Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri della Libertži 5/1. Telefon 28 - 770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI UST
Posamezna štev. 50 lir
N A R O Č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 700
TRST, ČETRTEK 20. JUNIJA 1968, GORICA
LET. XVII.
Slabi znaki za federacijo?
Cimveč časa poteka, tem slabše kaže, kot se zdi, da bo razmerje med Cehi in Slovaki končno urejeno s federativno ureditvijo, kot je bilo s slovaške strani terjano v začetku zadnjih reform na Češkoslovaškem. Prve mesece po prelomu s stalinizmom se je zdela federacija takorekoč na dosego roke, zdaj pa se vnaša v razpravljanje o tem vedno več zmede. Zdi se, da je na Češkem še vse preveč ljudi, ki jih Pretekle izkušnje niso nič izučile in se skušajo tudi še zdaj z vsemi štirimi oklepati centralistične ureditve s središčem v Pragi ter se upirati vsakemu poskusu federativne ureditve. Diskusija o federaciji se vse bolj odmika s konkretnega terena v splošnost in meglenost.
Češkoslovaško državo sestavljata dva naroda, Cehi in Slovaki, in spričo tega je jasno, da pride v poštev samo federacija Češke in Slovaške. Ker pa bi to dokončno Potrdilo ravnopravnost slovaškega naroda Uv onemogočilo češkim centralistom in na-Clonalistom — tudi če se skrivajo pod komunističnim imenom — vsakršne nadaljnje spletke in manevre v škodo slovaške narodne samostojnosti, si zdaj izmišljajo
ljudje vse mogoče trike, kako bi že vna-Prej izvotlili slovaško državnost. Eden iz-ttted teh trikov je v tem, da naj bi se precedila Češkoslovaška v federacijo štirih enot: te bi bile Češka, Slovaška, Moravska in šlezija, kar bi pomenilo ne le to, tia bi bile tri češke enote proti eni slovaški, ampak tudi to, da bi ne bila upoštevana Pri federativni preureditvi narodnost, am-Pak regija, torej teritorialno - zgodovinsko načelo, ne pa narodnostno. Na ta način bi se na primer lahko preuredila v federacijo Švedska ali Nizozemska, Madžarska ali Romunija, ne da bi narodnostno načelo sploh Prišlo v poštev. To pa bi bila seveda samo Upravna preureditev, kajti če ni naroda, ki bi zahteval svojo federalno enoto, kakšen pomen naj ima potem še federacija?
»...Nasprotniki federacije (v Pragi) menijo, da je z decentralizacijo gospodarstva, ' uvedbo svobodnega tržnega mehanizma, s samostojnostjo podjetij zagotovljeno slo-vaški zahtevi po neodvisnosti v gospodarstvu,« poroča dopisnik mariborskega »Večera« M. Cepič iz Prage. »... Ker je kulturna in jezikovna avtonomija (Slovakov)' ^ugotovljena, so mi nekateri Cehi dopove ovali, da je nekakšno kadrovsko zastopstvo Slovakov v vodstvu v Pragi zadostno ^ugotovilo za njihove zahteve.« Nasprotni-ki federacije se sklicujejo tudi na to, da Je Češkoslovaška kot celota majhna drža-:a- Po njihovem »premajhna« za federacijo. Uporabljajo torej iste izgovore, kot jiti .Porabljajo nasprotniki samoodločbe naro-Cov m sebičnih hegemonističnih interesov
Za konec šolskega leta
Spet je prišel konec šolskega leta in pr:-nesel zaželeni in potrebni oddih mladini in učiteljem. Na mnogih šolah so učitelji in uč nci skupno pripravili še lepe in tradicionalne sklepne razstave ročnih del in nastope z recitacijami in prizorčki, ki so se našemu občinstvu, posebno seveda staršem in sorodnikom zelo priljubili. Trenutno se trudijo nekateri razredi še z izpiti — da maturantskih izpitov, ki jih še ne bo tako hitro konec, niti ne omenjamo — toda kmalu bodo tudi ti učenci z vzdihom olajšanja obesili šolsko torbo za štiri dolge mesece na klin in si privoščili počitnice, nabirajoč si z gibanjem na	svežem zraku in	z	brezskrbnostjo moči za	novo šolsko leto.
Tisti pa, ki jih je doletel izpit, naj tega seveda ne jemljejo preveč tragično in tudi ne njihovi starši, kajti vsak sektor življenja ima svoje »prometne nezgode« in tako tudi šolski. Dovolj bo, da se učenci po zadostnem počitku spet pomalem, a sistematično lotijo učenja, da se bodo v jesenskem izpitnem roku postavili in presenetili svoje učitelje in jim morda vzbudili celo nekoliko grizenja vesti, češ kako sem mu (ali ji) mogel prisoditi izpit, ko pa vendar tako zelo zna?
PRIZNANJE NAŠIM STARŠEM
Ko pišemo o naši šoli, nam postane vedno toplo pri srcu. To je tista stvar, ki nam je vsem Slovencem, posebno še na tem koščku zemlje, kar	najbolj prirastla	k	duši.	Saj šola je tista,	ki nam pripravlja	nove	genera-
cije za življenje in za vlogo, ki jo bodo prevzele kot nadaljnje nosivke narodne zavesti in usode. Res je, da je veliko odvisno tudi od doma, od staršev. Toda nič manj ni odvisno od šole. Šola je tista, ki daje otrokom znanje in jih navaja na pravilno pojmovanje narodnega občestva ter jim z znanjem vred vzbuja tudi zavest dolžnosti, ki jih imajo do svojega naroda, do države kot lojalni državljani in do vse človeške družbe.
Domača in šolska vzgoja se dopolnjujeta in se moreta dopolnjevati. Če odpove ena ali druga, nastane v zavesti in duševnosti mladega človeka nepopravljiva vrzel, hiba, ki je največkrat vse življenje ni mogoče več
večjih narodov vsepovsod. Jasno pa je, da je zahteva po federaciji stvar slovaškega naroda samega in da ne morejo Cehi odločati o tem, kaj je dobro za slovaški narod in kaj ne.
Gotovo pa je, da se Slovaki ne bodo dali ponovno potegniti za nos, kot so se dali 1. 1918 in 1. 1945, ko jim je bilo s češke strani obljubljeno vse mogoče, da bi se pri-družili Cehom v skupni državi. Kakor hitro
(Nadaljevanje na 2. strani)
popraviti. Kakor ostane otrok, ki je sirota brez staršev in ga vzrejajo po zavodih morda celo prizadevno in požrtvovalno, a brez tople materinske in očetovske ljubezni, vse življenje čustveno osiromašen in mu vedno manjka tista ljubezen, ki je ni užil v ranih letih, tako ostane nekaj nerazvitega tudi v duševnosti in razumu otroka in mladega človeka, ki ni obiskoval šole v svojem materinem jeziku, slovenske šole. Že pri prvih korakih v tujejezično šolo je začutil okrog sebe tuje okolje, poglabljati se je moral v duševnost in zgodovino tujega naroda, se navduševati za tuje narodne ideale. V začetku ga je srce močno vleklo drugam in verjetno je otožno opazoval svoje male prijatelje in prijateljice, ki so smeli hoditi v slovensko šolo in so veselo v slovenščini vreščali s svojimi sošolci na poti v šolo in domov.
Potem je morda na to pozabil, a vendar nosi v podzavesti vedno občutek, da je bil za nekaj ogoljufan. In je tudi bil: za šolsko vzgojo v lastnem jeziku, do katere ima vsak človek neodtujljivo pravico. Ta pravica spada — pa naj je prizna ali ne — med najosnovnejše človekove pravice. In starši, ki iz sebične preračunljivosti, nepojmljivega in neopravičljivega strahu, iz brezbrižnosti, o-portunizma ali premajhne narodne zavesti kratijo to pravico lastnim otrokom, jim storijo krivico, katere ne bodo mogli nikoli več popraviti in katere jim tudi otroci ne bodo nikoli odpustili v svojem srcu, pa četudi bodo iz obzirnosti o tem molčali in jim je ne bodo očitali. Kajti taki starši popačijo bistvo svojih otrok, popačijo jim duševnost in jih skušajo napraviti za nekaj, kar niso. Ustvarijo pa kvečjemu človeške duševne dvoživke, ki se ne čutijo s srcem in dušo doma niti tu niti tam.
Zato vsa čast in priznanje tistim slovenskim staršem, ki so tudi v tem šolskem letu razumeli, kaj je njihova dolžnost do lastnih otrok, in jo izpolnili, pa tudi tistim, ki bodo to storili v prihodnjem šolskem letu. S tem pa so in bodo izpolnili dolžnost tud' do svojega slovenskega naroda. Ta zavest v njih je dragocenejša kakor vse drugo. In na tej zavesti in ljubezni do slovenstva se gradi bodočnost slovenstva.
Enako zadoščenje in ponos pa lahko občutijo zdaj ob koncu šolskega leta tudi naši učitelji in profesorji ter vsi tisti, ki prispevajo k vitalnosti slovenskih šol in k njihovi kvaliteti. Vsem voščimo prijetne počitnice in v jeseni vesel povratek v učilnice, v katerih naj spet zažvrgoli slovenska beseda in se zasliši srečni smeh naših otrok, ki se bodo vzgajali brez kompleksov in strahu, v pogumne, zavedne, srečne ljudi, ki bodo mogli biti odprti do življenja, do domačega; in do tujega sveta in do vsega plemenitega.
RADIO TRST A
• NEDELJA, 23. junija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našel valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode pogumnega Jakca«. Napisal Salvator Gotta, prevedla in dramatizirala Mara Kalan. Tretji del;
12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.30 Nedeljski vestnik; 14.45 Glasba iz vsega sveta; p5.30 »Milost za Ismaya«. Radijska drama, napisal Gian Francesco Luzi, prevedla Desa Kraševec. Igra RO., režira Jože Peterlin; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.00 Koncert v miniaturi; 18.30 Iz pesniških gajev: »Ervin Firiitz«, pripravil Marko Kravos; 19.15 Sedem dni v svetu;
20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Doberdobu; 21.50 Sodobna glasba.
• PONEDELJEK, 24. junija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pomenek s poslušavkami;
13.30 Izbor motivov in melodij; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.30 Iz Erucknerjevega in Martucoijevega opusa; 20.50 Pripovedniki naše dežele — Aurelia Gruber-Benco: »Med barakami in gradom«, prevedla Desa Kraševec; 21.45 Slovenski solisti.
« TOREK, 25. junija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Doberdobu; 17.20 Slovenščina za Slovence; 17.40 Piero Pieri: »Notranji razsul v habsburški monarhiji«; 18,30 Javni koncerti Radia Trst 1968; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja; 20.35 Wolfgang Ama-deus Mozart: »Don Juan«, opera v dveh dejanjih.
• SREDA, 26. junija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Liiki iz naše preteklosti: »Alojzij Res«
(Vinko Belioič); 17.20 Odvetnik za vsakogar; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.30 Ljudske pesmi: »Tu Prosnid so tri čečč«; 19.10 Zdravniška posvetovalnica; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.10) Za vašo knjižno polico.
e ČETRTEK, 27. junija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Ivan Tavčar — Visoška kronika: »Stara Pasavcrica razdre Izidorjevo poroko«; 17.20 Marija Kacin: »Novorealizem — ELio Vittorini, Va-sco Pratolini, Cesare Pavesc, Alberto Moravia in Carlo Levi«; 18.30 Italijanski skladatelji; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.35 »Vožnja ponoči«. Radijska drama, napisal Mauri-ce- Jean Lefebve, prevedel Ivan Šavli. Igra RO., režira Slana Kopitar; 21.55 Skladbe davnih dob.
• PETEK, 28. junija, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Gospodinja nakupuje; 13.30 Izbor motivov in melodij; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.30 Glasba za vaš transistor; 18.00 Beri, beri, rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi; 18.30 Koncert; 19.10 Novele XX. stoletja — Andrej Budal: »Prisluškovanje«; 19.25 Glasbila in barve; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe;
22.00 Komorne skladbe; 22.15 Zabavna glasba.
• SOBOTA, 29. junija1, ob: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 V prazničnem tonu;
11.00 Iz koncerta orkestra Glasbene Matice v Trstu pod vodstvom Oskarja Kjudra. Sodelujeta flavtist Fedja Rupel ter mešani zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta pod vodstvom Ubalda Vrabca. Vasilij Mirk: Vidojka, uvertura; 14.45 Glasba iz vsega sveta;
16.00 »Anarhst«. Burka' v dveh dejanjih, napisal Jaka Štoka; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.55 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta pod vodstvom Ubalda' Vrabca; 18.15 »Snubljenje s čo-kol«; 19.00 Poje skupina »Equipe 84«; 19.10 »Relikvije svoLih apostolov Petra in Pavla v Rimu« (Jože Markuža); 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Ivan Tavčar — Visoška kronika:	»Polikarp Khallan umrje«. Izvajajo dijaki višjih srednjih šol v Trstu. Vodi Jože Peterlin; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
Sestavljena bo prehodna vlada
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. junija, nedel u: Kresnica, Grlica
24. junija, ponedeljek: Janez, Ivan
25. junija, torek: Hinko, Viljem
26. junija, sreda: Gruda, Virgilij
27. junija, četrtek: Ema, Ladislav
28. junija, petek: Zorana', Irenej
29. junija, sobota: Peter in Pavel
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Predsednik republike Saragat je v sredo poveril senatorju Leoneju nalogo, da sesta-I vi novo vlado. Kot je Leone sam izjavil, . bodo njegovi napori zdaj šli za tem, da se | v tem kočljivem trenutku zagotovi drž.avi 1 politično vodstvo in da se hkrati politič-[ n im strankam nudi možnost za globljo pro-| učitev novega položaja. To pomeni, da bo Leonejeva vlada prehodnega značaja, v pričakovanju, da pride do obnovitve sredin-sko-leve koalicijske vlade.
Že po državnozborskih volitvah leta 1963 je nastal podoben položaj in tudi tedaj je bila Giovanniju Leoneju, takratnemu predsedniku poslanske zbornice, zaupana naloga, da sestavi vlado. Ta je trajala pet mesecev. Sledila je prva sredinsko-leva koalicijska vlada, ki ji je predsedoval Aldo Moro in v kateri so prvič neposredno sodelovali socialisti.
Glavni tajnik krščanskodemokratske stranke, poslanec Rumor, ki je po zadnjih volitvah prvi dobil nalogo, da sestavi vlado, se je mandatu odpovedal, ker je ugotovil, da socialisti nočejo vstopiti v koalicijo in da tudi odklanjajo zunanjo podporo enobarvni ali dvobarvni vladi.
V takem položaju ni preostalo drugega, kot se zateči k prehodni vladi, v pričakovanju, da se notranji problemi socialistične stranke uredijo. Ta stranka bo imela, kot znano, svoj kongres letos v novembru in od njegovega izida bo najbrž v odločilni meri odvisen nadaljnji italijanski politični razvoj.
PAPEŽ V KOLUMBIJO
Papež Pavel VI. se bo odpravil to poletje na novo potovanje v drugo zemljino. Apostolska pot ga je peljala že v Severno Ameriko, na Bližnji Vzhod in v Indijo. Kljub bremenom v letih in delu bo poletel v avgustu v južnoameriško republiko Kolumbijo na mednarodni evharistični kongres.
V Bogota, glavno mesto republike, bo prišel 22. avgusta in bo šel takoj v katedralo. Popoldne bo posvetil na evharistič-
nem stadionu več bogoslovcev v mašnike. Naslednje jutro bodo uradni sprejemi v predsedstvu Kolumbije. Popoldne bo veliko evharistično slavje za delavce in študente; za zvečer bo prirejen sprejem diplomatskega zbora.
V soboto, 24. avgusta, bo papež maševal v neki predmestni župniji, nato bo predsedoval škofijski konferenci Latinske Amerike. Ob tej priložnosti bo naslovil tudi posebno poslanico na narode Južne Amerike. Isti večer se bo papež vrnil v Evropo.
Obisku pripisujejo važen pomen, ker se pojavljajo med katoličani Južne Amerike različne struje. To vrenje naj bi se s tem obiskom spravilo v pravilni tok, sicer obstoja nevarnost, da zaidejo različna mnenja v skrajnosti.
POČASNA KONFERENCA
Predmirovna konferenca med Američani in Severnimi Vietnamci v Parizu bo prešla v zgodovino kot ena najbolj počasnih. Doslej so imeli odposlanci že osem sej, ki potekajo po istem kopitu. Najprej se delegati prav na azijski način sladko klanjajo drug drugemu, nato se dve, tri ure diplomatsko zmerjajo, ne da bi si izrekli kaj hudega. Medsebojno si očitajo, da ne gre nikomur za mir, ampak le za propagando, ki naj vpliva na javnost. Zato je predlagal na zadnji seji 12. junija ameriški zastopnik Harriman, naj se ne objavljajo v javnosti celotni govori na konferencah, marveč naj dva pooblaščenca dasta tisku le izvlečke govorov. Ta način bo že tako počasno konferenco še bol j raztegnil.
Američani so že napol prepričani, da ne bo nobenega uspeha z javnimi razpravami in da se bo treba lotiti tajnih in zakulisnih pogajanj. Približno istega mnenja je ludi tajnik OZN U Thant. Pravi, da bodo pogajanja v Parizu še dolgo obtičala na mrtvi točki, ker računa vsaka od obeh strani na svojo vojaško zmago.
Res je, da divjajo v Vietnamu od začetka prodmirovne konference vedno hujši boji.
'Smrt znanega
Pri letalski nesreči v Španiji je pred dnevi zgubil življenje znani industrialec iz Pordenona Lino Zanussi. Z njim so se smrtno ponesrečili še trije vodilni uslužbenci velikega pordenonskega industrijskega podjetja in dva pilota. Letalo je zapustilo letališče v Trevisu v torek, pristalo v Ma-
SLABI ZNAKI ZA FEDERACIJO?
(Nadaljevanje s 1. strani) pa se je to zgodilo, so prišli Cehi na dan s svojim »čehoslovakizmom« in unitarizmom ter ponižali Slovake v »pleme« imaginarnega enotnega »češkoslovaškega« naroda ali v narodno manjšino. Samo novo nasilje lahko prepreči Slovakom, da tudi tokrat ne bodo dosegli svojega cilja — lastne avtonomne narodno-državne enote v okviru skupne republike. Toda to bi pomenilo zagotovo prej ali slej tudi konec češkoslovaške države, ko bi Slovaki dokončno spoznali, da jim Čehi niso pripravljeni priznati narodnih pravic, ki jim gredo.
dridu in nato odletelo proti mostu Bilbao. Zaradi megle in slabega vremena je bilo pilotu po radijski zvezi naročeno, naj pristane na nekom manjšem letališču. Letalo pa ga ni doseglo, ker je treščilo v goro ir* se popolnoma razbilo. Vsi potniki so bili na mestu mrtvi.
Lino Zinussi je bil star 48 let. Zapušča vdovo in tri otroke. Njegova prezgodnja smrt pomeni hud udarec za italijansko industrijo, zlasti pa za mesto Pordenone in njegovo okolico, katerih gospodarski razvoj je tesno povezan z industrijsko dejavnostjo Lina Zanussija. Ta je začel kot mlad fant delati v majhni delavnici svojega očeta in nato s pomočjo bratov postopno razvil neverjetno gospodarsko dejavnost. Tovarna gospodinjskih strojev »Rex« in istoimenskih televizijskih aparatov je danes ena največjih tovrstnih tovarn v Evropi-V njej je zaposlenih 15.000 delavcev.
Pogreb Lina Zanussija bo v petek, podjetje pa je v znak žalovanja prekinilo delo do ponedeljka.
Holandija „osvaja" novo zemljo
Holandija se je povečala za 425 kvadratnih kilometrov. Toda tega ozemlja ni vzela kakšnemu sosednjemu narodu, ampak ga je iztrgala morju. Pred leti so začeli izsuševati Zuiderzee (Zuidersko morje), to je notranje holandsko morje, ki je bilo podobno ogromnemu jezeru, le da je imelo zvezo z morjem in je bilo slano. Doslej so izsušili že 90 odstotkov tega morja. Na prvem osušenem delu so že zrastle kmetije. Kmalu bodo zrastle tudi na drugem delu. Novi pokrajini se imenujeta Vzhodni in Južni Flevoland.
Zuiderlijik Flevoland (Južni Flevoland) leži povprečno štiri metre in 20 cm pod morsko površino. Zelmja je še slana in jo bo treba prej razsoliti, preden bo dobra za poljedelstvo. Toda tudi to bo, kot upajo, kmalu opravljeno, nato pa bo začela država prodajati zemljo ljudem, ki bi si radi zgradili kmetije in se lotili poljedelstva in živinoreje. Tudi na Holandskem je bil čas, ko so kmetje silili v mesta in ni bilo več rok za obdelovanje zemlje. Zdaj pa se kaže obratna težnja. Zdaj se Holandci trgajo za novo zemljo. Država jo bo odstopila tistim, ki se bodo zdeli za to najbolj usposobljeni. Pomagala jim bo na vse mogoče načine, a vsako leto bodo morali dokazati, kako so gospodarili in izkoristili pomoč in investicije. Če se bo pokazalo, da slabo gospodarijo, jim bo država vzela zemljo in jo dala drugim, ki bodo pokazali več ljubezni zanjo. Vendar ta verjetnost ni ve lika, ker Holandci ljubijo zemljo.
Holandci pa nadaljujejo boj z morjem, da mu iztrgajo še več zemlje. V doglednem Času bodo »osvojili« v tem velikanskem boju še na tisoče kvadratnih kilometrov zemlje. To je tudi potrebno, ker Holandija Je že zdaj najgosteje obljudena dežela na svetu. Na kvadratni kilometer pride okrog 400 prebivavcev in če bi hoteli vse človeštvo stisniti na tako gostoto, bi imelo celotno svetovno prebivavstvo prostor v Združenih državah, ves ostali svet pa bi ostal
neobljuden. Vendar Holandci ne stradajo, nasprotno, to je ena izmed držav z najvišjo življenjsko ravnjo v Evropi, četudi Holandija nima rud in tudi ne mnogo drugega naravnega bogastva — razen pridnih rok in znanja. Pa tudi »pilula« proti otrokom pri Holandkah ne gre v promet. Naravni prirastek na Holandskem je eden največjih v Evropi in statistiki računajo, da bo Holandcev okrog leta 2000 že dvajset milijonov, da se bo torej prebivavstvo do takrat skoraj podvojilo.
Toda Holandci so zdrav, trezen, religiozen in za napredek odprt narod, zato se ne boje bodočnosti, ampak gredo vanjo z zaupanjem in prepričanjem, da imajo vse lastnosti, da postanejo ne le velik narod, kar so že, ampak tudi eden najštevilnejših evropskih narodov in prevzamejo v Evropi še važnejšo vlogo.
LETOŠNJI SLOVENSKI NOVOMAŠNIKI
Nikar ne sklepajte iz gornjega naslova, da so morda pri nas na Goriškem ali Tržaškem, kjer že več let ne premoremo nobenega novomašnika.
Pač pa bo pelo novo mašo v juliju in v avgustu kar 43 mladih duhovnikov onkraj meje, v Sloveniji. Med njimi jih je tudi 5 iz nam bližnjih krajev. To so: Pavel Čibej, ki bo imel novo mašo v Ajdovščini dne 7. julija; isti dan tudi Silvo Leban v Tolminu. V Trnovem-Ilirski Bistrici bo 30. junija nova maša Ivana Maslo, v Gorenji Tribu-ši pa Izidorja Voučine. Nam najbližji sosed novomašnik pa je Renato Podberšič, ki bo imel 7. julija mašniško slavje v Vrtojbi.
Vsem novim oskrbnikom Gospodove hiše voščijo tudi tukajšnji slovenski verniki božjega blagoslova pri njih delu.
Izvoz iz Slovenije na področje zamcnLjivih (zdravih) valut narašča. Tja gre letos že 77% slovenskega izvoza.
ŠOLSTVO V SLOVENIJI V FINANČNI KRIZI
V republiškem zboru SR Slovenije so pred kratkim ponovno razpravljali o financiranju šolstva v Sloveniji. Slovensko šolstvo je zaradi pomanjkanja denarja v kritičnem stanju. Manjka približno tretjina sredstev za njegovo vzdrževanje. Namen, da bi zaprli določeno število šol, se je izkazal za neizvedljiv zaradi odločenga odpora staršev in celo dijakov (kot npr. v Piranu, kjer so hoteli zapreti gimnazijo), kot tudi zaradi odločnega mnenja strokovnjakov, da bi to nujno privedlo do znižanja ravni izobrazbe v Sloveniji.
Rešitev je videti le v tem, da dobi SR Slovenija večji delež od svojega narodnega dohodka za potrebe svojega šolstva.
Prejeli smo:
ŠTUDIJSKI DNEVI V DRAGI
Letos bodo že tretje leto študijski dnevi slovenskih izobražencev v Dragi pri Bazovici na Tržaškem. To je srečanje naših intelektualcev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem, v Kanalski dolini, Beneški Sloveniji in na Koroškem z rojaki iz Slovenije, s tistimi, ki žive in delujejo po Evropi in izven nje. Srečanje je namenjeno izmenjavi mnenj in pogledov predvsem o aktualnih slovenskih problemih, ki nam morajo biti vsem pri srcu, pa naj živimo kjer koli in naj imamo kakršen koli pogled na svet.
Studijski dnevi se prično 31. avgusta popoldne ob 16. uri po italijanskem času. Nadaljujejo se v nedeljo, 1. septembra ves dan. V torek, 2. septembra je skupni izlet, če bo zadosti zanimanja zanj.
Naslove predavanj in predavatelje bomo v kratkem javili. Vabimo Vas, da si slovenski izobraL ženci rezervirajo čas za te študijske dni in da gotovo pridejo. Dragocena bodo mnenja vsakogar. Srečni bomo, če bomo navezali čimveč novih stikov in spoznanj. Upajmo, da bodo ti dnevi prinesli kak dober sad za našo slovensko skupnost.
Veseli bomo, če boste svojo udeležbo že kmalu najavili. Srečanje organizira DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Trst — Trieste, ul. Doli izotti 3.
Za Društvo slovenskih izobražencev
Tajnik
F. J,-20
SMRT
V POMLA
Drugače pa sta si bila še vedno nekako tuja, in Tine se ni mogel iznebiti občutka, da župnik hoče tako, da je ta njegov hlad Preračunan in da hoče s tem obvarovati neko skrito etiketo ter poudariti dostojanstvo svojega položaja nasproti siromašnemu bogoslovcu. Ker je poznal prisrčno razmerje med drugimi župni ki in njihovimi bogoslovci, je vzbujala ta hladnost v njem ponižujoč občutek, čeprav si je dopovedoval, da je tak pač župnikov značaj. Obenem pa je vzbujal župnik vedno bolj v njem tajno začudenje. Bogve, ali je tudi v resnici vedno tak, ali ne odloži morda te svoje hladne narave in preračunanosti vsaj takrat, kadar ga nihče ne vidi, kadar se razgovarja v svoji duši sam s seboj? se je včasih spraševal. Gledal ga je v cerkvi, kako je mašeči, in potem pri molitvi, ko je v zakristiji pokleknil na klečal-nik pod križem. V vsem, v vsaki njegovi kretnji: kako je povzdignil hostijo, kako je pokleknil na poti v spovednico pred velikim oltarjem in kako je sklenil roke k 'molitvi, je bilo toliko dostojanstva in elegance, da je nehote prijalo očem. Vse to je vzbujalo v njem občudovanje že od nekdaj, ko je bil še ministrant. Toda zdaj je včasih vendarle rahlo zasumil, da je vse to dostojanstvo le izraz srčne mrzlote. Mogoče so vsi njegovi farani to nezavestno slutili, ker ga niso ljubili, pač pa so ga spoštljivo Pozdravljali, kadar je šel po vasi ali po polju; že od daleč so vzdigovali klobuke. Nobenemu pa ni nikoli padlo o glavo, da bi sel župnika vprašat za kak nasvet, ali da bi mu šel tožit svoje
stiske in iskal pri njem tolažbe. Prepričani so bili, da bi občutil takšne obiske kot nadlego in bi jih zameril. Zdelo se je, da je še svetnikom v cerkvi nerodno spričo njegove dostojanstvenosti, v kateri jih vse prekaša, in da se zresne, kadar je on v cerkvi, kakor veseli šolarji, kadar vstopi učitelj. Ljudem je bila pot v župnišče prav tako neprijetna kakor pot na okrajno načelstvo ali na sodišče in so jo prav tako odlašali, dokler so mogli. Ni bilo mogoče reči, da bi bil župnik z ljudmi neprijazen, toda pogrešali so pri njem domačnosti. Nekaj nevidnega jih je delilo od njega. Hlad njegove osebnosti jih je odbijal; občutili so ga celo v vsaki njegovi besedi, ki so jo obračali in obračali in skušali uganiti njen posebni, preračunani pomen. Po tem, kako je privzdignil pri odzdravu klobuk, so vedeli, kaj misli in sodi o kakšnem človeku, in ravno po tem je bilo tudi videti, da najbolj čisla vaškega trgovca Vrabla, veleposestnika Korena in župana Ogrizka, najmanj pa kočarje. Ljudje so se izogibali srečanj z njim in kadar se mu že niso mogli izogniti, so se v zadregi in že od daleč pripravljali na pozdrav kakor vojak, kadar sreča častnika. Mnogi, zlasti mladi ljudje, so rajši hodili k spovedi k dobrodušnemu kapucinu, ki je prihajal ob nedeljah nadomeščat kaplana, katerega že dolgo niso imeli.
Vsi ti občutki in spomini so bili živi v Tinetu vsakokrat, ko je sedel z župnikom za mizo. Opazoval ga je s skritim zanimanjem, v katerem je bilo še vedno tudi nekoliko tihega občudovanja. Pri tem pa je nehote čakal, če ne bo morda župnik vendarle nenadno odvrgel svoje dostojanstvenosti kakor mrzlo lupino in. se pokazal v svoji topli človeški goloti. Toda to pričakovanje se ni nikoli izpolnilo.
(Dalje)
(J T't2ftblll*fjft __________________
Prva seja deželnega sveta:
Izvoljen nov predsednik zbornice
Novi deželni svet Furlanije-Julijske krajine je na prvi seji, ki je bila v soboto, 15. t. m., izvolil svoje organe. Za predsednika zbornice je bil izvoljen videmski demokristjan Michelangelo Ribezzi, za katerega so poleg demokristjanov glasovali socialisti, liberalci in predstavnik republikancev. Izvoljen je biil z 39 glasovi od skupno prisotnih 59 svetovavcev. Za podpredsednika sla bila nato izvoljena tržaški socialist Pitto-ni in videmski komunist Pellegrini.
Novi predsednik ima 50 let in je po poklicu srednješolski profesor. Bil je član deželnega sveta že v prvi zakonodajni dobi.
Po izidu prve seje deželnega sveta bi lahko sklepali, da med tukajšnjimi strankami leve sredine ni krize, saj se že govori, da bo brez posebnih težav ponovno prišlo do sestave sredinsko-leve deželne vlade. Za predsednika bo po vsej verjetnosti ponovno izvoljen Alfredo Berzanti, socialisti pa bi imeli prav toliko odbomiških mest, kot so jih imeli do zdaj. Ker zaradi znanih formalnih prekrškov socialistična lista ni sodelovala na volitvah v videmskem okrožju, so socialisti zgubili pet svojih predstavnikov v deželni zbornici, zaradi česar bodo od sedanjih 7 svetovavcev kar štirje odborniki. Na svoj račun bodo torej prišli socialisti iz Trsta in Gorice, ki bodo po vsej verjetnosti prisotni s svojimi predstavniki v novi deželni vladi, medtem ko jih doslej ni bilo.
V zvezi s sestavo nove vlade so se v torek sestali v Vidmu deželna tajništva sre-dinsko-levih strank. Na prvem sestanku še ni prišlo do sporazuma. Socialisti postavljajo kot pogoj za vstop v koalicijsko vlado obvezo, da bo ta do novembra tega leta tako spremenila predlog zakona za gospodarsko programiranje, da bodo pri obravnavanju tega vprašanja imeli večjo besedo sindikalne organizacije. Socialisti dalje zahtevajo, naj se nova vladna večina obveže, da bo uveljavila 50. člen deželnega statuta, ki predvideva, da dežela lahko prejme od države do 50 milijard lir za nove investicije. Socialisti končno zahtevajo, naj se večina obveže, da bo zahtevala, naj se stro-
ŠOLSKA PRIREDITEV NA OPČINAH
V nedeljo, 16. junija, je bila v Finžgar-
jevem domu na Opčinah zaključna prire-
ditev osnovne šole. Učenci 1., 2., 3., 4. in
5. razreda so recitirali razne deklamacije o materah.
Tudi skupni šolski zbor je zapel nekaj pesmi. Poleg tega sta se 3. im 5. razred izkazala z lepimi prizorčki. Tretji razred je pripravil enega, peti pa kar dva.
Dvorana je bila nabito polna. Vsi so prišli gledat male osnovnošolce. Nastop se je zares lepo posrečil.
Evelina
—n—
Mladina slovenske osnovne šole v Sv. Križu priredi v nedeljo, 23. junija, razstavo deških in de-kLiških ročnih del, ki bodo občinstvu na ogled od
9. do 13. in od 16. do 20. ure. Vabljeni!
go izvaja gospodarski program, ki ga je medministrski odbor svoj čas določil za Trst in Tržič. To vprašanje je postalo zlasti pereče te dni, ko tržaški delavci s stavkami in povorkami protestirajo zaradi neizpolnjevanja danih obljub in neizvajanja sprejetih programov.
Sestanek je bil zlasti zaradi te zadnje zahteve odložen, a se zdi, da demokristjani im republikanci načelno niso proti socialističnim zahtevam.
Prvi zakonski osnutek
Deželni svetovavec Slovenske skupnosti Drago Štoka je že na prvi seji predložil osnutek državnega zakona, ki obravnava zaščito slovenske manjšine. Gre za enako besedilo, kot ga je bil predložil predstavnik Slovenske skupnosti že v prvem deželnem svetu, a ga rimski parlament sploh ni vzel v poštev, tudi zato, ker je bil razpuščen.
Na drugem delu zaključne akademije Glasbene Matice v mali dvorani Kulturnega doma so nasto- j pili 50-članski mladinski pevski zbor »Kraški Slav-ček, Orkester Glasbene Matice in solisti. Spored je odprl mladinski pevski zbor »Kraški slavček«, ki je zapel pod vodstvom prof. Erminčja Ambro-zeta koroško ljudsko »Čjer so včas’ble«, Grbčevo uspavanko, priredbo narodne »So ptički skup zbrani« in Vodopivčeve »ŽABE« v triglasni izvedbi delno s klavirsko spremljavo, delno brez nje še kar dobro. Najbolj so ugajale »Zabe«, ki jih je zbor zapel z odločnostjo in boljšo ubranostjo, kakor pa r.stale tri pesmi.
Iz tečaja za solopetje prof. Rudolfa Francla sta nastopila dva solista. Basist Ivan Sanoin je zapel Gremiinovo arijo iz Čajkovskijeve opere »EVGENIJ ONJEGIN« in dve črnski duhovni pesmi, ki ju je zložil Burghlait. Basist ima obširen in lepo zveneč glas, ki posebno lepo zveni v srednji pevski legi. Gremiinovo arijo je predvajal s čustvenostjo, v črnskih pesmih pa je bil njegov glas šs toplejši, saj se kot nalašč prilega značaju te skladbe. Sopranistka Teresa Simas D’Aguiar je pela priredbe brazilskih napevov, ki so jih priredili brazilski avtorji: Oliveira, Ovalle, Siqueira in Ta-vares. Brazilska glasba je nastala iz treh različnih glasbenih tokov: iz glasbe doseljenih Portugalcev ter iz folklore indijanskih plemen in črncev. Pri tem je vpliv indijanske glasbe manjši in tako prodstavlja brazilska folklora spojitev portugalske in črnske folklore. Sopranistka D’Aguiar je inteligentna pevka, ki oblikuje te pesmi s pristnim brazilskim izrazom. Njo in basista Sancina je spremljala na klavirju prof. Neva Merlak-Cor-rado s poglobljenim predvajanjem.
V drugem delu sporeda so sledile štiri otroške skladbe za klavir in godalni orkester Pavla Siviva. Klavirski part je brezhibno na pamet igral mali, nadarjeni Stojan Kuret iz šole prof. Demšarja. Orkester je dirigiral Janko Ban, gojenec dirigentskega tečaja. Dirigiral je tudi Vivaldijev kon-cczrt in pokazal lepe din, Uske lastnosti in smisel za glasbeno lepoto. Violinski solo v tem koa certu je predvajal Črtomir šiškovič iz violinske šole prof. Kjudra. Komaj 11-lotni šiškovič kaže že sedaj izrazito nadarjenost za to glasbilo. Njegova lokova poteza je sproščena in že zdaj izvablja tonsko širino glasbila. Prstni stav leve roke je čvrst in zanesljiv ter mu bo omogočal razvoj lepe tonske vibracije. Iz Kjudove violinske šole Žarko Hrvatič, ki je prestal absolutorij z izvedbo Mozartovega koncerta v G-duru za violino in orkester pod Kjudrovim vodstvom. Njegovo predvajanje je bilo odlično. Z virtuozno zanosnostjo je predvajal zlasti zahtevno Fleschovo kadenco. Solista
USPEHI NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU
Višja gimnazija: IV. razred: 11 dijakov je izdelalo, 7 jih ima popravne izpite, en dijak je padel; V. razred: vsi dijaki so pripušeni k mali maturi.
Klasični licej: I. razred: 8 dijakov je izdelalo, 4 bodo popravljali jeseni, 2 sta padla; II. razred: izdelali so vsi 4 dijaki, kolikor pač šteje razred; III. razred: vsi dijaki so pripuščeni k veliki maturi.
Znanstveni licej: I. razred: 10 dijakov je izdelalo, 12 jih popravlja, padel ni nihče; II. razred: izdelalo je 15 dijakov, 10 jih popravlja, padli so 3; III. razred: 8 dijakov je izdelalo, popravljajo 3, padel ni nihče; IV. razred: 18 dijakov je izdelalo, popravljajo 4, padel ni nihče; V. razred: vsi dijaki so pripuščeni k maturi.
Trgovska akademija: I. razred: 18 dijakov je izdelalo, popravlja jih 13, padla sta 2; II. razred: 9 jih je izdelalo, popravlja 8, padel ni nihče; III. razred: izdelalo jih je 19, popravlja 8, padli so 3; IV a razred: 12 jih je izdelalo, popravljajo 4, padel ni nihče; IV b razred: izdelalo je 9 dijakov, popravlja 7, padel ni nihče; V razred: vsi dijaki so pripuščeni k maturi.
Učiteljišče: 1. razred: 4 dijaki so izdelali, 7 jih ima popravne izpite, padel ni nihče; II. razred: 2 dijaka sta izdelala, 4 popravljajo, padel ni nihče;
III.	razred: 5 dijakov je izdelalo, 5 jih popravlja, padel ni nihče; V. razred: vsi dijaki so pripuščeni k maturi.
Velike mature se bodo začele 1. julija, male mature pa so sedaj v teku in se zaključijo konec tedna.
,ie uspešno spremljal matični! orkester pod Kjudrovim vodstvom.
Godalni orkester je v drugem, delu sporeda predvajal še Rospighijovo »ARIO« iz Suiite v g-mo-!u. Za tega mojstra je značilna bogata pestrost Lnstrumentacije. Kjuder je pogodil vsebinsko jedro te lese umetniime in jo posredoval v vzorni izvedbi.
šola Glasbene Matice je ob sklepu tega šolske-iga leta položila bogat in pozitiven obračun svoje-I ga plodnega glasben o-vzgojnega dela. Vse nastopajoče je nagradilo številno občinstvo z zasluženim priznanjem.	K.	S.
Učja:
OBMEJNO SREČANJE
Naša oddaljena ,in samotna vas se enkrat na leto le vzdrami in zaživi. To se zgodi za domači praznik svetega Antona. Na ta dan prihajajo sosedje iz Terske doline na obisk in gostoljubni prigrizek. Letos je pa bilo še bolj živahno, tudi zato, ker imamo boljše cestne zveze s Tersko in s Soško dolino.
In prav s te strani je prišlo dosti gostov na obisk. Nastopila sta tudi folklorna skupina iz Tolmina in pevski zbor. Spremljali so jih župan in drugi predstavniki. Vsi so občudovali gornjesoške narodne noše, ki so podobne beneško-slovenskim in rezijanskim. Gledavci so ugotovili, da so ljudski plesi z obeh strani podobni, kar so dokazali nastopajoči iz Rezije pod vodstvom domačega župnika.
Po kulturnem sporedu, vrednem tudi kakega večjega kraja, se je razvilo pri stojnicah z jedačo in pijačo prav prijetno srečanje dveh dolin.
špeter:
»PETROVANJE«
Pri nas se že živahno pripravljajo za »ša-gro« svetega Petra in Pavla, ki sta naša pat rana. Izmed vaščanov se je že ses tavil
£>rugi det zaključne akademije S.JK.
is (jo'tibhv
TURISTIČNI KOLEDAR
Goriška pokrajinska turistična zveza si prizadeva z različnimi prijemi, da bi dvignila turistični promet v mestu in v pokrajini. Tujski obisk donaša že sedaj občuten dohodek gostinskim in trgovinskim podjetjem.
Turistična ustanova si obeta, da se bo turizem na Goriškem zelo pomnožil, ko bo bolje urejen prehod pri Rdeči hiši, potem z novo mednarodno avtomobilsko postajo na Mirenski cesti in z novo avtno cesto. Dobre ceste pa morajo pripeljati tuje goste tudi k vabljivim naravnim, zgodovinskim in umetnim zanimivostim. Med te spadajo tudi priredtve vseh vrst.
Zveza je izdala že poseben seznam važnejših prireditev. Navajamo nekatere važnejše, ki bodo v tej poletni sezoni v Gorici: zadnje dneve junija IV. mednarodni ral-lye Vzhodnih Alp in tekme v biljardu. V drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta je na sporedu »goriško poletje« z različnimi pevskimi, folklornimi in mednarodnimi kulturnimi prireditvami. Med te so vštete svečanosti ob 50-letnici zavzetja Gorice in umetniška razstava Lojza Spaz-
pa na v Gradiški, kjer se je naš slavni rojak rodil. V števerjanu pa bo 25. avgusta VI. nagradno slikarsko tekmovanje. V septembru bomo imeli v Gorici običajno Ptičjo razstavo; od 14. do 20. pa bo zboro-yanje italijanskih časnikarjev; ob istem času tudi tekmovanje športnih fotografov m nato VII. mednarodne pevske tekme ter III. Srednjeevropsko kulturno srečanje književnikov. Oktober bo začel z atletskimi tekmami; zadnji oktobrski dnevi pa bodo posvečeni izvirni deželni tekmi pod geslom '‘Konjiček (hobby) za poletje«. 3. novembra bomo imeli priložnost poslušati zbor planske »Scale«. Sledile bodo razstave planskih slik in običajno andrejevanje.
Program vsakovrstnih prireditev je pre-Cej pester, čeprav obsega tudi nekatere že
* HanalbUu dolina
Poseben pripravljalni odbor, ki bo skrbel, ^ bodo vse priprave za kulturni in »kulinarični« del petrovanja na višku.
Na sporedu so motorne dirke, razstava goveje živine iz Nadiške doline, srečolov. Posebnost bo še nogometna tekma med domačini in moštvom iz Ljubljane. Iz Slovenije bodo prišle na špetersko šagro tudi vazne godbe na pihala. Nekako uradno se .°do srečali ta dan v Spetru znanci in prijatelji z obeh strani meje. Pokušali bodo tudi tipični domači gospodinjski izdelek, to so nadiške gubane, ki slovijo že preko ^aših meja Lično zavito pecivo radi kupujejo številni tujci v že mnogih prodajalnah zlasti v špetru.
Vse kaže, da bomo imeli že letos jeseni končano novo poslopje državne srednje šo-[e- Stavbo so začeli graditi že pred dvema letoma. Zdaj manjka še notranja oprema. Država je nakazala zanjo 65 milijonov lir. Z novim šolskim letom bo že začel pouk v novi stavbi.
Kar nehote se vprašamo, s katerim šolskim letom se bo pa začel pouk tudi v materinem jeziku prebivalcev Nadiških dolin v tej novi šoli, ki je zgrajena — tudi z njih davki — kot vzgojevalnica in ne potujče-valnica njihovih otrok.
davno ustaljene točke kot ptičji in Andrejev sejem. V meddeželnem okviru privabi nekaj tujcev, morda bo letos tudi kaj več iz drugih držav.
MATURITETNE KOMISIJE
Kakor vsako leto, bodo šli tudi letos go-riški maturanti z učiteljišča in liceja k izpitom v Trst.
Izpitna komisija na liceju je sledeča: Sante Craciotti, predsednik; člani in izpraševalci: Janko Jež (slovenščina), Mihael Rosi (italijanščina in goriški notranji član), Alojz Rebula (klasični jeziki), Boris Mašera (zgod. in filozofija), Branko Ferlat (mat. in fiz.), Anton Penko (prirodopis).
Na učiteljišču je pa tako sestavljena; Giuseppe Fermeglia, predsednik; Kazimir Faganelli (ital.), Laura Abrami (lat.), Rado Bednarik (slov. in zgod.), Oton Berce (pe-dag.), Lučka Komac (prirod, vede in goriški notranji član), Zdenka Vodopivec (mat. in fiz.).
Goriških maturantov na liceju je šest, na učiteljišču devet. Vsem voščimo kar najlepše uspehe.
Pevma:
PRAZNIK OTROK
Zadnjo nedeljo smo tudi starejši, zlasti starši, zaživeli z našimi malimi nekdanje srečne otroške dni. Videli in spremili smo male prvoobhajance k mizi Gospodovi v nar ši farni cerkvi. Vseh je bilo štirinajst, med temi samo trije fantki. Naše učiteljice so jih pomagale lepo pripraviti in so poskrbele, da se je skromno slavje v redu izvršilo. Pri maši so peli otroci, pomagali so jim domači pevci in pevke. Po obhajilu so se otroci in tudi nekateri starši zbrali v župnišču k skupnemu zajtrku.
Majhni so na zima j taki prazniki, a vendar dosti pripomorejo k utrditvi vaškega in farnega občestvenega življenja.
Novo naselje na nekdanjem Fogarjevem posestvu ob Soči je že začelo živeti polno življenje. Novi najemniki že nekaj časa stanujejo v novih kmečkih hišah, ki pa niso po mnenju nekaterih dovolj ustrezne namenu in sodobnemu stanju. »Kasarniški« enakomerni tip vseh hiš v novih naseljih je še preostanek nekdanje diktatorske miselnosti. Kaže pa, da se bodo novi naselniki uveljavili na sicer preveč prodnatem zemljišču. Trte so že zasadili; za sadno drevje je pa kraj preveč izpostavljen burji. Svet je pa dober za žitarice. Najemniki se pa nameravajo bolj oprijeti zelenjadarstva. Bržkone bo prav ta panoga še najbolj plodonos-na.
Doberdob:
DAN KULTURE
Za nedeljo, 23. junija, pripravlja prosvetno društvo »Jezero« celodnevno prireditev pod geslom »Dan slovenske kulture«. Slavje je v zvezi z otvoritvijo novega sedeža prosvetnega društva. Svečano ga bodo odprli ob deseti uri, nakar bo v istih prostorih odprta razstava naših revij in mesečnikov.
Popoldne se bo ob 18. uri razvil kulturni spored, ko bodo nastopile folklorne skupine z Brega, godba na pihala, instrumen-
talni kvintet iz števerjana, pet združenih mešanih zborov in enajst združenih moških zborov.
Zvečer ob deveti uri bo zagorel tudi veselični kres, saj smo ob Ivanovem, nakar bo sledila prosta zabava. Ta se bo nadaljevala tudi v ponedeljek zvečer.
Štandrež:
ODMEVI PRIREDITVE
»Praznik špargljev« in z njim povezana nedeljska kulturna prireditev v Štandrežu sta vzbudili različne pripombe. Saj pa je tudi razumljivo, ker se je prvič na Goriškem, po tolikih letih, združilo več društev iz različnih prosvetnih zvez za skupen nastop.
Tu pripomnimo, da sta nosila težo skrbi in priprav za enotni nastop domači dekan in predsednik športnega društva »Juventi-ne«. Nekateri kritiki so menili, da se poskus ne bo posrečil, a se je in še kar dobro, kljub nagajivemu vremenu. Udeležba je bila od vseh strani posebno v nedeljo zvečer kar naj lepša. Neverjeten je bil tudi naskok na dobro založene stojnice. Nastopajoči zbori, brez doberdobskega in pevm-ske »Planike«, ki sta v zadnjem hipu odpovedala, so se dobro postavili kljub odru na prostem; enako tudi igravci »Zupanove Micke«.
Pa še nekaj je treba dodati. Prosvetno-gospodarsko-športno slavje je dobro uspelo, tudi če ni bilo na sporedu običajnega plesa do dveh zjutraj in še s kako »zvezdico« po vrhu. Nismo proti plesni zabavi, ne zdi se nam pa pravilno, če je kje kar »tridnevni prosvetni praznik« v resnici zakrit samo s harmonikarskim ali beatniškim hm-ta-dra. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da polagajo naša društva zadnje čase večji poudarek na tudi kulturno plat prireditev in ne zgolj na zabavno.
UNIVERZA V VIDMU
Prosvetni minister Gui je sopodpisal predsednikov odlok o ustanovitvi ločene jezikovne fakultete tržaške univerze v Vidmu. Na njej se bodo poučevali ituji moderni jeziki in slovstva. Pouk se bo začel že to jesen.
Akademski svet tržaške univerze bo v kratkem imenoval tri stalne profesorje na tej fakulteti. Ti pa bodo predlagali poverjene začasne profesorje in asistente.
Univerza bo poslovala v palači Bertoni. Stroški za njen nakup in opremo znašajo eno milijardo 110 milijonov lir. V prihodnjih letih bo nakupil vseučiliški odbor še sosedna zemljišča za nove fakultetne zgradbe, ker Videmčani še vedno računajo na lastno popolno univerzo.
Kratkoročno posojilo
»Ko sva se zadnjič srečala, sem ti posodil 10.000 lir. Rekel si, da jih potrebuješ le za malo časa1. Se spominjaš?«
»Tako je. Saj jih čez eno uro zares že nisem več imel.«
Črešnje v Števerjanu
»Poslušajte no, soseda, že spet sta dva vaša mulca na naši črešnji.«
»Za božjo voljo, kje pa je tretji?«
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova številka revije „Most
Uvodni članek za novo, 17. številko »Most«, ki je izšla te dni, je napisal odgovorni urednik Drago Stoka. V njem obravnava zadnje volitve v naši deželi in zlasti slovensko udeležbo na njih.
Miro Kos je avtor eseja z naslovom »Napredno«, v katerem načenja nekaj zelo aktualnih problemov, ki se konkrentno nanašajo, kot je razvidno le iz teksta, na razmere v sosednji državi. Kos piše med drugim: »So obdobja na Slovenskem, ko delamo in se prek del združujemo, ko poglabljamo svoje delovne zmožnosti in pravico do svobodnega združevanja — obdobja torej, ko se medčloveškim odnosom in stvarem okrog nas že vrača spomin na njihovo resničnost. Zal, to stanje kaj kmalu vznemiri kak gromovniški političen nastop, ki mu razvoj stvari 'V njihovi goli resničnosti in njih poimenovanje s pravim imenom očitno ni po volji. V svetu razodetih in nedotakljivih resnic, ki takemu nastopu sledi, se neposredna resnica dela in združevanja po sili razmer potaji, razblini v tako-imenovanem »naprednem« in »socializmu«, v katerem brez vsake razlike prebiva prav vse. Ob takih nastopih navadno pravimo, da se je naš svet spet spolitiziral, v resnici pa se zgodi nekaj prav obratnega: politizacija sveta, ki je bila v teku in je že obetala, da bodo razmerja med ljudmi poprijela jasnejši in oprijemljivejši jezik, se je s tem ustavila. Različnost sveta in medčloveških odno sov je povzeta in blokirana v tako imenovanem "naprednem” in "socializmu”.«
»Besed: "napredno” in "socializem” sta torej besedi, ki ju ne imenujemo več radi in ki se ju v normalnih okoliščinah rajši vsi izogibamo« — nadaljuje Miro Kos. »Eni preprosto zato, ker nam v našem neposrednem človeškem svetu prav nič ne pomenita, drugi zato, ker z molkom izražajo življenjsko modrost, ki jim pravi, da sta se omenjeni besedi že izpraznili in da ju je bolje ne omenjati. Politični svet se mora prav vznemiriti in postati vsestransko vprašljiv, potreba po nekakšni morali in globokem osmišljanju neposrednega sveta se mora prav zaostriti, da "napredno” in "socializem” spet oživita in kot moralni korektiv dobita svoje'mesto v časopisih, v razpravah in v javnem življenju nasploh. Tedaj — zadnjič se je to zgodilo ob razpravah o slovenskem narodnem vprašanju — se počasti spet dokopljemo do skoraj pozabljene vsebine teh dveh besed.«
Ta Kosova razprava pomeni dober prispevek k razčiščevanju idej o slovenskem položaju. V njej se dotika še marsikaterega drugega vprašanja in seže stvarem precej v globino.
Vladimir Vremec komentira v daljšem članku osnutek programa za slovenski kulturni, gospodarski, socialni in politični razvoj na Koroškem in ga v bistvu odklanja. Hiba komentarja pa je v tem,
MAKSIM GASPARI TUDI PESNIK
Slovensk: slikar Maksim Gaspari, ki je obhajal
da ne navede pozitivnih predlogov, na katerih naj bi temeljil tak program. Vremcu je očitno tudi tuj pojem teritorialne etnične avtonomije za slovensko manjšino na Koroškem.
Leposlovje so prispevali za to številko Milena Merlak, ki je objavila nekaj Pesmi v prozi, Pavel Lužan z pesmijo »Po rojstvu sveta«, Dušan Bufon z novelo »Renata« in Vladimir Truhlar z nekaj prevodi iz modeme (najbrž po pomoti je napisano sodobne) nemške lirike. Gre namreč za pesnike preteklih desetletij. Drugi sodelavci te številke »Mostu« so še Aleš Lokar, Stanko Janežič in Boris Podreka. Objavljen je tudi prevod eseja »Sveto in profano v modernem svetu« od Mircea Elia-da. Razpisana je tudi anketa o slovenskih tednikih, vendar bi bila morda bolj na mestu anketa o odnosu tukajšnjih intelektualcev do slovenskih tednikov.
Kratke novice
Slovenski pesnik in dramatik Gregor Strniša je odklonil izredno nagrado jugoslovanskega dram-skega festivala »Stcrijev odor«, ker ni bila prisojena njegovemu tekstu »Samorog« kot drami, ampak kot pesnitvi.
Na šolskem izletu učencev 8. razreda osemletke v Sežani je sošolec po nesreči ustrelil v muzeju NOB v Velenju s »paraibelum* pištolo 15-letne-ga Damjana Sila iz Lokve pri Sežani. Piištola j c ležala' na polici nabita z 8 kroglami in nezavarovana. Učenci so sc igrali z njo. Damjan je takoj izkrvavel.
Josip Vidmar Je predaval v Domu družbenih organizacij o slovenskem nacionalnem vprašanju. Predavanje je organizirala delavska univerza v sodelovanju z mostnim, komitejem ZKS Maribor.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je imelo pretekli teden občni zbor. Poročilo o njem bomo objavili v prihodnji številki.
PESNIKOVA SMRT
V petek popoldne je umrl v Neaplju največji se danji italijanski pesnik Salvatore Quasimodo, Nobelov nagrajenec. Rojen je bil leta 1901 v Modici pri Sirakuzi na Siciliji. Klasično ozadje nekdanje »Velike Grčije«, kot se je otok imenoval, je zapustilo v bodočem pesniku bogate kali.
Družina je bila uradniška. Oče železniški postajni načelnik. Salvatore je končal srednje šole v Sirakuzi, kjer je tudi dobil prvo službeno mesto.
Po čudnem slučaju je Ouasimodo tudi z zvevi z našimi kraji, z Gorico. Leta 1927 se je namreč dru- j žina upokojenega postajnega načelnika Ouasimoda preselila v Gorico. Stanovala je na Placuti. Oče pa je odprl na Korzu trgovino z radijskimi potrebščinami. Sin Salvatore se je pa bil med tem že preselil v Milan, kjer je ubral svojo življenjsko in književno pot. Večkrat je prihajal v Gorico na obisk k staršem. Kot pesnik se je pridružil herme-tistom, ozkemu krogu poznavavcev moderne 1 ri-ke, ki je uporabljala drzne metafore in iskala gole estetske učinke. Ouasimodo se je pa preril iz zaprtih hermetističnih oklepov do svojega jasnejšega izraza. Poslušajmo njegovo pesnitev Sneg (prevod Cirila Zlobca):
Večerni mrak: spet nas zapuščate, podobe drage te zemlje: drevesa,
Hvali, bedni, zbegani ljudje, v vojaške plašče skriti, matere Z naročjem,, izsušenim od solza.
In sneg nas osvetljuje s travnikov kot mesec. Ah, ti mrtvi. Bijte se po čelu, bijte prav do srca!
Naj zdaj vsakdo zarjove v to tišino v ta beli krog, ves posejan z grobovi.
Najraje pa je v svojih številnih pesniških zbir-kar od »Acque e terre« iz leta 1930 do »La vita non e un sogno« opeval toplo sicilsko prirodo im
v zadnji pesniški zbirki »Dare e avere« (1966), s katero nekako simbolično zaključuje svoj umetniški obračun.
Za svoje umetniško delo je bil Ouasimodo odlikovan leta 1959 z Nobelovo književno nagrado. Z njim ni izgubila samo italijanska književnost, ampak vsa kulturna javnost odličnega predstavnika.
prod kratkim 84. rojstni dan, ima pripravljeno za ] morje v pantoistični luči. Med vojno se je pridru-tisk zbirko pesmi, ki naj bi izšle z njegovimi last- , ?j[ odporniškemu gibanju. Pod vtisom vojne in no-r.imi ilustracijami. Zdaj stanuje na Gradišču v v;h političnih doživljanj se je usmeril v socialno Ljubljani, rodil pa se je v Selščku nad Cerknico, problematiko. Druga sestavina njegovega pesništva Maksim Gaspari je gotovo najbolj znan m naj- ! sta pa postala klasicizem in humanizem. Iz teh bolj priljubljen slovenski sLi-kar. Menda ni Sloven- j vrelcev je Ouasimodo zajemal ob prevajanju latin-ca nad otroško dobo, ki bi ne poznal njegovih skih klasikov. Pravzaprav jih je pesniško obnav-liudskih motivov v značilnem slogu, ki so se tako ljal, ne prevajal. V svoji liriki je začel iskati nove-priljubili.	1	ga človeka s humanistično osebnostjo. Tak je tudi
<7o Ur Ivici prezrta knjiga
Pri družbi Sv. Mohorja v Celovcu je izšla pred nedavnim v angleščini napisana1 knjiga z naslovom, »The Genesis of the Contractual Thcory and the installation of the Duses of Carinthia« (Nastanek pogodbene teorije in ustoličenje koroških knezov). Napisal jo je dr. Jože Felicijan, slovenski izseljenec v Združenih državah, profesor za zgodovino na Saint John College v Clevelandu.
Prof. Felicijan je objavil v tej knjigi rezultate svojih odkritij in študij o tem, da je obred ustoličevanja, kot ga je opisal poznejši papež Enea Piccolomini in kot je vsebovan k delu francoskega pravnega zgodovinarja Bodina, direktno vplival na zasnovo in oblikovanje ameriške izjave o neodvisnosti. To je ugotovil avtor pri preučeva-
nju gradiva, ki je služilo za navdih izjavi o neodvisnosti. Njeni sestavljavci so namreč iskali v zgodovini vzglede za' ljudsko suverenost in so našli tak vzgled v ustoličevanju koroških knezov. Ustoličevalo jih je namreč slovensko karantansko ljudstvo direktno, kot je znano, in prvotno jih je tudi samo izbiralo. In obred je bil prav odraz te suverene ljudske pravice, ki je bila nekaj edinstvenega v tedanji Evropi.
Zanimivo je, da je knjiga izšla' že proti koncu lanskega leta, pa je kljub njeni pomembnosti za slovensko zgodovino ni noben slovenski list ali revija v matični domovini niti najavil, kaj šele ocenil, kar razodeva hudo brezbrižnost in apatijo do raziskav o slovenski zgodovini.	E.	Z.
»ROMANSKI ELEMENT NA BALKANU«
Glasbuno-tehnološki institut glasbene akademije v Gradcu je priredil v maju s sodelovanjem Instituta za slavistiko in za študij Jugovzhoda na tamkajšnji univerzi ter Društva za južnovzhodno Evropo -na univerzi v Miinchenu metinarodno zborovanje pod naslovom »Romanski element na Balkanu«. Na zborovanju so imeli predavanja poleg strokovnjakov graške univerze, dr. Leopold Kret-zenbacher z miichenske univerze, docent dr. Mihai Fop, član Akademije znanosti v Bukarešti, in dr. Alois Schmaus z univerze v Miinchenu. Vsi ti učenjaki so že znani po svojih študijah etnološke ali jezikoslovne narave glede Balkana in sosednjih dežel.
Na zborovanju je bilo poudarjeno, da je znanost doslej po mačehovsko ravnala z vprašanjem romanskega elementa na Balkanu. Zato je ostalo to vprašanje še v glavnem neraziskano. Prvo predavanje je imel profesor Schmaus iz Miinchena. Govoril je o »Duhovnih, literarnih in jezikovnih povezavah« balkanskih narodov z romanskim elementom. Koreferat je imel dr. Mati z graške univerze. V obeh predavanjih se je pokazalo, kako sc ti znanstveni problemi še neobdelani. Predavatelja sta jih mogla samo na kratko nakazati id očrtati. Opozorila sta, da se 'kaže romanski element v srbskem jeziku predvsem v romanskih izposojenkah za pravne in upravne pojme, pa tudi v umetnosti, medtem ko v slovenščini takih izposojenk skoro sploh ni. Tudi albanščina ima mnogo romanskih izposojenk. Benetke so imele dolgo zgodovinsko razdobje močan vpliv na celo jadransko obalo in to kulturno-zgodovinsko vplivanje je trajalo še v novi vok. Zlasti Grčija in Bolgarija pa sta bili v novejši dobi pod močnim vplivom francoske literature, vendar je prihajal ta vphv' i ti dve deželi v glavnem preko Nemčije, v Bolgarijo delno tudi preko Rusije.
Dr. Kretzenbachor z miinchenske univerze J® prikazal romanske elemente v folklori slovanskih narodov na Balkanu. Najprej je spregovoril o ta-koimenovani romanski kontinuiteti v slovansko-balkanski folklori, to je o tistih elementih, ki so jih sprejeli slovansko govoreči narodi že ob svoji naselitvi na Balkanu od dotedanjega prebivavstva-Bistvene elemente take kontinuitete vidi prof-Kretzenbacher v obredih pri izvolitvi »kraljev«, v plesih z meči in v -raznih drugih folklornih navadah. Romanski vpliv vidi tudi v »Moreški«, kair P01 Se ni dokazano. Pač pa meni, da je to gotovo za lakoimenovano »moško zvezo« »Kumpanije« na <>_ toku Korčuli.
Težko je po mnanj-u predavateljev na tem Kra' škem zborovanju ugotoviti, odkod so vsi ti in dn»-
(Nadaljevanje na 7. strani)
20- -junija 1968__________________ NOVI	LIST
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
BOR ZMAGAL, KRAS IZGUBIL V moški odbojkarski D ligi je druga ekipa Bora dosegla proli Torriani zmago, ki je bistvene važnosti za obstanek v ligi. Borovci so tokrat igrali dobro in pokazali viden napredek. Zmagali so 3:1 (8, —14, 5, 10).
Zgoniški Kras pa je nepričakovano klonil pred. Gasilci iz Gorice. Tekma je bila zelo dolga in razburljiva. Kraševci so si dejansko zapravili zmago v zadnjem, odločilnem setu.
Končni rezultat je bil 3:2 (9, —14, —12, 8, 14) /a nasprotnike.
SONJA LUKAČ DRUGA V VIDMU Atletska sezona je v polnem teku. Tudi Borovi atleti stalno nastopajo in dosegajo zadovoljive rezultate. V nedeljo se je v Vidmu najbolje izkazala mlada Sonja Lukač: Dosegla je, kljub slabemu vremenu, v metu krogle svoj dosedanji drugi naj boljši rezultat in z njim osvojila odlično drugo mesto. Za samih 8 centimetrov jo je premagala Videmčanka Višin.
Edi Košuta
BREG IN SOKOL ZMAGALA, GAJA IZGUBILA Začela se je moška odbojkarska promocijska Ijga. V svojem prvem nastopu je Breg zapustil odličen vtis. Ž lahkoto je odpravil moštvo CRDA, ki se mu je samo v prvem setu precej enakovredno upiralo. Igralci Brega so pokazali predvsem močan napad, nekoliko slabša pa je obramba. Ekipa vsekakor zelo dobro obeta in bo v letošnjem promocijskem prvenstvu gotovo eden glavnih kandidatov za končno zmago.
Tudi Sokol je gladko s 3:0 odpravil Gajo in Pokazal zadovoljivo igro. Gaja pa je z 0:2 izgubila tudi proti Acli. Vsekakor je že po prvih srečanjih razvidno, da bi morali biti v treh skupinah finalist: Sokol, Breg in Acogal.
NATEČAJ
Zakladno ministrstvo razpisuje natečaj z izpiti za 140 most svetnika tretje kategorije v vodilnem staležu pri Generalnem državnem računovodstvu.
Pogoji: doktorat v ekonomiji ali v nljej sorodni Veii, starost do 32. leta; zapadlost 2. avgusta 1968. (Uradni list št. 140 z dne 3. 6. 68).
KASTA
v Ni pa še napravila 5 vrst, ko je bilo sli- j sati neki čuden glas. Pes ne daje takih glasov. Pa če bi bili volki? Pop je vzel v r°ke puško, popadita pa vajeti, saj trojko Je tako vodil srednji konj, ki je dobro poklal smer. Komaj sta to uredila, že se je Plav blizu sani pojavil široko odprt gobec z ostrimi zobmi. Pok! In že so ranjenega volka trgali tovariši, katerih je bilo videti 'edno več. Pok! In ponovila se je ista slika. Tudi v tretje je šlo, a med tem je en v°lk že čepel na vratu desnega krajnika Irojke. četrti strel je odpovedal. Kaj sedaj? Boriti se samo s kopitom puške, po-Padija pa z lopato za sneg, bo premalo. Pop hitro preseče vprego desnega krajnika, ki se je sproščen otresel volka z vratu, a v tem jih je imel že kopico okoli sebe. Junaško se je boril Rjavček, par jih je s kopitom tresnil po glavi, dva sta obležala *,n so drugi volki hitro skočili na nju in Ju začeli žreti, a med tem so nadaljnji zrušili desenega krajnika in velikemu krdelu J6 služil za obed. Drugi volki pa so napadali sani in navdih v sili je bil odrezati še levega krajnika, kar je pop hitro storil. Takoj je desetka volkov skočila na njega, ga seveda zrušila, in ga začela žreti. A pri sa-ueh^se pritisk ni zmanjšal. Kaj je bilo po-
Molgan je zaskrbljen zbral oddelek za
»MOŠKA VODA« NAMESTO RAZVITOSTI
Zadnje tedne polni stolpce listov v Jugoslaviji pisanje o »moški vodi« iz nekega izvira v Kladnju v Srbiji, ki baje daje čudežno moč moškim. Zato so jo tudi krstili z imenom »Casanuova«. Kot domislek ni napačno, saj gre baje imenitno v denar, liter okrog 50 lir in več, lahkovernežev pa še tudi ne manjka. Pravzaprav bi vse nerazvite dežele potrebovale izvire »moške vode«, ki bi nadomestila industrijo, prihranila investicije in dvignila zunanjetrgovinsko bilanco.
Edino kar nas moti, je To, da je po nepotrebnem vmešano v to tragikomično zadevo slovensko ime. »Moško vodo« bo namreč izvažalo, kot zvemo iz »Ljubljanskega dnevnika«, v Nemčijo podjetje »Slovenijales«. Ali mora biti ime naše matične domovine na ta način osmešeno? V Trstu vidimo vsak dan tovornjake slovenskih izvoznih podjetij iz Kopra, Ljubljane, Kočevja itd., a na nobenem ni napisa Slovenija, kar bi nam bilo kot Slovencem v zadoščenje. Čudno, da se mora to ime pojaviti ravno v zvezi z »moško vodo«.
—0—
V baru
Gost (užaljeno): »Tale skodelica pa je počena, prosim. Saj vendar ne bom pil kave iz počene skodelice!«
Barist: »Oprostite, počila je gotovo od naše močne kave.«
Dobri stari časi
»Očka, kdaj pa so biili dobri časi?«
»Pred letom 1956.«
»Zakaj ?«
»No, tisto loto sem si poročil.«
zaščito pred volki in oddelek 15 oboroženih jezdecev je krenil proti Berezinki. Kmalu je eden iz oddelka zaslišal konjsko hrzanje kot je značilno za poginjajočega konja. Pospešili so dir čez drn in stm in čez en četrt ure so zagledali volke, ki so požirali konja vodnika-sredinca. živega ni bilo nikjer nič, samo volki. Molgan se je ustavil pri saneh, ostali pa so napravili pogon. Mnogo volkov je bilo tako sitih, da niso zmogli svoje navadne hitrosti, in zato jih je veliko končalo pod streli oboroženega oddelka. Preganjači so bili prepričani, da je uteklo malo volkov in da so uničili zelo močno krdelo.
Vrnili so se k sanem. Medtem je Molgan napravil največje odkritje. Prekucnil je sani in spodaj je bila skrita njegova hči — še živa —, a zmešana. Kje je pop? Volki! Kje dete? Volki! Na vsa vprašanja je odgovarjala samo: »Volki!«. Sani so nekoliko popravili in vpregli dva konja, v saneh pa zmešana popadija z Molganom-očetom. Od popa so našli večji del halje, del kučme in valenke ter vrhnje debele nogavice. Črez eno uro so bili doma pri Molganu in hči se je kar zrušila na prečko ob peči. Začela se je tresti, potem je buljila v prazno, nato pogledala mamo in začela jokati. Mama jo je tolažila, a zaman. Najhujše ji je bilo, če je kdo vprašal po otroku. Dali so ji
Stran 7
S TRŽAŠKEBA
ŠOLSKE RAZSTAVE IN PRIREDITVE
Učitelji in učenci osnovnih šol nabrežimskega didaktičnega ravnateljstva vljudno vabijo starše in ljubitelje mladine na ogled razstav šolskih izdelkov, iki bodo: dne 23. junija v štivanu, Devinu, Zgoniku in Saležu, od 10. do 12. im od 16. do 20. ure, dne 28. junija v Gabrovcu od 11.30 do 12.30, in k šolski prireditvi, k'i bo v Saležu dne 23. junija ob 17. uri.
PREDNOSTNE LESTVICE
Šolsko skrbništvo sporoča, da so s 15. t m objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena iin nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko loto 1968-69. Lestvice bodo na vpogled deset dni, vsak dan od 10. do 12. ure, na srednji šoli s slovanskim učni! jezikom v ulici L. Frausim, 14.
OBVESTILO ČLANOM
Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bodo zaradi ureditve arhiva prihodnji teden, t. j. od 24. do 29. t. m., njeni uradi zaprti, razen- vsak dan od 8. do 10. ure za nujne potrebe članov.
Tajništvo Kmečke zveze
—0—
»ROMANSKI ELEMENT NA BALKANU«
(Nadaljevanje s 6. strani)
C! vplivi dejansko prihajali, ali iz Italije ali od romanskoga prebivavslva, ki je ostalo tudi po zlomu rimskega1 imperija na Balkanu. Tudli časovni red teh vplivov je zabrisan. Le pri ljudskem pesništvu v Dalmaciji je oč tno, da so nekatere pesmi nastale pod vplivom pastirske poezije v Italiji in na romanskem zahodu sploh. Predavatelj iz Romunije je opozoril na sorodstvo mod romunskimi1 ‘m srbskimi in hrvaškimi epskimi ljudskimi pesmimi. Seveda pa je bilo na zborovanju govora tudi v romanskih vplivih v balkanski ljudski glasbi ut liturgiji.
To zborovanje naj bi bilo po mnenju graških organizatorjev predvsem osnova za nadaljnje štu-lije in znanstvene diskusije o vprašanju romanskega elementa na Balkanu, hkrati pa1 je hotelo utrditi sloves mesta Gradca kot centra za raziskave o evropskem jugovzhodu. Gradec se ponaša s i tem, da pomeni odprta vrata' proti jugovzhodu.
močnega čaja z žganjem in končno je zaspala ob materi.
Drugi dan je popadija prišla k čisti zavesti in njeno pripovedovanje je bilo grozno : oče njenega otroka ga je vrgel volkom v žrelo. Takoj za tem je volk zrušil popa pri vajetih, skupina volkov se je vrgla na preostalega konja; kaj se je godilo naprej, pa ne ve, ker k zavesti je prišla šele doma
v materinem naročju.
 #--
Jaz nisem poznal nobenega teh ljudi. Tudi ne vem, kje bi bila Berezinka in Kresto-vo. Niti ne vem, kdaj se je to zgodilo. A tako je pripovedoval pop na »jour fix« v svoji izbi, popadija pa mu je pritrjevala in nalivala črnega vina; »Pijte, da boste lažje pozabili.«
Pač pa se dobro spominjam zime 1916-17, ko je toplomer na prostem kazal tudi —26° C, in sem moral ob 9. uri zvečer na vremensko opazovalnico. Snega pa je bilo skoraj pol metra. In o volkovih se je tudi govorilo, a jih ni bilo v našem okraju. Toda volki v eni noči predirjajo in prelevijo tudi dva okraja. Zato pa sem bil opremljen za prvi boj: ker je bila gaz slaba, bolj izdelana pa bi poledenela, sem vzel za oprodo Slepko, našo slepo kobilo, ki me je po ravnem nosila, navkreber pa vlekla. Jaz pa sem imel v levi roki veterno laterno z močnim petrolejskim plamenom, v desnici pa smrtonosno pištolo kalibra 9. Vse je kazalo, da bom moral nekega večera preizkusiti svojo hrabrost na poti na vremensko opazovalnico.	(Dalje)
Opomini iz, pioe Svetovne vojne
*•■»«»■■■ ■ ■ ■ V RUSKEM UJETNIŠTVU« mmmmmmmmmmm Inž. J. R. ■ ■ ■
Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR
0 v i u o
O — —
+3 25 >(/) a *
H d c/5 O
—. h a s ^
S A G >co —•
■n" o O rt
rt D JD 5 a
3^ <u S«
>0 -a “> <U <3
VpI S"
•'—>!_. ^3 c i
2 č ti S 'S
1 C
N >N	,
■Sb .'Sl
vi JT
“3 Ih
l j
G rt j*> P .jh
" ^ 1 81 js S c o
8 p* B «	13	is
t>o>u jj >
o S o E .h H > p ><J ji
•3 o x:
>8 'ff S
> X)
>33 ■a Ib
i:§
a >
,Ja
O
O
3 o </) r3
?z s?
5 s * a
^4 *d CX M
s® sg
i t|i
u. >N .. «
O «r;?3
w p
oj
dj c
U a
bp W5
1R Z O
o.9 i o
bfl
13:
E
3
Im I rt
-n ®
13 >
E ■"
1»
'5* J .g 7&
[rt E *h 1® »
(D V-
~ 73. • » OB« tu a oj >
3s>>3
t-!l
oj o -C ^3 N
d- O <D
o
<d a
</i o
Cd <D GO >N J
rt - to
(/) 4>
Ih Cti
•c ^
d‘g
« * ”",o .* Z
>5 o a oj
š?
o 4 S
P-* 11
1§&
■srt'“
a i i ■3 ’° i
rt . h-) h rt ^
•rt a ”—i
v p
o* Z >
C/5 3 ,-m h- »U
■gSo
i
A.88
S £ I 8 8
s£||&
s gl = s
s i'eS?J
*"S	5	Ih	.Ji,
3 O I
s liri