamo planiranih Proste strojne zmogljivosti smo uporabili za sukanje navadnih prej. V prvem trimesečju smo posukali 44.073 kg navadno sukane preje. Če efektni preji prištejemo navadno sukano dobimo doseganje plana ef. sukalni-ce 96,8%. Poleg sukalnih smo uporabili tudi proste previjalne strojne zmogljivosti, saj smo v efektni sukalnici previli 50.934kg preje. PRODUKTIVNOST Produktivnost za januar in februar je porasla v predilnici za 2,85% in sukalnici za 13,24%, nižja je v previjalnici in to za 2,19%. Razlog za slabšo produktivnost v previjalnici je predvsem v slabši kvaliteti preje. DELAVCI V času od 4. 1. do 21. 3. se je število delavcev v proizvodnem sektorju Nadaljevanje na 4. strani (Nadaljevanje s 3. strani) zmanjšalo za 6. Tako je bilo zaposlenih: 4. 1. 83 — 762 z vodilnimi v proizvodnji in laboratorijem — 21. 1. 83 pa 756 z vodilnimi v proizvodnji in laboratorijem. V tem obdobju smo priključili delavce vzdrževanja — skupno 73 in 4 delavce Iz zaboj arne. Na dan 21. 3. 1983 je število zaposlenih v proizvodnem sektorju 843. KVALITETA PREJE Glavne pripombe naših kupcev so predvsem na niansiranost preje, ki je posledica številnih menjav surovine med obratovanjem. Še vedno je preveč subjektivnih napak, kot so pomešanja raznih številk preje, kartonov, označb in nevestnega dela pri predenju in sukanju. Večjih reklamacij v tem času ni bilo. IZRABA DOPUSTOV Če hočemo doseči enakomerno izrabo dopustov preko celega leta moramo izrabiti v vsakem četrtletju četrtino predvidenega celoletnega dopusta. V tem četrtletju smo izrabili v predpredilnici 68% od predvidenega dopusta v predilnici 72,5%, v sukal-nici 50% in v efektni su-kalnici 72,5%. Procent izrabe kaže, da bo pritisk na dopuste v naslednjem obdobju večji in zaradi tega več zastojev. IZOSTANKI Skupni izostanki so se gibali od 15 — 20%, bolniški izostanki + porodniška 8,8—13%; bolniški izostanki od 4,8 —9,3%. Zanimivo pri bolniških izostankih je to, da smo 4.1.83. imeli 4,8% bolniške, čez 2 dni že 6,1 % in 25. 1. 83. že 8,5%. Ta ugotovitev daje misliti, ali morda nekateri ne izkoriščajo bolniške izostanke. N. Stanatovski Spremembe pri uresničevanju zdravstvenega varstva v delovnih organizacijah Na podlagi določil 6. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1/80 moramo delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani skrbeti za svoje zdravje in za svoje zdravstveno varstvo in smo zanj odgovorni. To skrb in odgovornost uresničujemo tako, da si na podlagi načel vzajemnosti in solidarnosti zagotavljamo zdravstveno varstvo v obsegu, ki ga zagotavlja zakon o tem, samoupravni sporazum o temeljih plana ter drugi samoupravni sporazumi in pogodbe, ki jih sprejemajo delovne organizacije sporazumno z občinsko zdravstveno skupnostjo. Iz materialnih stroškov delovne organizacije se zagotavljajo sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela, ki nastajajo zaradi zakona določenih potreb varstva pri delu in varstva delovnega okolja. To varstvo obsega: — preventivne zdravstvene preglede: a) osebe, ki opravljajo delo na nočni izmeni, b) osebe, ki delajo v neprimernih delovnih razmerah (ropot, zaprašenost, neprimerno delovno okolje), c) osebe, ki opravljajo dela in naloge, ki so življenjsko nevarne (vozniki viličarjev, delavci pri vzdrževalnih delih, itd.), — ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo (rekreacija, preventivno okrevanje, preventivna vzgoja udeležencev v cestnem prometu, predavanja o škodljivih posledicah kajenja, o posledicah alkoholizma itd....), — posebno zdravstveno varstvo delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo (starejši delavci, delavci z zdravstvenimi okvarami, delovni invalidi, itd), — posebno varstvo pri delu (varstvo mladine, žensk, ki delajo na nočni izmeni, varstvo nosečnic itd. . . .) Delovne organizacije po določilih zakona o zdravstvenem varstvu prevzamemo stroške v zvezi preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter stroške medicinske rehabilitacije obolelih in poškodovanih. Če obseg tega varstva presega dohodkovne sposobnosti delovne organizacije, si delavci zagotovimo pravico do predpisanega varstva v okviru delovne organizacije in drugih širših oblik združevanja sred- stev, lahko pa tudi v okviru občinskih ali drugih zdravstvenih skupnosti. Pogoje za upravičenost do solidarnostnih sredstev se določi s samoupravnimi sporazumi. Z denarno kaznijo 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje po 135. členu Zakona o zdravstvenem varstvu delovna organizacija za prekršek: 1. Če v svojem samoupravnem aktu ne uredi zadev, ki jih mora urediti po zakonu oziroma drugih samoupravnih sporazumih in pogodbah zdravstvene skupnosti. 2. Če odreče ali omeji pravice komu, ki mu po zakonu oziroma samoupravnem sporazumu o temeljih plana, drugem samoupravnem sporazumu in pogodbah zdravstvene skupnosti pripadajo in za katere izvedbo je DO odgovorna. Sankcionirani so še drugi prekrški delovnih organizacij, ki jih na tem mestu ne navajamo. Gornja določila Zakona o zdravstvenem varstvu so podlaga za ukrepanje in sprejemanje pogodb in samoupravnih sporazumov z občinsko zdravstveno skupnostjo. Zdravstvena skupnost Slovenije je 30. 3. 1983 obravnavala samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 (Aneks št. 27). Zaradi neugodnih gospodarskih razmer, v katerih se je zmanjšal dohodek v delovnih organizacijah, so v srednjeročnem razdobju predvi- deni manjši dohodki zdravstvenih skupnosti, ki sklepajo pogodbe, samoupravne sporazume z izvajalci zdravstvenega varstva. Na podlagi določil Zakona o zdravstvenem varstvu samoupravni sporazum predvideva, da delovne organizacije prevzamejo izplačevanje nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni v celoti. Do sedaj smo izplačevali nadomestila v DO samo do 30 dni odsotnosti z dela. Odsotnost nad 30 dni zaradi bolezni pa je bremenil občinske zdravstvene skupnosti. Po samoupravnem sporazumu bodo zdravstvene skupnosti še naprej v celoti pokrivale stroške za nego družinskega člana, pogrebnine, potne stroške, pri uveljavljanju zdravstvenega varstva in stroške v zvezi z porodom. V izplačevanje se prenašajo v delovne organizacije stroški zaradi poškodb na delu vključno ambulantno, bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija poškodovanih delavcev s prevoznimi stroški. Delegati občinskih zdravstvenih skupnosti so se na skupščini zdravstvene skupnosti Slovenije 30. 3. 1983 opredelili, da se prenese izplačilo hranarine v celoti in stroški v zvezi poškodb pri delu s 1. 1. 1984 in ne že 1. 6. 1983. Odložitev prenosa izplačil na DO so delagati utemeljili, da se bodo DO lažje pripravile na prenos pristojnosti iz občinskih zdravstvenih skupnosti na DO ob pričetku novega leta. Zaradi prenosa obveznosti se delovnim organizacijam znižuje splošna prispevna stopnja, ki jo plačujejo DO iz osebnih dohodkov in dohodka Kartonske škatle za embalažo vse bolj izpodrivajo dražje lesene zaboje. Cena lesenih je okoli 840.— din, cena kartona pa okoli 150.— din. Kljub tem moramo z kartoni pazljivo ravnati, saj tudi ta cena predstavlja kar precejšen strošek. Na sliki: razkladanje zloženih kartonov s tovornjaka. delovne organizacije. Višino znižane prispevne stopnje bo po predhodnem soglasju združenega dela predpisala skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Litija, ki usklajuje interese delovnih ljudi litijske občine na področjih zdravstva. Organizacija združenega dela (DO) je upravičena do solidarnostnih sredstev v Občinski zdravstveni skupnosti za pokrivanje stroškov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo, poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Delovna organizacija je upravičena do solidarnostnih sredstev v občinski zdravstveni skupnosti za pokrivanje stroškov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poškodovanih oseb pri delu in oseb s poklicnimi boleznimi: — če je uresničila predpisane varstvene ukrepe, — če je zagotovila predpisane preglede svojih delavcev, — če bi stroški za zdravstvene storitve v posameznem koledarskem letu presegli 10 % sredstev, ki jih je temeljna organizacija združila v občinsko zdravstveno skupnost za zdravstvene storitve iz dohodka Ob izpolnjevanju vseh teh pogojev bo občinska zdravstvena skupnost povrnila nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, kateri presegajo 10 % sredstev, ki jih je DO združila za zdravstvene storitve. Naša delovna organizacija še ni izdelala temeljite analize s finančnimi podatki katera sredstva bodo bremenila delovno organizacijo po novih predpisih in samoupravnih sporazumih. Značilno je, da je bil sprejet zakon o zdravstvenem varstvu v 1. 1980, vendar smo posamezne določbe zakona začeli podrobneje obravnavati ob sklepanju samoupravnih sporazumov med združenim delom in občinsko zdravstveno skupnostjo. V naši delovni organizaciji je upoštevajoč težino dela in druge vzroke, bolniški stalež visok, saj je bilo v letu 1982, 6,8 % odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb na delu in izven dela. Komisija varstva pri delu je 9. 3. 1983 obravnavala spremembe prenosa izplačil nadomestil odsotnosti zaradi bolezni, poškodb na delu in drugih obveznosti. Pri nas se trudimo za večjo količinsko izdelavo preje in v zvezi s tem za zagotavljanje osebnih dohodkov. Na podlagi analiz bomo morali sprejeti ukrepe, da bo DO s skupnim prizadevanjem odpravljala vzroke, ki pogojujejo obolelost zaposlenih, poškodbe na delu ali zdravstvene okvare. V primerih opustitve ukrepov iz varstva pri delu, ki bodo v vzročni zvezi z nastalimi poškodbami na delu, bo morala DO zahtevati od odgovornih oseb povrnitev škode (odškodninski zahtevek). Stroški za zagotavljanje zdravstvenega varstva se povečujejo v delovnih organizacijah s povečano participacijo tudi pri uporabnikih zdravstvenega varstva. Delovna organizacija prispeva za preventivno zdravstveno varstvo velika finančna sredstva. Upravičeno pričakujemo, da bo zdravstveni dom Litija v svobodni menjavi dela naročene zdravstvene programe (preventivne zdravstvene preglede) tudi opravil. Delovne organizacije imajo omejena finančna sredstva. Najemamo posojila za nabavo surovin, zato je razumljivo razmišljanje in obotavljanje DO pri podpisu samoupravnih sporazumov med OZS in DO. Vprašajmo se, kdaj se bo vključila v sanacijo razmer medobčinska zdravstvena skupnost, na čigar območju je celotna bolnišnična dejavnost, kako in v kolikšni meri se bo v sanacijski program vključilo osebje zdravstvenega doma, kako se bomo v »gospodarski krizi« obnašali uporabniki zdravstvenega varstva. In končno: kakšen vpliv bodo imeli vsi »preventivni finančni ukrepi« na zdravstveno stanje prebivalstva. Zdravstvena skupnost Litija nam je na zahtevo Izvršilnega odbora DO odgovorila zakaj v 1. 1982 OZS izkazuje izgubo, na drugi strani pa izkazuje zdravstveni dom Litija zaključni račun za leto 1982 s presežkom. Obrazložitev OZS Litija je realno prikazana. V odgovoru pa ni zagotovil, da bodo solidarnostna sredstva medobčinske zdravstvene skupnosti v 1. 1983 tudi zagotovljena. Zaradi usklajevanja interesov v občina je bila skupščina občinske zdravstvene skupnosti preložena. Morda bomo v manjši meri iskali krivce za nastali položaj, in s skupnimi ukrepi in obnašanjem uspeli zagotavljati zdravstveno varstvo na temelju ustavnih načel, vzajemnosti, solidarnosti in enakopravnosti ljubljanske regije in tudi zavarovancev na katerem področju so zaposleni prebivalci iz območja naše zdravstvene skupnosti. Da bomo te smotre dosegli, bomo morali naše odločitve vnesti v zakonska določila, da bodo solidarnostna sredstva zagotovljena s prelivanjem vloženih sredstev, teh zavarovancev v OZS, kjer s svojci živijo. Tako bodo odpadli očitki združenega dela, uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva v občini. Na osnovi teh načel je DS Predilnice Litija na priporočilo SIS za zdravstvo Predilnice Litija in Izvršilnega odbora sprejel sklep o pokriva- S preselitvijo finačnega, komercialnega in kadrovsko splošnega sektorja v nove upravne prostore, so se tudi pojavili nekateri problemi glede prihoda na delo, ker ni ure za žigosanje in pa glede prehajanja iz upravne stavbe v sektor vzdrževanja in proizvodni sektor in obratno. Zato je glavni direktor v mesecu marcu izdal navodila, kako se moramo delavci ravnati ob prihodu na delo in odhodu z dela, ter kako se med delom prehaja iz upravne stavbe v sektor proizvodnje in vzdrževanja in obratno. Delavci v sektorju vzdrževanja in v proizvodnem sektorju morajo ob prihodu in odhodu z dela žigosati kontrolno kartico. Delavci v upravni stavbi pa se morajo, dokler ne bo montirana kontrolna ura, vpisovati lastnoročno v posebne knjige. Direktorji sektorjev so odgovorni, da delavci prihajajo točno na delo in da tudi točno odhajajo z dela. Med delovnim časom pa je odhod oz. prihod iz upravne stavbe v sektor proizvodnje in sektor vzdrževanja in obratno možen samo z dovolilnicami oz. s posebnimi iz- nju izgube OB ZS Litija iz 1. 1982, povečano prispevno stopnjo, ki bo bremenila dohodek DO od L 6. 1983. Franc Lsjak var. ing. kaznicami, ki jih je izdal kadrovsko splošni sektor. To pomeni, da morajo delavci, ki zapustijo poslovno stavbo, imeti to izkaznico, s katero se izkažejo pri vratarju, varnostniku oz. v vložišču. V primeru, da zapustijo delovno mesto oz. delovno organizacijo pa morajo imeti dovolilnico. Tudi za prehajanje iz proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja velja, da mora imeti delavec posebno izkaznico ali dovolilnico, s katero se izkaže pri vratarju, varnostniku. Posebne izkaznice so prevzeli direktorji sektorjev, ki izdajajo posameznim delavcem izkaznice, kadar po potrebi odidejo iz poslovne stavbe v proizvodni ali sektor vzdrževanja in obratno. Pripominjam, da imajo delavci Varnosti strogo naročeno, da izvršujejo navodila prihoda in odhoda delavcev v upravno zgradbo in obratno. Zato mora vsak delavec, ki gre mimo vratarja, varnostnika, imeti dovolilnico ali legitimacijo, kajti delavca, ki bo brez dokumenta, bo napotil nazaj na delovno mesto. Anton Primožič r f o ( K er. C ^ -4- -\ O C r i I p'- CL i r < i 4 I r * o % r c o £ < 5- Foto: M. Gorjanc Arhiv T.D. Izlake! J lake£ C ~ f A I -5 y £ (C A, 3° * 'PŠ! Jm y -^4'vVpJ ----V- 1q s\A Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana