Poštnina ptedana * gotovfaf. teto LXI
V Ljubljani, v torek 3. januarja 1933
Štev. 2 a
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
S£0 VEHE
Telefoni uredništva: dnevna služba 2099 — nočna 2996, 2994 in 209«
ček. račun: Ljubljana št. 10 650 in
10.34') zt> inserate; Sarajevo štv. 7503. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznlkn
Realna garancija
Angleški svetovui imperij prehaja po svetovni vojni v novo dobo svoje politike. Imperij ui bil nikaka tvorba globljih političnih zasnov, ki bi bila vzrastla iz genialnosti tega ali onega angleškega političnega državnika. Tvorba britskega imperija je mnogo bolj veriga izredno dobro uspelih in z zdravo pametjo izrabljenih slučajev, ki so se zdeli z politično logiko često celo v nasprotju, a so v nadaljnem razvoju vendarle obstali, ker so bili plod globokih gospodarskih interesov. Vsa osnovna raznolikost angleških dominijoiiov, poldomiiiijonov in kolonij se ni držala skupaj z drugim hotenjem, ko samo z zavesijo skupne rasli, od katere so vse veje iu vejice angleškega imperija dobivale zadosti življenjskega soka.
Oe jo bila v svetovnih političnih okoliščinah pred vojno zavest skupne rasti dovolj močen razlog za obstoj britskega imperija, pa je po svetovni vojni v uovili okoliščinau nastopila za Anglijo z ozirom na imperij nova naloga. Težave svetovnega gospodarstva so londonski linančni trg zelo oslabile. Gotovi deli britskega imperija, ki so bistvo zvez« z Anglijo čutili predvsem v moči angleške trgovine in angleških financ, so v zadnjih letih pokazali povečano teženje po ločitvi od Londona, od katerega niso več toliko dobivali, kakor so želeli. Če pa ima London že v upravljanju imperija tolike težave, potem ni čudno, če kaže čedalje bolj tendenco, da se oprosti starih političnih tradicij in obveznosti, ki mu v okviru imperialne politike ue morejo več nuditi nikake koristi in olajšave. Svojim imperialnim članicam je zato Angliji dolžna, da vodi napram Evropi silno oprezno politiko. Kakšno'?, boste vprašali.
Dominijoni in kolonije žive z Anglijo v zavesti zgolj interesne skupnosti. Razkrojevalne težnje v imperiju more Anglija premagati le s jk>-litiko brani De interesov zgolj brilskih imperialnih narodov. Brž, ko bi nastopi! le en dogodek, kjer bi groaila vojna hi bi bila Anglija v ta dogodek le malo zapletena po obveznostih, ki nimajo nič 8 Kupnega z imperijem, b to povzročilo silne pretresljaje konstrukcije imperialne stavbe. Vsak član britskega imperija se izživlja danes v svojih naravnih gospodarskih smereh, ki jih ue določuje več politika Loudona, ampak jih narekujejo zahteve moderne trgovske politike. V odločitvah evropsk;h konfliktov zato London ui več samostojen iu svoboden, kakor je bil u. pr. za časa Napoleona ali celo še neposredno pred vojno, ko 6e je imperij v svoji današnji strukturi šele tvoril. V vseh evropskih političnih odločitvah sodeluje London danes s skrajno previdnostjo. Na evropskem kontinentu ne sme nikjer izbruhniti vojna, dokler Anglija ne najde pravilne rešitve odnosov nevtralnih držav do vojskujočih se velesil. Le ta oblika angleškega udeleževanja v evropski politiki je danes za ves angleški imperij edino možna in za vse članice imperija sprejemljiva. Najboljše pa je za Anglijo, ki se ne sme zaplesti v nobeno vojno, da ne pride v nevarnost kompaktnost britskega imperija, če se vsaka vojska sploh prepreči.
Seveda angleška politika v bistvu zalo ni postala nič bolj miroljubna nego je bila poprej in nič menj bojevita kakor je bila za časa mogočnih angleškeh osvajalcev sveta. Zgodovina namreč še nikdar ni izboljšala človeškega značaja; le okoliščine nalagajo angleški diplomaciji dolžnost, da je danes v vseh okoliščinah kar najbolj miroljubna. Če pa je že angleška diplomacija miroljubna, zahteva zato Anglija tudi od drugih narodov, da so miroljubni! Značaju angleškega puri-tanizina — a hkrati tudi angleškim interesom popolnoma odgovarja velika skrb angleških vo lilnih krogov, da se vse mirovne ustanove v svetu še bolj izpopolnijo. Ženevska Zveza narodov mora pravilno rešiti razorožitveni problem, haaško razsodišče in svetovna gospodarska konferenca morata vrniti svetu novo vero v možnost mirne rešitve nesrečnih gospodarskih in političnih zapletljajev. Angleški pacifizem tako ne temelji le na izvestnih idealih, ampak sloni v angleškem javnem mnenju na vsem onem, kar angleškim interesom v danem trenotku najbolj prija. Iz vsega tega izvira, da je angleška miroljubna politika v toliko iskrena, v kolikor je primorana, da v gotovi bodočnosti prepreči vse konflikte med državami, kjer bi lahko nastal požar, ki bi potegnil tudi Anglijo za seboj.
Če pa se britski svetovni imperij ne čuti več dovolj močnega, da bi započel in vodil vojno na tej ali oni strani, je pa ravno zato njegova povojna politika najtrdnejša opora iu garancija za mir med vsemi narodi. Vsi narodi, ^i vodijo iskreno miroljubno politiko, so zato lahko sigurni, da jih bo v njihovemu stremljenju po ohranitvi miru angleška diplomacija zmiraj podpirala. Žalibog londonska diplomacija v tem teženju nima še popolnoma svobodnih rok in je zato Cesto evropska kritika nad navideznimi nasprotji londonske politike razumljiva. Nemci na primer mislijo, da Anglija zato ne podpira nemškega »miroljubja«, ker da vse uradništvo angleškega zunanjega ministrstva in posebno admiralitete žive pod stalnim vtisom »pospešenega Irancoskega oboroževanja«, ki se v Sredozemlju kosa z italijanskim. Neodvisnost angleške diplomacije napram francoski je zato, pravijo Nemci, silno obremenjena in zato v vprašanju rešitve evropskih problemov, ki se postavljajo v Ženevi, Anglija ne more tvegati zmage one radikalne angleške teze, ki odgovarja miroljubnim zahtevam evropskih in izvenevropskih narodov. Nemci se v tem seveda motijo, ker njihova evropska teza je na dnu vse kaj drugega nego miroljubna Vezanost Anglije na Francijo je v resnici ie nov dokaz, da Angiija bas v sporazumu s Francijo vidi najboljšo bodočnost za mir — rt* m let,
Revizionistična kampanja se nadaljuje
Nemci zahtevajo Pomorje
Berlin, 2. jan. Vsi nemški listi poudarjajo v svojih zunanje-poHtičnih pregledih, da je preteklo leto prineslo bogato žetev nemški zunanji politiki, kolikor je stremela ta vsa povojna leta za revizijo mirovnih pogodb. V polit i enih krogih nikakor ne skrivajo, da bo Nemčija šla po sedanji poti naprej in da bo še v tem letu tudi oficielno načela s katerokoli pretvezo vprašanje revizije meja. V Lozani se je otresla težkega bremena reparacij in v Ženevi ji je Francija priznda enakopravnost glede oboroževanja; versaMlska pogodba se je torej pričela krušiti.
»Trinajst let je trajala trdovratna borba za Versailles v nepremičnih postojankah« piše katoliška »Germania«. »Dosegli smo nekaj posameznih uspehov, posamezne utrdbe so padle v roke napadalca, tudi umakniti smo se včasih morali, ker so branilci vzitrajno držnli fronto. Nato je prišla lakota in gosj>odarska stiska ter zdrobila oba nasprotnika, napadalec je pripeljal nove sile in po sistematičnem in strahovitem ognju se je končno posrečil glavni napad; Nemci so se dvignili iz svojih postojank in začela se je premična vojna na prostem, ki se je čedalje bolj razvijala v prid napadalcem. Versaillska utrdba se je stresla, revizija koraka! <
V političnih krogih z veseljem ugotavljajo, da je Franciji v teku krepka evolucija javnega mnenja o vprašanju nedotakljivosti pogodb. Nikakor ni več verjetno, da bi se v francosko zunanje ministrstvo vrnili ljudje, kakor Tardieu ali T^ival, ki so trdovratno branili črko mirovnih pogodb, saj j« danes cel« oficielna francoska zunanja politika ubrala povsem novo pot, tako da lahko trdimo, da se Je Francija skoro postavila na čelo revizijoni-stov samih. To velja seveda kolikor gre za reviiijo določb gospodarskega značaja, in glede vprašanja vojaških klavzul; s tem da se je Francija uprla plačevanju svojega dolga Ameriki, je prelomila pogodbo glede ureditve medzavezniških doleov. Ker je Francija prelomila to pogodbo, tako režo-nirajo v Berlinu, je sama pred vsem svetom dala dokaz, da niso mednarodne pogodbe večne in da jih je treba revidirati, kadar jih eden izmed pogodbenikov ne more izvesti. Herriot je prav zato, da bi bila francoska politika v vsakem pogledu dosledna, zahteval, da Francija plača december-ski obrok Združenim državam in tako izpolni pogodbo. Nemci trdijo, da so oni toliko manj dolžni izvršiti versa.illsko pogodbo, keT jim je bila ta vsiljena. (Nemški diplomati seveda radi pozabljajo, da se je Francija uprla plačilu svojega dolga Ameriki, ker je odpustila Nemcem reparacije, s katerimi je plačevala ta dolg, in sicer v prepričanju, da bo tudi Amerika velikodušno napravila križ čez svoje terjatve. Op. ur.)
Francija je priznala Nemčiji enakopravnost v oboroževanju pod pogojem, da z novo pogodbo o nenapadanju, ki bi vezala vse evropske države, zagotovi sebi sami in svojim zaveznicam, posebno Poljski varnost. »Germania« n. pr. pravi, da si Francozi nikdar ne bodo zagotovili varnosti ne s svojo armado ne s tisto, s katero naj bi razpolagala Zveza narodov, pač pa bo najboljše jamstvo za varnost revizija mirovnih pogodb. List prihaja do zaključkov, ki ne puščajo nikakeea dvoma več o bodoči akciji nemške diplomacije za revizijo meja. »Revizija ni nikakor vprašanje bodočnosti.« piše list. »temveč naloga sedanjosti in prihodnje leto evropske politike mora potekati v znamenju te revizije, sicer se bodo izpolnile temne napovedi pesimistov. Pogojev, ki jih je Herriot stavil v Ženevi za priznanje enakopravnosti, Nemčija nc bo izpolnila, pač pa bi lahko ponudila Franciji roko za sklenitev kakega »evropskega Lokama«, ako bi t» slonel na drugačnih določbah, na drugačnih mejah (!) in na drugačnih moralnih načelih kakor versaillska mirovna pogodba.
Poljska protestira
Berlin, 2. jan. Tukajšnji dopisnik pariškega »Journalac je poslal svojemu listu pofočilo, v katerem se bavi z nemško akcijo za revizijo meja. Dopisnik pravi, da se je informiral o tem v kompe-tentnih krogih. Prejel je odgovor, da Nemčija nikakor nima namena sama na razjorožitveni konferenci sprožiti vprašanja poljskega koridorja, to je Pomorja. Seveda bi nastal povsem ov jx>lo£aj, ako bi ostale države hotele spraviti to vprašanje v zvezo z zadevo varnosti in bi zahtevale od Nemčijje, da jamči za sedanjo poljsko mejo. Nemčija ni niikdar priznala koridorja in tega stališiia nikakor ne namerava izpremeniti. Če pride to vprašanj« v ženevi na dnevni red, naj se droge držav« ie dance
zavedajo, da bo morala Nemčija hvtooH javno to stališče in zavrniti podpis pogodbe, ki bi jamčila za sedanji status quo med Poljsko in Nemčijo.
Varšava, 2. jan. Okoli 50 poljskih organizatorjev jo sestavilo spomenico v angleškem jeziku, v kateri protestiraj« proi nemški propagandi za revizijo meje. Spomenica je bila razposlana po vsem »vetu. V njej je reieno. da s« današnje meje mnogo bolj pravične, kakor so bile pred .svetovno vojno V Nemčiji se nahaja še danes en milijo® Poljakov in v Rusiji poldrag milijon. Nemci 'Innoe zahtevajo Po morje ali tako zvani koridor. Gotovo je. da ne bo Poljska odstopila niti pedj zemlje, kaj šele Pomor-je, brc« kateresa ne more živeti ne |M>liticno ne gospodarsko. Nemci bi radi vzeli Poljski neodvisnost in bi radi u postavili direkten stik z Kuitij« tor t ta namen uničili Litvo, Letsko in Letijo.
Mussolmi ne odneha
Italija zahteva revizijo
London. 2. jan. ž. Italofilski »Obeerver« v poročilu iz Rima piše o stanju fašističnega režima in zatrjuje, da se fašistična zunanja politika ne bo prav nič spremenila. Z državami, s katerimi je Italija v prijateljskih odnošajih, bo ostala še naprej tako in bo skušala te zveze še okrepiti. Z državami, s katerimi Italija ne živi v popolnoma prijateljskem sožitju, bo skušala Italija razjasniti vse nesporazume, in če to ne bo mogoče z besedo, jih
bo Italija z dejanji prisilila k sporazumu. (I) Mu-ssolini in vsi Italijani, tako piše »Observer«, trdno verujejo, da so povzročile mirovne pogodbe Italiji velikansko škodo in da so kompenzacije, ki bi jih morala dobiti Italija pri razdelitvi vojnega plena, izostale. »Observer« na koncu naglaša potrebo, da se dajo Italiji gotove konccsije, da bi ta z narodom tako prenapolnjena država lahko izvedla svojo oks panzivnost
Kako ie Romunija prestopila prag novega leta
V znamenju demokracije m izboljšanja
KukareM, 2. jan. ž. S prihodom Maniua se je v Romuniji politični položaj zelo spremenil. Izvršile so se tudi spremembe v sestavi uradniškega kadra, čeprav v omejeni meri. Do značilnih sipre-memb je prišlo zadnje dni v vodstvu policije in železniškega ravnateljstva. Glavni ravnatelj državnih železnic Joanitesou je podal demisijo, ki je bita sprejeta. Joanitesou je bil prej aktivni častnik ter je bil upokojen kot general. Nadalje je domisi-joniral glavni ravnatelj pošte in brzoja va, prav tako upokojeni general. 20. decembra 1988 pa je domi-sijoniral tretji general Stangaciu, ki je bil glavni ravnatelj državne tajne policije. Na njegovo mesto bo postavljen dr. Evgen Blanu.
Ti generali so bili postavljeni na omenjene j>o'ložaje pred dvemi leti. ko je zavladala diktatura prof esorja Jorge. Man iu je bil vel i k sovražn ik teh imenovanj ter je vedno smatral, da vojaške osebnosti ne smejo zavzemati onih mest državi, ki so namenjena meščanskim osebami. Omenjeni trije generali so dobro vedeli, kakšno stališče zasrtoipa Maniu ter so raje samiti odstopili, da se izognejo prisilni uipoltoojitvi.
Gots]>odarslci položaj Romunije pa seveda ni blesteč, ker se v tako kratkem času tudi po najboljšem režimu ne da popraviti. Letošnji proračun se bo končal z rekordnim deficitom 10 milijard le-i jev! Če abstraihiramo od naravnih posledic goepo-! darske krize, je ta ogromni deficit po velikem delu i zakrivljen po bajeslovnem zapravljanju in korupcija bivšoga režima profesorja Jorge. Pod demo-i kratično kmečko vlado dr. Maniua se je inkaso državne blagajne vsaj v toliko izboljšal, da dobivajo od prvega dne nastopa dr. Maniujeve vlade do (la-
da tudi v svojem prijateljstvu do Francije ne gre preko gotove meje — zopet v interesu ohranitve miru. Japonsko-kitajski konflikt v Ženevi tudi ne more dovesti angleških diplomatov do one neodvisnosti razsodbe, ki jo je v problemih Pacifika angleška diplomacija v preteklosti že tolikokrat izvedla in še to največkrat v korist imperija samega. Interesi avstralske in novozelandske diplomacije namreč preveč nasprotujejo japonskim interesom, da bi London mogel Japonsko proti Kitajski podpreti vsaj z isto silo kakor jo podpira Pariz. Toda to je tudi le v korist miru. ker kolikor toliko brzda japonski imperializem.
Posledice te angleške politike se v vsej evropski diplomaciji čutijo predvsem kot čim močnejša zavora napram vsem radikalnim stremljenjem svetovne politike. Da se v nobeni zadevi ne pride prehitro do rešitve, to je danes edina taktika angleške diplomacije, ker je prepričana, da je prenagljenost za mir v Evropi, pa tudi za izravnavanje njene gospodarske hegemonije v svetu le škodljiva. S tem, da Anglija zasigura čini daljši miren razvoj dogodkov v Evropi, upa, da bo v procesu preoblikovanja nove gospodarske in politične vsebine sveta svojim interesentom, ki so edini najsposobnejši tvorci britanske imperialne skupnosti, zasigurala ono stopnjo uspeha, ki bo današnjo navidezno drugoredno vlogo Anglije v svetovni politiki postavila v mednarodnem pogiedu zopet na prvo mesto.
ne« uradniki redno svoje plače kakor tudi npoko-jenc.i svoje p kojnine, dočim so za vladanja Jorge ostajali po več mesecev brez plače.
Kador poroča: KraLj Karel je sprejel predsednika vlade Maniua in člane vlade, ki so kralju čestitali za novo loto. Maniu je imel pri tej priliki govor, v katerem je naglasi! svoje prepričanje, da se bo roirmin.skem.u narodu posreJilo prebrestii (Sedanje težave. Poudaril je tudi popolno solidarnost vseh živili sil romunskega nareda, ki so strnjene okoli prestola.
Kralj Karel se je predsedniku! vlade zahvalil 7/i če«! ;lke in dejal, da I ud i on goji vero in nado vlade v zboljšanje bodočnosti ter naglasi!, da bo vedno ostal čuvar tradicij romunskega naroda.
Nato je kralj Karel sprejel člaine diplomatske ga zbora, ki so mu z doyenom kardinalom rnsgrem Dolcijem na čelu prišli v imenu zastopniikov tHJj,;h držav voščit novo leto.
Uspešna pogajanja za moratorij
Rukarešt, 2. jan. ž. Miniister Lugrceanu se že dva tedna mudi v Ženevi in Parizu na čelu romunske delegacije, ki se pogaja za ureditev važnih finančnih vprašanj. Pogajanja potekajo usodno in bo Romunija najbrž dosegla odgoditev plačila svojih inozemskih dolgov do 16. marca 1033. Začasen sjx>-razuim je bil podipisan v Parizu, s čemer je pridobila Romunija na času. Pogajanja ee nadaljujejo radi sklenitve končnega sporazuma za likvidacij tega vprašanja.
Resolucije kongresa v Turčanskem S v. Martina
Slovaki zahtevajo avtonomno
Praga, 2. januarja. 28. in 29. decembra 1932 se je vršil v Turčanskem Sv. Martinu velik zbor Hlinkove ljudske (katoliške) ter Ra.zunove narodne (evangeljske) stranke. Zborovanje, ki predstavlja enotno fronto vseli Slovakov za avtonomijo, je sprejelo politični program za vse Slovake brez razlike fiolitičiiega, socialnega ali verskega mišljenja. Nastopili so Hlinka, dr. Tiso, Razliti in drugi voditelji slovaškega naroda, ki so izjavili, da so Slovaki svoj narod. Zgodovina |x>zna v celem svojem toku dva naroda: češki in slovaški. Pittsburški dogovor, ki je šele omogočil z.edinjenje Čehov in Slovakov, je bil sestavljen na pri/nanju češkega i n slovaškega naroda in na priznanju popolne narod-no-politič,ne avtonomije Slovakov. Slovaki danes bolj odločno nego kdnrkoli preje zahtevajo, da se točke pitlsburšikega dogovora lojalno izpolnijo.
Zborovanje je za tem z velikim navdušenjem sprejelo resolucijo, ki zahteva državno-pravno priznanje slovaškega narod« in podelitev atvonomije v smislu 1000 letne tradicije in sklepov čeških in slovaških zastopnikov v Pittaburgu. Slovakija ntora dobiti slovaško zakonodajno skupščino in samostojno slovaško vlado, odgovorno tej skupščini, v skupnem če-ško-slovaškem parlamentu |xt se imajo obravnavati santo skupne finance, vojaške zadeve in Muauja politika. Nemudoma pa uioru sedanj«
češkoslovaška vlada izpolniti zahteve Slovaiko*, kar sc tiče slovaškega narodnega verskega šolstva. Tako katoliška kakor evangeljska stranka odločno odklanjata brez.konfesionalno državno šolo in zahtevuta šolo, ki spoštuje versko prepričanje in verske zahteve staršev.
V resoluciji je nadalje rečeno, da Slovaki ne morejo sprejeti zadnjo šolsko reformo De-rerja. Slovaki zahtevajo na slovaških šolah učne knjige v slovaškem jeziku. Slovaki zahtevajo tudi, da se ustanovi tehnika za Slovake. Profesorji, ki nimajo maturitetnega izpita iz slovaščinc, morajo ta izpit nad n ud no napraviti. Naposled poziva resolucija vse Slovake, da naj pozabijo verske in razredne razlike ter skupno delajo na ohranitev slovaškega jezika in slovaške narodne kulture.
Po programu „Velikega besvdnika"
Buenos Aires, 2. januarja. Po več kot 21 um
debati je mestni svet Buenos Airesa ob vročini 37 stopinj sprejel predlog, da se iz vseli mestni! bolnišnic, sirotišnic in podobnih zavodov odpustijo redovniki kakor tudi redovnice.
Dunajska vreme-ska napoved. V splošnem bo še večinoma jasno, na zapadli Avstrije pa se bodo pojavili visoki oblaki. Tam kjer ie me;'la. se bo temperatura nekoliko dvignila, morda se bodo tudi megle zača-sno razkadile.
Nove smernice g. Rooaevelta
USA opusti dosedanjo politiko izoliranosti
London, 2. Jan. AA. Waahingtoofiba dopisnika
dveh velikih konservativnih lisrtov »Daiily Telegra-pha« in »Tiimesat gledata ameriško politiko v letu 1933 takole: Leto« pride konet dosedanje politike izoliranosti, ki jo izvajajo v Amoriki ie od Ilar-dinga dalj«. Dopisnik >Daily Teiegirnphac trdi, da prihajajo tako v republikanskih kakor v demokratskih krogih do spoznanja, da je sodelovanje z Evropo potrebno. Vsa Amerika, pravi dopisnik, ]e prepričana, da je politika izoliranosti, ki so jo ameriške vlade izvajale v zadnjih letih, obrodila zelo slabe sadove. Posebno se ]*> dopisnikovi sodbi toga zaveda Rocsevelt, ki je povabil več odličnih po-
Wt3cov h demokratskega In repidMikanskega tabora na vrsto razgovorov, na katerih bi izmenjali
predsednikovo sodbo in sodbo zastopnikov ja/vmega mnenja.
Se določneje piše depisnik »Tkneeat, ki posebno naglaša, da so vsi listi v novoletni Številki napovedali, da bo vlada preuredila dosedanje smernice zunanje politike. Dopisnik z zadoščenjem ugotavlja, da se sme zdaj, ko sta se Rooeevett in lloo-ver pogovorila, pričakovati, da pride do nekaterih odločitev, glede katerih sta si obe stranki edini, še preden se Rooeevolt preseli v Belo hišo.
Prihodnji četrtelk se bo vršil sestanek med več senatorji in poslanci. Dopisnik »Timesat misli, da
bo Pooservelt pri tej prBflki podal glavne »memtce svoje zunanje politike.
Washington, 2. jan. i Roosevelt je ra četrtek poklical k sebi voditelje domokratsike »Irnnke. Govorijo. da je Boosevelt sklenil, da takoj po 4. marcu skliče kongres k izrednemu zasedanju, da ge predvsem reši vprašanje proračunskega deficita. V ta namen namerava Roosevelt znižati vse državne izdatke za 25%. Novih davkov, razen na pivo in vino, Roosevelt ne b<> razpisal. Z demokratskimi voditelji bo proučil vse zunanjepolitične probleme in namerava »peljati Ameriko iz dosedanje »splendid isolation«.
Pojasnilo k novim davkom
Belgrad, 2. januarje. A A. V »vrho enotnega j	i*vrievania določil zakona o nak-
nadnih in izrednih kreditih k proračunu dr-iavnih dohodkov in izdatkov za leto 1932-53 in rlede izredne doklade na neposredne davke je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal potrebna navodila davčnim ustanovam.
Po določilih 61. 8 zakona o naknadnih in izrednih kreditih »e bodo prispevki odmerili i>o progresivnih tabelah na skupno vsoto dolžnega neposrednega davka i izjemo splošnega in skupnega davka na po« lov ni promet.
Da se bo laže in praktičneje poslovalo, se bodo ti prispevki odmerili posebej na davke, ki se sumi tirno plačajo, in posebej na ualužbenski davek in rentni davek.
Po čl. 71 zakona Ivo služil za temelj odmere prispevek (doprinos) k davkom, ki se bodo sunili r no kniižili in skupno izterjali. Pri davku na rento Do po čl. 61 služil kot temelj davek na posamezne vloge odnosno račune, davek pa se bo odmeril v sumarnih seznamih pri usluž-bonskem dnvku. Ta davek se bo pobiral samo od tistih delodajalcev, ki plačujejo ta davek v gotovinL
Odmera doprinosov in davkov v davčnih
flavnih knjigah se more izvršiti najkasneje do onca septembra vsakega leta.
Čl. 9 zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih dohodkov in izdatkov za leto 1932-33 Se izpremeni v odstavka 37-11 s prvim členom zaKona o neposrednih davkih tnko, da pride namesto 3%, to je 3 Din za zgradbe, ki so postale podvržene davku do 31. decembra 1931, b%, to je 6 Din in za zgradbe, ki so postale davku podvržene po tem roku, po 12%, to je 12 Din.
Ker je ta zakon stopil v veljavo 26. decembra 1932, se bodo ta določila pri odmeri najemninskega davka pri novih stavbah izvajala od i. januarja 1933 dalje.
Ta novodila dalje pravijo, da se v določilih čl. 10 zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih dohodkov in izdatkov za leto 1932-33 črta podnaslov in nadomesti z odstavkom 40 zakona o neposrednih davkih. Po tej iizpremenibi se bo od 1. januarja 1933 dalje oflpisoval davek tudi za zgradbe, ki so deležne davčnih olajšav, v primerih, ki jih navaja odst. 40 zakona o neposrednih davkih, /a pošiljanje prijav pri teh zgradbah veljajo ista določila kakor za druge stavbe.
Jugoslovanski novinarji v Zakopanih
Variava, 2. januarja. AA. Pat poroča iz Zako-panov: Na banketu, ki so ga priredbi na čast jugoslovanskim gostom, so bili razen zastopnikov oblastev tudi znani književnik Osendovski, ravnatelj poljske brzojavne agencije Roman Pazinski in druge ugledne osebnosti. Govorili so predsednik redakcijskega odbora Veržinskij, narodni poslanec dr. Radovanovič, šef odseka centralnega
Eresbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta ibrah, zastopnik oddelka za tisk pri poljskem zunanjem ministrstvu, književnik Osendovskij, novinar Mahilskij in dr. Kuhar. Po banketu je bila zabava, kjer so gostom pokazali med drugim tudi narodne igre poljskih planincev. V nedeljo so si gosti ogledali zimsko letovišče, ob 18.20 pa so odpotovali v Varšavo.	.tal
Koroški pevci vendar pridejo
Belgrad, 2. januarja. Iz dobro poučenih krogov smo zvedeli, da bo koroška deželna vlada izdala skupni potni list slovenskim pevcem, da s* bodo ti lahko podali na koncertno turnejo po Jugoslaviji. Ker so avstrijska oblastva odklonila vizum slovenskim pevcem, niso naša oblastva kazala posebno razpoloženja za to, da bi izdalo skupni vizum nemškim pevcem iz Banata, ki bi radi šli pet v Avstrijo. Končno se je vprašanje rešilo na zadovoljiv način, in sicer bodo policijska oblastva v obeh državah izdala potne liste pevcem obeh narodnosti po načelu reprocitete.
Koroški pevci nameravajo prirediti koncert tudi v Belgradu, in sicer v dvorani Kolarčeve ljudske univerze, kjer se vršijo vsi večji koncerti v prestolnici. Tu se za koncert zanimajo v prvi VTsti priseljeni Slovenci.
Zvišan e cen špirita
Belgrad, 2. januarja. AA. Finančni minister jt v soglasiu z ministrskim svetom določil cene vsem vrstam špirita in sicer: dehidrirani špirit za mešanje z bencinom, franko špiritna tovarna odnosno postaja za dehidriranje: 1 kg 5.77 Din; špirit za smodnik, franko Obiličevo: 1 kg'11.60 Din; špirit za doma, franko kupčeva postaja: 1 liter 10.20 Din; špirit za kurjenje, franko kupčeva postaja: 1 liter 8,20 Din; špirit za kislino, franko kupčeva postaja: 1 liter 8.20 Din; špirit za industrijske namene, franko kupčeva postaja: 1 liter 8.20 Din; špirit za o;ačenje vina za izvoz, franko kupčeva postaja: 1 liter 6."5 Din. Z istim sklepom je odrejeno, da se mora mešanje špirita in prodajanje mešanice z bencinom pri prodajalcih ra debelo in ra inerijah bencina začeti 15. ianuarja j t. 1. Od 15. februaria 1933, ne bo veš dovoljeno uporabljati v državi čistega bencina.
Belgrajske vesti
Belgrad, 2. januarja. 1. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščm je bila danes razprava proti bivšemu orožniškemu kaplarju Jos'pu Florjancu iz Polže!« v Savinjski dolini, ki je v službi ubil v Brestoviku tamkajšnjega občinskega delovodjo. Sodišče ja obsodilo Florjanca na tri leta robije in na povra-; čilo vseh stroškov.
Smrtna ho*a
Dva smrtna slučaja vsled nesreče smo imeli v noči novega leta. V neposredni bližini vižmarske-ga kolodvora je prišel preblizu osebnega vlaka vozečega ob 5.45 proti Kranju samski mizarski pomočnik Hinko Podobnik iz Idrije. Stroj ga je hudo ranil na glavi, nezavestnega so prinesli v čakalnico, kjer ga je zdravnik obvezal, duhovnik pa mu je podelil sv. odvezo in sv. poslednje mazi-| fjenje. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnišnico, a na poti je ponesrečenec umrl, — V Stanežicah it. 35 pa je isto noč izdihnil posestnik in mizarski mojster Franc Švajger, star 53 let. Pri stavb-; nem delu v Mednem je par dni prej padel na stop-I nlcah tako nesrečno, da si je prebil lobanjo. Nezavestnemu je v pozno v noč duhovnik podelil sv. odvezo in sv. poslednje olje, po polnoči pa je > umrl ne da bi se r«vedel. Zapušča ženo in štiri sinove.
Zagrebška vremenska napoved. P« večini megleno, hladno, možne so slabe lokalne padavin« zlasti v zahodnih predelih.
Delovanje III. internacionale na zapada
Kako je bil zamišljen puč v Španiji
Barcelona, 2. januarja. Policija mrv.Hčno nadaljuje poizvedovanja, da odkrije kolovodje komunistične zarote, ki je imela namen, da ee proglasijo v Španiji sovjeti. Na Silvestrovo sta bili aretirani v Barceloni dve ženski, od katerih je ena, Amalija lleras, ljnbavnica enega i/med kolovodij, ki se še vedno skriva. Raaen teh dveh žensk je policija aretirala tudi tista dva moška, ki so ju policaji pretekli četrtek, 29. decembra 1932 nenadoma zalotili v neki reinizi, priklicani po eksploziji, ki se je tam vsled napačne manipulacije nenadoma zgodila. Ta dva moška sta takrat zbežala, sedaj so ju pa našli in spoznali v njih znana komunista Antona Girala in Jožefa Balarta. Obadva sta se bila v Španijo vrnila iz Francije.
Poročila iz Scvilic pravijo, da so imeli zarotniki svoje celice tudi v tem mestu. Do zdaj je policija tukaj zaprla štiri nsebe. katerih imena raenkrnt noče še izdati. Na Silvestrovo popoldne so agenti zasledili v ulici Snn Luis Komunistično zborovanje, na katerem je neki delavski delegat, ki se je nedavno vrnil iz sovjetske republike, nameraval podati svoje poročilo in instrukcije, kako naj bi se organizirali povsod po Španiji sovjeti.
Oblast je sedaj prepričana, da je železni-čarski štrajk bil organiziran od komunističnih elementov in da nikakor nima samo gospodarskega ozadja, španski komunisti nikakor ne razpolagajo s fondi, ki so potrebni za to, da se tiskajo dnevniki, razpečavajo manifesti, najemajo avtomobili in nabavlja orožje. Očividno
da dobivajo velike vsote od tretje internacionale v Moskvi. Pri tej priliki se desničarski vliirtti zaganjajo v katalonsko vlado, češ, odkar obstoja avtonomna oblast, je policijska služba
popustila. To pa ni res, kajti Barcelona je že
davno, še iz monarhističnih časov, centrala vseh revolucionarnih elementov, ker ie največje delavsko središče iberskega polotoka. Sicer pa so prevratni pokreti v zadnjem času navadno veliko bolj živahni v Sevilli, ki je šipnnsko mesto v najodličnejšem pomenu besede, liaš katalonski policiji se je zahvaliti, da je bila komunistična zarota odkrita in naglo zadušena.
Novi dokumenti, ki jih je policija našla, potrjujejo, da se je bilo komunistom posrečilo pridobiti zase veliko voinkov v različnih regimentih. Revolucija l»i bila morala izbruhniti 10. januarja, tajna organizacija pa. ki je vršila priprave zanjo, se jf imenovala »Grupo nnar-iiico 1x3« Bohemios<. Konstntiralo se je tudi, da je večina bomb, ki so jih našli tako v Barceloni kakor tudi v drugih krajih polotoka, bila IVonstniirana na vojaški način kot ročne bombe. d oči m so sedaj španski teroristi uporabljali izključno samo bombe z mašinerijo na uro.
Zopet bombe
Barcelona, 2. januarja. AA. Danes ob pol 2 Je v pomorskem predmestju eksplodirala bomba. Eksplozija je napravila ogromno materialno škodo. Policija jc aretirala 6 pripadnikov ekstremi-stične stranke. Njihova imena jc policija našla pri lastniku zaloge bomb, ki jo je te dni odkrila.
Generalna sfauha ni izbruhnila
Madrid, 2. januarja. AA. Splošna 6tavka železničarjev, ki so jo kot predakt revolucije zamislili komnuisti in anarhisti, ni izbruhnila. Na vseh progah vlada popoln mir in vsi uslužbenci delajo normalno.
Polom de Valerove politike?
Nova irska sšranfaa za spravo z AngUjjo
Dnbfln, 2. jan. AA. Snoči je dulbiinnki žuipan Byme govoril o novi irski stranki in o njenih ciljih Glavni cilji nove irake stranke bodo tile:
1.	ukinitev gospodarske borbe z Anglijo;
2.	vpostavitev prijateljskih odnošajev i Veliko Britanijo, da se s tem izboljša položaj irske trgovin« in poljedelstva;
3 spoštovanje pogodbe, ki daje 25 odborom pol-
Novo leto v Nemčiji
nomočja. izpremenibe n*J se terrSe le l norimi pogajanji;
4. izboljšanje poloiaja svobodne irske državo tako da bi tudi severna Irska tvorila s svobodno irsko državo zvezo 32 odborov.
Dublineki župan je mnenja, da 'bo nova stranka imela v irskem parlamentu lahko 80 ao 90 poslanskih mest.
Hindenburg poziva k edinosti
Berlin, 2. jan. tg. Pri sprejem« doptomatov na
dan novega leta pri llindenburgu je doyeu nutioij Orsenigo izrazil pceebno upanje, da se bo spLošno gospodarstvo zopet dvignilo z alravimi mednarodnimi trgovinskimi odno&aji, kii ao prvi pogoj za blagostanje človeštva. Na.prej je treba rešiti problem brez|>oselmo«ti. Hindenburg je v srvo-jtjm odgovoru priznal, da je treba najprej pomagati narodnemu gosjiodarstva, vendar pa je treba prej kot podlago vseh mednarodnih odnošajev zopet obnoviti medsebojno zaupanje.
Pri sprejemu nemške državne vlade je državni kano'er general Schleicher posebno nanašal, da se je Nemčija vrnila na razorožMveno konloren-<;o, na kateri se mora doseči ramena splošna razorožitev in enaka varnost za vse države. Če se poleg tega še posreči, vrniti nemški mladini v okviru milice pravico do obrambe države, bo « tem storjen velik korak za poravnavo notranjih nasprotetev. Od predsedstva nomškega državnega »bora je napravil obislk pri llimleuburgu samo sooialnodemo-kraUki pxipredsedni>k Ldbe, d očim narodnosooiali-»tieni predsednik Ctori.ng n,i prekinil svojega dopusta. Pri sprejemu državnega sveta se je izrekla že->ja, da bi se vendar našla poravnava interesov med državo in posameznimi deželami.
Novoletna številka »Lokal Anzeigerjac objavlja intervju s Hindenburgom, ki se sam kot star mol x»stav!ja za zgled mladini. Dokler lxi njegovo telo »e za kakšno porabo, bo on stal za koristi domovine, dokler ne pade. Najte*ja dolžnost dria.mega po-liavarja pa je, da se mora vodno 'očiti od unol, g katerimi je sodeloval, ker strankarwt>o požira preveč mož. Hindenburg j« prisegel gvojo prisego in jo Im držal. Narodn pa pravi Hindenburg: Bodite edini, edini! Bolje je, da si resni možje »eiejo v roke, kakor da «■ molijo pceti pod nos. Domovine ae sinemo ljubiti samo ob nedeljah, temveč jo pojaviti tako visoko, d« človek pri tem pozabi sam nase. šlo I hi samo korak n korakom, vendar borno /,držali, te si bomo zvesti. -
Pobojev ni konec
Essen, 2. jan. tg. V zapadni Nemčiji je bilo ob novem letu mnogo krvavih napadov, tudi političnih. V Oieesunu so narodni socialisti streljali v uredništvo lista »SoziaidentokraUMche Zeilungt in razbili vsa okna tiskarne, pri čemer jc bilo s streli ranjenih osem oseb. mod njimi tri smrtno nevarno. V Friedrichsfeldu je komunist zjutraj na novega leta dan nadlegoval ljudi, ki so šli v cerkev, in t noiom grozil »tražniku. ki jc potem potegnil revolver in napadalca ustrelil. V \Vaune-Biekelu jc 70 razgrajačev napadlo dva stražnika. Pobili so ju na tla in pretepli. Stražnika sta oddala 13 strelov iu ranila enega napadalca.
Fašistična „Fehme" deluje dal e
BeHin, 2. januurja. Zasluga, da se je izvedelo za umor narodnega socialista llentscha ki so ga »justificirali« njegovi lastni tovariši, gre njegovemu prijatelju Urbunu. voditelju h i t -lerjevskih n«|xulalnih čet. Pogre&il je namreč svojega prijatelja in se je obrnil na policijo, ki je na njegovo večkratno intervencijo uvedla preiskavo. Hitlerjevci zdaj besne proti Urbanu, češ, da je tudi on izdajalec. Urban dobiva vsak dan brezimna pisma, v katerih mu groze z smrt-tjo. Teh groženj je toliko, da je Urbuuu oblast dovolila, da sme imeti pri sebi revolver. Nemško zunanje ministrstvo je pozvalo nemškega poslanika v Rimu, naj intervenira pri italijanski vladi, da izroči morilca nacionnliicga socialista Hentschn, ki jc zbežal v Italijo, nemškim oblastem.
Vlada g. Mašanova ni trdna
Sofija, 2. Jan. L Na jutrišnji dopoldanski seji sobranja se ho bolgarska vlada predstavila parlamenta. Predsednik bolgarske vlade Mušanov ge ie vedno na vso moč trudi, da pridobi za svojo vlado narodne liberalce, za katere sta rezervirani dve ministrski mesti. I)aueg sa se vsa njrgsva tozadevna pogajanja končala i neuspehom, kar narodni liberalci vztrajajo pri svojih zahtevah. Na drugi strani pa je dal danes podpredsednik sobranja časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da bodo narodni liberalri kljub temu. da niso vstopili v drugo Ho-šanovo vlado, isto podpirali, ker njihov program odgovarja programu narodnega bloka. Vendar pa nekateri politični krogi ne izključujejo možnosti, da se ho nova Mušanova vlada, ki ne razpolaga z zadostno večino, kmalu znašla v parlamentu t zelo težkem položaju.
Nemšho-ruska antanta?
Pariz, 2. januarja, tg. »Journal« poroča, da so bila senzacionalna poganja med nemškim državnim kanclerjem generalom Schleicherjem in ruskim zunanjim komisarjem Litvinom sredi decembra v Berlinu in da sc jc pri tem sestanku nemški diplomaciji zopet enkrat z dosedaj neznanimi sredstvi posrečilo, pridobiti si gospodujoč položaj Nemčije nn ruski šahovski deski Posledice tepn novega nemško-ruskegn zbli-žanjn sc bedo kmalu pokazale v splošni evropski zunanji politiki.
Kmeiie se puntalo
r*jnaj, 2. januarja. AA. Kakor poročajo današnji listi, se pripravlja več tisoč kmetov na pohod na mesto Vorau, kjer se že teden dni vrše demonstracije proti oblastvom. Kmetje hočejo namreč izsiliti, da oblasti izpuste več njihovih sosedov, ki niso hoteli plačevati prispevkov v bolniško blagajno in jih je oblast zaprla, ker denarja ni mogla izterjati.
Štajerska vlada je odredila, da se odpošlje v Vorau 200 orožnikov in četa vojakov, da napravijo red. Bati se je, da nc pride do spopadov med njimi in demonstrantu
Japonska ofenziva
Tokio, 2. januarja. A A. Japonske čete so začele novo ofenzivo v Mandžuriji, da preženo iz pokrajine Jehol (ki je kitajska!) kitajske , »upornike« preden jo popolnoma zasedejo. 5 Peking, 2. januarja. AA. Japonci so davi bombardirali in zavzeli kraj Čanhnjhuun.
Kam je namenjeno to orožje?
Pariz, 2. ,nn. tg. V pristanišču Rouen so odkrili nusterijozno afero s tihotapljenjem orožja. Že vec dni so opnzovaLi v tem pristanišču tajno nalaganje orožja in m uniči je na razne parnike, ki so bili namenjeni v Južno Ameriko. Ti paruiki so dobili nova imena, prekrstili so jih v kolumbijske pomožne križarke in imajo zastavo Kolumbije. Francoski puruik »Dinard« in angleški parnik >Ro-yal Highlander« sta že odplula s takim tovorom v Paro Zakurjen pa je tudi že neki norveški parnik. Vsi trije paruiki so dobili jeklene oklope in so jih sivo |Hibarvali. Vsa municija, ki se je naložila na te parnike, pa je bila skoro izključno napravljena v Avstriji, potem prepeljana v Gdansk, potem pa jo je nemški vlačilec >Atlas< prepeljal v Rouen. Prvo Havasovo poročilo o teh dogodkih je izšlo samo v enem listu, ki so ga takoj zaplenili. (Pariški listi šele danes prinašajo nekatere podrobnosti. Tem trem parniknm so dali nova Imena in jih tn-do francoski mornarji zaenkrat prepeljali do Be-lema na Portugalskem. V pristanišču Rouen so policijske oblasti aretirale sumljivo osebo, češ, da vohuni za državo Peru.
London, 2. januarja. AA. V soboto in nedeljo ss divjali n«d Irsko, zapadno Anglijo in Škotsko hudi viharji. Ponekod je vihar dosegel hitrost 90 milj na uro. Največ škode je vihar povzročil na južnem Irskem. Tu so bili ponekod poškodovani valolomi in nekatera železniške Droge.
Atentator na sof 'sfeo katedralo ndhrit
Lukscmburg, 2. ianuarja. AA. Preiskava jc dognala, da je bil Bolgar Konstantinov, ki so ga našli 8. novembra preteklega leta. to je tisti dan, ko bi imel priti pred poroto zaradi zverinskega umora nad župnikom Kochom 27. aprila lanskega leta, atentator na katedralo v Sofiji leta 1925, ko je bomba ubila več ko 10J ljudi in razdejala katedralo.
Demanti
Moskva, 2, januarja, tg. Oficioznn poročila trdijo, da so popolnoma izmišljene vesti o tem, da bi bilo prišlo do boja med ruskimi in poljskimi letali, nri čemer da bi bila ubita dva ru-skn letnica, in da se take vesti najbrž širijo strani romunskih krogov, ki imajo interes nn tem, da bi »e poljsko-ruske razmere poslnbšale.
Budimpešta, 2. januarja, ž. V Gyoru je danes več brezposelnih delavcev priredilo pohod lačnih k mestnemu magistratu. Policija je brezposelne žc na poti hotela razpršiti. Pri tem je prišlo do ostrega spopada med policijo in brezposelnimi delavci, ki so zahtevali dela in kruha.
Btev. 2.
>SLOVENEC<, dne 3. januarja 1933.
Stran 3.
Dr. P. Regalat Čebulj na potu v Rim
Pred nekaj tedni na« je tanenndila vest, da je Imenovan naš p. Regalat, mi ga enostavno kličemo po stari šegi — ex minister — namreč provin-cialis za apostolskega penitenciarija v Rimu. Tedaj smo se spogledali. Zakaj nehote nam ob taki novici poleg čuvstva slovesa tudi vprašanje prevzame: in kdo ga bo nadomestoval? Kdo bo vodil
Slovenski
Merlebach-Franeija, 28. dec.
Sveta noč, blažena noč... — Dete božje v jaslih leži, — grešni zemlji radost deli... — Radost božično, ki je kakor čudež, v katerega sredi sajastega oaračja, zmaterializiranega mišljenja in stisk tudi naši Slovenci več trdno ne verujejo, radost božična ki kljub vsemu zaziblje vse v nekaj lepega, bi je kakor spomin.
Znano je, da v Franciji božič ni to, kar pri nas na Slovenskem: praznik tihe, svete zbranosti, ko niti pri znancih ne delajo veliko obiskov, ker je sveti dan posvečen predvsem verski in družinska skrivnosti. Tu je božič predvsem družabni praznik, dan, ko si vse išče razvedrita v veseli družbi, najrajši pri pivu v restavrantih in podobnih lokalih. Tu v obmejni Loreni, ki je vedno veljala za zelo katoliško, pa le še prevladuje božič v našem smislu. Se nocoj na tepeini večer sem nehote obstal pred restavracijo, iz katere so se oglašali številni in še dosti ubrani glasovi: Sveta noč, blažena noč, tako se mi je vsaj zdelo, da jo jiojejo slovensko. Potem sem pa le razločil: Stille Nacht, heilige Nacht...
Merlebach, središče lorenske premogovne industrije, se razvija prav šele po vojni. Slovencev je do L 1919 bilo tu komaj par desetoric. V na-daljnih 10 letih se je število morda ]>ostoterilo. Danes jih je — radi že dve leti trajajoče tendence iznebiti se tujcev — znatno manj, vendar še vedno tvorimo za Poljaki najmočnejšo skupino inozcmcev. Tudi svojega duhovnika imajo samo Poljaki in Slovenci, Cehi in Italijani ne. Slovenci imamo tukajšnjo staro župno cerkev tako rekoč v zakupu in jo smatramo kar za svojo, vendar imajo nekako prednost Poljaki, [*> številu, času in tudi po verskem udejstvovanju
v Franciji
O naših Slovencih je težko trditi, da so versko zelo zavedni ali celo goreči. Včasih se utrne nekaj, pa spet ugasne, da te kar zebe. Morda bo sčasoma prišlo tako: sensim sine sensu? Božični in velikonočni prazniki, ki jih razmeram primerno (»skušamo kar mogoče slovesno praznovati, naj bi vžiga li vedno nove iskre I
Lani smo imeli prvič slovensko polnočnico, čeprav ob veliki udeležbi, vendar še nekam tiho in boječe. Leto« pa že samozavestno in prvi, ob pol 12. Prehiteli smo Poljake. In pritrkavali smo po naše, da je kar privzdigovalo.
Prišlo je tudi mnogo domačinov, med njimi tajnik ravnatelja premogokopne družbe, učitelji in drugi, ki so jih privabile prelepe naše božične pesmi, spremljane od le|>o ubranega orkestra. Melodije naših božičnih pesmi so vzbujale pozornost in zanimanje že prej pri vajah, tako da je bil cerkveni zbor povabljen na bnzičnico, ki jo je tukajšnja mestna občina priredila v novem otroškem zavetišču in je tam kot prvi odpel dve pesmi ob navzočnosti župana, ravnatelja premogokopne družbe, občinskega zastopstva, učiteljev in drugih. Ci. župan je prav posebej zrazil priznanje in zahvalo za sodelovanje. Tudi krajevni časopis je poročal. Gotovo lepa reklama za nas Slovence, ki nas še vedno nekateri zamenjavajo s Cehi, Slovaki ali Poljaki! Po restavracijah in drugod so si domačini pripovedovali, da smo Slovenci imeli najlepše |>etje v cerkvi. Žar nebes se utrinja...« in vendar se kljub zgoraj povedanemu ni utrnilo nič božičnega v premnoga slovenska srca. Morda jih j je bilo polovica ali več, ki niso bili ne pri polnoč-! niči, ne pri sv. maši na sveti dan! Bog ve, ali I bo še kdaj prišel božič k njim?	S. S.
tako vzorno iu e takim umevanjem kongregauijo gospodov seniorjev? Kdo akademike? Kdo kongre-gacijo gos|>o<iičen, ki jo vodi že malone 25 let? Kdo še vse druge posle — skrite in vendar delo in moža zahtevajoče? l'a ga ni, ki bi docela odgovarjal!
Razumemo, da Rim ne kliče vsak dan in vsakogar. In za tako važno mesto [>olno odgovornosti, kliče najbolj vestne in izkušene. Apostolski peni-tencijar — je služba, ki jo opravljajo pri treh velikih rimskih bazilikah izbrani redovniki vsega sveta. In sicer pri sv. Petru: konventuali, pri kv. Mariji Večji (Sla Maria Maggiore) dominikani in pri sv. Janezu Lateranskem: očetje frančiškani Neposredni njihov predstojnik je kardinal imenovan: Poenitentiarius maior, od njega pooblaščeni upravljajo službo spovednikov za najbolj zapletene, težke, pridržane in zamotane slučaje. Vsaka večja narodnost ima svojega spoved n ka. P. Regalat je imenovan za nemško narodnost, ker dovršeno obvlada poleg drugih tudi ta jezik.
Primerno je, da se ob tej priliki spomnimo tudi njegovega dosedanjega dela. Vzgojil je več kol eno generacijo na dekliški meščanski šoli na Vrtači. Bil je izboren veroučitelj in pedagog. Njegove kateheze so bile priznane in kot vzorne tudi večkrat priobčene. Uverjeu sem pa, da so bile proti njegovi volji. V letih 1919—1923 je bil naš »magister clericorum theolojorumc. Prelepa so bila ta leta. Nikoli kasneje nisem imel tako izrazito tistega toplega občutja: doma sem. In smeha je bilo tedaj na našem hodniku, da je oko višjih včasih malo strogo pogledalo proti tisti smeri. Pa igrali smo in peli, in praznike doživljali z vso globino njegove duše. In če kdo ni pariral. on nikoli žal besede, pač pa smo imeli lastno neizprosno »justico«.
1923 je postal vsled smrti provinoijala p. Ma-rijofila Holečka, on vicarius provinoialis in dve leti nato je postal provincijalni minister. Do 1.1931 je vršil to odgovorno službo. Da skrbi in trpljenja nikoli ni manjkalo, to on sani ve. Pa vseeno nikoli ni izgubil nečesa, da se je iz srca rad posmejal v veseli družbi. Zadnja leta je vodil kongregacijo seniorjev, ki ga bodo vsi brez izjeme težko pogrešali. Bilo je to pravo prijateljsko sožitje najodlič-nejših naših mož. Enako je potrpežljivo in z ljubeznijo vodil akademike, imel neštete duhovne vaje in zaobljube za prejem cerkvenih redov itd.
Odkritosrčno priznamo, da nam je za njim žal. Priznamo, da ostane vrzel za njim neizpolnjena — seveda vemo, Roma locata causa finita — iti mora. Pa mu želimo na njegovo pot vso milo9t in blagoslov za njegovo odgovorno in visoko službo. Ko pa se bo nagledal ponosnega Rima in če ga bodo pustili — pa le nazaj k nam v našo malo, neznatno pa zlato Slovenijo. — Vale — Salve. —n—c.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-■točk, Voitftlander, Wetta. Certo itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske hniigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
»Naša« iupna cerkev Pred njo Slovensko podporno društvo sv. Barbare po maši aa sveti dan
Berlinsko p:smo
Gospod profesor Dolenec je dal nalogo vsem, ki jih je veter zanesel kam doli na jugovzhod, naj se pridno oglašajo v »Slovencu« in popisujejo kraje, koder bivajo. Najbolj pridno piše to nalogo on sam. Moslar poznamo že od zunaj in znolraj, od blizu in daleč; tudi tobak hercegovski nam že od daleč diši. — Ali se smem med ia trop izseljencev ali priseljencev pomešati tudi jaz?... Oh, ti pa nisi na slovanskih tleh! Gospod profesor je mislil sam6 slovansko zemljo. Kajl — ne na slovanskih tleh?! Saj sem vendar v Dobercah (Dijberitz)! Prav blizu mene, pred vrati Berlina, je pa Novva wes. Vedno zopet berem: Novva \ves, Nowa wes, župnija Nowa wes, kolodvor Nowa wes, tramvaj Novva wes. I, kje pa sem?! se nehote vprašam, ali sem kje tam pri Slovenski Bislrici? Ali pri Sinči vesi? ... Imen na »ow« pa okoli Berlina kar mrgoli. In končnica ow (ov) zveni vse prej kakor nemško. Pankovv. Treptow, Bukovv so deli Berlina samega. Grem po ulici, pa mi pridrdra nasproti tramvaj z napisom: Bukovv. Seveda mi skočijo misli brž na Bukov vrh. podružnica župnije Poljane, imenovana tudi Sveta sobota, ravno nad Visokim, koder spi svoje smrtno spanje dr. Tavčar Pa pravite, da nisem na slovanskih tleh!
Torej iz Berlina slovansko-nernškega naj vam kaj poročam! A odkrito povem, da vam ne morem veliko novega povedali. Zakaj ne? Zato ker »Slovenec« o vsem berlinskem življenju, političnem in nepolitičnem, tako natančno in resnično poroča, da bi očividec ne mogel bolje. Berem dnevnik »Miir-kisehe Volkszeitung , ki izhaja tukaj poleg »Ger-manie« — pa po pravici povem, da me »Slovenec bolj točno pouči o nemški politiki kakor pa ta. Ta gre pač bolj v podrobnosti, a splošen pregled dobim boljši iz »Slovenca«. Da, celo posameznosti včasih izvem šele iz »Slovenca«. Lej. tega pa v Markische nisem bral! rečem sam sebi. Pa kaj pra-
Novega teta tro$ni dar
Beseda skozi okno gorske cerkve.
Ko ste že vsi drug drugemu želeli srečno, veselo in zdravo novo leto, dovolite, da po tej besedi prihaja Novo leto sžmo v znamenju sreče, veselja zdravja. Najprej mi povejte vi, kaj je po vašem sreča, veselje in zdravje? Ne morete takoj odgovoriti. Odgovarjam jaz najprej z nikalnim stavkom, kaj po mojem sreča, veseljj in zdravje — ni.
Sreča ni: premoženje, denar, služba, čast. Veselje ni: zabava, uživanje, kratkočasje, družabnost. Zdravje niso: rožna lica, krepki sklepi, močili boki, odločili koraki. Rešite mi torej lažje vprašanje, kaj je po vašem nesreča, žalost iti bolezen. Nočete takoj odgovoriti? Naj odgovarjam jaz in spet naiprej z nikalnim stavkom.
Nesreča ni: uboštvo, pomanjkanje, brezposelnost, ponižanje. Žalost ni: zatajevanje, osamelost, zapuščeuost, pozabljenost. Bolezen ni, če si hrom, šepuv, slep, gluh. Kaj je torej sreča, veselje in zdravje po svojem bistvu? To kar so po svojem bistvu nebesa: neko prijetno stanje. Sreča, veselje in zdravje so po svojem bistvu prijetno razpoloženje, ki je stvari kot stvari, človeku kot človeku in vsakemu bitju kot bilju uaravno.
Srce je po svoji naravi nagnjeno po dobrinah, ki so neminljive. Mora torej biti neminljiva sreča in neminljivo veselje in neminljivo zdravje. To vse mora srce vsaj v jedru imeti samo v sebi, sicer ne bi moglo zaslutiti in zamisliti večnih dobrin. Pregovor pravi: vsak je svoje sreče kovač. — Dobro reklo. Vsak si sam kuje svojo srečo, dela svoje veselje, naliva svoje zdravje.
Pridejo pa še drugi kovači, ki mu srečo kujejo ali razbijajo, ki mu delajo žalost ali veselje, ki mu
nalivajo zdravje ali bolezen življenje ali smrt. Več ko povodnji in požari, ko slana in suša. prizadene hudega človek človeku. Voč ko solnce in cvetje, ko vidno nebo in zemlja, izkaže lepega človek človeku, če hoče. Nihče ni tako ubog, da bi lega ne mogel.
Prava in prva sreča na zemlji je v tem, da je človek dober človeku. Starši otrokom, otroci staršem, mož ženi, žena možu brat sestri, sestra bratu, sosed sosedu, tujec domačinu, domačin tujcu. Popolno veselje na zemlji je v tem, da je človek s človekom prizanesljiv. Vsak ima svoje breme in nihče ga ne more nositi sam, vsak ima svoje slabosti, ki jih mora prenašali medsebojna potrpežljivost in pri-zanesljivost. Prvo zdravje je v tem, da je v občevanju človek s človekom moder in v sodbi previden, da torej človek človeka ne sodi, ne obsodi: ne opravlja, ne obrekuje.
O, prava sreča in popolno veselje in pravo zdravje, ko bi te tiebo dalo naši deželi, našemu narodu, naši domovini! Novo leto prihaja v znamenju sreče, veselja in zdravja. Ne more in ne sme torej želeti drugega: Bodimo dobri drug do drugega in tudi Bog bo dober do nas. Bodimo prizanesljivi drug z drugim in tudi llog bo z nami prizanesljiv. Ne sodimo drug drugega in tudi Bog ne bo nas sodil. Tako ravnanje je prava modrost in umetnost in je višja ko vsaka znanost in umetnost.
Mi hočemo izpraznit! zimsko zalogo,
*alo smo nastavili nedosegljivo nizke cene.
Podvizajte se, nakup |e ugoden. Trgovska hiša
flnt. Krisper LlubPana
Mestni trg 26	Stritarjeva ul. 1-3
vim: šele! Saj »Slovenec« prinese berlinske novice v istem času kakor berlinski listi. — Tudi vsega šmenta izvoha »Slovenec« v Berlinu. Ce smo se kaj stepli tukaj, kako ropajo po prodajalnah, koliko se jih je obesilo, vse lo mu pride na uho. — Samo ene reči ne pove: kako je tukaj vreme. In kakor kdor ne ve drugega, govori o vremenu, tako meni nazadnje ostane tudi samč še vreme,' o katerem vam moreni povedati kaj novega iz berlinskega življenja. A tudi vreme je zanimivo. Pišejo mi namreč tam od vas in vprašujejo, če zelo prezebam tukaj na severu. Odgovor: Nikoli mi še ni bilo tako gorko kakor tukaj! V šestih do sedmih tednih je le enkrat priletelo nekaj kapljic dežja, sicer vedno suho. Snega nobenega, megle malo, pred Božičem sami lepi sončni dnevi. Pa tako na severu! Toda na podnebje nima vpliva samo severna višina, ampak še kaj drugega. Predvsem to, da Berlin stoji zelo nizko nad morjem; od tu do morja je sama ravan. Pri vas ste mnogo višji in bolj med hribi; zato imate hujši mraz, več padavin, tudi več snega. Le velra je na tej širni ravnini dokaj, tudi precej pustega. A po sobah nas ne zebe .Saj pravijo, da je pozimi najbolj gorko na Ruskem, najbolj mraz pa v Italiji. Tudi Nemci si znajo pomagali. Peči so tukaj same take, v katerih je »večen* ogenj; gorijo noč in dan, kurijo pa se z briketi. Drva tukaj komaj poznajo.
No. ali razen vremena ne veš o Berlinu nič več povedati? - Čakajte, morebiti se še kaj dobi! Morebiti vas bo zanimalo: Naročnikov »Slovenca« v Berlinu sem dobil (v upravništvu) samo enega, in ludi ta ima nemško ime. ,le koroški Slovenec. Pisal sem mu eno kartico, ga pozdravil in povabil, naj me obišče. Odgovoril mi je. priš d pa še ni. ga še čakam. Prejšnja leta je bilo kaj slovenskih študentov v Berlinu. A kdo bo zdaj v Berlinu študiral -/. našimi dinarčki! Ali smem povedati, da jih v Berlinu še zmenjati ne morem? —
Sicer me pa Berlin sam na sebi kakor tudi Nemčija sama ne zanima toliko — marveč le bolj katoliška Nemčija in katoliški Berlin Ali je Berlin tudi kaj katoliški? 0, še precej! Menda največje katoliško mesto v Nemčiji. Tudi o tem ste v ^Slovencu« že pisali; vendar mi vse smetane še niste posneli, 400.000- 500.000 katoličanov. To je le malo manj kakor jih ima ljubljanska škofija. (Za koliko kotorskih škofi j bi bilo lo? ...) No, to že veste. Ne vesle pa, kako se je katolištvo v Berlinu razvijalo. Pred poldrugslo leti je bila v Berlinu le ena katoliška cerkev, danes je pa cerkva in javnih kapel 100. V mestu sninein je sedem — ne župnij, ampak — dekanij. Duhovnikov katoliških 277. Nekaj moških in zelo veliko ženskih samostanov.
Škofovsko palico nosi dr. Kristijan Schreiber, ena najbolj brihtnih glav nemškega episkopata. prvi berlinski škof. To sem pa Nemcem že večkrat oponašal: V Belgradu je bilo šele 20 000 katoličanov, pa je bila že škofija in še nadškofija; v Berlinu pa jih je bilo že blizu pol milijona, ste pa šele zdaj dobili prvega škofa! Za stolnico so porabili in priredili cerkev, sv Hedvige. Ta je na zunaj skromna (rotunda) — nič tako košata, kakor hoče biti bel-grajska katedrala — znotraj pa preprosto-elegantnn Država sama je nosila velike stroške, menda pol milijona mark, ki jih je zahtevala adaptacija in re-novacija za katedralo. Vidite, da znajo ti Prusi še malo miuiire! Tudi lepo palačo je škofu kupila. Stoji pa stolnica sredi mesta, na enem najlepših prostorov Berlina — ne kakor belgrajska. ki ima biti potisnjena nekam doli za Savo med tovarne in drugo nesnago! Tudi za belgrajsko bi bilo prav, ko bi bila malo boli skromna, a na lepšem in primernejšem mestu. Poglejte, kak prostor so dali ljubljanski pravumavni! Enaka mera za vsel — Nedaleč od stolnice sv. Hedvige stoji protestantska »stolnica«. Ta je pa že mogočna. A če jo hočeš videli
Trgovske Knjige.
tisi ovinc. mivr mape
in vse pisarniške ler strojepisne potrebščine priporoča
IV. BOi^lAC - Mubiiana
i znotraj, moraš plačati. Ko pa sem šel prvič noter, je bil za vratarja — katoličan. In doČim so vsi drugi plačali, je mene spustil noter — zastonj. Ta j je bila lepa! Pa vsa luterane goljufala! Dobri ka-toličani v Berlinu lako radi duhovniku pošepetajo; I »ich bin auch kalholisch!« — Pa da ne pozabim! Škof Schreiber mi je naročil, naj pozdravim njegove tovariše iz rimskega Germanika: kanonika Opeko iu oba gg. Ušeničnika. No, dobro, naj bodo ti gospodje prav lepo pozdravljeni! — Ko bi le mogli mi škofa samega pozdravili! ,!e namreč bolan. Na srcu. Pravijo, da se je pregnal. Hotel je biti povsod zraven. Komaj je nastopil škofijo, ima že lepo in veliko bogoslovno semenišče. Zdaj se mora zelo premagovati; pogosto ga nadomešča generalni ■ vikar prošt dr. Steiiimann. Pa morda se še popravi. Tudi kolinski kardinal Schulte je bil ua srcu tako bolan, da so vsi rekli, da je zgubljen: »ein gebro-I chener Manili. Nikjer več ni nastopil: le iz svoje palače je še nekoliko vladal škofijo, kolikor mu i niso lega drugi prevzeli. Na katoliškem shodu v ; Essenu je p,i nastopil ne vem kolikokrat in govoril : krepko, odločno, glasno. Saj je imel pridigo pod j milim nebom, kjer je bilo ljudi toliko, da sem rekel. če jih bo na sodnji dan v dolini Juzafal toliko, jih bo pa veliko. Pa saj jih v dolino Joznfat toliko še ne gre ne; jo poznam, je preozka. Seveda jo kardinalovo pridigo pojačil zvočnik, tako da čeprav ga zaradi daljave še videli nismo, smo ga vendar vsi dobro slišali.
Da se katoličani v Berlinu pridno gibljejo, boste verjeli. Saj je o apostolskem delovanju ene same župnije napisal njen župnik Maks lvaller, sedaj škof ermlandski, celo veliko knjigo »Unser Laienapostolat in St. Michael in Berlin«. Za moderno pastirovauje zelo poučna knjiga. — Poskrbljeno je tudi za dušebnižnišlvo tujerodcev. V enajst tujih jezikih se v Berlinu pridiga Izmed slovanskih jezikov so to: češki, poljski, ruski in ukrajinski. Na škofiji je za inozemsko pastirovauje poseben urad. — Letos v po>tu bo misijon za ves Berlin. 200 misijonarjev je naprošenih. Priprave so se že zdaj začele.
Še bi imel kaj v torbi, a da ne bom predolg vam voščim zaenkrat srečno novo leto!
Peregrin.
Kaj nam nudi kitajska
razstava
Evropski narodi so prisiljeni, da se vedno pogosteje ozirajo na daljni vzhod. Pojavljajo se glasovi o rumeni nevarnosti, ki, pravijo, da se bo zlila nad Evropo iu jo kaznovala /.a pregrehe, ki so jih zagrešile v preteklih stoletjih kolouijalne evropske države nad azijskimi narodi. Kolouijalne države so prisiljene v svoji politiki ozirati se tudi na mnenje vzhodnih narodov. Preteklo leto se je toliko pisalo o bojih Kitajcev in Japoncev za Mandžurijo. Najrazličnejše trditve iu najrazličnejše opise razmer smo tedaj imeli priliko brati. Goiovo je pri vsem tem, da se godi v velikanskem kitajskem državnem kolosu dalekosežen preobrat. Vsa ogromna kitajska država, ki šteje 475 milijonov prebivalcev, tojjej loliko ko vsa Evropa skupaj, kar je dobra četrtina vsega človešiva, la država se nahaja baš sedaj,|v največjem razvoju. Modernizira se. Z velikansko naglico sprejema zapadno civilizacijo. Vrši se nagel preobrat na vseh poljih javnega iu zasebnega življenja. Ta država, ki je do pred dvajset Ieli odklanjala vsak zunanji vpliv bodisi na javno bodisi na privatno življenje, ki je s tako trdovratnostjo čuvala in ohranjevala svojo kulturo, ki jo je razvila do sedanje višine že pred tisoč leti, ta država se sedaj modernizira. Jasno je, da bo, če se enkrat uredi, postala najmogočnejši faktor na svetu.
To zanimanje v zadnjem času za Kitajsko in pa bivanje kitajskega misijonarja g. Jožefa Kereca v domovini, ki je doslej že v neštetih predavanjih toliko zanimivega povedal o nekdanji in sedanji Kitajski in ki bo 6. januarja nastopil s predavanjem v veliki dvorani bolela Union, da zadovolji želji občinstva, ki ga želi videti in od njega kaj vei izvedeti o Kitajski kot od očividca razmer, to je napotilo prijatelje misijonov, da si priredili seda-1 njo kitajsko razstavo, ki nam odpira pogled v kitajsko domačo res visoko kulturo. Na razstavi se nam odpre pogled v domače intimno družinsko življenje, z vsemi od naših različnimi navadami in običaji, ki so last kakega naroda ob raznih življenjskih prilikah, ob rojstvu, poroki ali ob smrti. Razstavljeni so tiskarski izdelki, knjige in časopisi, pisma v nam tako čudni pisavi. Svoj prostor na razstavi ima verstvo, tu vidimo množico malikov — bogov, pred katerimi duša ubogega Kitajca v svoji nevednosti trepeta in z upom in strahom ga skuša, če misli, da ga je ra/.žalila, potolažiti z raznimi darili in odvrniti njihovo jezo od sebe z raznimi čarovnijami itd. Žalostno je, kako se pred bogovi-maliki, ki so nekateri po zunanjosti prave spake, Kilajec meče na tla in jih moli. Kipi malikov, ki jih vidimo na razstavi, so pa nekateri lako krasno ročno delo. da hi zadovoljili vsakega umetnika. Tu vidimo, kako se kitajske žene in dekleta lepoličijo, kakšna je njihova noša. moda. Pozornost vzbujajo posebno majhni čeveljčki, ki jih še danes nosijo starejše Kitajke, ki so pa tako majhni, da bi bili še za dveletnega olroka premajhni. Med obleko, ki je razstavljena, je popolna obleka za moškega in j žensko. Med razstavljenimi posodami se odlikujeta dve veliki vazi iz kitajskega porcelana s krasnimi slikami. A občudovanje obiskovalcev vzbujajo posebno štiri vaze napravljene iz gumbov. Tu je tudi kitajska miza z dvema stoloma. Dalje so posebej slike slovenskih misijonarjev na Kitajskem, album slik misijonarja Kereca, duhovnikovo pokrivalo v cerkvi in pri bogoslužju, kitajski denar in igrače. Ob stenah vise like. ki so delo kitajskih umetnikov slikarjev. Kdor še ni slišal kitajske godbe ali petja, la ima priliko lo slišali na razstavi. Od časa do časa namreč dajejo gramofonske plošče kak pristen kitajski komad. Razstava je nad vse zanimiva, ker je v malem odsev tisočletne kitajske kulture, ki ie kakor rečeno, čudno bila že pred tisočletjem prišla do sedanje višine, se pozneje ni nič več razvijala naprej in ni sprejemala do zadnjih let uikakih uplivov od zunaj.
Cerkveni vestnih
Bratovščina sv. Rcšn.iega Telesa Wo itnoln sv» jo mesečno pobožnost v četrtek, 5. januarja v uršu-linski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša. oh pol ti pridiga in po pridigi bo sv. mašn z blagoslovom za žive iu mine ud*- bratovščine. Vabimo vse Častilce sv. Hešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharističue poboža osli v uršulin-ski cerkvi.
Stnra i.
»SLOVENEC«, dne 8. januarja M
Stev. 2.
Ljubljana
Zakaj ne more človeštvo raztrgati spon alkoholizma?
V Ameriki so pri zadnjih volitvah zmagali »mokri«, na Finskem so prohibicijo »panali«, drugod po svetu »gac pijejo »po pameti«, pri nas »ga« pa »cukamo« tako dolgo, da spravimo marsikatero domačijo na boben, tako »dobro ga piti znamo«, du -postanemo nerazsodni, bojeviti in končno — junaki noža in kola. Za solze in žalost in sramoto svojih bratov se — ne zmenimo.
Zakaj ne more človeštvo raztrgati spon alkoholizma? Na to vprašanje bo na III. rednem mesečnem predavanju »Svete vojske« odgovoril poznani protialkoholni borec g. Joško Lindič, načelnik »Brezalkoholne produkcije«. To izredno predavanje bo v sredo, 4. t. m. ob 20 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskegu ulica štev. 12.
Vsi, ki uvidite, kako alkoholizem pustoši dnhovne in materialne dobrine našega ljudstva, zlasti pa vi, ki vos je alkohol zasužnjil in vi, ki trpite od čaetilccv-sužnjev alkohola, — pridite, napolnite dvorano, sprejmite nauk o tem, kaj nas vklepa v spone alkoholizma in v čein je naiša rešitev. Novo leto naj bo tudi sužnjem alkohola — vodnik na srečno pot, ki vodi iz suženjstva k — svobodi!
Protialkoholno društvo »Sveta vojska«.
Kaj bo danes ?
Drama: »Kar hočete«. Red C.
Opera: »Erika«. Red A.
Nočno službo imajo lekarn*: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
0 Pogreba + sobrata Lovro Palovra se udeleži v sredo K rižanska moška kongregacija i za-htavo. Zbirališče pri Zavetišču sv. Jožefa na VI-dovdanski cesti 9 ob tri Četrt na 2 popoldne.
0 Kitajska misijonska razstava. Od 1. do 6. januarja 15)33 bo v Unionu kitajska etnološka misijonska razstava. Razstavljeni predmeti so pristni izdelki kitajske umetnosti, ki nazorno kažejo visoko stopnjo kitajske kulture. Cela vrsta iz dragocenega lesa in umetno izdelanih bogov ter serijo slik iz. kitajske mitologije bodo gotovo vsakomur vtisnile točnejšo predstavo o kitajskem verstvu kot obširne knjige. Tudi prekrasni kitajski keramični, mizarski, tiskarski, tekstilni (in drugi izd e liki) IkhIo osupnili marsikoga ki si je morda doslej mislil, da morejo le Evropoi kaj lepega izdelali. Različni ročni kitajski izdelki (orig nalne slike, jedilne paličice, riževe slike in drugo) bodo obiskovalcem na razpolago. Na razstavi bosta navzoča vedno vsaj po dva razlagalca razstavljenih predmetov. Tudi g. misijonar Jožo! Kprec. ki je bil 12 let na Kitajskem in kamor se kmalu zopet povrne, bo znal obiskovalcem misijonske razstave marsikaj lepega in zanimivega povedati iz kitajskega kulturnega in verskega življenja. Dvorana bo prijetno zakurjena. Od časa do časa dobo gramofonske plošče nudile obiskovalcem tudi kak pristen komad iz ktojske glasbe. Razstava bo odprta vsak dan od 9—19. Vstopnina 2 Din.
Za sestanke občne zbore, seje,
kjer motiti nas nikdo ne more, ir	priporočamo kar najtopleje
,i	Slamičeve tihe vse prostore.
© Popoldanska gledališka predstava na odru Rokodelskega doma. Ker je imela igra »Cvreek za pečjo« pri nedeljski predstavi izredno lep uspeh, bo uprizorilo rokodelsko društvo to igro v petek, na praznik sv. Treh kraljev popoldne ob 5. Vabimo občinstvo, da si kupi vstopnice v pred-prodaji, ki bo v četrtek zvečer od 6 do 8 in na praznik od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Ko-inenskeg«! ulica 12.
0 Na slavi kolesarskega bataljona, o kateri je poročal »Ponedeljski Slovenec«, je upravnik policije g. KerSevan zastopal kr. bansko upravo v Ljubljani
0 Novo leto brez sneea. Nenavadno razočaranje so doživeli naši smučarji in prijatelji zimskega športa na Novega lota dan. Pihal je namreč jug in sijalo solnce, pod čigar žarki se je naglo stainla tenka snežena plašit, ki je še od starega leta Pžala na zemlji. Na mah ni bilo s »mučaniem v ljubljanski okoiioi nič. pa tudi na Gorenjfkem so se temeljilo pokvarile prilike za smučanje. S kislimi obrazi so smučarji gledali na smuči, ki so že namazane ležale v kotu ter na solnce, ki je tako iemalo vsako nado na zimsko veselje Le na planinah visoko nad dolinami to bile prilike za smu-
čanje ugodne. Toda le malo jih je utegnilo tja, ker Je bilo Novo leto na delejo in je večina imela torej le en dan prosto.
© Ljubljanica v nevarnosti. Znano je, da v novem državnem proračunu za 1. 1933. ni državnega prispevka za Ljubljanico. Zaradi tega so v nevarnosti za letošnje leto nameravana regulacijska dela na Ljubljanici. Edino upan>e je, da bi se dobil kredit iz drugih postavk, V proračunu socialnega ministrstva je namreč določen znesek 82 milijonov za preskrbo javnih del v svrho olajšanja brezposelnosti v državi. Mestna občina se bo potrudila, da bo dobila iz tega zneska potreben državni prispevek za Ljubljanico — saj končno so dela na Ljubljanici res v zadnjih dveh letih nekoliko omilila brezposelnost v Ljubljani. Potreben je iz državnega proračuna znesek v približni višini poldrugega milijona.
0 Nesreča pri sankanju. Na Novega leta dan se je na Jesenicah ponesrečil 20 letni brezposelni ključavničar Stanislav Pogačnik. Pri sankanju se je zaletel s sankami v drevo in tako nesrečno padel, da s| je zlomil levo nogo. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil zdravnik dr. Kogoi, včeraj zjutraj pa je bil prepeljan v bolnišnico v Ljubljani.
© Harmonike jo prodajal. Na Novo leto je bil neki Jože iz Most prav žejen, toda. kakor mnogim drugim, tako je tudi njemu zmanjkalo v žepu di-narčkov. Jože si je hotel iz zadrege pomagati: šel je in svojemu prijatelju izmaknil lepe harmonike. S harmonikami se je prikazal v neko gostilno v bližini glavnega kolodvora, kjer jih je hotel prodati za 1600 Din. To bi bilo potem pijače! Ampak ljudje v gostilni so bili pametni in so poklicali stražnika, ki je Jožeta odvedel na policijo. Prav imeniten izgovor si je izmislil Jože: dejal je, da bi bil njegov prijatelj tudi zadovoljen, če bi harmonike prodni reo za toliko in mu potem denar izroči1, seveda brez provizije, ki jo je nameraval sam zapiti. Vseeno je Jože ie moral na sodišče
O Ženska vlomilka. Da tudi ženske kradejo, o tem ve v Ljubljani vsakdo, marsikdo je to celo skusil sam. novo pa je, da ženske tudi vlamljajo. »Prva vlomilka po dolgih, dolgih letih je poslala v Ljubljani 22-letna Lucija Dremelj, ki je komaj prišla iz zapora, v katerem je sedela 8 meseecv zaradi tatvine. Lucijo so prijeli v Vnanjih goricah, kjer je prodala moško kolo za celih 50 Din. To kolo je bilo pred dnevi spravljeno v drvarnici Vinka Sedeja na Gllncah. V drvarnico je vlomila Lucija in odpeljala kolo, iz sosednjih drvarnic pa še nekaj drugih manj vrednih stvari. Lucija je povedala, da je druge manj vredne stvari odvrcrla, le kolo je prodala Lucija bo morala v zapore ljubljanskega sodišča, odkoder je komaj prišla.
O Silrestrovo v policijski luil Na Silvestrovo noč je ljubljanska policija sicer zamižala z enim očesom, vendai pa tudi z odprtim ni opazila preveč, ker so bili ponočnjaki če kar mirni. Samo štirje razgrajači so se znašli v policijskih zaporih. V primeri s prejšnjimi silvestrovanji je bila Ljubljana ob prehodu v letošnje leto naravnosl vzorna. Najbrže zaradi krize
0 Piimparce obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv Petra cesta 14.
Naznanila
Prosvetno društvo »Trnovo« r Ljubljani priredi v sredo, dne 4. jan. VI. redni prosvetni nečor. Predaval bo prof. dr. Valter Bohinje: »Clo -iška bivališča pri raznih narodih« je anslov predavanju, ki ga bodo pojasnjevale številne skioptitne slike.
Frančiškansko prosvetno društvo v Ljubljani
vabi vse svoje člane in prijatelje k predavanju z naslovom: Andreejeva ekspedicija na severni tečaj 1897. leta. ki bo dne 3. jan. 1933 ob 20 v mali samostanski dvorani. Predaval bo s pomočjo mnogoštevilnih skioptičnih slik g. Lado Lenček. Vstop prost.
Dobrovoljci! Dne 6. jan. 1933 se bo vršil občni zbor našega društva ob 9 in pol dopoldne v hotelu »Metropol«. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo; obravnavale se bodo važne zadeve.
Jugoslovansko kemijsko društvo — sekcija Ljubljana vabi člane na redni mesečni sestanek, ki se vrši v toreli. 3. jan. ob 20 v gostilni Činkole. Iver je na programu zelo važen razgovor o načrtu Zakona o ovlaščenim inženjerima. o organizaciji L kongresa, o bližajočem se občnem zboru, ustanovitvi filozofskega društva itd je poluoštevilna udeležba nujno potrebna. — Odbor.
Maribor
□	Tečaji 8SI£ Maratona. Dcčrm po drugih aimskosportnih postojanka!) adihujejo, ker ni snega za smuko in lečr.je, pa se je letos zopet izkazal Rimski vrelec kot najeigurnejiša postojanka, ki glede snega tudi v zgodnji zimi ne odreče. Bela snežna odeja je pod vznožjem Uršlje gore že fako debela, da je smuka naravnost izvrstna. Smučarski tečaj Maratona se je pričel na novega leta dan ter je izvrstno obiskan. Tekmovalni tečaj, ki ga vodi Joško Janša, pričenja danes. Dne 10. januarja pričenja drugi smuški tečaj Maratona za začetnike in že iz-vežbane.
□	Lep uspeh kuhinje za reveže. Koonnj teden dni obstoja kuliinja Vincencijeve konference, pa je že pokazal lep usipeih, kako potrebna je bila za Maribor taka ustanova. Že prvi dan se je oglasilo v kuhinji 27 oseb za kosilo, sedaj pa je poskočilo število dnevnih kosil na 37 in še vedno narašča. Po večini so med obiskovalci kuhinje reveži, katerim plačujejo kosilo dobri ljudje. Množi se .pa že Število plaoujočih, ki bi 6i drugače težko privoščili blagodat krepkega, toplega kosila, katero jim nudi kuhinja za nizko ceno 3 Din. Odbor, ki vodi upravo kuhinje, upa, da bo lahko s pričetkom februarja otvoril drugo kuhinjo v niagd al enakem predmestju, ki bo prišla prav posebno v poštev za delavce tamnšnjih industrijskih podjetij.
□	Poroka. Franjo Vučetič, nekdanji učenec junaka iz Like Mntijeviča, se je trajno naselil v Mariboru. Vučetič se .je namreč poročR te dni z Mariborčanko gdčno Rio Sline. Mlademu paru častita mo!
□	Vesel božič malih revčkov. Podporno društvo za revne učence v Maribora je letos za božič razdelilo med 641 otrok 287 oblačit 257 parov čevljev, 302 komada perila, 76 pletenih izdelkov in 240 m blaga, iz katerega si deklice meščanskih šol same šivajo obleko in por Ho. Namesto skupne bo-žičnice je priredilo učitepetvo obdarovanje dece na posameanih šolah. Blage družine so še poklale šolam za božičnico peciva in drugih darov. Blagi dobrotniki. med katerimi se je najiboilj izkazala mastna občina, ki je darovala za boži-čnioo društvu 50.000 Din, so omogočali, da je zasijal žarek veselja v mnogih bednih družinah.
□	Vložitev davčnih prijav. Mesec januar .je važen za davčne zavezance radi davčnih prijav, ki so jih v lastnem interesu dolžni izvršiti. Davčna uprava opozarja zavezance, da vloži,jo prijave za naslednje davke: do konca januarja prijava za znižanje dopolnilnega davka za zemlja,rimo za leto 1933; od 15. januarja do 15. febninria je treba vložiti prijave za reninino za leto 1933. Rentnini so podvržene obresti vs<*h dolgov in rente. Do konca januarja morajo predložili delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v znamkah, knjižice na pregled davčni upravi, soba 18. Delodajalci, ki niso zavezani pobirati davka v znamkah (kri iimajo čez 20 zaipo-slencev), se morajo prijaviti do 25. januarja, da se jih vpiše v knjisro delodajalcev, ki plačajo usluž-benski divek v denarju.
□	Silvester ni poznal krize. Mariborski kavar-narii in gostilničarji pravijo, da je tila letošnja sil-vesterska noč dokaj boljša od lanske. Veselo razpoloženje. ki je zajelo množice, ni kazalo, da živimo v časih najhujše gospodarske stiske. Gostje letos niso skoparili in celo šampanjec je tekel v obilici.
□	Za pohorski tek — polovična vožnja. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo vsem psetnikom Maribora, ki pridejo na pohorski tek dne 26 februarja. »Pohorski tek« je tradicionalna smu-ška tekma na 50 km, ki jo prireja Mariborski smučarski klub na Poboriu. Polovična vožnja velja za čas od 18 dn 28. februarja.
□	Tiskarna v konkiirzu. Nad Ptujsko tiskarno, r. z. z o. z. v Ptuju, je razglasilo mariborsko okr. sodišče konkurz Prvi zbor uipn-kov bo 5. januarja. oslfls'tvem rok 11. februarja in ugotovitveni narok 21. februarja.
[1 Mrtvaški zv->n. V Košnki>i 150 je preminul j včeraj usrledni posestnik g. Jurij Mater; pokojnik te ! dosesel starost 74 let. Pogreb bo jutri ob 14 iz h'še i žalosti na frančiškansko pokopališke na Pobrežju. i Naj počiva « miru. žalujočim naše sožalje!
|H Novo lice Aleksandrove ceste. Gradbeni urad mestne občine je dovršil nafrl za regulacijo Aleksandrove ceste, ki bo temeljito preobrazila zunanjost te naše najvažnejše ulice. V smislu novodobnih prometnih načel se bo cestišče za promet z vozili znatno zožilo ker je ugotovljeno da se promet na širokih cestah ne razvija tako nemoteno, kakor ozkih ker nudi vozilom preveč prostora za vožnje izven tira, kar povaroča zastoj v prometu ter le povod Čestim nesrečam. Zato bodo pa znatno razširjeni hodniki za pešce in s;cer na vsaki strani ulice v širini 5 metrov. Hodniki bodo asf' Mirani. Žrle v razširjenih hodnikov bo kostanjev drevored, ki v tej prometni ulici itak ni bil na mestu. Od Trga svobode do Prešernove ulice se bo zgradila široka,
z asfaltom »II Ibazaltoidom tlakovana promenadn* pot. Z regulacijo hodnikov se bo pričelo na pomlad.
□	Maribor zapostavljen. Na mariborskih državnih uradih, zlaMI ma davčnem uradu in na sodišču je bilo nastavljenih na novo 15 pisarniških moči. Zanimivo je, da ni med temi novonastavljemhni nobenega Mariborčana, ampak vsi so iz — Ljubljane.
□	Družine na resti. Ljudje se izprašujejo, Itak smisel je Imela odpoved stanovanja devetim uradniškim družinam v enem trakt-u banovinske stanovanjske hiše. Devet družin bo s pričetkom a/priia na cesti in spričo stanovanjske krize bo za tako število pač težava najti streho. Pridobljenega pa ne bo z izpraznjenimi prostori ničesar.
□	Dreri premiera. Narodno gledališče vpriaori drevi pretresljivo dramo »Neviht«« od znanega ruskega dramatika Ostroviskega. Režija je v rokah glavnega režiserja Joška Koviča, glavno žensko ulo-go ima Kraljeva, v ostalih ulogali pa nastopijo Dra-gutinovičeva, Starčeva, Savimova, Zaikraj&kova, To-vormikova, Gorinšfkova, Grom. Nakrst, Daneš, F. Kovid Skrbinšek, Rasberger, Purijan, Tovornik, Gorinšek, Blaž. Harastovič in Standeker. Za »Nevihto« so se nabavile tudi nove dekoracije.
□	Um se jc oniračil na novega leta dan v Gru-šovi 25 letnemu posestnikovemu sinu Ivanu Vimer-ju. Siromaka so prepeljali mariborski reševalci v bolnišnico.
□	KMKA »Panonija« iima svoj redni občni zbor danes ob 17 v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze v novi palači OUZD.
□	Reven invalid brez službe se priporoča dobrim srcem, da bi mu preskrb el kdo lažjo službo. Naslov je na razpolago v upravi »Slovenca«.
Celje
& V Slovenčevi podružnici v Celju lahko naročite in plačate sledeče časopise: Sloverfoo, Ponedeljski Slovenec, Domoljub in Bogoljub. Naša podružnica daje tudi informacije glede drugih katoliških listov.
©■ Iščemo dobre, zanesljive kolporterje za okolico. Slovenčeva uprava v Celju bi rada dobila nekaj agilnih kolporterjev za okolico. Kdor bj čutil veselje do dela, naj se javi med uradnimi urami.
& Katoliško prosvetno društvo v Celju se obrača do vseh svojih mnogoštevilnih pri jate. Ijev s prošnjo, da bi mil odstopili kako knjigo, v poštev prihajajo pred vsem knjige leposlovne vsebine. Število članov KPD v Celju se jo v zadnjem času zelo pomnožilo in društvo ne more vsem ustreči. Radi bi tudi napravili potujočo knjižnico, za kar pa nam primanjkuje knjig. Zato naj vsak, ki ima doma kako dobro knjigo, isto izroči v Prosvetnem tajništvu (U-prava Slovenca), Cankarjeva ulica 4.
Pevske vaje KPD. Pevski odsek KPL) naznanja, da 6e ta teden ne bodo vršile pevske vaje. Kdaj bo prihodnja vaja, bo pravočasno naznanjeno v časopisih.
Silvestrov večer Družabnega kluba se je vršil v prostorih Ljudske posojilnice v pol-noštevilni udeležbi izbranega občinstva. Nastopili so naši priznani pevci in igralci, ki so napravili večer zelo pester. Navzoče je za Novo leto nagovoril g. dr. Ogrizek, ki je v svojem govoru pred vsem nagla šal, da manjka današnji družbi v prvi vrsti treh reči: vere. upanja in ljubezni, zaradi česar trpi vse človeštvo. Šele, kadar bo današnja družba zopet prevzfjfav. teh treh glavnih točk krščanske vere, smemo upati, da se bodo razmere obrnile nu bolje. Omeniti moramo, da je Družabni klub pori sedanjim predsednikom g. Valentinom Hladinom zelo lepo razvija, kar je v veliki meri njegova zasluga.
£r Poročilo borze deln. Poročilo borze dola v zadnji deceni meseca decembra izkazuje zopet velik prirastek brezposelnih. Sedaj ima borza dela v evidenci 891 brezposelnih. Delo je na razpolago: 1 struearju, 1 hlapcu. 1 mizarskemu vajencu, 3 kuharicam. 4 služkinjam, 3 kmečkim deklam in 1 postrežnici. — V preteklem letu je pri celjski ekspozituri borze dela iskalo dela 3533 oseb. delo je bilo ponujeno 1763, posredovanj je bilo izvršenih 1315, odpotovalo jih je 50. odpovedanih 1277.
& Tujski promet v letu 1932. leta 1932. je obiski lo Celje skupaj 8766 tujcev, od teh je bilo rugoslovanov 7012. ostalo so bili inozptnci, med kalerimi zavzemajo prvo mesto Avstrijci z 908 osebami. Najboljši obisk je bil meseca julija, ko je obiskalo Celje 904 tujcev, najslabši itif-seca decembra, ko se je mudilo tukaj 515 o^eb.
& Naval na tukajšnjo bolnišnico. V preteklem letu je sprejelo tukajšnja bolnišnica 5!68 bolnikov, napram 4764 v letu 1931. ,
Kulturni obzornik
Glasbena literatura
V zadnjem času je izšlo več glasbenih revij in sorodnih izdaj, na katere moramo našo javnost vsaj na kratko opozoriti
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil je izdala pesmarico, namenjeno nižjim razredom srednjih in njim sorodnih šol. Sestavil jo je Luka Kramolc. Deli se v tri dele. Prvi vsebuje najpotrebnejši nauk o teoriji glasbe, ki je v sestavi, kot pravi prireditelj, naslonjena na Milojpvičevo, Grobmingovo in Bajukovo pevsko šolo in obsega eno- in dvoglasne nar. posmi v C-duru. Drugi del prinaša narodne in umetne pesmi, v katerih so zastopane vso notne vrednosti in ostali drugi znaki. Tretji del pa vsebuje več-glasne zbore, ki so namenjeni raznim šolskim prireditvam. Pesmi, ki jih prireditelj vporablja. so nabrane iz slovenske narodne in umetne glasbe, pa tudi iz hrvaške in srbsko. Menim pa, da je v zaporednosti sestave pesmi pogreška v tem, da je pri njej prireditelj upošteval dobro odinole tehnične pevske momente, premalo pa se je oziral na stilne razlike, kar je pri vzgoji prav toko važno. Brez jasne opredelitve se med seboj meša jo slovenske, hrvaške fn srbske pesmi, dnlje različne umetne z narodnimi i. t. d. Mislim, da je vzgoja tudi s tega vidika, zlasti v srednjih šolah, velike važnosti.
Izšlo je novemberska in decemberska številka Cerkvenega glasbenika, ki ga urejuje msgr. Stanko Premrl. Književni del je prav obširen. Prinaša več razsežnili člankov Josipa Jn-icžiča, dr. Mantuanija, Stanka Premrla, Adolfa Sriibminga. Ivana Mercine, R. Pahorja, ki se večinoma pečajo s cerkvenoglasbenimi vprašanji. Končno pa so priobčena med raznimi, pozornosti potrebnimi razmotrivanji tudi kon-čertna poročila, ki s skrbno natančnosijo slede ▼sem važnejšim tovrstnim našim prireditvam. — Cla.slw.na t)riloj'a vt>cbuie to pot krajše pe-
smi in sicer »Adventno« Franca Babica, kratek in preprost glasbeni doinislek, dalje Josipa Šterbenca »V sveti noči«, ki f poslužuje tu in tam zanimivih harmoničnih p< iopov. in Stanko Premrla »Božično«, logično in na njemu lastnih tovrstnih glasbenih domislekih grajeno skladbo.
V tem času je izšla tudi 5. številka »/.borov«, ki jo urejuje Z. Prelovce. V književni prilogi priobčuje Emil Adamič kratek življenjepis in glasbeno delo zagrebškega prvostol-nega kanonika msgra Janka Barleta, Znrko Pre-lovec nekaj besedi o slov. nar. pesmi: poleg tega vsebuje ta del dve pesmici + Milana 1'naljn in druge glasbene zanimivosti. Glasbeni del pa prinaša šest skladb in sicer Prelovčev »Pozdrav«, za mešan zbor, Petra Jereba »Pričakovanje« za mešan zbor. Emil Adamič »Fantje že vriskajo« za moški zbor, Ferdinanda Juvanca »Spomin na zimski večer« za moški zbor in Vodooivčevo »Žalost« za tenor in klavir. Vse skladbe slone kompozitorno na starejši dinto-nično harmonični podlagi in nimajo sodobno razvojnih značilnosti.
Tudi »Pevec«, ki ga urejuje prof. M. Bajuk, ie v par številkah izšel. Kot izgleda, se mora, kot vse podobne revije, lniriti z velikimi finančnimi težavami, ki izvirajo močno iz plačilnih zamud naročnikov. Greh bi bilo pustiti, dn še ta edini in ne razkošni list Pevske zveze ..atone, ko imamo Slovenci /e itak Inko borno glasbeno revijalno življenje. Zato naj res vsi, ki mori jo in ki so dolžni, pomagajo, podpro in omogočijo listu nadalnji obstoj in njega rodno izhajanje! — Da nn kratko povzamem vsebino teli številk, omenjam nekaj važnejših člankov, ki jih je list prinesel. Janez Gašparič piše o »Sestavi vizornih sporedov«, A. C. »V album pevcem in pevo-vodjem«, Ambrozij Sraka zanimivo o »Glasbenih poinenkih«; v oslalem pa vsebuje list rn/na važna poročila o koncertih tako ljubljanskih, kot raznih podeželskih okrožij. — Glasbene priloge so precej Uigate; vsebujejo prav rnj.no-lič.ne tboFuTake skladbe. Od teh nobo»H nima izrazite tendence v moderno smer, ^o z«sle-dujejo bodisi oretlstavno-asociativuo slikanje,
bodisi čustveno ilustrativno smer izražanja na | hornofoni. deloma dintonični. deloma hromntični rx>dlngi. V nrliitektoniki pa so nekatere prav krepko. — Matija Tome je objavil: »Tri kaplje Jezusovo« (nagrajena s Pevčevo nagrado) in dve olnlelani narodni »Kna ptičku« in »Od vinske trte«. Stanko Premrl je priobčil zbor »Zantorček in zvezda« (naprajon). Ludovik Pti" pa »Be-(ninkn pri zibeli« (nagrajena) in »f"ez noč«. Poles teli so i/šb Grobmingova »Zimska ,di!a«, Železniknvn »("'iri. čari«. Mlinar-Cigaletovo »Jutro«. tri Vodopivčeve: »Rožmarin«. »Da veš«, in km ek prizor »Roža« ter končno »Zvonikarjeva« v Krama rje vi harmonizaci.ii.
Izšla jo v Belsrradu 2. številka glasbene revije »Zvuk«. V njej piše Anton Lajovic »O reformi našo muzičke nastave«. Rikard Švarc priobčil jo članek »Muzika na radiju«, St. Vinaver pa »Furtwaengler diriguje Meistersinger«. Nadalje slede poročila in kritiko glasbe iz naših središč, (iz Ljubljano poroča Slavko Osterc) in druge glasbene zanimivosti. Revijo, ki je opremljena tudi / dvema slikama in več risbami, urejuje Stana Ribnikar.
Osme letnik „Geoffralr,ke^a testni!ta"
Pravkar je izšel letošnji letnik »Ceograf-skega vestnika«, ki ga izdaja Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani. Tudi ta letnik ne zaostaja /n prejšnjimi ne po obsegu in ne po vsebini. Revija, ki je zadobila v poslednjih letih značaj odličnega znanstvenega zbornika, nudi mnogo interesnntnejva gradiva vsakomur, ki ga zanimajo problemi različnih panog ge-ograTij in drugih sorodnih znanosti.
Na uvodnem mestu objavlja Nestor naših prirodoslovcev prof. Ferdo Seidl obširno razpravo / naslovom »Dinarskogorski fin«. V njej podaja svoja izčrpna opazovanja in zaključke o »finii«. vetru, ki sti li ji na dinarskem ozemlju v nasprotni smeri kot burja, namreč od Jadrnn-sk-ega morin preko eorovia v doline savskih pritokov. Važnost tega vclra (nn Slovenskem nazvanega »jug«) jo u odlične Seidlovo raz-
prave — opremljene s preglednimi tabelami — prav lepo razvidna. — Nič manj važna od prve je naslednja študija »H geologiji Ljubljano in njene okolice« izpod peresa tir. Ivana R n -k o v c a. V n jej avtor obsežno in temeljito opisuje geološke razmere tal. na katerih leži Ljubljana in s tem v zvezi geološko-morfološke probleme Ljubljanskega Polja, Ljubljanskega Barja ter obeh dolin, ki ju vežeta (ob Ljubljanici in ob današnjem Gruberjevem prekopu). Razprava je opremljena z instruktivnimi geološkimi profili tal, ki tvorijo osnovo ljubljanskemu mestu. — V naslednjem članku »Cikloni in padavine na Slovenskem« nam dr. Oskar Reva podaja zopet prav zanimive rezultate svojih meteoroloških študij: nu podlagi padavinskih kartic za 264 dni iz 1. 1926. ugotavlja glavne tipe slabega vremena z obilnimi padavinami. ki nastopajo pri nas. Tekst pojasnjujejo številne vremenske in padavinske karte. — Dr. Anton Melik objavlja v tem letniku razpravo »O diluvijalni poledonitvi v Karavankah«, o predmetu, ki doslej od struni raziskovalcev po-ledonitve nn slovenskem ozemlju še ni bil sistematično obdelan. Iz razprave je razvidno, da poledenitev v Karavankah sicer ni zavzela takega obsega v Julijskih (in Kamniških) nlpah, da pa je vendar vtisnila tudi temu pogorju marsikatere karakteristične znake. — Sledi še obsežne« hlstorično-geografska študija dr. Milk« Kosa »Slovenska naselitev na Koroškem«. Razprava nam izčrpno in nazorno prikazuje potok prve slovenske poselitve na Koroškem (v zgor njem Podrnvju) in mora vzbuditi živo zanimanje vsakega našega človeka, ki mu je preteklost nnrodo. zlasti onega na Koroškem, nrt srcu. — Sledi še obzornik, v katerem priobčuje prof. Ferdo Seidl svoj odgovor na izvajanja dr. Rcye v zadnjem » Vestniku« o oblačnosti nn Sijemenu. V rubriki književnost pa so pri-občene ocene najvažnejših del nove geografske literature.
»Geografski vestnik« se naroča pri Geografskem društvu nn Univerzi v Ljubljani in stane 50 Din.
Stev. 2.
>5L0VENEC«, dne 8. januarja 19831
Stran 5.
Dnevna kronika
Koledar
Torek, 3. januarji« Genovefa, devica; Anton,
^Prvfkrajec ^ 1724 Herschel napoveduje lepo in mrzlo vreme.
Novi grobovi
+ Ivan Bitenc. Na svojem domu v Vodmatski ulici 19 v Mostah je ua Silvestrov večer izdihnil svojo blago dušo posestnik g- Ivan Bitenc. Pokojnik je bil znana in priljubljena osebnost v Mostah, ki je več let deloval tudi v občinskem eve-tu moščanskein pod županovanjem župana g. Jožefa Oražma. Kljub visoki starosti 71 let in hudi bolezni, ki ga je trla v zadnjem času, je bil vedno prijazen in dober z vsenri ter se je vedno zanimal za javne zadeve ne le svoje občine. Pogreb bo danes 3. januarja ob pol treh popoldne. Njegovim žalujočim svojcem bodi izrečeno naše najiskrenejše sožalje! Pokojniku pa naj sveti večna luči
t V Ljubljani je včeraj umrla gospa Ma-riia Čeme, vdova po uradniku OU/JJ. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožalje. — !Na Zrinjskega cesti je umrla gospa Elizabeta Wcclititsch, roj. Jalen, poštna adjunktinja. Pogreb bo v sredo ob pol 3 popoldne. Bog ji daj večni mir. Žalujočim naše sožalje.
■j- V Ljubljani je umrl včeraj opoldne po dolgotrajnem bolehanju, v 86. letu starosti gospod Lovro Palovec. Blagi pokojnik je bil skoro polovico svojega življenja zaposleu v ljublj. tobačni tovarni, kjer so ga vsi cenili kot skrajno vestnega delavca. V k rižansko moško Marijino družbo je vstopil takoj ob njeni ustanovitvi, ravno tako je bil tudi med prvimi nočnimi častilci. Dobri Bog naj ga zato v večnosti obilno nagradi. Pogreb bo v sredo ob 2 popoldne iz Vido vda ns<ke ceste 9. Sorodnikom blagopokoj-nega naše sožalje!
Osebne vesli
—	Iz finančne službe. Napredovali so za višje finančne sekretarje v peti pol. skupini: Dr. Podobnik Aleksander, Mahkovec Franc, Predikaka Ivan. _ Za finančnega sekretarja v šesti pol. sku-
Pini: Cl. Hadžioman Ibrahim. — Premeščeni so: reglednik f, k. Kranjc Vinko za starešino fin. oddelka v Dubrovniku; podpregledntk f. k. Gergič Miroslav k gl. oddelku fin. kontrole v Mariboru; preglednik f. k. Purič Fran k gl. oddelku f. k. v Ljubljani.
Osfale vesti
—	V Mladiki v Ptuju se prične 14. februarja pod vodstvom šolskih sester gospodinjski tečaj, ki bo trajal do srede julija. Dekletom se bo nudila prilika izobraziti se v najvažnejših gospodinjskih opravilih: v kuhanju, obdelovanju vrta, šivanju i. dr. Mesečna oskrbnina za hrano, stanovanje itd. znaša 450 Din. Natančnejša pojasnila daje vodstvo gospodinjske šole v Mladiki.
_ Jugoslovanska akademska reprezentanca
je včeraj odšla na študentovsko olimpijado v St. Moritz. Sestavljajo jo naši priznani smučarji tekmovalci Bervar, Šramel, Jenko, Baebler, Kuko-vec, Mušič in vodja Rupnik. Vsi tekmovalci so v najboljši formi ter se jih je večina udeležila Leu-poldovega tečaja na Pokljuki. Vsi tekmovalci so ddšli iz Ljubljane dobro razpoloženi in trdno prepričani, da bodo na najčastnejši način zastopali našo univerzo.
—	Živalske kužne bolezni prenehle. V mestu Ljubljana in v občini Podgorica, ki ie v področju okr. glavarstva Ljubljana in okolica, sta prenehali slinavka in parkl)evka. Vsled tega so bile razveljavljene z včerajšnjim dnem vse odredbe, ki so bile izdane ob izbruhu teh kužnih bolezni.
—	Gosp. dr. Alfred Fischer je otvoril v Žalcu splošno privatno zdravniško prakso.
—	Tretji znanstveni zdravniški sestanek zdravnikov Dolenjske in Bele krajine. Dne 8. januarja priredi ob 15 vodstvo javne ženske bolnišnice v Novem mestu tretji zdravniški diskusijski sestanek. Predavajo: Gosp. dr. Robert Neubauer, šef zdravilišča na Golniku: »Moderno zdravljenje odprte tuberkuloze s posebnim ozirom na kolaps-terapijo ter njene indikacije.« Dr. Milan Červinka, šef ženske bolnišnice v Novem mestu: »Kazuistika slučajev floridne tuberkuloze z demonstracijami.« Dr. Ludovik Kožuh: »Naša izkustva z agoeholinom Zizine,« Predavanje se vrši v dvorani vodstva bolnišnice. Vabijo se k udeležbi vsi zdravniki Dolenjske in Bele krajine,
—	GuStanj. Naš zadnji dopis popravljamo v toliko, da je umrl v Šalenbergu posestnik Mak, ne pa Mrak, kakor je to bUo napačno tiskano.
—	Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajanje in razširjanje časopisa »Savremena stvarnost« št. 1 za januar 1933, ki se tiska v Zagrebu. — Z odlokom ministra za notranje posle pa je prepovedano uvažati v našo državo leksikon »Beckmanns Weltlexikon und Weltatlas«, ki je izšel v Leipzigu in knjigo »Balkan« od Raymond Offinera, ki je bila izdana v Parizu.
—	Napadi in nesreče. Šmartinska cesta je še vedno kraj v Ljubljani, kjer je največ napadov in pretepov. V nedeljo zvečer jo je prav po nedolžnem izkupil 27 letni sedlarski pomočnik Ciril Dovič. Dovič je šel zvečer domov na Vilharievo cesto 29. Na Šmartinski cesti pa ga je naenkrat nekdo napadel in s topim predmetom udaril po desnem očesu ter ga resno poškodoval. Dovič je moral v bolnišnico, pijani napadalec, ki je znan, pa bo imel opravka s sodiščem, — V Podgorici pri Ljubljani pa je na Silvestrovo nekdo z nožem sunil v glavo in v desno roko zidarja Antona Pen-gova. Tudi stanje Pen^ov^ je resno. — V samomorilnem namenu je zaužil strihnin 37 letni Ivan 1 ragar iz Podgorice. V bolnišnici pa mu je že odleglo. — V litijski predilnici je padla in si zlomila desno roko 34 letna delavka Jožefa Udovč iz Palovič.
—	Nekoliko odgovora gosp. kritiku moje knjižice »Živali o slov, pregovorih in rekih«. V »Slovencu« z dne 24. decembra št. 293 je omenil gosp. kritik J. G. med drugim, da je knjižica »na nekaterih mestih prccej nepopolna — ker mankja mnogo pregovorov iz drugih slov. krajev.« Naj navedem na ta očitek — četudi malo kasno, ker preje nisem utegnil — kako je knjižica nastala. Lani poleti me je prosil gosp. Finžgar, naj bi uredil in priredil za tisk zbirko slov. pregovorov, prilik in rekov, kateri rokopis je kupila Mohorjeva družba po f nadučitelju Fr. Kocbeku, ki je umrl pred nekaj leti, da ga potem družba izda. Ta prav obširen rokopis sem urejeval do lanske jeseni, ko sem ga vrnil gosp. Finžgarju. In pri tem prepisovanju in urejevanju omenjenega rokopisa sem si prepisal vse pregovore in reke, ki govore o živalih, katerim sem pa še dodal vse belokranjske, ki sem jih bil zapisal v 1. 1886—1922 v Beli kra-iini in Dolenjske, ki sem jih nabral zadnjih 10 let, razen tega pa še mnogo pregovorov ix več letni-
v°Vl *Vrtca«' kater« sem pregledal in katerih Kocbek nima v svoji zbirki. K temu pripomnim «e, da j« bil zbTal t Fr, Kocbek v svoji zbirki, kolikor morem presoditi, vse različne zbirke pregovorov, kolikor jih je mogel zaslediti, in lo iz vseh slov, pokrajin, kar je na koncu svoje zbirke tudi navedel, kjer je podal seznam in imenik vseh slov. pisateljev, ki so priobčevali »vaje zbirke pregovorov, in navedel tudi vse knjige in časopise, v katerih so bili tiskani. Vse to bo knjiga pregovorov tudi prinesla, kadar jo bo Mohorjeva družba izdala, torej skupni seznam vse literature o slov. pregovorih. Temu Kocbekovemu rokopisu pa 6em jaz dodal tudi Se vse belokranjske in dolenjske pregovore, katere sem nabral v l. 1886 do
1932.	Če torej v Kocbekovi zbirki ne bo vseh pregovorov iz različnih slov. pokrajin, bo krivda v tem, ker niso bili priobčeni, ali pa, ker jih Kocbek morda ni zasledil. Da pa je res še mnogo pregovorov v različnih knjigah in časopisih, katerih Kocbek ni zasledil in zapisal, je res in sem se sam prepričal v mesecu decembru in sicer pri Pleter-šnikovem slovarju. Ko sem v začetku tega meseca nekaj iskal v slovarju, sera opazil, da ima ta res izborni slovar prav veliko pregovorov in rekov, katerih Kocbek ni izpisal. Zato sem se lotil jaz tega zamudnega, a potrebnega In koristnega dela, in pridno zbiram od strani do strani in od besede do besede.	I. Š,
Za lepo trizuro, manikiranje. barvanje in masažo Vam piiporofa renom. čebulnica \esna , last. O ga Gorazd, Beethovnova ulca (l)iinnv).
—	Kongres pravnikov v Bratislavi, Generalni sekretarijat prvega kongresa slovanskih pravnikov, ki se bo vršil v Bratislavi 10. in 11. septembra
1933,	je dovršil program kongresa in priprave zanj. Radi izčrpne poglobitve 15 znanstvenih predavanj je bila osnovana komisija 67 pravnikov, ki uživajo svetovni sloves. Na pomlad bodo ta dela tisKana in razposlana prijavljenim pravnikom, da si bodo že vnaprej pripravili eventualne pripombe. Že iz pripravljalnega dela se vidi, kako visok bo znanstveni značaj kongresa. Gmotni uspeh kongresa si bodo prireditelji zavarovali s prijavami slovanskih pravnikov, ki jih je okrog 70.0C0. Kongres se bo namreč vršil brez državne subvencije in vse stroške pri organizaciji bode skušali kriti izključno s prispevki slovanskih prav nikov. — Predavatelji so prijavljeni i Bolgarije, Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške, Med drugim bodo obravnavali o skupnen obligatnem in zakonskem pravu v slovanskih državah, dalje o enotni upravi izmeničnega prava po ženevskih konvencijah (torej v trgovinskem in izmeničnem pravu slovanskih držav) in o enotni upravi predpisov o eksekuciji, prisilni poravnavi in konkurzu v slovanskih državah. Od Jugoslovano\ so imenovani univ. prof. dr. Gregor Krek (Ljubljana), dr. Živojin Perič, univ. prof. (Belgrad), dr. Ivan V. Subotič (Belgrad), dr. Pavel Rastovčan (Zagreb), dr. Hugo Werk (Zagreb).
— Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. -»Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
—	Proslava 600 letnice rimsko-katoliške župnije na Otoku. Vas Otok na Hrvatskem je v decembru preteklega leta svečano proslavil 600 let-
i nioo obstoja svoje rimsko-katoliške župnije. Pro-| slava, ki je trajala teden dni, je obsegala najraz-! ličnejše verske svečanosti, ki se jih je udeleževalo 1 na tisoče vernikov.
—	»Morska pijavka« r Splitu. V Splitu so imeli v soboto priliko opazovati zanimiv naraven pojav, ki pa je obenem tudi nevaren. Popoldne sta namreč v splitski luki trčila skupaj dva vetrova, in sicer razmeroma topli južnjak in hladni zapad-nik. Pri tem je hladni zrak iz višine začel hitro padati proti morju, topli pa se je dvigal. Nastal je zanimiv termo-dinamični proces, ki ga dalmatinski mornarji imenujejo »morska pijavica«. Morje
; se je dvignilo precej visoko v obliki lijaka in kipelo. Ta pijavica se je spočetka pomikala proti splitski luki v velik strah ribičev, ki se tega po-,iva zelo boje. Pijavica je nevarna tudi večjin> i ladjam, če zaidejo vanjo. Nato pa je zapadni veter ; nadvladal južnjak, nakar se je vsa zadeva pomaknila proti^ zapadu in se razbila nekje na skalah otoka Brača. Zanimiv pojav je opazovalo vse črno Spličanov, ki pa 'bo se brž razkropili po hišah, ko so videli, da se morski lijak pomilka proti luki.
—	»Franz Josefova« grenčica odstranjuje motnje želodca, slabost in potrtost.
—	Jarc Miran: Novo mesto. Roman. Zbirka domačih pisateljev. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1, 1932. Str. 183, cena 55 Din. Drugi narodi imajo celo povodenj tako zvane vojne literature, dočim je prj nas razmeroma neznatna. Eno izmed redkih del te vrste je tale Jarčev roman. Opisuje nam življenje in dozorevanje peščice novomeških višjegimnazijcev v zadnjih treh vojnih letih, ozadje tega glavnega dejanja pa tvori vsa tedanja naša malomeščanska družba, ki jo zastopajo v Jarčevem romanu zlasti gimnazijka Nataša, pisarniški uradnik Kamin, odvetnik dr. Stein, vdova Pirnatova, oficijal Stržen i. dr. Ne glede na to, da je roman eno izmed redkih večjih izvirnih leposlovnih del, ki nam jih nudi naš današnji knjižni trg, je tudi sam na sebi pre-zanimiv dokument strašne dobe, ki smo jo doživljali vsi in ki je začrtala tako globoke brazde zlasti v mladino, zaradi česar je starejši rod danes tudi nikakor ne more razumeti. Zlasti nekateri liki teh blodečih mladcev, kakor Bohoričev, Zorčev in Jermanov so sijajno izklesani in nehote takoj priklenejo vso bralčevo pozornost in zanimanje, da ne odloži knjige, dokler je ni prebral do konca. K temu seveda mnogo pripomore tudi prijeten in gladek pisateljev jezik. Elegantno opremljeno knjigo krasi tudi pisateljev portret. Kdor hoče količkaj poznati našo najmodernejšo izvirno književnost, nikakor ne bo mogel mimo tega tipičnega, prezanimivega in odličnega dela.
—	Damske zimske plašče v vseh kvalitetah od 240 Din naprej ima v zalogi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
—	Vse leto 1933 bosta Satan in Iškartjnt prihajala na dan kot najbolj čitan roman. Zahtevajte ponudbo pri Cirllovi tiskarni v Mariboru.
AH ste že poravnali naročnino?
Ptujske občinske zadeve
Nori proračun sprejet. — Posojilo. — Veliki PtaJ.
Ptuj, 31. decembra.
V petek, dne 30. decembra se je vršila osma redna seja ptujskega občinskega sveta pod predsedstvom župana Jeršeta. Po prečitanju zapisnika zadnje seje poroča župan, da je ministrstvo prosvete odredilo premestitev državne gospodinjske srednje šole iz Novega Sada v Ptuj; občina mora preskrbeti potrebne prostore za zavod. V poštev bi prišel grad grofa Herbersteina in pa Mladika. 0 končni odločitvi se bo sklepalo kasneje.
Kot poročevalec upravnega odseka je poročal Ferdo Fras o proračunu za leto 1933, ki js podal natančno poročilo o stanju občinskih financ. Kljub varčevanju je proračun za 323.000 Din višji od dosedanjega, to pa radi tega, ker vsebuje investicije za razna javna dela. Novi proračun določa zopetno uvedbo najemninskega vinarja in tudi trošarina na vino se zviša od 1 Din na 1.50 Din pri litru. Razvila se je živahna debata, ki je končala s tem, da je občinski svet sklenil najeti večje posojilo, ki bi se naj porabilo tudi za kanalizacijo mesta in napravo vodovoda, ki ga kakor znano, Ptuj še nima. V ostalem pa je bil proračun soglasno sprejet
Novi živiLski trg med Slomškovo in Miklošičevo ulico se preimenuje v Tyršev trg; zgradi se tu cvetlični paviljon. Podpore se razdelijo med le-ta društva: Dijaška kuhinja 3000 Din. Kolo jugoslovanskih sester 1000, Protituberkulozna liga 1000, Zveza delavskih žen in deklet 500. dijaško podporno društvo 500 in tri ptujske knjižnice vsaka po 700 Din. Prosilcu Jožefu Kudru se prizna krajevna potreba za prevažanje oseb z avtomobilom. — Mestna uprava se pooblasti, da sme prodati tako zvano Hiper-tovo hišo. last mestne občine za 60.000 Din. - V domovinsko zvezo se sprejmeta Rudolf Reich z družino in Anton Blažek. — Poslopje deške ljudske šole se prenese v lastnino krajnega šolskega sveta, prenos ostalih šolskih poslopij se pa odklonL — Sklepi ubožnega sveta se soglasno odobrijo.
Glede priklopitve sosednjih občin k mestu v smislu tozadevnega zakona sklene občinski svet predlagati banski upravi v Ljubljani, da se priklo-pijo k mestu sledeče občine: del občine Breg do železniške proge, vas Vičava, ki leži na teritoriju občine Krčevina, vas Budina. ki spada pod občino Brstje ter katastralna občina Rogoznica.
Javni seji je sledila tajna seja, ki je bila precej burnn. Občinski svet Je med drugim soglasno sklenil, da se s prvim januarjem ukine službena pragmatika za občinske nameščence. Začasno se uporablja zakon o civilnih državnih uradnikih In le prejemki ostanejo dosedanji z razliko, da se občinskim nameščencem reducirajo za 10%. Trije državni upokojenci ge odpustijo iz službe in mesto oficijanta se ukine. Imenuje se pa za vojaškega referenta kapelnik mestne godbe Bernard, za knjigovodjo v mestni klavnici pa bivši trgovec Peteršič.
KranJ
Učni uspehi gimnazije v prvem polletju. Naknadno že po vipisu je vstopilo na zavod še šest dijakov in 12 dijakinj. Med prvim polletjem sta zavod zapustili dve dijakinji, tako da štejejo razredi ob koncu polletja takole: L 88 dijakov iin 72 dijakinj; II. 73, 46; UI. 56, 4.1; IV. 48, 17; V 30, 7; VI. 17, 7; VIL 20. 7; VIII. 18. 6. - Učni uspehi: skupaj je bilo na gimnaziji ob koncu polletja 350 dijakov in 204 dijakinje; od teh je izdelalo 180 dijakov in 97 dijakinj, to je od 554 skupaj je izdelalo 277 aH točno 50%. Z odličnim uspehom je izdelailo 16 učencev in učenk, s prav dobrim 109, z dobrim 152, z eno negativno oceno 96, z dvema 4-9, z več nego dvema negativnima ocenama pa 132. Od teh 132 je bilo po § 54 zakona o srednjih dodati odpuščenih z zavoda U (7 dijakov in 4 dijakinje), da jih je ostalo le še 121. Zavod šteje po odštet,ju odpuščenih skupno 543 dijakov. Na siplodno so uspehi od lanskih boljši, ker jih je lani od 507 bilo odpuščenih kar 22, letos pa od 554 le 11 in je lani izdelalo 48.5%, leto« pa 50% Vendar pa je dovolj vzroka, da starši in vzgojitelji razmišljajo, kako doseči boljče uspehe.
ffl »• v
Trne
V letu 1912 se je v tržiški župniji rodilo 117 otrok in sicer 61 dečkov ter 56 deklic. Poleg tega se je rodilo tudi v ljubljanski bolnišnici t3 otrok, tako da znaša s temi vred število rojstev 130. — Umrlo je v domači župniji 64 oseb, pokopanih je pa bilo na tržiškem pokopališču 67 mrličev in sicer 29 moških in 38 žensk. Otrok r>od šestim letom je iiimrlo 20. nnd sedemdeset let starih je bilo pokopanih t3. Najstarejši mrlič je prekoračil 88 let. — Porok je bilo v domači župniji 45. oklicev pa 55. — Sv. obhajil je bilo razdeljenih 70.200. — Prebivalcev ima župnija čez 5()00.
Že tretjič so igrali vrli igralci v »Našem domu« na novega leta dan »Hamleta«, zopet ob polni dvornnl Prišli so tudi mnogi okoličani, k*i jih je privabila pohvalna kritika, ki je bila zares upravičena. Še večkrat bo pa pač treba uprizoriti lepo in dostojno opereto »Ptičar«, ki bo prvič uprizorjena na praznik sv. Treh kraljev zvečer. Še ni bilo določeno, kdaj bo prvič uprizorjena, ko je bilo že mnogo vstopnic rezerviranih naprej in že davno je prva uprizoritev. brez letakov, razprodana. — Pametni opazovalci nravi jo. da Tržiča ni s posetom predstav v »Našem dom h« varčujejo. Res. za malo vstopnino gledajo lene stvari v lepi dvorani in marsikokšno zapravljanje odpade. Polee tega pa poinaenio obiskovalci na ta način tudi Vin-cencijevi konferenci, ki za svoje obširno delovanje dobiva od vsake orireditve delež.
Nnše planine blestiio v snežnem sijaju. Pravijo, da je zlasti na Kofcnh jkj zimi še lepše kakor v poletju. Seveda, po zimi gre vsak gori v drugačni opremi.
Kamnih
Francoski krotek t Kamnika bo z novim letom priče] t delovanjem. G. dekan Rihar je prepustil krožku proti izredno nizki najemnini prostore, v katerih je bila pred leti hranilnica. Tu si je krožek uredil svojo čitalnico, v kateri se bodo lahko vršila tudi predavanja in sestanki, gaj je v njej dovolj prostora tudi za večje število poslušalcev, kakor pa je Članov. Do sedaj je vstopilo v krožek 30 članov, gotovo pa se bo to število v teku leta še povečalo. Za dijake se je določila izredno nizkp pristopnina In članarina. Krožek si bo uredil knjižnico in čitalnico. Članom bo na razpolago nekaj francoskih časopisov in revij. Meščani in prijatelji krožka so posodili [>otrebni inventar, da se je šola lepo opremila. Prvi sestanek članov se bo vršil v novem lokalu v torek, 3. januarja ob 6 zvečer.
Silvestrovo je letos poteklo v znamenju krize, še bolj pa v znamenju tradicijonalne in vobče znane kamniške puščobe. Cele družbe Knmničanov so letos odšle čakat novega leta na jjlanine. V Kamniški Bistrici je bilo toliko gostov iz Kamnika in Ljubljane, da bi kmalu zmanjkalo prostora. Še več pa jih je prišlo prihodnje jutro v Bistrico, kjer je bila, kakor vsako leto, tudi letos sv. maša.
S smučanjem jc letos slaba. Športni klub je razpisal za 6. t. m. skakalne tekme zn klubov prehodni pokal, ki ga brani Franc Palme, pa bo I moral tekmo preložiti na boljše čase. Ker s snin-i čanjem radi pomanjkanja snega ni nič. vlada zato tem živahnejše življenje na drsališču, ki je letos . prav lepo urejeno. Na teniškem ierišču pa so na-, pravili naši športniki drsališče, kjer bodo trenirali hockey.
Št. Jernej
Prosvetno društvo je usrodilo želji oblasti in je ponovilo v prid brezposelnim igro Poulični otrok. — Predstava je v moralnem in gmotnem oziru zadovoljivo iznadla. Igralci vežbajo seda j Soapinove zvijače, katerih vprizoritev bo prav primerna za veseli nredpustni čas,
Konznmno društvo je za božične praznike v letu 1931. prodalo nad 20 kg kvasa, zn minuli Božič pa komaj 8 ks. — Kako težke so življenjske prilike našega ljudstva izpričuje tudi dejstvo. da po nekaterih hišnli že uživajo kar fto-slane jedi ker ni denarja niti za šol več.
Prašiči, katere so imeli nekateri posestniki v gor jamskih gozdovih, so se ob obili pa:?i želoda in žira zelo odebelili. Obvarovani so bili tudi pred svinjsko kugo. zn katero je letos poginilo v našem kraju orromno število prašičev.
Koruzo po "5 par bo nudil tre-ovec Brntko-vič kakor je dal oklicati pred občinsko hišo. -— Koruzo bo dobil iz Slavonije, kjer jo je v izobilju, nove in stare, "in baje velja tam kg 30 par.
Brežice
Zlati ^bilej vzorne žene. Danes bo preteklo 50 let, odkar je stopila pri Srebretovi rodbini v Brežicah v službo takrat komaj 18 letna Antonija Novakova, doma iz Št. Jurija pri Loki (Zidani most). — 50 let! Dolga doba! Doba človeškega življenja polna veselja in bridkosti! Pridna in delavna, kakršna je bila Tončka v početku, taka je bila vedno in je še sedaj — vsak čas pripravljena storiti vse. kar se ii zdi potrebno in koristno. Vselej je bila v vsakem oziru vzorna. Stala je vsem ob strani v prijetnih, zlasti pa v žalostnih trenutkih, kjer je posebno pokazala svojo brezmejno zvestobo. Že dolgo ni več le služkinja; za vsakega rodbinskega člana je že leta in leta »naša Tončka«, katere udanost in skrbnost sta neprecenljivi. In sedaj, ko je 50 let svojega življenja posvetila neumornemu delu vedno za isto rodbino. ji kličejo vsi, ki jo poznajo in cenijo njeno dobro, blago dušo: Še na mnoga leta. draga Tončka! Bog naj vas blagoslovi in vam ohrani i zdravje ter naj vam podari obilo prijetnih in i udobuih dni!
Trbovlje
Podlegel je poškodbam v bolnišnici v Ljubljani v petek. Zavrl Ludovik, ki se je ponesrečil v rudniku v petek pred božičem, Pokopan je bil zadnjo soboto kur v Ljubljani. Na starega leta dnn je umrl Pistotnik Franc iz Gaberskega, bil je delaven človek in član aposlolstva mož. V decembru so se poslovili s tega sveta Kuhar Frančiška. vdova po rudarju, stara 75 let in Zdole Franc, rudar v Hrastniku, star 52 let, bolehal ie ; na vodenici. Radi življenjske slabosti je umrlo v I decembru 6 otrok, med temi je bilo 5 snmo v sili krščenih. Ta slabotnost novorojenih otrok, dn
sklepati na revne življenske razmere mater.__
Preostalim izražamo svoje sožalje, mrtvi pa naj počivajo v Bogu!
Brezposelni se morajo zglasiti do 4. januarja 1 na županstvu, da se znova ugotovi kaliko jih je in še posebej v Trbovlje pristojnih. Občina tudi hoče ugotoviti življenjske razmere posameznikov.
Smučarski tečaj se vrši ta teden do nedelje na Sv. Planini, kar je za Trboveljčane posebne ugodno radi bližine. Pa tudi oskrba v planinski koči Je po zelo zmernih cenah.
Šoštanj
Spremembe v odboru okoliške občine. Kakor je v nedeljo »Slovenec« že poročal, so bili z dekretom okrajnega nsčelstva razrešeni župani okoliške občine In 4 od;l>orniki. V petek. 30. dec. so bili imenovani novi: župan Perovee Anton, mi /ar in člnn družmirske J. R. K. D., podžupan Melnnšek Ivan, načelnik družmirske T. IL K. D., odborniki: Mlinar Anton. Bizjak Martin in Dvornik Josip.
»Mlinarjev Janez«. Ob nabito polni dvorani je na Silvestrovo in na novega leta dftn uprizorilo Prosvetno društvo ljudsko igro v 6. dej. »Mlinarjev Janez«. Odmore je izpolnilo petje dveh zborov in prenos radio koncert«.
1912. V naši fnri, ki štete 5600 dn«, je bilo v letu 1932 rojenih 155 ljudi ("9 dečkov in 76 deklic) umrlo jih je 93 (49 moških in 44 ženskih). porok p« smo imeli 30.
Fantovski krožek tukajšnjega Prosvetnega društva je imel na novega leta dan svoj občni zbor, na katerem ie bM izvoljen naslednji odbor: Predsednik Sovič Franc, podpredsednik Terče Fortunat, tajnik Sovič Franio. blagajnik Stvarnik Adol'
Radio
Programi Rarfio-LJufrftonn i
Torek, 3. januarja; 12.15 Radio kvartet — 12.4£ Dnevne vesti — 13.00 Čas. radio kvartet, borza — 17.80 I. ura češke glasbe: Dvorakova dela, izvaja salonski kvintet — 18 30 Nemščina dr. I. Grateii-auer) — 19.00 Jadransko morje tekom let (Hubert Marjanovič) — 19.30 Železniki — kraj in okolica (dr. Andrejka) — 20.00 Prenos z Dunaja: Večer Joh. Brahinsa — 22.00 Cas, poročila, plošče.
Sreda, 4. januarja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnev-! ne vesti — 13 00 Cas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (p. Fr. Ačko) — 18.00 Plošče _ 18.15 Fonetični poskusi dr. Vebra — 19.00 Ruščina (dr Preobraženskij) — 19.30 Literarna ura: Selifikn: »Nasedli brod< (Fr. Vodnik) — 20.00 Prenos iz Prage: »Jenufn« — opera (Dvofak) — 22.15 Čas, 1 poročila.
DrugI programi i
Sreda, 4. jan.)
Zagreb: '20.00 »Jenuta«, opera. — Milann: 20.30 Opera. — Stutt#art: 1930 Veliki govorniki 130.00 Pester večer. — Toulouse: 20.30 Dunajsk. orkester. — Berlin: 20.00 Pet taktov iz pesmi vele mesta — 21.00 Nepoznane Haydnove simfonije. _ Rim: 20.45 Koncert — Beromtinster: 19.45 Švicarski komponisti - 21 15 Pesmi in nrnvlliee. — Lugenberg: 20.00 Stuttgart — Praga: 20 00 Pre nos opere »Jenuta«. — Dunaj: 19.25 Prenos iz opere. — Mflnrhen: 20.00 Radio orkester — 21.20 Cigana ki večer. — Bndapest: 19.15 Radio konoeri
Stran 6.
.»SLOVENEC«, dne S. januarja 1958.
Štev. 2.
Mrtva zemlja
Mednarodna skupin« geologov, ki je tekom
zadnjih 10 mesecev raziskovala Saharo '-n se zanimala predvsem za njeno namakanje, se je zadnje <1 ni vrnila v Rim z zelo neugodnimi zaključki. Vsa razpoložljiva podtalna votla kaže slej ko prej nagnjenje, da bo izginila v globini- S tem je zapečatena usoda vseh doslej obvarovanili on/, in so postuvljene na laž vse neutemeljene nade na vstajenje Sahare. Nasprotno ne 1k> imelo vse drago delo za namakanje, k1, ga vodijo evropski kolonisti, prav nobenih koristnih posledic. Sahara se neprestano suši. Za kakih sto let se bo spremenila dobesedno v mrtvo zemljo brez rastlinstva in živalstva.
Posušeno morje
Sahara je dno nekdanjega morja. Posamezne planote kot Ilogar, luni-Kusi 'j'n druge so morale nekoč biti bujno zeleni otoki sredi tega morja. Ohranjene, slubo raziskane r.sbe kažejo, da so bivali tu bogati trgovski sila kulturni rodovi. Ko se je pričelo morje umikati, so morali ljudje zaseliti tudi posušeno dno. Stiharu ni b-ila v začetku naše dobe prav nič podobna sedanj1, deželi mrtvega peska. Še leta 37. p. Kr- rojstvu sta prehodila rimska konzula Pavlinij in Maternij na čelu svojih legij 2.000 kilometrov poti od Sredozemske obale do Sudana. Če vpoštevamo, da takrat še ni bilo v Afriki velblodov (pripeljali so jih iz Srednje Az.je šele v VII. stoletju), moramo priti pač do prepričanja, da so korakali ti Rimljani skozi sama obljudena ter z votlo in prehrano založena človeška bivališča. Sicer ne bi uikoli zjnogli konji in mule tako dolge poti.
Voda v globtini 400 metrov
A čim bolj se je umikalo morje, tem hitreje so se sušila jezera in reke. Jezero ali
močvirje Čad (Tsadc), kjer se srečavajo ž.irafe s flamingi in drugimi neštevilniini povodnimi pticami, ima stokrat večjo površino knkor naše največje Bohinjsko jezero in pomeni zadnji ostanek nekdanjega osušenega morja. Podtalna vodn se pogreza vedno bolj v glolr.no. Zdaj je zamotal [>esek tudi one oaze (Jarabu, Murzuk in druge), ki so bile še pred sto leti obljudeni cvetoči otoki. Mednarodni geologi so prepričani, da Iki prej ali slej zadela ista usoda vse saharske naselbine. Ponekod, nu primer v lla-damesu, morajo kopati Evrope, že do 400 m globoke artezijske studence, da bi prišli do vode. A višina vode se bo vedno nižala. Naposled bo moral napočiti trenotek, ko ne bodo mogli še taki na|>ori priklicati sadu iz zemlje. Ljudje bodo morah zapustiti Saharo. Če bi hoteli rešiti severno polovico Afrike, bi morali pač rabiti izredna sredstva.
Mars na zemlji
V ta namen bi morali zgraditi velikanske kanale za namakanje puščave. Njih razsežno omrežje bi potem spremenilo Saharo v novi Mars. Nekateri strokovnjaki tudi menijo, da so kanali na Marsu dokaz smotrenega boja prebivalstva s sušo. A namakanje Sahare je težko uresničiti. Povzročilo bi razen nekaj milijard Izdatkov tudi resne mednarodne zapletljaje. Francoska je do zdaj največ storila za prodiranje v puščavo, ki meji na njene cvetoče kolonije ob severno-afriška obali. A razen Francoske potrebuje novo področje tudi Italija, ki gospodari v Tripolitaniji- Tudi Kgipet '.n Anglija (Sudan), ki mejita na puščavo, bi se zanimala za ta načrt. In vprav ta mednarodna ne-zaupnost je preprečila že marsikatere velike načrte.
Zasilni promet v enem izmed mest MissLssipakih pokrajin. Kakor sleherno leto v zimsikih mesecih, tako so tudi tokrat nastale velike povodnji vsled izstopa reke Mj®«isisipi. Mnogo manjših mest je povsem pokritih z vodovjem, tako da je promet zelo otežkočen, živila pa prinašajo letala.
Najvišja železnica sveta
Te dini je bil definitivno sklenjen načrt za gradbo električne železnice čez Kavkaz. Gre tu namreč za najvišjo električno železnico »veta, katere proga bo ležala celo višje kot slovita pirenejska železnica. Transkavkaška železnica bo skrajšala pot od Tiflisa do Moskve za celih 24 ur in prihranila let.no 30,000.000 rabljev ruski državni blagajni. Seveda bo pa delo kar se da težko, zakaj treba bo prevrtati premnogo predorov, od katerih bo eden dolg nad 6 kan.
Radio v službi pariške policijo. Pariška policija se je oskrbela s takozvanimi radio-avtomobili, lci imajo na strehi pritrjene antene.
Bernard Shaw in čebelarji
Med zborovanjem čebelarjev v irski grofiji Wexford je prišlo do velikega raburjenja med člani Zveze čebelarjev radii B. Shavva: tega moža so pred leti sprejeli imenovani čebelarji v svojo zvezo, toda zdaj mora biti izključen radi bogokletstva, ki ga je izrekel v knjigi »Pustolovščine črne deklice, ki išče Boga«. Nekateri člani so se izrazili, da nočejo imeti najmanjše skupnosti več s tem »poganom«. Radii razbil r i ji v i ii debat »u končno sklenili, naj se izreče zadnju beseda na generalnem zborovanju zveze, ki ee bo vršilo v toiu mesecu.
Obupana opera
Znani poljski operni pevec Ignacij t)ybis, kii je pred vojno služil v Moskvi in tvori zdaj steber varšavske opere, je podal poročevalcem ob priliki dobrodelnega koncerta za gledališke uslužbence to-le izjavo: »V 15. letu obstoja pod neodvisno poljsko republiko je nazadovala naša opera kakor nikoli poprej tekom vseh 150 let pod tujim jarmom. Nad 200 uslužbencev naše opere dobesedno strada in propada od lakote. Če ne bi imej i ponosa in uipanja na boljšo bodočnost, bi davno vrgli pu-Ske v koruzo. Država nam ne more pomagati. Rešil nas je samo varšavski magistrat, ki je doslej gledališču redno izplačeval 30.000 zlotov mesečno podpore. Vsi ostali prispevki in dohodki so brezpomembni. Toda zidaj je sklenilo mesto ukiniti fa kredit. Z novimi lelom smo prepuščeni lastni usodi. Kaj hočemo zdaj? Po tem sklepu ne smemo ničesar pričakovati od bodočnosti. Vztrajamo kakor vojaki na mrtvi straži. Še vedino mislimo, da pač ne bo hotela Poljska postati poleg Albanije edina evropska država brez narodne opere...«
Zadušntca na moriičti
Marseilski red menihov-spokornikov služi vsako zadnjo nedeljo v letu svečano zadušnico za vse, ki so končali na morišču. Mala redovna cerkvica na ulici Bon Jesus je bila to loto natlačeno polna. V Marseilu že dolgo ni bilo nobenega rablja, toda ljudje so po vojni dovzetnejši za prestane muke. Procesija zakrinkanih črnih bratov je zbrala veliko občinstva, ker so pač nesLi pred oltar isto črno krsto, ki j- prepeljala pred sto leti obglavljene zločince z morišča na pokopališče.
Himalaja zmagana! Tri angleška bombna letala v bližini gorskega velikana Nanga 1'arbata (8875 m). — Medtem, ko so se doslej vsi poletni poskusi čez vrh najvišje gore na svetu izjalovili, se je zdaj prvikrat posrečilo premagati te tihe orjake z letalom. Pet angleških bombnih letal je poletelo z južne
strani Himalaje (sev. Indija) proti Kašmirifu, kjer so prekoračili višino blizu 9000 m.
Ruske ekspedicije
Geografska karta Sovjetske Rusije ima še dokajšnjo število belili lis, to je, malo zna-nili ali sploh nepreiskanih krajev. Največ takih belili lis imajo polarni kraji; vendar se zadnje čase zmerom bolj u mikajo točnim označbam, zakaj polarne ekspedicije marljivo preiskujejo neznane kraje in potem vpisujejo svoje izsledke v bele lise sovjetske karte.
Razen severa ima Sovjetska Rusija največ neraziskanih krajev v Turkestanu, ki je sedma sovjetska republika. Tam leži nekaj tisočev kvadratnih kilometrov zemlje, ki je popolnoma nedotaknjena. Šele leta 1928. je sovjetsko-nem-ška ekspedicija, ki je v znanstvene namene obiskala Pamir in okolico ledenika Felčenka, pregledala nekatere neznane pokrajine. Toda to je liil začetek nadaljnjega dela. Sovjetska Rusija polaga predvsem veliko važnost v sirovine Tur-kestana, specialno v Pamirju, Darvazu in Risarju, zategadelj toliko neguje delo ekspedicij. To leto pa je bila organizirana dopolnilna ekspedicija sovjetske akademije znanosti in umetnosti v družili s celo vrsto raznih 'institucij in razdelila se je družl>a 300 učenjakov v 70 posameznih oddelkov, ki so se odpravili v najbolj nepoznune kraje Turkestana. Ti učenjaki so proučevali vse vrste geografske znanosti, kakor geologijo, geokernijo, geodezijo, gravimetrijo, zoo-geografijo, energijske vrelce, topografijo, agronomijo, meteorologijo itd.
Ta ekspedicija je po svojem številnem vsestranskem znanstvenem aparatu edinstvena v zgodovini. Delala je od junija do novembra-Dva oddelka pa sta še nadalje ostala v Turkestanu, kjer zbirata podal ke. Rezultati ekspedicije so veliki. Predvsem je zanimiva ugotovitev, da je Turkestan bogat v mnogih mineralii-jah, kakor v zlatu, grafitu itd. V predel:h južnega Turkestana pa so najdena ležišča soli, premoga, bakra, zlata itd.
Kar se tiče industrijskega razvoja, je za Sovjetsko Rusijo najvažnejši južni hrbet Hisar-skega gorovja 'in centralni del Stalin,bada, kjer leže najbogatejše rezerve rud. V tem kraju so dana tla za razvoj velike kemične industrije. Saj leže v okolici Stalinabada velika bogastva fosforita. Id ima izreden pomen za narodno ekonomijo vse srednje Azije.
Požrtvovalni kirurg
Leningrajska »Krasnaja gazeta« piše o junaštvu kirurga prof. Gudim-Levkoviča, katerega so ponoči poklicala k nevarno oboleli ženi. Izvršil je operacijo z dobrim uspehom. Toda bolnica je poprej izgubila toliko krvi, da je pomenilo njeno stanje smrtno nevarnost, ako ji takoj ne nadome-ste nove krvi. Kirurg ni imel časa v pozna noči, da bi našel primerno osebo. Žrtvoval je torej lastno kri, da ne bi izgubil nobenega dragocenega trenutka. Asistent mu je odvzel 350 kub. cm krvi (skoro dva kozarca). Bolna žena je takoj mirno zasjiala. Dva tedna pozneje je bila izven vsake nevarnosti in zapustila sanatorij. Prof. Gudim-Levkovič je občutil po prelivanju krvi (ki je bilo prvo v njegovem življenju) vročico, žejo in omedle-vico. A proti koncu tedna je popolnoma okreval iti zopet pričel 6 prakso.
Španski vojaški božič
Kakor poročajo iz Almerije, so se hoteli re-kruti kljub vojaški prepovedi udeležiti božičnih obrednih svečanosti in so zategadelj skušali zapustiti svojo vojašnico. Toda ker so bili njihovi častniki pri toliki volji breiz moči, so .poklicali na pomoč policijo, ki je pomagala zadržati nemirno moštvo...
Originalen poskus s sončnimi žarki na umetninah.
V raziskovalnem zavodu za slikarsko tehniko na tehnični visoki šoli v Monakovem si trenutno prizadevajo učenjaki pod vodstvom dr. Aleksandra Bihnerja poiskati metodo, po kateri bi mogla neoporečno ugotoviti identiteto klasičnih umetnin. Glavni pripomoček je dakbiloslcapija, s katero se dado prstni odtiski na različnih slikah identificirati. Hkrati je na strehi raziskovalnega laboratorija neka specijelna naprava, s katero se da dognati vpliv sončnih žarkov na barve in .podobo sploh — Slaka: sončna raziskovalna naprava na strehi mona-kovske tehnične visoke šole.
KorUntski prekop zaprt
Korintski pa mišk i prekop so te dni zaprli, ker ga je velik zemeljski plaz zasut.
Notranjščina »bliskovitega vlaka«, ki je pred nedavnim prvič »tekel iz Berlina v Hamburg. Levo: Pogled v strojnikov© delo; desno: Notranjščina voza z vso razkošno koonoditeto. Tahometer kaže stalno vsom gostom, s kakšno brzino so vo&ijo.
Radio-palire. Neki berlinski tehnik, ki ne nitrre niti na sprehodu živeti brez rad io-sporočil in glasbe, je vložil v palico ves sprejemni aparat in tako uživa tudii na sprehodih, na svežem zraku to, kar morejo dragi le v sobah.
Novo pohotenje
»Izveetja« poročajo, da se je v Moskvi ob koncu decembra zaključil V. zvezni i kongres inženirjev in tehnikov! Predsednik Zveze sovjetskih tehnikov, Prokofjev, je v zaključni izjavi ugotovil, da hi.ro korakajo tehnične moči Sovjetskih republik po Marxovi-Leninovi-Stalinovi poti in se bližajo uresničenju sanj mednarodnega proletarijata o dobi, ko ne bo človek več izkoriščan od človeka. Prometni komisar Svernik, ki je pozdravil navzoče » imenu vlade, je poudaril, da je v teku zadnjih kratkih let popolnoma spremenjen socialni značaj *ov-jetskih inženirjev in tehnikov. Med njimi je z la) 50 odet. gojencev sovjetskih visokih in strokovnih šol. Nad 30 odet. vseh tehničnih nastavljencev je včlanjenih pri komunistični stranki. Po 00 odst. tega števila je aktivno udeleženih pni udarnem delu za napredek sovjetske industrije.
Dva prijatelja se srečata.
»Moje sožalje, dragi prijatelji«
»Zakaj pač?«
»Moja žena ima nov plašč.«
»No, im?«
»Jutri pride na obisk k tvoji ženi.. .<
Gospodarski stiki z Južno Afriko ! Vzš°iiieliic{ novih rodov
Iz daljne južne Afrike se je pripeljal v Jugoslavijo naš tamkajšnji honorarni konzul g. Danilo Htrekeli po rodu Slovenec, ki nam je znam že po svojem 'lanskem predavanju v Trgovski zbornici. Na svojem potovanju po Jugoslaviji se je ustavni v Bel grad u in Zagrebu, včeraj pa je prišel v bjuiD-Jinno, da poroča o svojih i;spehih glede uvoza jugoslovanskega blaga na juŽno-aftriSki trg. G. konzul se kaikor znano, resno trudi, da bi realiziral ta načrt čeprav so težave, ki se mu stavljajo na pot, na prvi pogled videti nepremostljive. Njegova vnema in požrtvovalnost pri tem sta vsega občudovanja v rodai. Saj ga je na pr. samo vožnja ixAfrtkev Jugoslavijo stala nič manj ko 90.000 Din. Pripeljal se je v domovino na lastne stroške in na lasten riziko.
Zastopnikom tiska je g. konzul po<lal nekakšen prerez gospodarskih raamer v Juani Afriki in opisal možnosti za povečanje gospodarskih stikov med južno Afriko in našo državo.
Južna Afrika se je odločila opustiti zlati standard. Pričakovati je zaradi tega ogromne preokre-niitve na ekonomskem polju. Opustitev zlate valute pomeni za južno Afrilto novo e.ro, s tem pa na svetovnem trgu še hujšo konkurenoo.
Unija južne Afrike se je pričela žele zadnja lete uveljavljati na svetovnem trgu, posebno z volno in koruzo, zadnje čase tudi s sadjem — pomarančami, bananami, jabolki, grozdjem in raznim konzerviranim sadjem — ki bo uspešno konkuriralo evropskim izvoznikom.
Struktura južne Afrike je v glavnem ista kot t Jugoslaviji, če izvzamemo to, da nama lesa. Je to dežela, ki ima najlepšo bodočnost in ki se z najhitrejšim tempom industrializira. Na njenem trgu bon/kuri rajo že vse države. Jugoslavija je bila pred tremd leti še povsem nepoznana na njenem trgu; zadaje čase pa se je tudi ona začela uveljavljati. Tbvoz iz Jugoslavije je v letu 1931 znašal ca. 15 milijonov Din in sestoji po večini iz cementa, tanin-flkih ekstraktov, hmelja, lesa za stavbe in le6nih izdelkov.
Amortizacija voine škode
Izšel je načrt za 9. amortizacijo vojne, škode, ki prinaša novost v povečanju amortizacijske kvota
Numeriranih obveznic je bilo 4932, torej za nominalnih 4.932,000.000 Din. Izdanih pa je bilo 4,914.099 kom. za 4.914.099.000 Din.
V	teiku proračunskih let od 1924-1925 do vključno 1931-1932 je bilo amortiziranih 173.722 kom., nadalje 220.022 kom. in za dobitke 1333 kom., skupno torej 395.077 kom. 31. decembra 1931 jih je bilo v obtoku 4519.022 kom.
Če še prištejemo lansko amortizacijo, dobimo akupni znesek 415.880 kom., tako da prihaja za izplačilo kupona št .9 v poštev samo 4,498.219 kom. V proračunu za 1932-1933 je bil določen znesek fUi milij. za amortizacijo. Odštevši že izvršeno amortizacijo ostane za amortizacijo v gotovini samo še 16 milij., ta znesek pa ie finančni minister povišal na 20 milij. Din.
Žrebanje teh obveznic v celi seriji po 1000 Številk bo 16. januarja, naknadno pa še 18. ozir. 20. januarja.
V	novem proračunu za 1933-1934 je ostala amortizacijska kvota za vojno škodo neizpremenje-na 36 milij. Din, kakor v sedanjem. Pač pa se je zmanjšala vsota potrebna za obresti od 113,750.000 Din na 111,250.000 Din. Pač pa se bodo povečali dobitki od 3.5 na 7 milij., njih število pa ostane neizpremenjeno: 188.
GOSPODARSKA UTERATURA
Svetovna trgovina 1931 in prvo polovico 1932. Zveza narodov, odnosno njen odsek za gospodar-sko-finančne študije je zbrala podatike o svetovni trgovini za 1931 ter za prvo polovico pretekleaa. Iz objavljenih podatkov je razviden velik padec svetovne trgovine v zadnjih dveh letih.
Otmar Pehani, Proti anarhiji v gospodarstvu. Ljubljana 1932. Samozaložba. Knjiga iima podnaslov Gospodarska in sociološka študija s posebnim ozirom na sodobno krizo človeka, njegovega gospodarstva, družbe, kulture, civilizacije in duha.
Koledar Društva jugoslovanskih obrtnikov za
1933.	Uredil Lenard Frido, Ljubljana. Koledar vsebuje tudi 24 slik v bakrotisku.
Lniilni tečaj »a mizarje r Gorenj"! vasi nad Rkofjo Loko. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TO I priredi tečaj za mizarsko luženje v dneh od 9. do 10. januarja 1933 v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Interesenti naj se zglase pri Skupni obrtni zadrugi v Gorenji vasi, kjer dobe vsa podrobnejša navodila.
Ustavitev refnega prometa. Prometni minister je odredil ustavitev prometa na liniji Belgrad— Senta. Belgrad—Novi Sad in na kanalu Begej. Nadalje je ustavljen tudi mednarodni promet kosovnega blaga na Donavi zAvstrijo, Nemčijo, Ma-djarsko in ČSR.
Saditev tobaka. Uprava državnih monopolov je dovolila v letu 1933. saditi producentom tole število tobačnih sadik: vardarska ban.592,674.000, moravska 5G.428.000, drinska 14.163000. donavska 65,674.000, primorska 70,«94.000 in zetska banovina 12,623.000 komadov Prijave se sprejemajo do 31. januarja 19i3. Nadalje je določila tudi cene po kategorijah
Potrošnja električnega toka v Splitu je lota 1931. znašala 11 milij. kilovatnih ur (leta 1930. 7.5 milij.). Največ toka porabi industrija: 7 (5) milij. ur, potrošnja v mestu samem pa znaša 4.0 (2.5) milii. kilovatnih ur.	,
Državna solarna t Ulrinju. Po poročilih hrvatskih listov posnemamo, da je gotova veliika državna solarna v Ulcinju, ki bo iz slane vode leta
1934.	proizvajala sol za vso potrebo v državi.
Zvišanje aiia v italijanskem kliringu. V ponedeljek je Narodna banka zvišala ažio v italijanskem kliringu od sedanjih 26.5% na 28.5%. S tem je ažio v italijanskem kliringu izenačen z ažijem v nemškem in francoskem plačilnem prometu. Za ostiile devize kakor tudi za ostale kliringe velja ažio 20% kakor doslej.
Borza
Dne 2. januarja 1933.
Denar
V	današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Amsterdama, Berlina, Curiha, Ne\vyorka in Prage. Popustil je Bruselj, dooim so se učvrstili Trst, London in Pariz.
Na zagrebški bor/.i je bilo zaključenih 8000 šilingov po 9 05, tečaj je bil 9—9.20. Nadalje so noti rall grški boni 33 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2314.85—2326.21, Berlin 1R69.58—1880.88, Bruselj 797.46—801.40, Curlti 1108 35—1113.85, London 191.42—193.02, Ne\vyork 5738.81—5767.07, Pariz 221.90— 220.02, Praga 170.45 —171.31, Trst 294.46—296.80.
Naseljevanje naftth Vjudi ▼ južni Afriki se Je
začelo že pred 40 leti. Naša kolonija Šteje tam okoli 1800 oseb, ki se v glavnem ukvarjajo: Hrvati z zidarstvom in pros-timi poklici; domačini iz Boke Kotorske z mesarsko obrtjo, od katerih je samo v Johannisburgu 60; rojaki iz okolice Splita In otokov so po večini farnierji, ostali pa delajo v zlatih rudnikih. Zaslužek naših ljudi je precej ugoden. V zlatih rudnikih na pr. zaslužijo od 350 do 700 Din na dan. Dotok iz Jugoslavije pa je omejen in vezan na pogoj, da novi naseljenec dokaze, da bo takoj zaposlen, oziroma mora imeti garanta, ki prevzame jamstvo, da novi naseljenec v teku dveh let ne bo padel v breme državi. Za Jugoslavijo Je določena kvota s 50 naseljenci letno.
Uvoz v Unijo južne Afrike je vedno mogoč, v kolikor more uvoženo Wago pokazati prednosti napram drugim konkurenčni m drža vam in v kolikor more tudi s cenami konkurirati. Ne sme se pozabiti, da na tem trgu tržijo že vse države sveta, posebno Japonska, ki e srvojimi ntafkimri cenami one-mogočuje uvoz drugih držav.
Johannes>burg, v katerem g. konzul Strekelj živi, je — čeprav je glavno mesto južne Afrike Capetown — center ne samo trgovine, kn kontrolira vso Afriko, temveč tudi center finančnega eveln. Mesto je najnovejšega datuma in najmodernelše zgrajeno. Leži ca. 2000 m nad morjem. V okolici Johanoesburga so največji zlati rudniki, globoki do 3000 m, ki dajejo 52% svetovne produkcije zlata. Klima taborna, število umrljivosti najmanjše na svetu. Sedež univerze z vsemi fakultetami. Mesto šteje 350.000 prebivalcev in je tretje največje mesto v Afriki.
Z gospodarskega stališča ni izključeno, da bo med Jugoslavijo in južno Afriko prišlo do kakšne izmenjave blag«. Trg ima velike potrebe z ozirom na to, da je dežela šele v razvoju.
Gospod honorarni konzul odpotuje še dnnes 7. nočnim vlakom v London in odondod v južno Afriko nazaj. Pozdravljamo ga pri odhodu in ltvu želimo kar največ sreče in usj>eliov pri realizaciji načrta, kateremu se je z duSo in srcem posvetil.
(Ob 601«taici rojstva «▼. Terezij« D. J.) 2. L 1873 — 2. L 1933.
Dvajset let je minilo, odkar j« iel spomin nanjo po knjigi »Die Gescbichte einer kleinen Blume« prvikrat doslovno mimo mene. Učiteljica na šoli, kjer sem bil katehet, mi jo je izrodila na upogled in uporabo. Pogledal sem naslovno sliko in sem knjigo spet odložil in vrnil. Mislil sem si, kaj bi mogel z njo začeti pri mladini; z redovnico med živahnim mladim svetom in to celo z redovnico iz tihega in strogega Krmela?
Čez štiri leta, med vojno, 9. decembra 1916 mi je, ne sicer ista knjiga, pač pa izdaja iste knjige vnovii prišla pred oči. Odprem in najdem zapisan stavek, ki me je popolnoma prevzel: »Tako dobro je, da se spoznamo in nekoliko poizve-mo, s kom bomo večno živeli.« Dobro, sem si dejal. Stopil sem v knjigarno in sem poravnal račun za knjigo, ki mi je bila dotlej dana na ogled.
Tisto leto pred božičem, pred svetim večerom je bilo, prinesem knjigo v šolo: v četrti razred, na dekliškem oddelku. »Deklice, sveta noč prihaja. Kaj vam bo prineslo božje Dete? Novo obleko? In če vam ne bo prav pristojala, to boste nevoljne. To ne bo lepo. Poslušajte, kaj berem v tej knjigi o Mali Tereziji?« Odprl sem knjigo in prečital odstavek: »lVali so ji novo redovno obleko. (Tisto, ki je,še danes ohranjena.) To je bila druga obleka po preobleki. Oblekla jo je za božič 18%. Ker ji je jako slabo pristojala, so jo vprašali, če je zavoljo tega nevoljna. »Kaj šel Toliko mi je na tem, kakor če bi bila obleka
Spori
Promet na zagrebški borni je znašal brez kompenzacij 51.236 Din.
Curih. Parta 20.29, London 17.36, Newyork 519.75, Bruselj 71.95, Milan 26.62, Madrid 42.40, Amsterdam 208.70, Berlin 123.725, Stockholm 94.5, Oslo 89.50, Kopenhagen 89.90. Sofija 3.76, Praga 15.38, Varšava 58.20, Atene 2.75, Carigrad 2.505, Bukarešta 3.085.
Vrednostni papirji
Državni papirji so danes popustili. Promet je neanaten, saj je znašal na zagrebški borzi samo 500 kom. vojne škode. Nadalje je bilo zaključen ih še 10 kom. delnic Priv. agr. banVe.
Ljubljana. 7% invest. pos. 53 den., vojna škoda 248 den., 8% Bler. pos. 46 den., 7% Bler. pos. 42 den.
Zagreb. Državni papirji: . ,.< uivesi. po* 50, agrarjl 27 bi., vojna škoda 248—250 (248, 250), 2. 228—233 (230). 6% begi. obv. 33 -35.50, 8% Bler. pos. 43 den., 7% Bler. pos. 39—43, 7% pos. DHB 51 bi., Tobačne srečke 10—18, Srečke Rdečega križa 10—20. — Delnice: Narodna banka 4100 —45:», Priv. agr. banka 250—258 (265), Nar. šum. 17.50—30, Guttmann 60 bi., Šečerana Osjek 182 b„ Šečerana Bečkerek 800 den., Impeks 50 den. isis 30 bi., Trboveljska 175—195, Dubrovačka 220 d.
Belgrad. Narodna banka 4400 bi., Priv. agrar. banka 252—258, 7% inv. pos. 52.50 bi., agrarjl 30 bi., vojna škoda 249—250 (250, 249), 6% begi. obv. 35.25—35.75 (35.50), 8% Bler. pos 50 bi., 7% Bler. pos. 44 bi.. 7% pos. DHB 46 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 61.45, Alpine 11.45, Trboveljska 21.30.
Žitni trff
Tudi v novem letu je tendenca za pšenico nadalje čvrsta in cene še naraščajo. Danes je bil tečaj za novo 175 denar bre zponudbe. Tudi cena moke je narasla in stane 290, banalska pa 295. V ostalem ni bilo izprememb.
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 171— 173, okol. Sombor 169—171, srbč. 172—174, gbč. 173—175, gbn. 170—172, Krem. 173—175, bač. sred. 78 kg 177—179, srbč. ladja Tisa 178—180, koruza bač. gar. v strolrh 51—53, za januar 51—53, za marec, april, maj 65—67, ban. gar. 67—69, sr. gar. 51 —53, za marec, opril, maj 65—67, suš. 60—62. ban. suš. 55—57, bač. suš. 60- 62, moka bač., ban Og in Ogg 272.50-287 50, 2. 252.50-267.50, 5. 232.5-242.5, 6. 187.50—202.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Promet: 26 vagonov.
Budimpešta. Tendenca prijazna Promet stalen. Pšenica marec 12.86—12.97, za,kij. 12.97—12.98, maj 13.23-13.31, zaklj. 13.31-13.32, rž marec 6.97-7.05, zaklj. 7 03—7.05, koruza maj 6.55—6.59, julij 7.95-7.98, zaklj. 7.98-7.99.
Živina
Dunajski goveji scjoin. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 2410 goved, iz Jugoslavije 137, na kontumačnem trgu pa je bilo 41 goved ta Romunije. Cene: voli najboljši 1.65, I. 1.40-1.55, II. 1-1.30, III. 0.70-0.75, krave I. 9.90-1.05. II. 0.80-0.85, biki 0.80- ! 1.05, klavna živina 0.65—0.75. Tendenca je bila zelo medla. Cene so padle za 10—15 grošev.
Jajca
Mednarodna jajčna trgovina je na celj črti mirna. Radi stalno milega vremena se pojavlja nova produkcija in pritiska na cene. Izboljšanja tako dolgo ni pričakovali, dokler ne nastopi času primerno zimsko vreme. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 31. decembra 1932.
Naznanjam vsem znancem in prijateljicam pretužno vest, da je moja se-strična, gospa
Elizabeta IVechtitsch ro;. Jalen
poštna adjunktinja
po dolgem trpljenju, previden« * tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v sredo, dne 4. januarja 1933 ob pol 3 popoldne od doma žalosti, Zrinjskega c. It. 3, na pokopalUče k Sv. Križu.
V L ju b I) a n i, dne 2. januarja 1933,
Rea:esber£ Pavla, učiteljica ▼ pokoju.
Kitajca, dva tisoč milj od nas oddaljena!?« Obrnil sem se k deklicam: »Glejtel To je bilo prav pred 20. leti. In nocoj, če bo treba, kajneda, boste ve tako rekle in naredile?« »Bomo, bomol« so zatrjevale deklice vsevprek. Pokazati sem jim moral njeno podobo. Mala Terezija si je mahoma osvojila srca vseh deklic.
Pri deklicah sem imel lahko in hitro zmago. Kako bo pri dečkih? Stopil sem do njih. Tudi r četrti razred. Pri vstopu sem takoj naletel na dva dečka, ki sta bila v živahnem medsebojnem boju. Vsi dečki so se glasno zasmeiali, češ sedaj pride plačilni trenutek za oba. Kako resnično se mi je izkazal pregovor: »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Še nikoli nisem bil nobenega dvoboja tako vesel. Prav to, kar sem za dečke v knjigi pripravil, |e našlo sedaj svoj popolni pomen in namen. Z resnim obrazom rečem dečkom; »Seditel Videli smo dvoboj, ki se mora končati z veliko zmago nas vseh. Ali prej vas moram pozvati na duhovni dvoboj. Čujte, kaj berem v tej knjigi,« Odprl sem knjigo na zaznamovanem kraju in sem čital: Henriku se je prikazal angel in mu velel naj neha z mrtvičenjem samega sebe, ker si je zrahljal zdravje. Rekel mu je: Doslej si bil v boju navaden vojak. Zdaj te povzdignem v viteza. In Henrik je spoznal, da duhovni boj v svoji važnosti — presega mrtvičenje. To koristno mesto sem našla v življenju blaženega Henrika. Mamical Ljubi Bog ni hotel, da bi bila jaz preprost vojak. 1 akoj me je povzdignil v viteza. Hitela sem na duhovno bojišče — v boj proti sebi, s samozatajo in z malimi, skritimi žrtvami. V tem boju sem našla mir.- Zaprl sem knjigo. Na resnih obrazih svojih učencev sera spoznal, da so me poslušali in -azumeli. Pozval sem jih na duhovni dvoboj, »le je bila deklical In povzdignjena je bila v viteza Dečki, dokler se boste prepirali in borili med seboj, boste komaj vredni imena preprostega vojaka Ali hočete biti preprosti vojaki, ali vitezi?« »Viteza!« mi ie zagrmelo od vseh strani. S hvaležnim pogledom na njeno podobo sem odložil knjigo o Mali Tereziji: Zahvaljenal Tudi do dečkov, do preprostih deških src, ima tvoj zgled in izrek čudovito moč.
Poizkusil sem srečo tudi pri dekletih in fantih. Postal sem ribič z mrežami Male Terezije. Pripravil sem dvojen govor. Pri dekletih v družbi, pri mladeničih v društvu. Najraje bi bil govoril v cerkvi vsem množicam, izpred oltarja in izpred njene podobe. Ali Mala Terezija tedaj še ni dosegla časti cerkvenih oltarjev. Oboje sem torej opravil v družbeni 6obi. Hotel sem, da bi dekleta navdal z zaupanjem v mogočno novo vzornico in priprošnjico, mladeniče pa z velikim pogumom za uresničenje velikih ciljev, ki se v bližnji bodočnosti svetijo pred nami. Za nastop pri dekletih sem naprosil prijatelja glasbenika, da mi napravi napev na sledeče poslovenjeno besedilo:
Drugi bodo v les in kamen tvoio slavo dvigali; mi ljubezni svoje plamen bomo v pesmi viigali.
Travniki so razcveteni, drugi, rože trgajte! Mi se bomo k Roži eni zbrah: krog Terezije.
Nagovor dekletom sem zasnoval tako, da se je njegov sklep prav primerno sklenil z enoglasno in enodušno hvalnico Mali Tereziji Učinek ni izostal.
Pri iantih pa se je zgodil polom. Resničen polomi Med njimi je sedel sedemnaistletni borec, ki je tako hitro rastel, telesno namreč, da skoraj ni več vedel, kam bi del svoje predolge roke in po-iebno še predolge noge. Ovil se je z nogami sto-lovih nog svojega soseda. Stolove noge niso pokazale dovolj odpornosti, ln zgudil se je resničen polom. In krohoti Jaz pa sem bil prav na sredi resnega nagovora o Mali Tereziji. K sreči so mi prišle na misel Gospodove besede: »Pojdi lzkuš-njavecl V pohujšanje si mil« Opomin je izdal. V društvo se je vrnil red in mir. Po nagovoru je bilo še nekaj smeha. Vendar se mi je tudi ta veseli spomin obrnil v dobro. Poiskal sem doma v knjigi Male Terezije primerno mesto, katero bi koristno obrnil na padec v društveni sobi, kjer se je tovariš zgrudil tovarišu pod noge. Našel sem, kar sera iskal. Na prihodnjem sestanku sem ga fantom pri »slučajnostih« omenil z vedrim obvestilom: »Še vam je v spominu, kako se je zadnjič »truden potnik« med govorom zgrudil na tla. Kai si je neki tedaj mislila Mala Terezija? Naj aama povel Čujtel Tu je zapisano!« Prečitam dotično mesto iz knjige. »Mislila sem si; To je pač res. Slična sem trudnemu, izdelanemu popotniku, ki se na cilju onemogel zgrudil.., Dal a jaz se zgrudim ljubemu Bogu v naročje...I« Samo to sem prečital in dostavil: »Naj bi se tako zgodilo nam vsemi«
Mladenič, »truden popotnik«, ki mi je dal za vse to povod, mi je čez nekaj tet poslal sliko sv. Male Terezije, ki jo je sam napravil. Pod sliko ie bila roža z napisom v Terezijinem stihui
»Rožo pomladansko zAte razlistavam, da bi posušila vroč« ti tolz«.«	V. T.
Srečno ln blagoslovljeno novo leto želi stavbeno in pohišiveno mizarstvo
Aloj. Trink
Ljubljano, Linhartov« ulica.
Preteklo nedeljo nI bilo v LJubljani posebnih športnih prireditev. Imeli smo samo nadaljevanje nogometnega tu-;.,rja za brezposelna igralce. To nedeljo je ta n-?zavnh vzrokov odpadi* napovedana tekma med Slovan* m in Korota vir. Za nadomestilo sta se sp"pr!;ela Slovan in Vojaški tim, v katerem srečanju je zmagal Slovan <■ razmerju 5:3. Vojaško moštvo je največ radi svojega golmana odšlo tako poraženo z igrišča. Hernies je pa s bazenskim rezultatom zasluženo odpravil svojega turnirskega nasprotnika Grafiko z 8:1. Ta pora* Grafike j« tembolj razočaral, ker so nekateri celo računali z njeno zmago. Grafika je igrala ves Sat, zlasti v drugem polčasu, docela podrejeno vlogo. Obe tekmi sta sodila neizprašana sodnika še precej zadovoljivo, zlasti g. Globelnik, ki je bil enakovreden marsikateremu izprašanemu zveznemu sodniku. S tem pa seveda ni rečeno, da je vprašanje sodnikov v redu; kajti razmere, katere preživlja baš sedaj naš nogomet, so nevzdržne in od-nošaji med nogometno zvezo na eni, ter zborom nogometnih sodnikov na drugi strani, bo treb« čimpreje in pametno rešiti, če nočemo, da ne bo šel ves jugoslovanski, prav posebno pa naš slovenski nogomet, še hitreje rakovo pot.
Ker smo že ravno pri nogometu, bi omenili še naše mnenje glede nogometnih sodnikov.
Sklep zadnje skupščine jugoslov. nogometne zveze, s katerim se je odvzela zboru nogometnih sodnikov vsaka avtonomija, gotovo ni na mestu. Že doslej je bilo čuti nebroj pritožb, da je ta aH oni sodnik »drukaU, odnosno sodil tekmo v prid onega kluba, katerega Član je. Odslej bi znala biti stvar še hujša, ker sedijo neredkokrat v nogometnih inštancah ljudje, ki favorizirajo samo gotove klube. Iz tega torej sledi, da je avtonomija sodniškega kadra nujno in neobhodno potrebna. Razume so, da mora vladati tudi v zboru nogometnih sodnikov odnosno v njegovih sekcijah kar največji red ter objektivnost in da morajo sodniki vršiti svojo, sicer težko nalogo pravično in točno po tozadevnih pravilih, po svoji najboljši vesti in preudarnosti, ne glede na osebo, klub ali narodnost. Zato bi bilo najbolje— dokler vladajo pri nas take razmere — da bi sodniki ne bili člani nobenih klubov ampak samo svojih strokovnih sodniških sekcij, ki bi bile včlanjene v Zvezi nogomet, sodnikov, ta pa v Zvezi športnih zvez. Ker pa razmere v našem športnem gibanju kolikor toliko poznamo, skoraj ne verjamemo, da se bo stvnr po-voljno rešila v splošno korist športa in še posebej nogometa, ampak se bo životarilo tako naprej kakor doslej. Kajti malo je športnikov, ki bi videli preko plota svojega kluba, še manj pa onih, ki bi hoteli šport pravilno razumeti. Korist in zdravje, ki naj bi ga imeli športniki mi telesnih vaj, je stopilo pri tej športni politiki močno v ozadje. Zato gotove športne panoge ne morejo prodreti med širše plasti naroda.
Dočim se pri nas prepiramo, drugod zelo pridno delajo. Nemčija se 7. mrzlično naglico pripravlja na prihodnjo olimpijado, ki se vrši _
kakor znano — v Berlinu. Urediti hoče vse športne naprave kar najidealnejše, pripravlja pa tudi za čas olimpijskih iger veliko športno razstavo. Da bo svoje športnike kar najbolje pripravila, menda ni treba posebej omenjati.
21-letna francoska pbivalna zvezda, znani Car-tounet se je odzval povabilu Nemcev, s katerimi bo startal v letošnjem letu. Za njegove nasprotnike so Nemci določili Sietas-a, Wittenberga ali Sohvvarza. Za predpripravo namerava Cartonnet koncem januarja potolči sedanje rekorde v prsnem plavanju na 100 in 200 m.	1
FI0CKEY NA LEDU — OTVORITEV SEZONE.
Dvadnevnn gostovanje Rtimunov.
Piyi nasprotnik Ilirije v letošnji sezoni bo [ Telefon Club Roman iz Bukarešte, ki bo odigral dve tekmi v Ljubljani na športnem drsališču Ilirije in sicer prvo v soboto, 7. L m. ob 15 ter drago v neleljo ob 11.
Dvadnevno gostovanje Romunov, ki se nahajajo trenotno na turneji po Italiji in Avstriji pa bo neglede na ostalo športni dogodek prvega reda — saj je to prvo gostovanje romunskih športnikov v naši ožji domovini. Ilirija pripravlja romunskim gostom prisrčen sprejem, dolžnost našega športnega občinstva pa je, da 7. odgovarjajočim poselom dokumentira našo gostoljubnost in športno zavednost
Oblastveno dovoljena
razprodaja
vse vrste manufakturnega blago izpod nabavne ccne pri
Ohiačilmci »Ilirija«
Mestni trg 17/1, Ljubljana
Metlika
Težke posledice pretepa. Na sveti večer so se v neki metliški gostilni zabavuli kmečki fantje iz bližnjih vasi. Med njimi vladajo že stare razprtije, pa so se po odhodu iz gostilne okrog treh zjutraj s|>oprijcli. V temi je padlo več udarcev z lesenimi koli in palica,mi, pa je med drugimi dol) i I težek udarec tudi 21 letni Škrinjar Jože iz Drajičev. Fantje so ga prenesli na dom, kjer je Iržal v nezavesti in 30. decembra umrl. Olidukrija je ugotovila, da mu je vsled udarca s pulico počilo čelna kost in jf. dobil tudi možgansko vnetje. Orožniki so ugotovili krivca, tudi več drugih fantov je od-neslo poškodbe iz te bitke, katera se je, kakor omenjeno, vršila v /podnji jutranji uri in temi pa ni mogoče na jti objektivnih prič, ki bi opisale in jx)jasnile dogodek.
Grndbn ceste. V Pilatovcih občina Radafo-viči, grade nov del ceste, kateri bo vsled manjši strmine in ovinka mnogo olajšal promet v teir kraju. Želimo, d« tudi druge nevarne in strmf dele ceste v doglednem času popravijo in odstranijo ovinke, kateri ogrožajo dober promet, pa na večih mestih tudi življenje pc-šiikov.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA Začetek ob 20
Torek, 3. januarja: KAR HOCETR. Red C. Sreda, 4. Jan.: VODA. Red Sreda.
OPEKA Začetek oh 20
Torek, 3. januarja: Erika. Red A. Sreda, 4. jan.: MANON. Red a
Stran
>STX) VENEC«, dne 8. januarja 1033.
8tev. 2.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj kolonska, 3 mm visoka petitna vrsfica po Din
1"—; ženllovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko.
Zakonski par
brez otrok, išče službo. Živina, poljska, hišna dela. Gubčeva 18. Pobrežje-Maribor.	(a)
Mladenič
vajen vseh kmetskih del in ravnanja s konji, išče službo kot hlapec. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 9.	(a)
Hranilno knjižico
z vlogo 30—35.000 Din kupim takoj. — Ponudbe pod »Takoj« št. 18.541 na upravo »Slovenca«. (d)

71
Trgov, vajenca
in trgovskega praktikanta dobro priporočena, inte-ligenta z primerno šolsko izobrazbo, ki morata imeti veselje do železninske in tehniške stroke sprejmemo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Marljiv in pošten« št. 3.	(b)
Šiviljska pomočnica
samostojna moč, spretna in natančna v izdelavi, stara okrog 30 let se takoj sprejme pri F. I. Go-ričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Le katere so delale po več let po boljših salonih se naj ponudijo.	(b)
Smučarji!
Mnogo prihranite v današnji krizi, ako si za Vaš kostim naročite kroj v Krojnem učilišču, Šmar-'inska 14. Tam dobite obenem vsa navodila, da si ga lahko izdelate v domačem gospodinjstvu.
IŠČEJO: Gostilno
v okolici Kranja takoj sprejmem s kavcijo ali na račun. Naslov v upr. »SI.« pod št. 31.
ODDAJO: Vrtnarija
na Glincah se odda pod ugodnimi pogoji. Vpra-
Kolporterji
dobe še en zaslužek. Pojasnila daje uprava »Grude« Ljubljana, Pražakova ul. 8.	(b)
Vložne knjižice
kupite ali piodaste najbolje pri Komanditni družbi M Jankole Liublja-
Trgovski lokal
primeren za trgovino ali obrtnika oddam Ljubljana VII. Kettejeva 7. n šati: Glince št. 18. (n)
Dvoje stanovanj
dvosobno in trisobno s kopalnico takoj oddam. Zeljarska ul. 11, Mirje. č
Stanovanje
z vsemi pritiklinami se odda v Dalmatinovi ul. 3 III s 1. februarjem 1933.
na Selenburgova ul. 6 II Poizve se v stavbni pi-Telelon 30-52	Idi ' sarni Rimska c. 2/1. (č)
•5-
Potrtega srca javljava, da je danes po dolgoletnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena sestra, oz. teta,
Helena Ptrhovič
zasebnica
v starosti 66. let.
Pogreb nepozabne bo dne 4. januarja 1933 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Blei-vveisova 15, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1933.
Ludovik, brat — Roza, sestra ter ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Srečno in veselo
novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se jim tudi v prihodnje prav toplo priporoča Ivrdka
F. I. Goričar
Ljubljana,' Sv. Petra c. 29
Opremjeno sobo
s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«, (s)
Dve sobi
prazni v I. nadstropju na Sv. Petra nasipu oddam 1. februarja. Ponudbe pod »420« na upravo »Slov.« štev. 7,	(s)
Prodam
vili slično, enonadstrop-no, zidano, dobro ohranjeno hišo, obstoječo iz 7 parketiranih sob, kuhinje, shrambe, kleti, veže in stranišča, ter posebej gosp. poslopje. Hiša se nahaja v sredini zamreženega cvetličnega, zelenjadnega in sadnega vrta, tik ob cesti in farni cerkvi. Cena 150.000 Din. Plača se lahko tudi z vložno knjižico Ljubljanske Mestne, Kmetske ali Ljudske posojilnice. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Idiličen kraj na Dolenjskem« 18.527. p
Prodam štiri sani
tri oblike zapravljička, ene koleslja, kakor tudi dva koleslja po ugodni ceni. Sprejmem kovaškega vajenca. Nastop takoj. M. Vojska, kovač, Rodi-ca 26, p. Domžale. (1)
Prvovrstno
rženo moko
kupite najceneje le pri
Pavel Bertoncelj
valjčni mlin — Domžale.
mva N
PREMOG
pri iv.Schumi
Dol enjska cesta Telefon št. 2951
Hiša z vrtom
v Šoštanju, na zelo ugodnem prostoru, z vodovodom itd., naprodaj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 18.507. (p)
Sir trapist
j samo 12 Din kg. Mlekarna, Mediatova hiša. Du-| najska cesta 17.	(1)
! Konfekcija — moda!
i Naiteneiši nakup \nton i Presker. Sv Petra cesta I št 14. Liubliana	(1)
I -
; Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri » vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul in Stari trg.
Hiša
dvostanovanjska, električna razsvetljava, vrt, studenec, pol ure od Maribora, takoj ugodno naprodaj. Vprašati: Cesta na Brezje 42, Pobrežje-Maribor.	(p)
Orehova jedrca
domače in istrsko brinje ter fige za žganjekuho nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. (1)
Odpadke od žage
debro osušene in kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ulica 4.	(1(
Slamoreznica
mlin za koruzo mleti, železniške tračnice, rebra-prešano, v balah, proda ste cevi (Rippenrohre) — L. Noušak, Bosanska Du- proda Mihael Kavčič, Zg. bica.	(1) Šiška.	(1)
Zdravo, suho seno
Jabolka
epa z mska od
Oin 2*50
naprej stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi
Ljubljana
115 Din
1 m3 žaganih bukovib drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič. Sv Jerneia cesta 25 Telelon 27-08 (t
i«'W!gie
po oaivišiih cenab
CERNE. luvelir Liubliana, Wolfova ulica »L £
Oics in koruzo
kupit« naieenele orl trrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrgovina r žitom Helijevi nesla i*
Priporočajte povsod dnevnik^^*"
SLOVENEC*
Za vsa zavarovanja pride v poštev ie
llzalemna zauaroualnica
LJubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, sleklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas«
Zavarujte sebe In svoje Imetje t .ino pri domači slovenski zavarovalnici.

Zapustila nas je za vedno naša dobra mama, babica, prababica in tašča, gospa
MARIJA ČERNE
vdova po uradniku O. U. Z. D.
danes, dne 2. januarja ob 7 zjutraj, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v torek, dne 3. januarja 1933 ob 4 popoldne od doma žalosti, Celovška cesta št. 74 a, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 2, januarja 1933.
Žalujoči ostali.

Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nadvse ljubljene soproge, sestre in tete, gospe
HELENE PRAVNSEIS
kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem naj-iskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. sestram usmiljenkam ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, V Ljubljani, dne 2. januarja 1933.
Žalujoči ostali.


Odšel je v boljše življenje naš dobri oče, stari oče in tast, gospod
LOVRO PA LOVEC
hišni posestnik
v 86. letu starosti.
Pogreb se bo vršil v sredo ob 14 iz Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. Sv. maša zadušnica bo v cerkvi sv. Jakoba v četrtek ob 7 zjutraj. Ljubljana, dne 2. januarja 1933.
Žalujoče rodbine: Palovec, Anderwald, Vernic.



2. ž
' = A 22
. O
S* J-
13 3
c «jg
S 3
5 3 ; a -
t-- — ^ c-i
_ -o v - —.
i! C $
w >
N
- K
— 5 š JS
> C - - rr ! - — e 11
P. C. Wren:
Lepi Mihael 2
Tako je pričel major Henri de Beaujolais svoje pripovedovanje:
»Ali ste kdaj kaj slišali o naši mali trdnjavici Zin-derneufu, ki je daleč ua severu od Zinderja, severno od vaše Nigerije? Ne? Dobro, slišali boste sedaj, zakaj tam se je odigrala nerazumljiva tragedija.
Bilo je vražje vročega jutra Predstavljajte si mene v mojem stanu, kako v pidžami zeham nad svojo kavo, medtem ko čujem iz vojašnice mojih legijonarjev klic »Vstanite! Vstanite!« Bil je vojak, ki nosi od postelje do postelje vrč s kavo in budi speče za novi dan v peklu. Pravkar sem si bil leno nažgal eno tistih smrdljivih ka-poralskih cigaret, ko je pridrvel moj sel in blebetal nekaj o umirajočem arabskem poslaniku — ti Arabci umirajo za vsakih par milj, ki jih prepotujejo — ki se je na svoji umirajoči kameli ustavil pred vhodom kriče, da je prijezdil iz Zinderneufa, kjer da je obleganje,-krvoprelitje, bitka, umor in uboj; da je vse potolčeno in pričakuje konca, da trobentači trobijo polkovni klic v zbor in napad in da se strašno bore ...
»K orožju I K orožju!« zavpijem svojim sijajnim možakom in si želim sam pri sebi, da bi bili moji spahiji, ined tem ko sem vrgel nase uniformo. »Arabcu pa ukaži, da pod smrlno kaznijo ne sme umreti, dokler ga nisem zaslišal,« naročim slu, ko si pašem revolver. »Seržantu povej, da mora biti prednja četa tujske legije na kamelah pripravljena v enajstih minutah. Ostali sledijo na mulah*
Ko smo odjezdili skozi trdnjavska vrata, sem iz pripovedovanja še vedno umirajočega sla, ki je še vedno čepel na umirajoči kameli, doznal, da so opazili v Fortu Zinderneufu z razglednega slolpa veliko krdelo Tuare-gov. Izkušeni podčastnik, ki je imel poveljstvo po smrti kapelami ftenoufa, je nemudoma odposlal na svoji brzi kameli mehari arabskega sla in mu zabičal, da se ne sme dati ujeli od Tuaregov, ako so utrdbo obkolili, temveč naj z vso naglico odjezdi po pomoč — kajti stvar je kazala zelo slabo. Ako so pa Tuaregi le za šalo malo postreljali in odrinili naprej, naj jim sledi in skuša dognati, kaj nameravajo.
Poslanik je torej zapustil Fort Zinderneuf in raz peščeni grič opazoval, kako so se Tuaregi odpravili proti' zelenici, pustili kamele pod palmami in se resno lotili ! obleganja trdnjavice. Ko so jo obkolili, zasedli peščene ! griče, si skopali lične jarke, splezali na palme in pričeli gromko streljati, se je zdel sin čas prikladen, da zgine, i Cenil jih je na deset tisoč pušk. tako, da sem se bal, da bi jih moralo biti vsaj pel sto. Najsi je bilo kakorkoli, sel je zapustil opazovališče in kakor da bi mu bili pe-j klenščki za petami, je jezdil noč in dan po poinoč.
Vodil sem prednjo čelo na brzih kamelah, ki jim je sledil škadron mul in kompanija Senegalcev, ki je dnevno prepotovala pet sto kilometrov, dokler nismo prispeli do Zinderneufa. Da, in lahko si laskam, da smo dospeli iz Tokota v Zinderneuf v rekordnem času — in jahal sem daleč pred svojim moštvom ter poslušal, da bi slišal streljanje ali troliljenje.
Nikakega glasu nisem slišal, in ko sem prišel na vrh grebena, sem opazil trdnjavico pod seboj na goli ravnini, v bližini majhne zelenice.
Nikakega boja, nobenega znaka o Tuaregih, nobenega sledu o bitki ali obleganju ni bilo videti. Nobenih
temnih razvalin, posejanih z razmrcvarjenimi mrliči, ni bilo. Trobojnica je veselo plapolala na drogu in trdnjavica je kazala popolnoma običajno lice s svojimi sivimi, kockastimi, visokimi okopi, s svojo ploščato streho, stranskimi stolpi in visoko razgledno ploščadjo. Vse je bilo v redu! Čast in prapor Francije sta bila varna. Zavihtel sem čepico nad glavo in glasno viknil od vzhi-čenosti.
V duhu sem že pričel sestavljati svoje poročilo za divizijsko poveljstvo, v katerem primerno pohvalim hitrost, zanesljivost in pripravljenost moje male bojne sile, in tudi ne pozabim pohvaliti podčastnika, ki je zapovedoval Zinderneufu ... Toda sedaj naj junaki vedo, da se jim ni ničesar več bati in da je bilo popolnoma vseeno, ali so bili Tuaregi v bližini ali ne — nevarnost je minila. Jaz, spahijski častnik Henri de Beaujolais, sem privedel pomoč. Šestkrat sem ustrelil v zrak. Vendar me je iznenadilo majhno, toda značilno dejstvo. Opazovališče visoko zgoraj na stolpu, h kateremu je vodila dolga lestev, je bilo prazno.
Čudno! Zelo čudno! Neverjetno čudno, pa oh času, ko so se klatile okoli velike ropajoče trume Tuaregov — katerih ena je bila pravkar odbita in ki vsak trenutek zopet lahko napade. Podčastniku bom čestital, ko ga bom objel in pohvalil, da je pozabil zastražiti izbora« točko razglednega stolpa. Dasitudi mu je moralo biti poveljstvo nekoliko novo, tega ne bi bil smel storiti Prav lako bi bil mogel pozabiti obuti si čevlje, kakor je pozabil na tisto stražo.
Lepa reč to, ako se pomisli, da se godi kaj takega v času boja. Bližam se trdnjavi sredi dneva, i strelim svoj samokres, pa se za lo niti najmanj ne /.menijo!
Saj bi mogel biti prav tako lahko celo tuareško pleme ali cela nemška armada.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Itako v uc.
Urednik: Franc Krenižar.