Leto I.
Ljubljana, ponedeljek 16. junija 1919.
Štev. 126«
Cene po pošti: za celo leto K 40*— za polleta . K 20’— za četrt leta K 10'— za 1 mesec K 3‘50
Za Ljubljano mesečno 3 H,
Uredništvo in upravn. Kopitarjeva ulica St. &
Uredn. telefon StevJO.
NEODVISEN DNEVNIK + Posamezna številka 16 vinarjev.
Uradni kronski kurz.
300 kron — 100 dinarjev.
LDU Belgrad, 15. junija. Finančni mini-	I ski kurz za vse državne	blagajne:	300	kron
ster je na poalagi sklepa ministrskega sveta	I — 100 dinarjev,
x naredbo z dne 5. junita določil uradni kron-	|	-
Nad 40 miljard bankovcev.
LDU Dunaj, 15. junija. (ČTU) Iz zadnjega	I je število bankovcev,	ki	so v	prometu,	preseg-
'zkaza Avstro-ogrske banke je razvidno, da	lo 40 milijard kron.
Rusija bo v enem letu mogočnejša kot prej.
Izjava poslanika Spalajkoviča.
LDU Belgrad, 15. junija. »Epocha« prina-Sa razgovor s poslanikom Spalaikovičem, kateri je te dni prispel v Belgrad: Spalajkovič Se je izjavil o Kusiji, da stavi rusko vprašanje ftaa vsa druga in ima globoko prepričanje, da bo Rusija še v tem letu vstala silnejša in mogočnejša, nego je bila .kdaj poprej. Rusija bo pozabila bolga
t  Igarsko nehvaležnost, toda danes
fcuti vsak resen Rus osebno ponižanje zaradi
bolgarskega izdajstva, kajti mora_ se ohraniti v spominu, da je bilo bolgarsko izdajstvo takrat, ko so Bolgari v najtežjih trenutkih svetovne vojne svojo mater-osvoboditeljico ne samo zapustili, ampak celo po njej udarilj, eden izmed direktnih vzrokov ruske propasti. Tega jim Rusija in ruski narod ne more odpustiti.
Nemška Avstrija nc bo podpisala miru.
LDU. Lin*, 10. junija. (DunKU. - Zakasnelo.) Tu sta se vršili danes dve splošni ljudski zborovanji, ki sta izražali silno razburjenje nemško - avstrijskega prebivalstva brez razlike strank zbog mirovne pogodbe v Bt. Germainu. Na zborovanju katoliške ljudske stranke je imel predsednik deželni gla-
var Hauser globoko občuten, z burnimi klici priznanja prekinjen govor, v katerem je razkrinkal sovražni načrt, zakovati nas v narodne in gospodarske verige. Deželni svetnik dr. Schlegel je prečital nato sldep, ki se glasi, da ga ni nemškega Avstrijca, ki bi podpisal pod tako mirovno pogodbo svoje ime.
Pozivi za vstajo na Dunaju.
LDU Dunaj, 15. junija. (ČTU) Letaki, ki <0 nabiti po ulicah, poživljajo brezposelne in komuniste, naj organizirajo vstajo. Deželno poveljnlštvo na Dunaju je odredilo, da mora biti danes, nedeljo od 8. ure dalje vsa dunajska posadka pripravljena. Delavski svet žigo-
sa načrte nasilne vstaje izvestnih malih sku-
f»in. — Vodstvo komunistične stranke izjav-ja, kakor poroča »Abend«, da jutri ničesar ne namerava podvzeti, kar bi utegnilo imeti za posledico vstajo.
Generalna stavka na Francoskem.
Pari*, 18. junija. »Journal« poroča, da i ako ae ne ugodi do tega dne njihovim za-60 delavske organizacije na Francoskem skle- I htevam.
Oile, da proglase 16. junija generalno stavko, |	—■ —...
Socialni demokrati napovedujejo svetovno revolucijo.
Weimar, 15. Junija. Te dni se je vršil shod socialnodemokraske stranke. Poročilo načelstva je podal Oton Wels, ki Je glede zunanje politike Izjavil, da obstoja po njegovem
mnenju močna potreba združitve njegove stranke z neodvisnimi socialnimi demokrati. On Je trdno prepričan, da demokratska misel in socialistična ideja zmagovito prodreta. Ze-
dinjenje proletariata je mogoče le na temelji,, martističnega programa. Opirajoč se na volj« naroda, bomo 'ustvarili iz nemške republik« socialistično republiko. Vse drugo bt bil« brezciljno nasilje. Končno se je govornik ba-vil z mirovnimi pogoji entente in je dejali Računamo, da nas otme že jutri ali pojutraj#* njem svetovna revolucija iz verig tega n a sil' nega miru. — Nato je bila seja odgodena no sredo. (Po LDU.)
Zadružni shod v Belgradu.
LDU Beograd, 14. junija. Danes dopoldne se je sestalo 35 zastopnikov JI jugoslovanskih zadružnih central. Zborovanje je otvoril Sima Lozanič, predsednik > Glavno zveze poljedelskih central«. V svojem govoru je povdarjal velike cilje, zbog katerih se snuje glavna zadružna zveza. Predstavil je zborovalcem ministre dr. Poljaka, Šefkija, Glu-liiča in dr, Kramerja, zahvalivši se jim za po-set. Nato je minister Gluhič obširno govoril o nalogah zadružništva in dolžnosti države do poljedelstva. Minister je omenil, da je zadružništvo največ pripomoglo do osvoDiieuja iu ujedinjenja našega naroda, toda sorazmerno je tudi največ trpelo. 7ato zasluži, da ga država podpira. Sukpščiua je nato izbrala 8 delegatov, da pozdravijo preitolona-lednika, po J čigar vodstvom je bilo nv:'j mo l aroduo osve-bojenje, kL omogoča ujodinjeuje jugoslovanskega zadružništva v vsi svobodni državi. Zborovalci so soglasno odobrili zadružni pravilnik. Popoldne je bila izvoljena uprava, uad-zorstvo in razni odseki in ukrenjeno vs-e potrebno, da glavna eveu lahko začne čirnproj z rednim delovanjem Zborovanju so prisostvovali mnogi odlični prijatelji in gostje. Julri se prične zadružni kongres, ki bo prečesaval važna pridobi! vena in društven«, vprašanja.
' n
Boji na Slovaškem.
LDU. Praga, 15. junija (CTU.) (Situacij-J sko poročilo.) Pričakuje se, da rumunsko/ srbske in francoske čete vsak trenotek napadejo. Treba je, da napno Cehi medtem vso sile. Na vsi fronti armadne skupine Henn®-que se vrše boji predstraž. V okolišu Sabi-nova smo pridobili tal. Pri Mali Lodini smo odbili napad sovražnega ©klopnega vlaka. — Armadne skupine Mittelhauser: Pod poveljstvom polkovnika Snejdareka zbrane čete so po sedemurnem trdovratnem boju zasedle Zvolen. Doslej smo našteli 50 ujetnikov. Zaplenili smo topove, strojnice in improviziran 0klopni vlak. Zapadno Levice hudi spopadi. Naše čete so odbile sovražnika in napredoval© nekoliko vzhodno Komarna. Po oklopnem vlaku podpiran sovražen napad na naše pošto-'
snke pri Kurtu smo odbili, pri čemer je imel jovražnik velike izgube. Ves dan so čehoslo-7aški in francoski letalci krožili nad Prešo-vem in Kosicami in prinesli poveljništvu ze-!0 važna poročila.
Angleški list o Jugoslovanih.
Pariz, 12. junija. Angleški list »Spectator« piše z ozirom na priznanje naše države, da je potrebno, da se nam kmalu določijo državne meje. List pravi, da ima mnogo simpatij za ^Jugoslovane, vendar želi, da bi se drugače obnašali proti svojim sosedom in zaveznikom, ker je ravno njihova nepopustljivost kriva, da
?:e je delo mirovne konference tako podaljša-
Neruska Hvstrija še ne bo demobilizirala.
LDU Lur.aj, 12, junija. (Dun. KU) Nem-Slioavstrijska vlada, je poslala^ tukajšnji itali-fenski komisiji za premirje dne 10, t. m. npto, Jiatere prepis sta dobila tudi gg, Alize in polkovnik Cuningham, v katerem povdarja, da sovražnosti med Čehoslovaško in Ogrsko ogrožajo tudi Nemško Avstrijo. Nota izvaja, c*n se vrše vojaške operacije vedno bližje nem-H'0-avstrijskih mej in da obstoja vsled tega nevarnost, da si prisili ta ali ona stranka prehod skozi nemško ozemlje. Nemško-avstrijska republika polaga največjo važnost na to, da ohrani v tem primeru popolno nevtralnost. Da pa more to na vsak način ohraniti, mora razpolagati z vojaškimi sredstvi. Iz tega razlega nemško-avstrijski vladi žal, za enkrat ni mogoče zmanjšati ao 15. junija narodno hrambo, kakor je to predlagala italijanska komisija za premirje. Nota naproša italijansko komisijo za premirje, da ta položaj vpošieva, in v tem zmislu poroča italijanskemu vrhovnemu poveljstvu. Koncem note pripominja nemško-avsirijska vlada, da se bo z vprašanjem, kako zmanjšati narodno bramfco, takoj zopet bavila, kakor hitro bodo to dopustile razmere,
Ogrske meje.
LDU St, Germain, 11, junija. (Dun, KU) »Matin« javlja, da je delo sveta četvorice da-it^es prekinila nujna debata o češko-ogrskem sporu. Kramar, Beneš in Bratianu bodo stavili 'danes zunanjim ministrom velesil predloge o določitvi ogrskih meja, ki jih bodo predložili nato svetu četvorice.
Giolitti leta 1915.
LDUBerlin, 11. junija (Dun. KU) ;>Bcrli-ner Tageblatt« javlja iz Lugana: Na dan prihajajo nove zanimive podrobnosti o lojalnem 'nastopanju Gilittija pomladi 1. 1915, Dr, Pre-zioso, bivši glavni urednik »Piccola«, ki je »tavljal svoj čas v Italiji v imenu Avstrije ne-Vtralitetne predloge, poroča: Giolitti ni hotel
o	vojni sploh ničesar vedeti in je izjavil, da »o avstrijske ponudbe, ki Italiji ne odstopajo iTrsta in Istre, popolnoma zadovoljive, Italija ne sme nikdar podreti mostu do osrednjih sil. Nemčija si bo opomogla v doglednem času tudi če do tepena. Na zmagovito entento pa se b> zanesti, ker bo zlasti Francija Italijo vedno zavidala. Iz tega spoznanja mora izvajati Italija logične posledice.
Nemško vojaštvo venča spomenik Wiljema I.
LDU Berlin, 13, junija. (ČTU) »Arbeiter-*eitung« porota, da je vladno vojaštvo ovenčalo spomenik Viljema I. Delavski svet se je brzojavno pritožil pri Noskeju.
Raznoterosti.
LDU Amsterdam, 10, junija. (Dun, KU) Pariški dopisnik lista »Daily News« javlja, da ie pooblaščen nastopiti proti trditvi, da bi bil Wilson izjavil, da se mirovna pogodba popolnoma strinia s 14. točkami. Wilson kaj takega ni rekel nikdar niti javno niti zasebno.
LDU Pariz, 13. junija. (DunKU. Zakasnelo). Češka tehnična visoka šola v Pragi je predsednika Zedinjenih držav severoameri-ških imenovala častnim doktorjem. Wilson je sprejel diplom s prisrčno zahvalo.
LDU Rotterdam, 11. junija (DunKU.) »Niemve Rotterdamsche Courant« javlja, da je bil nabit po bruseljskih ulicah razglas, ki poživlja bivšega doorniškega poveljnika ge-: nerala Hopserja, bivšega bavarskega kraljeviča in bivšega nemškega cesarja, da se zglase dne 14. oktobra 1919 ob devetih dopoldne v sobi št. 9 prizivnega sodišča v Bruslju. Zagovarjati se jim je za zločine, ki so bili zagre-: šeni v njih imenu.
Iz pokrajine.
k Seja višjega šolskega sveta. V 111. redni . seji višjega šolskega sveta dne .12. junija 1919 so se stavili predlogi poverjeništvu v osebnih srednješolskih zadevah. Oddalo se je več stalnih učnih mest, upokojilo več uinih moči, oddalo stalno mesto šolskega sluge na moškem učiteljišču v Mariboru. Krajna občina Hrastje-Mota se prešola iz šolskega okoliša kapelskega v šolski okoliš Volčja vas. Na osemrazred-nih ljudskih šolah, s 6. razredom dalje in na meščanskih šolah v Ljubljani se uvede srbohrvaščina kot obvezen predmet; sistemizirati se dve učni mesti na I. dekliški ljudski šoli v Ljubljani za pouk v srbohravščini na deških in dekliških osemrazrednih ljudskih in meščanskih šolah v Ljubljani. Poroča se o uspehu ureditve učiteljskih plač v območju deželne vlade za Slovenijo in se onim, ki so jim bili poverjeni posli ureditve, izreče priznanje in pohvala. V območju policijskega rajona v Ljubljani se zaključi šolsko leto za srednje, meščanske in ljudske šole istočasno. Razpravljalo se je o predlogu na poverjeništvo, da naj bi se preosnovala državna ginma-zia v Novem mestu v realno gimnazijo. Pretresa se' predlog na poverjeništvo o enakopravnosti hospitantk na srednjih šolah z red-. nimi učenci. Potrde se sklepi uičteijskih zborov o izključitvi nekaterih dijakov.
! . k Društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev v Mariboru ima svoj ustanovni občni zbor v sredo dne 18. junija 1919 ob pol 49. uri i v dvorani št. 53. okrožnega sodišča. Na dnev-I nem redu je organizacija aprovizacije, radi tega naj se zborovanja udeleži vsak državni nastavljenec v Mariboru.
k Poštni promet. Ministrstvo za pošto in brzojav razglaša s štev. 7472 z dne 29. aprila 1919: Od poštnih uradov se zahteva, naj sprejemajo pisma in pakete z označeno vrednostjo ne samo za kraje v Srbiji, ampak tudi za vse dele kraljestva SHS. Ker zaradi prometnih težkoč nikakor ni mogoče uvesti za sedaj v celem našem kraljestvu vseh strok poslo-j vanja in da se zabranijo nesoglasja in neopravičene pritožbe, javimo, da poslujejo pošte v mejah Srbije za sledeče panoge p i -Bernske. pošte: 1. Za pisemsko pošlo v notranjem in mednarodnem prometu (sprejemanje pisem, dopisnic, tiskovin, poslovnih papirjev in blagovnih vzorcev). 2. Vplačevanje
in izplačevanje poštnih nakaznic v notranjem prometu, in sicer: v mejah Srbije v dinarjih ali kronah do največ 2000 dinarjev (kron) na eno nakaznico, za ostale dele kraljestva (Hrvatsko, Slavonijo, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo (neokupirano) in Slovenijo (nezasedeno) samo v kronah do največ 1000 kron.
V Crno goro, Banat itd. se nakaznice ne prejemajo. V mejah Srbije se sprejemajo pošiljke z označeno vrednostjo samo v izjemnih slučajih. V Črno goro so dopustne pošiljke z označeno vrednostjo samo za Beč. Občinstvo naj izvoli uvaževati. — Višji poštni ravnatelj: Dr. Debelak.
k Zvišanje brzojavnih pristojbin v tu-zemstvu. Vsled odloka poštnega ministrstva se zviša s 15. junijem pristojbina za navadne brzojavke v celem notranjem tuzemnem prometu za besedo od 8 na 18 vinarjev, minimum je taksa za 10 besed, to je 1 80 vin. Za nujne brzojavke je plačati trikratno takso. Doklada po 20 vin. za brzojavko se z istim dnem ne pobira več. Tudi doklada po 1 K od 16. do 21. ure odpade, kakor je tudi dovoljeno ob delavnikih od 21. do 7. ure ter ob nedeljah in praznikih oddajati navadne brzojavke.
k V št. Jerneju so na novem sejmišču napravili novo tržno tehtnico. V ponedeljek
16.	junija bo, upamo, dobro obiskan živinski semenj. Kako prilično za kupčevalce in prodajalce, ko ne bo več treba tehtati samo — na oko!
k Strela. Iz Banjaloke poročajo: Dne 14. junija je okoli pol |lj ure popoldne udarila strela v hišo št. 25. gospodarja Briški Matije in ubila eno kravo in eno telico. Hiša je pte-cej poškodovana, vendar se človeku nobenemu ni nič zgodilo.
k Kdo je lastnik ukradene zlate verižico?
V posesti znanega tatu Vincenca Stražarja iz Zabukovja pri Krašnji, se je našla zlata moška verižica z obeskom, na katerem je vrezan monogram. Ker ni mogoče dognati last* nika, naj se prizadeti obrnejo pismeno ali ustmeno na ljubljansko policijsko ravnateljstvo, soba št. 16 in podajo natančen opis verižice in obeska ter naznanijo črki, ki sta vrezani na obesku, da se, če mogoče, na ta način dožene pravi lastnik.
k Proti tatvinam na železnicah. Na Hr-vatskem bodo osnovali posebno preiskovalno poverjeništvo za preiskavo vseh posameznih slučajev tatvin na železnicah. Železniške tatvine bo sodilo vojno sodišče. Stražno službo na kolodvorih pa prevzamejo orožniki,
k Nova tvornica sladkorja. Razen v Va» raždinu bodo zgradili tudi v Mitroviči veliko tvornico sladkorja. Preddela za osnovanje te tvornice so že v teku.
k Tekstilno blago v Zagrebu. Te dni je prejela zveza trgovcev v Zagrebu 7 vagonov> tekstilnega blaga iz Francoske, ki je znatno cenejše kot italijansko.
Iz Ljubljane.
1 Proslava Vidovega dne v Ljubljani. Zastopniki ljubljanskih prosvetnih društev so na svoji seji dne 14. junija sklenili, da se proslavi Vidov dan, 28. junij 1.1., v Ljubljani po sledečem vsporedu: Na predvečer slavnosti, dne 27. junija, ob 7. j a v e n govor in petje pevskih društev pred Mestnim domom (oziroma v slučaju slabega vremena V dvorani). Na dan slavnosti, 28. junija, služba božja, prodajanje cvetlic na korist vojnim invalidom in zvečer svečana p r e d s t a v a v dramskem , g 1 e d a 1 i š fiu.
1 Ruski gostje. V Ljubljano je prišla delegacija > Ruskih, obščestvenih slavjau^kili de-jatelej«, obstoječe iz Članov: Vladimir aroJC
8tey. 120, -
>-	' '	rnimmm———— i ■	■	"	■	 . »■
Bobrinjskij, knez Urosov, bivši namestnik ru-jkega poslanika v Sofiji, P. S. Lavrov, ravnatelj mornariške gimnazije, S. P. Valujev, N. Š. Ursatij, diplomatska uradnika in Jevgenij A. Jefimovskij, odvetnik, ki je danes obiskal naše uredništvo. Delegacija je došla v Ljubljano, da obnovi stare in prijateljske in bratske vezi, ki so od nekdaj vezale Jugoslovane 8 ruskim narodom. Na potu v Jugoslavijo sta •Je znani ruski politik Rodiče z in urednik Baš-makov, ki je svoječasno igral na vseslovanskih kongresih vidno vlogo.
1 Finančni minister v Ljubljani. Finančni ainister dr. Momčilo Ninčič je v soboto popoldne iz Zagreba prispel v Ljubljano. Na kolodvoru sta ga sprejela podpredsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Žerjav ter poverjenik za finance dr, Šavnik s štabom finančnega višjega uradništva. Včeraj popoldne je posetil minister dr Ninčič s spremstvom tabor krščansko-socialnega delavstva pod Šmarno-jjcro.
1	Vaja orkestralnega društva »Glasbene lalicc« se vrši v torek, dne 17. jun. — Odbor.
\ »Zveza poštnih organizacij v Ljubljani« •naznanja svojim članom, da se vrše od sedaj naprej redno vsak ponedeljek in četrtek ob
20.	uri skupne pevske vaje s tovariši železničarji, in sicer v društvenih prostorih »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, v Narodnem domu. Vabimo in poživljamo vse pevce, da ?e odzovejo temu vabilu. Pričakujemo in prosimo tozadevne medsebojne agitacije, zlasti pa, da posamezni društveni odbori store svojo dolžnost. Nadalje naproša »Zveza« ponov-'po sodelovanje za naše glasilo »Pošta«. Vabijo se k temu delu vsi člani društva. Pokažimo svojo agilnost in sposobnost za življenje, delajmo kot bratje za naš lastni blagor.
,	1 Dovolitev za nakup žita. Peter Majdič,
paromlin v Celju, je prejel dovoljepje, da sme nakupili v Vojvodini 50 vagonov- pšenice in 25 vagonov koruze.
IfeperSoir narodnega gledališča.
Drama.
16. junija, ponedeljek: Zapito.
17. junija, torek:	»Listnica Bou-bouroclie«. C 65.
18. junija, sreda: »Za hčer amnestija«, popoldne dijaška predstava. Izven abon.
19. junija, četrtek: »Listnica Bou-toouroche«. A 65.
20. junija, petek: Zaprto.
21. junija, sobota: »Bajka o volku«. B 66.
22. junija, nedelja: »Bajka o volku«, C 66.
Opera.
16. junija, poned.: »Madame But-terfly«. B 64.
17. junija, torek: Zaprto.
18. junija, sreda: »Mad. Favart«. B 2/61.
19. junija, četrtek: »Žongler«. Izv. abon.
20. junija, petek: Zaprto.
21. junija, sobota: »Madame But-terfly«. C 64.
22. junija, nedelja: Jevgenij Onje-gin. Izven abon.
Širite »Večerni lijt“!
improvizacija.
a Amerikansko blago za otroke ek- Sefa se bode delilo v aprovizačnem sku-edšču pri Miihleisnu na Dunajski cesti po sledečem redu: 1, Za otroke do 3. leta na zelene izkaznice, ki so preštampilirane za amerikansko akcijo in sicer: št. 1 do 600 dne 18. jun. od 8. do 13. tire; št. 600 do 1200 dne 18. jun. od 2. do 5, ure popoldne; št. 1200 do 1800 dne
20, jun, od 8, do 11, ure; od št. 1800 naprej do konca 20. junija od 2, do 5. ure. — 2. Za otroke od 3, do 6. leta na rudeče izkaznice, izdane za to akcijo in sicer: št. 1 do 300 dne
21, jun. od 8, do 11. ure; št. 300 do 600 dne
21.	junija od 2. do 5. ure; št, 600 do 900 dne 23, junija od 8, do 11, ure; št, 900 do 1200 dne 23. junija od 2, do 5. ure pop.; od št, 1200 naprej dne 24. junija od 8, do 11, ure, — Za vsakega otroka se dobi jeden in četrt kg sladkorja, 55 dkg kakava, 60 dkg riža in 9 pušic kondenz, mleka. — Blago se deli brezplačno. Plačati je le za vsakega otroka po 20 vinarjev za vrečice.
Žena.
ž Par:Žunka na obisku. Parižanlta posvečuje mnogo časa obisku svojih »dragih« prijateljic, skoraj ravno toliko kakor svojemu »dragemu« krojaču. To se godi navadno med
17.	in 19. uro. Obisski so prišli v modo, ld se je dobro ukoreninila. Ali svoj čas ni bilo tega. Izprva so imeli samo moški dolžnost hoditi v obiske, a ženske so ostajale doma zaprte v svojih sprejemnih sobah. Preteklo je nekaj stoletij, preden so si priborile žene vse-kako več nevarnosti kakor užitka. Jako dolgo je že tega, kar so se začeli prvi obiski! Teokrit nam je ohranil zbadljive besede, s katerimi so se Sirakužani med seboj nagovarjali pri obiskih, a Rimljan Martial je tožil nad brezobzirnostjo onih hinavskih prijateljev, ki dajo razglasiti, da »niso doma«, ko prehodi človek 4000 milj, da bi jih videl. Treba je bilo počakati stoletja vljudnosti, namreč stoletja Ludovika XIV., da so se uvedla druga pravila prijaznosti in medsebojne dolžnosti obiskovalcev. V tej dobi so uvedle francoske dame svoj »jour«. Najprej je šlo za en dan v tednu, ko so bile prijateljice prepričane, da bodo dobile gospodinjo veselega lica. Ali čim bolj so se množile družabne dolžnosti, tem bolj je bilo potrebno podaljšati dobo, tako da je bil na vsakih štirinast dni ali celo na mesec dni samo en dan določen za obisk. Štirinajstemu stoletju se imamo zahvaliti za izum praktične vizitnice. Bila je prehodnica »joura«. Ko je obiskovalec torej zastonj trkal prijatelju na vrata, je privlekel iz žepa kuverto, napisal svoje ime in vtaknil kuverto zopet v ključavnico. Tako so se delali v onem času očitki nepravemu prijatelju, ki se je po svojem povratku zastonj trudil, da bi s ključem odprl sobo. Celo stoletje so rabili obiskovalci napisane vizitnice. Tiskane vizitke so prišle šele pozneje v modo, a posebni slikarji so jih krasili s podpisi in znaki.
ž Ženske ljubijo barve. Vsaka barva se prilega posebnosti značaja tega ali onega človeka, ali si ta ali oni značaj izbere barvo, ki mu je najbolj prikladna. Žive barve izbirajo one ženske, ki so nagle jeze, zamerljive, prepirljive in svojeglavne. Žene z vijoličasto barvo so varljive; še bolj pa one, ki nosijo svetle klobuke. Onih, ki se oblačijo
v	črno, se je treba ogibati, zakaj črna barva je znak spletkarstva. Belo barvo ljubijo ko-ketke. Rožičasto se oblačijo ženske stare nad 30 let; so pa te ženske vedre, duhovite, lju-beznjive in vesele. Svetlo modro barvo nosijo »lepotice«. Kadar se čutimo srečne, imamo radi rožičaste in modre barve. Ce smo nesrečni, se oblačimo v sivo. Vijoličaste
barve ljubijo žene, ki so še v starosti ohranile svojo lepoto. Zelena barva se malokomu prilega*
Po svetu.
s Arabska misija v Parizn. Te dni je dospela v Pariz arabska misija pod vodstvom generala Nuri Saida. Misija se je imela pokloniti predsedniku in mu dati bogate darove. Časnikarji, ki so se_za to zadevo zanimali, niso bili_ malo začudeni, ko Aarabce v celem mestu niso mogli najti. Poročevalec »Journa-le« piše: »Šel sem na zunanje ministrstvo — tam o Arabcih nihče nič ne ve. Na vojnem ministrstvu so mi dejali: Arabska misija je v kolonijalnem vrtu Nogent-sur Marne, Toda tudi tu jih ni bilo. Dejati so zopet, da se nahajajo nekje zunaj na peščenem polju, kjer se čutijo domače — a tudi to je bila le domneva. Zdaj se cel Pariz interesira za to zadevo.
s Tekme. »Times« javljajo iz St, Johnsa (Nova Fundlandijal, da se bo udeležila tekme za zrakoplovni polet preko oceana tudi neka 19 letna deklica iz Pensylvanije. Pisala je stotniku Alcochu, da bi jo prepustil k tekmi,
s Praktičen zaljubljenec. Nek gospod pri- "! poveduje: Moja mlada nečakinja je dobila od svojega mladega prijatelja zaljubljeno pismo;
V	pismu je hvalil ta svoje lepe lastnosti, prosj za ljubezen in obljublja zvestobo. Najlepša pa je na koncu opomba: Če me nimaš rada, pa
S rosim, da oddaš to pismo svoji prijateljici ' elki.«
s Šale. Pepček je bil poslau, da prinese ' kozarec vode. Ker mu je pa do vodnjaka predaleč, zajame vodo iz jarka. Soseda: »Fant, te vode ne smeš piti; boš obolel iu pa še umrl.« Pepček: »Saj je ne bom jaz pil, ampak stric.« — Gospod Julček: »Oficirjev ne maram. Ce me kdo izzivajoče pogleda, stopim pred njega ter mu povem, da sem mu na razpolago.« Gospodična Julka: »Jaz tudi.« — »Poslušaj moj sin! Naj danes, ko si postal polnoleten, izpregovorim resno besedo. Kar ti je znano, sem precej premožen. Marsikdo je že poskušal izvedeti, kako sem si pridobil svoje premoženje, a jaz tega nisem niokmur razkril. Tebi, moj sin, bom zdaj to tajnost razkril. Jaz sem delal noč in dan ter prištedil, kakor največji skopuh. To je tajnost moje sreče.« »Hvala, papa, za tvoje zaupanje, a moj ponos mi brani, da bi izrabljal tajnosti drugih ljudi. Bodi prepričan, da bom čim prej po- ■■ zabil, kar si mi zaupal.« — Prostak Joško se oglasi pri zdravniški vizitaciji. »Javljam po-: korno gospod polkovni zdravnik, da sem bolan«. »Kaj vam je?« »Kadar zakašljam me v prsih zaboli.« »Cernu pa kašljate, če veste, da vas potem v prsih boli. Marš!« — Gospod Zgane je povabljen na srebrno poroko. Vese- % lega obraza stopi v slavljenčevo hišo, pozdra-
vi	gorpo in opravičuje svojega brata, ki je bil povabljen, a ni prišel. — »Tik pred odhodom s«a dobila velevažno naročilo in eden naju je moral na vsak način ostati doma. Ker se nisva mogla zediniti, kdo naj ostane, sva vad-ljala«. »In vi ste dobili?« »Ne, milostiva jaz sem izgubil.«
s Začetek modernih pravljic. Londonski časnik »London Opinon« je objavil začetek modernih pravljic. Evo ti, nekaj zgledov: Nekoč se je lahko dobilo stanovanje... Bda je nekoč tvomica, v kateri se ni nikdar stavkalo... Bila je nekoč mirovna konfereca, ki je hitro poslovala..'. Živel je svoje dni jako siromašen oglar... — Začetek modernih slovenskih pravljic bi bil pa nekako takšenle: Nekoč je bil verižnik, ki je z veriženjem popolnoma na boben prišel... Živel je nekoč uradnik, ki je v vojski strašno obogatel..,
Bil je nekoč kadilec, ki je imel v letu 1919 toliko tobaka, da ga ni mogel pokaditi. In takih
star, i&f. ——— ...............
modernih pravljic bi lahko napisali celo knji-
s Demobilizacija eifJelovega stolpa. Znani pariški slolp je bil končno »demobilizirane. Po 51 mesecu aktivne vojaške službe se je vrnil ta 330 metrov visoki stolp zopet v civilno življenje in od sedaj naprej spleza lahko vsakdo na višek tega stolpa proti plačan ju običajne pristojbine. Ko je izbruhnila vojna, Je bil Eif f e lov stolp zaprt za navadno občinstvo. Tudi v mirnih časih je bil že postaja ra brezžični brzojav ter je postal v vojni centralna postaja za brezžični brzojav za celo Francijo. Bil je militarizirau. Vojaki v uniformi so imeli v rokah aparate, so vozili vzpenjajoče ter stregli velike žaromete. Noben civilist ni smel v bližino. V času vojne je govoril Eiffelov stolp preko oceana v Ameriko, francoske kolonije ter v ostale svetovne dele ter pripovedoval o napredku vojne. Dolgo časa je bil Eiffelov stolp edino komunikacijsko sredstvo med Francijo in Rumunsko in skozi celo soudeležbo Rusije v vojni, je bil ta stolp eden najboljših »vojakov« v zavezniški signalni službi.
s Tajne pisave. Vsakemu je znano, da se poslužujejo diplomati tajnih pisav, kojim namen je skriti pred vsakim drugim vsebino do-tičnega sporočila. Od časa Richeleiu-ja naprej je zavzelo pisanje s šiframi vedno večji obseg. Skrivnost pisave v šifrah je očita le onemu, ki se nahaja v posesti ključa. Najbolj primitivni vzgled take pisave v šifrah nam nudi pisava, ki obstoja v tem, da se črke alfabeie v tajni pisavi izpremeni, tako da pomeni vsaka črka nekaj drugega kot pa prvotno. Pisec uporablja le male črke ter piše kar naprej, brez ločitve besed. Včasih potisne med besedo tudi brezpomembne črke, ki motijo nepoklicanega. Kdor hoče prečitati tako šifrirano poročilo, napiše to dogovorjeno besedo pod besedilo poročila, pomnoži takorekoč vsako črko teksta s spodaj stoječo črko dogovorjenega gesla, ter določi nato šifro po natančno ugotovljeni metodi ua določeni tabli. Varnost to lajne pisave se še izdatno poveča s tem, da se napiše namesto dogovorjene besede celo -o.mds oiip3saq pod uiasad onafioAoSop čila, če se dotični poslužuje različnih tabel ali pa še enkrat šifrira že šifrirano sporočilo. Med najbolj običajne šifre spadajo šifre iz Številk, pri katerih se izraža pisava s pomočjo arabskih številk. Najbolj varna pisava pa obstoja v takozvanih knjižnih šifrah. Dva človeka, ki hočeta sporočiti drug drugemu ae morata nahajati v posesti dveh ekseinplarjev iste knjige, ki predstavlja temelj za čitanje sporočil.
Dobrodejno
deluje, boli oblažuje, krepi, osvežuje, o-življa in pri ranah, oteklinah In opeče-ninah hladilno vpliva Fellerjev
Eiza-flnM
6 dvojnih ali 2 specialni steklenici K 24-—.
Prebavo pospešujejo, odvajanje urejujejo in pri vseh želodčnih težkočah najhitreje učinkujejo Fellerjeve rabarbara
Eiza-krog3!fc£
6	škatljic IC 12-. Edino prave pri lekarnarju E. V.
Fellcr, Stublca, Elza lig ’ št. 245 (Hrv. Zagorje). Omot in poštnina se računa posebej najceneie. Kdor i.a-roCi več obenem, prihrani mnogo.	V
Jaroslav.
Zgodovinski roman,
Ruski spisal J. Šmidt-Melm; preložil Al. B e n k o v i fi.
(Dalje.)	/\	V
Grofica je najprej pograbila pismo, na katerem je bilo poštuo znamenje »Petrograd«. Naslov je bil pisan od ženske roke. Hlastno je strastna Poljakinja gledala lepo pisavo, ki je kazala nenavadno izobraženost. Hitro je prelomila pečat.
Kot podpis je imel list samo besedo »Natalija«. Očividno je bila pisateljica še nežne starosti, kajti v listu sta prevladovala prisrčnost in priprostost. Poleg tega pa je bil polu domišljije in gorkih čuvstev in take brezmejne udanosti, da to nikakor ni moglo uiti bistremu, nezaupljivemu pogledu. Jeza in ljubosumnost st ačitajoči Valeski pordečila lice; vendar si ob takih okolnostih ni mogla predstavljati, da je premagana.	....	.
»Nikdar ne! Glupo dete, ki je komaj odrastlo palici, ne more biti meni zapreka, čeprav se je dosti zgodaj učilo pisati zaljubljena pisma!« je vzkliknila z zaničljivim glasom in komaj vedoč, kaj dela, list raztrgala na tisoč kosov.
To jo je za hip vznemirilo. Sedaj ni bilo več mogočo pisma vrniti, kakor je ua-meravala od kraja.
»Nič ne de,« je takoj nato rekla sama pri sebi. »Čemu bi resnega moža nadlego-
. V • •	1	1	1	1  1  1  • n /klfMl
raza so mu je kazala osuplost, pomilovanja in preziranje.
»Milostiva grofica,« je rekel slednjimi »dasi tega, kar sem slišal, ne morem smatrati za nič drugega, kakor za šalo, vam vendar hočem odgovoriti odkrito. Cesar si želita in česar zahtevate, vam jaz ne morem dati, Moje srce ni več prosto.1 Obraz čistega angela biva v njem za vedno. Ako moj odgovor ni tak, kakor ste pričakovali, veudat mislim, da vsled njega nisem postal nevreden vašega prijateljstva. Hvaležne spomini na trenutke, prežite v vašem domu, poneseni s sabo na pot.«	f
Priklonil se je in šel iz sobe.
Valeski je z obraza in ustnic izginila sleherna kapljica krvi. Vzkriknila je ter sft zgrudila na divan.
»Kaj je bilo to? To je mogel reči meni« ki mi je ob nogah sto mož beračilo za ljubezen ali vsaj milostiv usmevl Predrzni, naduti Rus! Trepetaj pred maščevanjem osramočene Poljakinje!«	}
Vsaka njena misel je bila zastrupljena, vsak njen gibljaj je ldical po osveti. V tem ji je bil naznanjen drug obisk — grofa Lu-banova.
Ko je bila slišala njegovo ime, so ji pri«
vala z otročjim blebetanjem, ko ima dovolj	- _	,	.	..	,
dosti važnejšega posla!« Z dražestno nožlco šle druge misli. Kakor bi se je bila dotak-J hrenih, nanirčke ter pograbila	nila čarovna palica, je dihala v čisto uoveol
je nato odbrcnila papirčke ter pograbila drugi list. Ker pa je videla, da je uraden, ga je izročila zopet hišni, naj ga vrne.
Med tem se je mladi poročnik čim redkeje pojavljal pri grofu in ko je čez nekaj časa dobil povelje, naj zapusti Varšavo ter odide k polku v Avgustov, si je olajšan oddahnil. Oditi je imel že čez tri dni.
Ta vest je kot strela prešinila notranjost Valeske. Tako malo je imela še časa, da bi
življenju.
»Uvedite grofa,« je odgovorila služabniku. —
Hipoma se je dvignila, pogledala v zrcal# ter si popravila obleko.
Njena krasota se je kazala kakor podvo-. jena, ko je vzburjena šla nasproti oglašenemil grofu.
»Prihajate li tudi vi,« je vzkliknila, ko< maj da je stopil v sobo, »da vas pokaram 1
dosegla zaželjeni cilj. Njeno občutno samo- : Rayno pred eno uro se je predrznil poročnili zavest je žalil nepremenljivi mir in malomar- jarosiav da mj je 0(ikril svojo strast. Vašegi,' nncjt .Tfirnslnvn.	  :•
nost Jaroslava
Tako se je približal dan, ki je bil določen za njegov odhod.
Valeska je željno čakala trenutka, ko se je imel pojaviti njen domnevani ljubimec. Videti je bila slaba in obvladana od globoke potrtosti, ko je vstala s sedeža ter šla nekaj korakov nasproti prihajajočemu. Njen obraz je sijal v očarujoči dražesli, v očeh pa so se ji iskrile solze. Nikdar njen glas ni zvenel tako melodično. Njene besede so bile tako prisrčne, da je bil Jaroslav, dasi sicer hladen, nenavadno ganjen od teh zgovornih dokazov zaupljivosti.
Naglo jo je prijel za malo ročico ter si jo položil na usta.
»Morava so ločiti,« je šepeta ona, »a to uro slovesa naj bode odstranjeno vse, kar se je hotelo vrniti med naju. Vidim,« je nadaljevala jecljaje, ker je Jaroslav še vedno molčal, »vaš ponos me sili, da pustim v ne-mar vse ničeve formalnosti družabnega življenja in izpregovorim prvo besedo. Predno sem vas poznala, sem prezirala moške, ki so-hrepeneli po mojem usmevu in se uklanjali moji volji. Vi pa ste me naučili moške spoštovati in ljubiti. Sedaj sem vsa prevzeta tega čuvstva.«
»Vi me gledate,« je zopet pričela Valeska, ko je Jaroslav še vedno iznenaden molčal, »kakor bi ne verjeli mojim besedam. Ali naj vam ponovim, da vas ljubim?«
Tresoč se je stala pred njim, povešajoč v tla oči, ki so na vsakega vplivalo magpietično.
Jaroslav je za korak stopil nazaj. Z ob-
najboljšega prijatelja je zapeljala ošabnost, da se je drznil oko upreti vame! Tukaj niI tem mestu je klečal, prosil moje ljubezni teil vas obrekoval! Da, vas, s katerim sem upaM stopiti v ožje zveze.«
»Bog nebeški, Valeska, ne razumeli vas,« je vzkliknil grof. »Pri vsem, kar vali je sveto, vas rotim, je li resnica, kar sem slišal? Vi ste mi res naklonili srce, ko sem vendar že obupal, da bi mi kdaj vračali m> jo ljubezen!«
Grofica se je hitro pomirila. Otrla si j« solze ter s sladkim, očarujočem usmevjnJ pogledala grofu v strastno iskreče se oči.
»Ali še ne veste,« je rekla, »da je čestokrat najgorkejša ljubezen, kjer je navidei malomarnost? Ali res niste slutili, da vaii je že dolgo naklonjeno moje srce, da ste mo|, ideal? Ne, ne morem molčati dalje: ljubim vas!« —
Te besede so opojno vplivale na grofa, Kakor brezumen ji je padel k nogam ter ji odkrival svojo ljubezen.
Ona pa se je sklonila h klečečemu tei mu na uho šepetala besede, ki so mu strup spuščale v srce ter hotele uničiti prijateljstvo.
Zdajci pa se mu je izvila iz naročja tei pričela silno plakati.
(Dali*.)
izda iti teli konsorci| »Večernega Ut ta«. Odgovorni urednik Viktor CenUft. Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani,