\ mini slovenski dnevnik * ^ Y C^ TWT ^^ II A ^ The only* Slovenk eta V ^ Zjcriinjenih državah, jj « H j ZA j LA fC I B H ■ / % in the United State- led tega so včeraj! priredili glasovanje, naj li prično s štrajkom, da >i na ta način izboljšajo svoj položaj. Glasovanje se je vršilo in tako je glasovalo delavcev za to, da s,* prične -irajkati. Pa.ie* M' vrši posebna seja delavcev, pri kteri ><• bodo d«-ločilo, kedaj naj se strajk prične. Delavci zahtevajo pred \>eni. da >e jim poviša plača in da se določi tudi minimalna plača za različna dela. ki spadajo v stroko železničarjev. San Franci>co. ('al.. 4. novembra, j Pri zadnjih v. litvab so v tukajšnjem} mestu zmasrali pristaši takozvane tie-j lavske stranke ali Labor Party, in sicer z večjim številom glasov, kakor se je prvotno poročalo. Mayor je m je bil odbran delavski kandidat McCarthy. ■-o- POGUMEN POLICAJ. Po izvršenem junaškem činu so ga hotele deklice poljubovati, a on jim je ušel. Vtdcd junaškega čina polii-aja 31<*-Kean od policijske konjiče so postali včeraj mnogoštevilni pasantje na Speedway v New Yorku tako navdušeni, <• tli motri i dvigniti. Vedno je bil v nevarno-!i. da bi prišel pod konje-' va kopita ali j* m t kolesa. Več mož je teklo /.a vozom,' a ga niso mogli dohiteti. Konj je divjal že dalj kakor eno miljo, ko je opazil policaj MeKean. ki je stal s svojim konjem na vogalu 18(>. ulice, v kaki nevarnosti je Hauff. Začel je zasledovati voz, kterega je tudi kmalu dohitel.; S konja >e je talro daleč pripomnil. • Ia j" mogel zgrabiti za uzdo in tako je konečuo splašenega konja tudi obdržal. Ko so potem Hauff a potegnili 1 i7. voza, je vsled prestanega strahu omedlel. MeKean >e je le na ta način mogel rešiti navdušene množice, da je oddat voz in Hauffa drugemu policaju, sam pa je hitro zajezdil svojega konja in je hitro odjezdil. Konstablerji proti štrajkarjem. JHuttler, Pa., o. nov. Iz Lindore. Pa., je odšel včeraj oddelek državnih konštablerjev v 2"> milj oddaljeni Ferris, kjer so pričeli tamošnji pre-mogarji Štrajkati, tako. da je pričakovati nemirov. Kakih sto premogar-jev se je štrajku izneverilo in so zopet pričeli z delom, vsled česar so jim njihovi tovariši pričeli pretiti. Cena vožnja. Parnik od American Line , "ST. PAUL** odpluje v soboto, dne 6. novembra. Cena preko morja samo |24.00. Potniki, kateri dospejo v soboto zjutraj, zamorejo s tem parnikom še lahko potovati. i Odmevi mestnih volitev. Želje prohibicije. V MESTIH NA DEŽELI DRŽAVE NEW YORK SE JE ŠLO PRED VSEM ZA PRO-HIBICIJO. j Rockefeller se je zavzemal v Westchester countyju za prohibicijo. NJEGOV PORAZ. White Plains. X. Y.. 4. novembra, j Dasiravno se je v Westchester eoun-tvju države Xew York storilo vse, kar je bilo v močeh prohibicijonističnih duhovnov in njihovih možkih in ženskih pristašev, zlasti pa miiijardarja John D. Rockefellerja. se temperenč-nikom ni posrečilo pridubiti 14 mest imenovanega countvja za prohibicijo. V omenjenih mestih -e je vršila dne 2. novenhra pre 1 vsem volitev za ta-kozvatio Local-Option, toda tempe-renčniki niso nikjer vspeli. Le v mestu Yorktownu. na skrajnem severu imenovanega ciuntvja so fanatiki vode zmagali z brirno večino 23 gla-> v. V Mou .* Pleasant, kjer ima Rockefeller velikanska ]»osestva, tako ii;i je večina tamo^njega prebivalstva direktno ali pn indirektno odvisna od njega in kjer je prebivalstvo osobno skušal pridobiti za to. da bi glasovalo za temperenčnike. s.» nasprotniki prohibicije znigali z veliko večino glasov. Pred mnogimi leti je skušal Rockefeller kupiti neko gostilno, ktere lastnik je bil John Mciin, toda pri tem ni imel a speha. Vsled tega se ie nepopisno jezil i.i tako je najel večje število detektivov, kteri so g*.stdno dan in noč stražili. da bi M"lina zasačili pri kaki uepostavnosti. Meiin je pa bil pazljiv in tako mu ni nihče za:i ogel do živega. V White Plains je bila agitacija temperenčnih fanatikov najživahnješa. \'se to je bilo zaman in ljudstvo se je odločilo ne le za izdajo liceneov za hotele, temveč celo za gostilne, ktere so bile do-sedaj tam nepoznane. Tudi v mestecu Bed fiord, kjer je i!;i!j ča-a vladala suša, so sedaj glasovali za opojno pijačo. Jednako se je zgodilo tempereneiii-ko;n po vseli družili mestih imenovanega countvja. Buffalo. X. Y.. 4. novembra. V c »untvju Krie je glasovalo osem mest za opojne pijače in le štiri mesta so se izjavil? v prid prohibicije. -o- PODPORA PARNIŠKIM DRUŽBAM Družbam se baje dovoli zaželjena podpora. Washington. 1). C., 4. novembra. Povodom priin.; tujega zasedanja koti-, gresa se bode pred vsem gledalo na to. da se domačim parniškim družbam: izposluje vladine denarne podpore, za kar se že dolgo vrsto let deluje. :ie da bi si- pri tem kaj doseglo. A* kongresu bode tozadevni zakonski pred-i log takoj ob pričetku zasedanja vložen in nekteri člani kongresa so polnoma prepričani, da bode predlog; potrjen v obeh zbornicah, oziroma v zastopniški zbornici in v senatu. Tuli predsednik Taft je temu predlogu naklonjen, kajti le na ta način je mogoče doseči zaželjeni napredek naše trgovinske mornarice in obrežne plo-vitbe, k t era je sedaj skoraj docela v inozemskih rokah. » o ■ ■ ■ Skrajšanje delavnega časa. Boston, Mass.. 3. nov. Pet velikih predilnic in tkalnic je sklenilo, da se bode v nadalje le po pet dni v tednu delalo. Tudi v veliki Bottovej tovarni bodo delali le po pet dni v tednu in poleg tega po pol ure manj, kakor običajno. V Lawrence so v treh tovarnah uvedli skrajšanje delavnega časa, kar pomenja za delavce naravno tudi znižanje plače. Tako se bode . delalo v nadalje do novega leta, kajti le na ta način je mogoče preprečiti, da ne postane zaloga blaga prevelika. vsled česar bi bilo treba znižati i ceno. Popolni porazTommanyja.' Novi gospodarji. FUZIJONISTI BODO POVSODI V NAŠEM MESTU ZASEDLI JAVNE URADE. Tammanyjev poraz je še večji, kakor je bilo prvotno domnevati. I NEIZVOLJENI SODNIKI. -o- | Poraz, kterega je doživela demokrat ična politična organizacija Tam-, many v našem mestu pri volitvah dne 2. novembra, je še popolnejši, kakor se je prvotno domnevalo, kajti razuu mayor ja ni bil nihče izvoljen, ktere-ira je predlagal Tammany. Sedaj se poroča, da tudi sodniki za višje sodišče, ktere je predlagal Tammany na svojem liketu. in o kterih se je trdilo. da so izvoljeni, niso bili izvoljeni, kajti republikanci, oziroma fuzijoni-sti so orl lali dovolj glasov, tako. da so tudi njihovi sodniški kandidat je prodrli. Tammanvjev may or ski kandidat, sodnik Gaynor je bil izvoljen z večino 72.410 glasov. Predsednike vseh mestnih delov so izvolili fuzijonisti ali republikanci in tudi večina ostalih mestnih uradnikov spada k fuzijonistom. Tammany takega poraza še nikdar ni doživel, kakor pri letošnjih volitvah. -o- Razne novosti iz inozemstva. NADALJEVANJE OBRAVNAV PROTI NEMŠKIM GOLJUFIVIM URADNIKOM. Vodja ruskih revolucionarjev, Čaj-kovskij ni zopet v ječi. 0 UPORU GRŠKIH ČASTNIKOV. -o- Kiel, Xcincija, 4. novembra. Obravnave proti vladinim uradnikom tukajšnje ladjedelnice in raznim trgovcem, kteri vsi so vlado tekom let ogoljufali za več milijonov mark. se' nadaljujejo in vsaki dan prihajajo nova odkritja na dan. Tako je danes trgovec Frankentlial priznal, da je v Kiel u iiim.go trgovcev, kteri delajo kupčijo z onim blagom, kterega vla-dini uradniki v ladjedelnici kradejo. Taka kupčija je tem ložja, ker so nemški vladini uradniki za vsako go-. 1 jul ijo pristopni in poleg tega tudi za i vsako delo nezmožni. Razuu tega nimajo niti jKijma o vrednosti raznih' predmetov, kteri se potrebujejo pri gradnji ladij. Petrograd. 4. novembra. Poročila, vsled ktere«a je moral \odja ali oče ruske revolucije. Čajkovski j zopet v' Pet ropa vlovsk«. trdnjavo, ni resnično, kajti Čajkovski je še vedno prost in sicer pod jamčevino, ktero je sodišče zanj določilo. Atene, (trška. 4. novembra. Orožniki so včeraj pri Thebe prijeli štiri častnike grške vojne mornarice, kteri so se nedavno vdeležili častniškega upora i:i potem bežali. Predno so se jim častniki udali. so park rat na o-rožoike ustrelili. Poročnik Thvbal-dos je še pri življenju in dosedaj ga še ni bilo mogoče prijeti. Kakor se javlja, ga je sedaj zajedno z njegovimi privrženci orožništvo obkolilo. •-o-—' Burne volitve. Lexington, Kv.. 3. nov. Pri včerajšnjih volilnih bojih v Kentuckvjn so bili trije možje ubiti iti več jih je ranjenih. James Avres je bil v Jer-lieo pri nekem streljanju sedemkrat zadet in seveda usmrčen, več drugih pa je odneslo nevarne poškodbe. V Breathitt je bil Demosthenes Noble ubit in v Louisville je našel Mozes I Perkins smrt. Republikanec Erastus Holliday je bil na smrt ranjen in v Mercer county se je istotako pripetilo demokratu Thom&su Ward. ZA Y^EMNOhaXJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. Krasni novi In fc>rzl parnik: Martha Washington (Avstro-American proge) odpljuje v sredo doe 10. novembra; vožnja do Trsta samo li dni. do Trsta ali Reke - - $36.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $36.00 do Zagreba - - - - $37.20 Posledico novega I tarifa v Zjed. državah. KER BODE UVOZ RAZNEGA BLA- I GA IZ INOZEMSTVA ONEMOGOČEN, SE BODO O-BRTI IZ EVROPE NASTANILE V AMERIKI. —o— I Razno evropska tvrdke, ki izdelujejo svilo in svinčnike, pridejo v Ameriko. CARINSKI DOHODKI. -o--i .„ , . E \\ asnington. D. C.. 4. novembra, j. Posledica novega tarila Zjedinjenih držav bode povsem drugač sa. kakor -si je bilo prvotno predstavljati. rona. kakor so nekteri pričakovali, j ko so mislili, da bode mar^ikaka ino- r j' zemska obrt donašala. potem večje earinste prihodke. Oi;e obrti, ktere imajo svoj glavni sedež v Evropi in " kterim ixide sedaj vsled novega laii- j ia konkurenca v Ameriki i ;ie:nos:oee- 111 ii n :ia. naznanjajo, da nodo v kratkem ustanovile v Ameriki sv.je podružnice. tako. da bodo tukaj izdelovale ji ravno tako blairo. kakor ga izdelujejo v Evropi, ne da bi jim bilo treba ' bI-*t!io iz Evrope uvažati in plačevati za to blago visoko carino. v. Tako se poroča iz Xemeiie. da so v - .. . . I razni tamošnji tovarnarji že ukrenili vse potrebno, da ustanove v Ameriki ' svoje tovarne. Xadalje .se poroča, ' iz Evrope. jasm . ila bode evropska svilena obrt ^ popolnoma izgubila svoje dosedanje ameriško tr^ovišce. Xeka tovarna, v kteri se izdeluje svila in ki ima svo- * ja podjetja v Lvonu. Francija, je že 1 ukrenila vse potrebno, da se preseli v 7 Patersi;:i. X. J., in to velja deloma * tudi o drugih tovarnah, katere na- s meiavajo otvoriti svoje podružnice v j Ameriki. Tudi znana tovarna za izdelova- I uje svinčnikov v Norimberku namerava v Zjedinjenih državah otvoriti 1 svojo podružnico, da bode za m ogla . t svoje ameriške odjemalec ob Iržati. 1 ——o- i NA PESKU. ! Parnik Adriatic je zavozil na pesek, ! a je sedaj zopet oproščen. i j Ko je parnik Adriatic, ki je dospel i : včeraj v newyorsko luko. vozil po : Ambrose Canal, je prišel na pesek, j Kapitan je naznani! nezgodo v New,j York, ki pa ni bila nevarna. Potni- ; kov. med kterimi je tudi zrakoplovec : t Wright s svojo sestro Katarino, se ni , jiolastil nikak strah. Skraja so mislili. da bodo lahko oprostili ladijo šele opoldan, ko bode plima-, a se je to že ob deveti uri posrečilo. -o- Omejitev dela. Statcsville. X. (\. 4. nov. A' tukaj-j šnji predilnici se bode >d>lej v lia-prej delalo le po štiri dni v tednu in sicer vsled tega. ker lastniki tovarne svojih izdelkov ne morejo prodati. Tovarna bode za čas omejitve dela svojim delavcem znižala stanarino, v ! kolikor stanujejo delavci v tovarniških ličšah. Morilec avstrijskega prestolonasled. Rudolfa. DOSEDAJ ŠE NI DOGNANO, JE LI MRTVEC V DENVER JU FRANK VYKOV ALI "GROF" VEČERA. Pokcjnika dosedaj ni bilo mogoče z gotovostjo prepoznati. NAJBRŽE JE PRAVI VEČERA. -o- Denver, t'olo., .">. nov. Vprašanje, je li oni Frank Vvkov, kteri je tukaj tniuolo soboto umrl. nakar so ga pokopali na pokopališču za siromake, avstrijski "grof" Louis Yecera. ki je ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in svojo sestro, liu-lolfovo ljubico, dosedaj še ni rešeno. Kakor j-,mo že poročali, je tukajšnji avstrijski konzul Grivičič dobil od avstrijskega poslaništva v Washing-luuu nalog, naj dožene, je li oni Yy-kov. kteri je v soboto umrl. v resnici ' morilec Kudolfa. oziroma "grof" Louis \ ečeia. Avstrijsko poslaništvo v Wasliingrlotiu je dobilo od nekega nepoznanca iz San Francisca. t'al„ i prošnjo, naj poskrbi za pogreb' "grofa" Večera, kteri je v soboto i umrl v Denverju. Colo. Poslaništvo je takoj nato naročilo konzulatu v Denverju, naj s pomočjo mavorja Speera poiz>. e razne podrobnosti o pokojnem Večeri, kteri je tukaj živil pod imen<»m Vvkov. Značilno pri vsem teiu je dejstvo, da se avstrijsko! poslaništvo v Washingtonu izredno zanima za to zadevo. L«uiis Večera je bil brat Marije Večere, ktera je bila ljubica avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. Pred dva jsetimi let i si a bila, kakor znan oba ustreljena iti sicer na uradu Maverlingu. O tej tragediji av-stiijskt- oblasti \tlo današnjih tlni niso hotele poročati. Dosedaj se je zatrjevalo, da je Rudolf sam ustrelil svojo ljubico in da je potem izvršil samomor, dočim >o zopet drugi zatrjevali. da je Louis Večera ustrelil svojo sestro in njenega cesarskega Ijubčeka. Takoj po smrti svoje sestre je Louis Večera neznano kam zginol. Vsled tega na>tale govorice, da je on izvršil dvojno umorstvo. ker njegova sestra ni bolela ostJjviti Rudolfa: kasneje se je tudi zatrjevalo, da je Louis Večera izvršil samomor. Potom tukajšnjih policijskih; preiskav se je dognalo, da je umrli Vvkov pravi Louis Večera in da je tukaj več let živel sam za-se. Končno je zbolel za jetiko in zadnji čas svojega življenja je ostal brez denarja in drugih sredstev. Umrl je v bolnišnici tukajšnjega countvja in vslužbenei imenovane bolnice so tudi dognali. tla je bil dalj časa zaprt v zaporih v San Quentinu, Cal. Predno je prišel v Denver, je delal več let v neki tovarni v Pueblo. Colo. Dunaj. .">. nov. Vest. da je "grof" Louis Večera umrl v Denverju, Colo., je tukaj obudila največje zanimanje in vsled tega je avstrijska vlada br-zojavila oblastim v Colorado, naj jej uradoma potrdijo to vest. Večera je zginol iz Avstrije še v oni noči. ko je ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in svojo sestro, ktera oba so potem našli mrtva v postelji. o ■ SLOVENCI IN SLOVENKE. NAROČAJTE SE NA "GLAS XARODA", NAJVEČJI IX NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! Afera Steinheil. 1 Obravnave v Parizu. MADAME STEINHEIL JE OBTO- / ŽENA DVOJNEGA dJMOR-STVA; RAZNE TAJNOSTI IZ "VIŠJIH KROGOV". č Prvi dan obravnave jej sodišče ni za moglo priti do živega. DOBEE ZAGOVOR. -o- Pariz. 4. novembra. Včeraj se je ' tukaj pričela skrajno senzacijonelna sodna obravnava proti znani Madame. 1 ' Steinheil. ktera je obdolžeua, da j»' ' umorila svojega n oža in njegovo ma- 1 ter. Obravnava proti njej je ravno '' tako senzacijonelna. kakor je bila o- ( na proti Madame Humbert in proti " Dreyfusu, kajti v obravnavo so zapleteni ljudje, ki spadajo k takozva- nim "najvišjim krogom" Francije. ;1 0 deliktu, kterega je Steinheilova ob- " ' dolžena, smo svoječasno v Glasu Xa- ~ roda obširneje poročali in vsled tega naj sedaj v kratkem podamo popis prvega dne zanimive razprave. Pri včerajšnjih razpravah je obto- }i ■ ženka napravila na sod.ii dvor kar : . najboljši vtis. kajti na vsa vprašanja je odgovarjala t:iki» jMivoljno. da je " liresedujočeg sodnika \*alle~a takoj z ugnala. Tako je med drugim dejala ' sodniku: "Vi mislite o meni naj- ' brže. kakor o kaki navadni ulični de- v klici.". Vsled tako nepričakovanega odgovora, sodnik ni potem nekaj časa 11 vedel, kaj naj reče. dočim se je za-!i- ' šalo med poslušalci šepetanje zado-voljščine. K<> so jej jiotem pokaza- 1 li. kako je prišla v protislovja pred " preiskovalnim sodnikom, ni izgubila ' potrpežljivosti in nade in je jedno-• stavno odgovorila: " Ako sodniki ka- " ko ubt»go žensko po sedem ur na dan mučijo z raznim izpraševanjem, in a- ' ko mora ta ženska vedno in vedno sli- ~ šati. da je kriva onega zločina, vsled F kterega se mora zagovarjati, poten 1 je samoumevno, ihv mora s svojimi -odgovori priti v protislovja Kakor rečeno, se je obravnava včeraj pričela. Odbranje porotnikov je; trajalo le nekaj časa. Med porotniki je sedem delavcev, dočim spada ostalih pet porotnikov k takozvanem "srednjem stanu". — Takoj po od-branju porotnikov so pričeli z čita-njem obtožnice, in temu je sledilo zasliševanje Steinheilovc. 1 Slednja je preil vsem zanikala trditev. da je že v svoji mladosti in- " timno občevala z nekim poročnikom. *' ( Svojega umorjenega moža je zagovar- i jala > tem. da je bil zelo dobrosrčen | i.i da ni ničesar vedel o njenem živ- ( ljeuju. Potrt je bil včasih le vsled tega. ker ni zamngel svojih -»lik pi"-dati. enkrat je obtoženka .-klicc- ( vala na pokojnega predsednika Fau- ' . i reja. toda pri tem ni imenovala nje- a ' go v eg a. imena. Dejala je. da je oni , » dostojanstvenik -postal njen ljub- . Ijenec in da jo je z njim seznanil , njen ]x>kojni mož. Dejala je tudi. da . ... t je le enkrat v svojem življenju na- ! • pravil napako, in ta je bila ta. da j< s prezgodaj umrl in njo ustavil. Pove- ; , dala je tudi. da je imela ravno tako ( svoje ljubčeke. kakor je i:r.el njen 4 mož svoje ljubice. Kakt»r rečeno, je napravila na poslušalce prvi dan kar najboljši vtis, vendar so pa razni listi mnenja, da je obtoženka najboljša igralka v Parizu. o -■■— Ij BITKA V NICARAGUL Čete predsednika Zelaya so dosegle zmago. j Xew Orleans. La., 5. nov. Tukaj- !šnji nicaraguajski generalni konzul je dobi! včeraj iz svoje domovine brzojavno poročilo, da so vladine čete prodrle pozicije revolucijonarjev in sicer pri Paso de la Jas v bližini E1 Chile in da napredujejo sedaj proti ! •mestu Rama. kjer imajo revolucijo-i narji svojo glavno postojanko. Bitka. ' ki se je pri tem vnela, je bila dokaj i krvava. Iz Avstro-Ogrske. Jezikovni zakoni. AVSTRIJSKI CESAR FRAN JOSIP JE JEZIKOVNE ZAKONE PODPISAL BREZ POMISLEKA. Gaški poslanci so izrazili napram avstrijski vladi svojo zaupnico. BIENERTHOV ODSTOP. -o- Dunaj. •"». i ivembra. Sodaj se je zvedelo, da je avstrijski «* • Fr.in Josip, kttri ii" 11' < ■ i ■ ■» \>;e.[ o-:i natančno premišljat: < d. matih liričnih vprašanjih, 'ni/, pomisleka • podpisal najr.ovejše jerik--v::e ! be. ktere določajo« da je v Dolnji in Gornji Avstriji ter na S. ■ - • r . -Ic le nemščina dež« !, i ji T - i ie sprejel duna:>k.-_ . .. Lnetr*-:-ja. kteri se mu je v >v< i k -k; nosti z.«Uvr!i! za it; <•• . ,i. «■ i- selne zakone. Cesar : ■ t > . 1-g«ivoriL da to *■ - tist. : d. To je obudilo me 1 večino a\-:»-:j-skega prebivalstva : ar:". •• velik::n- sko i.i < pravi軫:;,i • . k bod.l p.:sl«-;:i,»p li!..-: -::.!< '- nega čina. za s,.rc ieli rezoinei i ». - k i. 1 ;.i jo. tla je ei'sai- kršil • /: ' . ravi'-prav:-o>r p. •■ti v Avstri;:. P tem «... i:.o_r!a: •» podali avstrijski via ti > .-zar;<. • -•> . sklenili, da se pr - e ■ • i ' - , . vladi z neizprosnim liojem. Kasneje .-<» >--v<:-\. ,.,"'» slovanske unij, z iai ••• U sednikom Bie.sertlior.:. Si«- : ji. ■ tem čeških po- .!! •- 1 : a ' stalim slovanr-kin i--K«r. ■••:; . d;i pripravljen na < dstop. kn -. >- hi;;o mu Cehi zaian.' ijo. ila luxlo v državnem zboru prenehali z oljštrnkcij". -o- Od psa razmesarjen. od nekega velikega psa - jen je bil včeraj zjutraj v d J. K u laka. št. 74 CJrand St. lir.«..-.: v i 1 »<»rough v Xew Vorku na <5. SI 1. ulica stanujoči John Oikens strašno razmesarjen. F»esna žival je zasadila svoje zobe v obraz iesreenika nm I skoraj j»oj»«dnoma odtrgala de~:n» lice. predno j.» j" a-t j k s,, l;.,-njent-a so prepeljali v \\* ; : bolnico in b<.-!e najbrž" celo življ • ostal spa cen. Večkratni morilec prijet. Winnipeg. Ma :.. Canteia. "». nov. Konsiabler Rasmus.- -n je zasledoval večkratnega morilca Jo.'i : M( s.-jja milj daleč i:;, kakor s<. ja Ija. -e mu je posrečilo lop »va prijeti. M'.se 1 je obdol/.en. da je umoril svo ji _m d -lodajalca. Georgi« Thcbuma. nj'govo ženo in taščo in -:<-er (^iii!! 1.;,'. . ' Saskatchewan. Mesci, ki . < j-.; : '.delavec, je preje biial v Ontario. i:i je trojno umorstvo ze prizna!. ; Denarje v staro domovina pošiljamo za $ 10.35 ............ 50 kron, za 20.50 ............ 100 kron, za 41.00 ............ 200 kron, za 102.50 ............ 500 kron, za 204.50 ............ 1000 kron, . za 1019.00 ............ 5000 kr-m Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane s vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje ; c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporo-1 čenem ali registriranem pismu, večje 1 zneske po Domestic Postal Money i 1 Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., . 82 Cortlandt St., N«w York, N. Y. j j 6104 St. Clait Ave.. N. E., Cleveland, Ohio. "GLAS NARODA" (Slovenlc Dally.; - ( Owned and published by the Slovonic Publishing Co. (a corporation.) FRANK S A. K SER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary. LOUIS BENEOIK, Treasurer. Pbue o i linsines« of the corporation and •ddm-wi of tibove officers : 82 Cortlandt Street, llor-ju^h of Manhattan, New York City, N. Y. 2a celo leto velja lL«t za Ameriko in Canado.........$3.00 ••pol leta.........1.50 " leto 7M mrsto New York . . . 4.00 " p<4 Ietaza r e^'o New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 " pol leta.....2.50 • " " četrt leta . . . .1.75 ■^GLAS NARODA" irhaja vsak dan iz- Vi.emši nedelj in praznikov. — _________ MOLAS NARODA" ("Voice of the People") ■ened every dav, except Sundays and Holiday*. Eubecriprion yearly $3.00. Advertisements ori agreement. Popi-i ; re z podpisa in osobnosti ee ue Aatisnejo. 1 jen a r tsp ; blagovoli pošiljati po — ifoney Orler. Pri t-pr. iuembi krnja naročnikov jTo in da -e nam tudi prejšnje Slvallnčo aii^iianj, da hitreje najde-mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov : "OLAS NARODA" M Cortlandt St., New York City. ii___ Telefon 4G87 Cortlandt. Bombrževa kriza. 1—o—• Cena bombaža neprestano narašča in 1 aibaKovina postaja od dne do due dm ja. tako. da znaša že sedaj petnajst in ve centov pri funtu. Y minulem d< st let ju je bilo dobiti bomba/ funt po <> centov in tekom zadnjih let znašala je cena le deset cem v. Podražiti'*' je toraj izvan-redna in poleg te.ua je še pričakovati. - . !)«• le <•> ia bombaža pri funtu na-predo . 1 i :-.. jeui-ii ali »Iva centa, kar >c zauioie v najkrajšem času zgoditi. Ha -- bombaž tako podražil, se ]>• • i.: \ p:* v i vrsti slabejšemu in mat i ' snjemn pridelka, kajti • I>! I « . pri nas letos kakih 11 i! ii " •.zavojev bombaža napram ii i. ,»u v minolenj letu. do<-:ni -o pridelki prejšnjih dveh h : . . • i •> veliki. Toda od veli-.u prt avjiv bombaža v prejšnjih 1 ! v >!«• o ostala še velika zalo- . . ' . <'a se d kakem pomanjkanju S'l.n.ha/.a i udi letos ne more trdi-i . »la>.i ;tno je p«-treba velika in je napi-a-n p: ,;• t ir letom izdatno na- Last iki predilnic in tkalnic, kteri so ustanovili medsebojno svetovno zvezo, so sklenili, da se izdelovanje bombaževih izdelkov povsodi omeji, tu pa v-. ■ i primanjkovanja bomba/.'. i:i poi; anj-anja naročil, temveč ba jn v sle i tega. ker je bombaž pre-dr;"_r. Tovarnarji upajo, da bodo po-tora pol : ,j:.i!i ja porabe bombaževih i;:• 11-1 j. d- -Ii tudi znižanje števila odjen.aleev, tako, da za more ostati: te:ia 1;<»! »ia/.,4vim izdelkom nespre-► uien.jena, dokler ne postane bombaž zo] c-t cvii -i. kar bi poinenjalo za tovarnarji vsekako lepe dobičke. . IV ia taka kalkulacija bode najbr-ž" pravilna le za one tovarnarje, kteri imajo velike zaloge bombaža, do-čim ostali, ki nimajo velikih zalog — in ti tvorijo večijio — ne bodo dosegli nikakih dobičkov, ako si hitro ue nabavijo velikih zalog, kar je pa m loj vsled »Iraginje skoraj izključeno. Medtem ko hočejo število tukaj-j š. jih i Jjen alcev omejiti, se število ; odjemalcev v Evropi redno povečuje, in n •v manj, kakor psi volitvah 1. 1905. Vsckako pa njegova kandidatura ni bila tako resna, kakor jo je smatrati ia prvi pogled, kajti namen njegove kandidature je bil, pomagati republikancem ali fuzijonistom v boju proti Tammanyju, in ono, kar so republikanci želeli, so s pomočjo Hearsta v skoraj popolnem obsegu tud; dosegli. 'Vez Hearsta bi republikanci ^e izvolili niti polovice svojih kandidatov — in Hearst toraj ni nastopil zastonj kot kandidat, kar republikanci nikdar ne bodo pozabili. Najslabše se je pa obneslo v našem mestu soeijalistično glasovanje. Da bi socijalisti dosegli kak uspeh, sicer :i bilo pričakovati in tudi sami so izjavili, da postavijo kandidate le vslcd tega, da štejejo glasovč — toda baš to štetje je za socijaliste skrajnp žalostno, kajti našteli niso v New Yorku niti polovico toliko glasov, kakor jih je bilo pri lanskih volitvah oddanih za njihovo stranko. — Kakor v New Yorku, tako so tudi po vseh drugih krajih socijalisti silno nazadovali, kar znači, da se pri nas pričenjajo zopet dobri časi. Novi mayor bode brezdvomno skrbel za napredek našega mesta, tembolj. ker ne bode odvisen od Tamma-nvja. dasiravno je bil Tammanvjev kandidat. Y občinskem svetu bode sedaj dovolj republikancev in to velja tudi o upravnem svetu, tako, da Tammanv ne bode mogel več razpolagati po svoji volji z mestnim denarjem, o Poslednje besede L. Gutnplowicza. Poznano je, kako tragičnim načinom je zvršil poznani socijolog Gum-plovvicz. Tu doli prinašamo v prevodu članek — bržkone zadnji, ki ga je napisal slavni socijolog. Vprašan ! namreč za svet, kako bi se prišlo v j okom padanju števila rojstev na Francoskem, je poslal pokojnik uredništvu francoskega dnevnika "Le Matin" ta le odgovor: Že 12 let je temu, kai sem se z vprašanjem padanja porodov na Francoskem havil v essai-u "Statis-tique des naissanse en France", obe-i lodanjenem v svojih " Soziologische essays" (Inomost 1899), Moje mi-! šljenje o tem se ni spremenilo nikakor in morem tu povedati zopet le i ono. kar sem rekel tam. Države, kakor prirodno-socijalne' tvorbe, so podrejene neumrljivim naravnim zakonom razvijanja in gine-vanja. Nisem rekel s tem, da je država organizem, kakor biljke, žival, ali človek- Ne. Ipak je država so-eijalna tvorba, ki se pojavlja po za- i Ikonih prirode in primerno tem zako-! noiii raste, razvija kulturo, upada in j — umira. Vsa zgodovina sveta, splošna zgodovina elovečanstva pokazuje i opravičenost te trditve. Evropejci mislijo, da njihove države morajo obstajati večno. Tu se ovaja naivnost. Izginejo, kakor so izginile države starega veka. Znaka propadanja držav sta: visoka kultura in upadanje porodov. Čim višja je kultura, tem bolj pada število rojstev, tem bližja pre-minjenja. Nasprotno: čim nižja jej kultura, tem bol j narašča število roj-j stev, tem večja je bodočnost, ali — kakor pravimo — življenska nada države. To je zakon. Vi me vprašu- i jete, kako bi se ga moglo spremeniti ? Soci jologi potrjajo samo prirodne za- J kone, a v koliko bi se jih hotelo spre-: meniti, to prepuščajo politikom in filozofom. ki skrbe za človečanstvo. j Zali me, ker bi raije mnenje moglo j užaliti rodoljubno čutstvo Francozov, ki Fem jim vsikdar posvečal najto-pleje simpatije. Ali prva dolžnost1 znanosti je: spoznavanje resnice. V ; ostalem: Sega naj se boje Francozi ? j Suprrittacije Ne naš t va. v$led štfevilne-jifr njegovih porodov t Naj se pomirijo. ČUffvaoi iztočne Evrope imajo še večje število porodov nego Nemci in to je pravi in najbolj sigurni instinkt prirode, ki je spoprijateljil de-. želo z najmanjšim številom porodov j v Evropi z deželo, kjer je to število . največje. To spoprijateljenje ne slo-■ ni na duhu prosvete — diktirano je . od jako zdravega Čuta za samoohra-. nitev. Francija more obstajati še i stoletja mirna in srečna kljub upadanju prebivalstva, ker se jej ni bati premoči Nemčije, ki jo neprestano . mrzlično razburja še večje število po-. rodov v Rusiji. Tako je ravnotežje evropsko zagotovljeno za dolgo po za-• >lugi te povoljne zgodovinske vezi. Slovani iztočne Evrope, ker razvijajo svojo kulturo v smeri francoski, spo-polnjevajo ceno rojstev v Franciji in . drže s tem v strahu njenega groznega . soseda. Pod zaščito te vezi, ki more trajati . še stoletja, se more Francija brez skrbi udajati mirnemu uživanju sadov svoje kulture. Car in kaiser se zastonj uveravata o svojem prijateljstvu ter se objemata; to ne pomenja nič. Nasprotujoči si interesi se ne morejo izbrisati z dvorskimi objemi. To globoko in nepremostljivo navskrižje med Nemčijo in Rusijo ostaja in bode za dolgo najbolji zaščitnik Francije, pa naj si prebivalstvo ostane na istem, ali pa naj se zmanjša. To je sreča za Evropo, sreča za vso evropsko kulturo. Kajti Francija je še za dolgo poklicana, da drži v Evropi luč prosvete, da je pijonir svo-( bode. Oni, ki dvomi o tem, naj lc razmišlja: Ivtera država je po ločitvi cerkve in države odprla nove poti svobodi? Mari Nemčija? M ari Avstrija? Tu. kakor povsodi po Evropi, vlada še kle-rikalizem. (Tu treba na-glasiti. da so tudi krščanski socijalei nemški začeli odklonjati politični kle-. rikalizem, kakor dokazuje nedavni nastop dunajskega krščansko-socijal-nega občinskega svetnika Gussen-bauerja za pobijanje klerikalizma. In tu»li isti pristaši slovenske ljudske sti-anke ogorčeno odklanjajo označ-e-nje s klerikalci. Op. ured.) Francija nam daja tudi sedaj sijajen izgled kulturnega napredka. 1789 — to je bila politična svoboda, danes je svoboda duha. Ne. Nositeljica luči more biti mirna: brez dvoma, brezsmrt-! nosti za narode ni; ali narodi, ki ima-jo civilizacijo, kakoršnjo je razvila | Francija, dokazujejo s tem večjo živ-ljensko moč, nego li s številom prebi- j .. valstva. -o- Dva irredentizma. Zanimiva literarno-politična polemika. (Po zagrebškem "Obzoru".) I. Tudi pri nas je dovolj poznana knjiga Gina Bertolinija "Fra Mtis- j sulmani e Slavi", v kteri podaja avtor svoje avtomobilske vtise s" poto-4 vanja po Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Hrvatski. Ta knjiga je izzvala v Italiji zani-j mivo polemiko z ozirom na politične ! refleksije njenega avtorja. Bertolini j živi že več let v Berolina, kjer pri- j j pravi ja obsežno delo o moderni Nem- j čiji. Pod vplivom berolinskega mi-ljeja je germanofil in u ver jen prijatelj politike trojne zveze. On bi hotel. da politika italijanska bodi vedno v skladu z nemško proti Slovanom. Med pangernizmom in panslavizmom mu je ljubi prvi, ker da je ta aferma-cije neke višje olike. Hibe Slovanov mu izgledajo preveč podobne babam j Italijanov, da bi bilo tem poslednjim v prilog, ako bi stali s Slovani v neprestanih stikih. On misli, da Italijani morajo iskati svojega korektiva: v plemenu nemškem, ki je možko, dočim je slovansko pleme žensko, histerično, kakor je kolikor toliko tudi i ! italijansko. Bertolini opozarja avstrijske dr- j žavnike na veliko "slovansko nevarnost", pak jim priporoča, naj izvajajo nemško-italijansko politiko, ker da so Nemci in Italijani pravi supe-rijorni elementi države. Proti tem političnim nazorom Bertolinija je nastopil italijanski publi-, cist in predavatelj Giulio Caprin, tržaški Italijan, navdušen irredentist. Razvila se je živa polemika, palo je interesantnih trditev, ki morajo nas 1 zanimati, ker se gre tu največ za naše dežele, za našo kožo. Južne Slovane Caprin — mrzL Nekega dne se je v milanski "Letturi": izrogaval našemu jeziku. On bi bil j — pravi v svoji kritiki Bertolinijeve . knjige — zadovoljen, ako bi "mero-dajni krogi'' avstrijske politike tiva-I ževali svete, ki jim jih daja avtor !potopisa "Fra Mussnlmani e Slavi", ali občuti melanholično uverjenje, da i lega nasveta nikakor ne bodo jemali v poštev. Najprej radi tega, ker Italijani Av-, -| strije ne doeezajo enega milijona, a < Slovanov ^e 22 milijonov, pa, ako bi < via J a tudi hotela spremeniti svojo j i politiko, ffe bi jej Slovani" dovolili te-1 j ..... * ' t ... 1 ga. Z druge strani misli, da bi to Avstriji niti ne konveniralo. Slovani se — vedno po mnenju Caprina — vedno neutralizirajo v Avstriji, pod-vrgavajo se "avstrijski državni misli"; dočim Slovani in Nemci postajajo "podaniki", ostajajo Italijani le "meščani" (eittadini). "Da bi se Italijanom Avstrije — tako završuje krit ik-irredentist — dala ona važnost, ki jim je vlada neče dati, bila bi potrebna deželna avtonomija, ki se nikakor ne pokriva z državno mislijo avstrijsko. A tudi ko bi se pokrivala, bi se težko izvedla že danes, ker skoraj da ni več važnejših eentrumov, ki bi imeli čisto narodno označje. Avstrija je hotela biti amalgam (zmes), a kadar so se pomešale razne 'substancije, treba pričakovati tudi vseh posledic kemičnih procesov, pa tudi — eksplozij." O Dalmaeiji sami se Caprin izraža tako-le: "Res je, da pro bono pacis mi vsi govorimo, da gre za končno amputirani kraj — Zadar, Šibenik, Split morajo biti slabo odsekane niti — ali je slučajev, da človek, ki so mu odrezali roko, še občuti vsled sugestije bolečine te roke. Ali, kar .je še huje: dočim se ta človek more zasme-jati tej iluziji, ker ve, da njegova roka trohni pod zemljo, se nahajamo mi Italijani v neverjetnem položaju onega, ki ne občuti le roke. ki mu je manjka, marveč jo tudi vidi pričvr-Ščeno ob rame drugega, ki se je izvrstno poslužije. — Žalostne šale zgodovine!'' -o- Navadna zgodba. Češki spisal I. S. Machar. Gabrijela je bila za dekle skoro prevelika. Zdelo se je človeku, da . tie ve, kako naj nosi gorenjo polovico telesa; hodeč in stoječ se je sklanjala enkrat na stran, enkrat naprej, kar jej je slednjič pristojalo. Bila je brunetka; v temnih njenih očeh se je izražala stroga resnost, ki se jc umikala včasih za trenotek milemu nasmehljaju. Na bledih licih ' je imela nekoliko peg; primerni nos in krasna usta so prispevala k harmoniji vsega obraza, črni lasje, poče-Isani moderno, so bili naravnost kras-j ni, rastli so jej tudi iz tilnika in počesani navzgor so dajali njenemu ari-stokratičnemu profilu neobičajno mi-; kavnost. Mati jej je umrla kmalu; vzgojeval jo je oče. doslužen major, postaren ' elegan, navdušen prijatelj vsega i francoskega; pozneje je vplival na njo brat, ki se je vrnil z akademije iin postal poročnik v Pragi. Gabrijela se je navzela polagoma možkih navad; oče jo je naučil kaditi in kleti, brat svo.vega tona. kretenj in fraz. ostanek je dopolnilo čitanje francoskih romanov — Gabrijela je bila j emaneipirana, moderna amazonka. Oče jo je ljubil strastno, ali ona mu . ni vračala ljubezni. Ubogala ga je j samo na videz, ali delala je, kar je hotela sama. Brat se pozneje ni zme-| nil mnogo za njo. Edino bitje, ktero je imela resnično rada na svetu, ki mu ni zakrivala ni-I česar in za ktero bi bila vse storila. | je bila njena prijateljica, znanka iz šolskih let. Bilo je to slabotno, majhno dekle, polno smeha in humorja, včasih jeznorita, svetlih las in modrih očij. Imenovala se je Ema. Bili sta skoro ves dan skupaj, vedno enako oblečeni, jednih mislij, da, rekel bi človek, dihali sta skupno. Častilcev sta imeli za dosti. Bili so to dobre partije, ali vročekrvni mladeniči in resni možje so odLtijrrli čez kratek čas od njih kakor poparjeni. bodisi zaradi brezobzirnosti Ga-brijeline, ali vsled dovtipov in smeha Eminega. * u- * * Bilo je meseca decembra na velikem balu na Žofinskem otoku v Pragi. Pred osmo uro, pred začetkom plesa, je Gabrijela sedela "ha vzvišenem prostoru in se ozirala po dvorani. Pravkar je zavrnila s hladnimi besedami četrtega plesaželjnega človeka in čakala na Emo. Častilka plesa ni bila, ali gledala je rada na to zibajočo se pisano ljudsko množico. Ema je prišla. Z njo mlad mož. šc manjše postave nego ona, redkih svetili las. rudečega obraza in lepih bledomodrih očij. Njegov frak se je i svetil skoro z žametastim leskom, v roki je nosil klak- Gabrijcla je stopila njima nasproti: "Zakaj tako pozno?" je vprašala strego, "Moj brat Karel", je predstavila Ema mladeniča mesto opravičenja, "'prišel je na večer, hotel je iti z menoj in morala sem čakati nanj. ker je pri toaleti zelo počasen." Gabrijela je preletela s pogledom * po majhni postavi Eminega brata. Gledala je nanj nekako čez ramo in okoli ustnic jej je zaigral posmešek. Potem se je poklonila s hlinjeno res- < nost jo, . .. j TVR.RlCHTEFCC f'PAI IS-^A J EXPELLER" J p; Kaj ti koristijo močne miSice, če j * trpiS na rermatizmu. 2 S PAIN-EXPELLER | j| dobro vdrgnjen, ti takoj olajša bo- ^ ;> leči ne in odstrani niih vzroke. K i t Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. 8 : F. Ad. Richter & Co., 215 Pearl St., g "Ali ostanete sedaj v Pragi, gospod Karol?" je vprašala malomarno. "Da. gospica, stalno, sit sem že t . ga potepanja po svetu", je odgovor. 1 in gledal nepremično na njo. "Odpustite, moram nekaj govoriti z Emo". je spregovorila Gabrijela i:i sklonila glavo k ušesu njegove sest re. Karol je razumel. "Poljubljam roko. gospica", se je poslovil in odšel na drugi konec dvorane. Gabrijela je bruhnila v smeh: "Ta irumbek je tvoj brat, prosim te, od kdaj?" "Bil je precej let na deželi; kakor sem ti pripovedovala, je stavil nekje na Tirolskem železnico; on je namreč inženir", je odgovorila Ema. Gabrijela se je ozirala po dvorani. ^ idela je skoro čez glave vseh. koli-kor jih je tam promeniralo v krogu. "Glej ga", se je zasmejala, "tam -toji na drugi strani dvorane, pod j zrcalom, pravi Liliputan, in njegov obraz dela vtis dovršenega krokarja" ' 'Ne smej se mu v obraz, vedno gleda na-te!" jo je opomnila Ema. "Ali se ga bojiš?" se je smejala Gabrijela. "To ne, ali te njegove besede, dovršen pridigar je", je odgovorila E-ma resno, "Skoda! On bi bil moral poslati jezuit", je pristavila z lahnim prisiljenim nasmehom. Ples se je začel. Obe prijateljici sta sedli. Ce se je kdo približal, je dobil kakor navadno — košek. Med pavzo je šla Ema k materi. Srečal jo je brat in jo vstavil. "Ema naj reče Gabrijeli, da hočem plesati z njo četvorko." (Nagovarjal je svojo sestro kakor ona njega v tretji osobi.) "Zakaj jej ne reče tega sam?" , "Nečem dobiti "koša" iz prve roke." Ema se je vrnila k prijateljici in jej naznanila to. "To bode ganljivo", in Gabrijela je napela zgornjo ustnico, "vsa dvorana se bode ozirala za nama. Sicer, kaj se menim za ljudi! Reci mu. da plešem, če hoče, tudi dve četvorki." Ema mu je prinesla odgovor. "Hvala!" je rekel in se nasmeh-j nil. Plesala sta prvo četvorko. "Zakaj niste prišli sami. ali bi vas i bil "košek" iz prve roke tako zelo bolel?" je bila prva beseda Gabrije-lina "Ne vem. gospica, ali še nikdar nisem »lobil koška." ford a niste še nikdar nikogar prosili za ples", je dejala zbadljivo. "Do danes same znane osobe", je odgovoril mirno. "Tem večja čast za-me!" je zvenel ravnoisti zbadljivi ton. "Ne, gospica, odlikovanje, milost, [sreča, čast, ali karkoli bioČete, za-me. Dali ste danes že nekaj kosov?" "Prosim, nikake domišljavosti; i plešem z vami le zaradi efekta; glejte, kako se vsi ozirajo na naju!" ga je prekinila posmehljivo in dvignila ponosno glavo. "Tako, gospica?" je rekel Karol mrzlo, "tedaj sva doplesala. Prosim, | poklonite se!" "Zakaj?" je osupnila Gabrijela. "Sicer napravim jaz poklon, grem iz vrste in vas pustim tu samo; lii-jtro!" je rekel zapovedujoče. Gabrijela se je poklonila, Karol se je opravičil pri nasprotnem paru in jo od vel na njen prostor. Poklonil se je še enkrat in odšel brez besede. Gabrijela je gledala strmeče za njim. Cetvorka je bila dokončana. Ema. ki je tudi plesala, je prišla k njej. "No, kako je slo?" je vprašala veselo. "Jezna sern", je odvrnila Gabrijela resno in umolknila. "Kaj ti je? Zakaj?" "Pusti me!" Čez trenotek jej je povedala vse. "Tega mi ni rekel še nihče na svetu; ubila bi ga za to!" in jc stiskala v pesti svoje majhne roke v belih roka-vičkah; "ali vendar je galanten; ni me hotel pokoriti pred ljudmi, vzel je rajše sramoto na-se... In to je, kar me najbolj jeai! 'Sicer pe je napravil dobro; mahala 'sem nad njim, | kakor urino mikalo, obrnjeno s špico 1 •iiiiiTiaiiflii .lil iiini jtifhi- n-miilfcfrr- Direktna črta do Havre, Pariz-, Švice, homosta in LjuHjane. Počtni parniki 30: | Provence" na »Iva vijaka..................ton, 30.0^0 konjskih mcS LaSavoie" " » " ..................12,eo(> « 0'UJ •• "La Lorraine" " " " ............12 ;> > " <>--Hrt) «♦ "LaTonraine" " « .....-.............lO.(Ht) " 32 Mu j La Bretagne"................................. {< { «« «, , ... .. «, La Gascognc"................................ », i priporočam svojo go tilno. I Točim vedno zveže Shnaider, fcshlitz. Ii.: Ivvciser in Leinps pivo, ter dobro • žiranie. I »olire suio lke vetlr.o na ra/.polago, kal:or tudi najboij^i^ prigr i- • j d zek.' ** Za obilen obisk se priporoča > 1 MAF?XErv ORGLAR, lastnik:,! , 1 213WestMainSt. Trinidad, Colo. ' ' loispiiEie Geqerole IiiseSleoilpe. [Francoska parobrodna družba,] navzgor. Ampak jaz še poračunim z njim! lega mu ne pozabim nikdar...** Sedeli sta trenotek molče. "Ema". je spregovorila («abrij«'la čez nekaj časa, "silno me vse d-la i;i .se ozrla jio dvorani. Tam p.ni zrcalom je stal Karol. Zrl .i" na /. mirnim j>ogled>>ni. ilrzlo ir.^ieilala nanj in odšla z !'";*•> iz dvora ne. (Konec prihodnjič.) \ A O^k^Tf^3 in N0V0 LET0 I ZAOUZIL, pošiljajo ^ Slo- J | _^^__^^ venci kaj radi V ■ DARILA svojcem v staro oomovino in iz I I Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa S ? NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE I preskrbi jf j FRANK SAKSER CO., J I 82 CORTLANDT ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. f | NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, OHIO. Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarba Za Zjedinjene države Severne Amerike-Sedež: Forest City, Pa. jnkorpodrano des 31. januarja 1902 t drlevl Pzonsv vtttl ©GBORNIKI a ' n Prtdsednik : ALOJ. ZAVERL. P. O. ^Box 347, Forest City, Pi Podpredsednik : 1LVRTIN OBE RŽ AN, 51, Mineral, Kan«. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607 Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIE. 1143 E. 60th Street, Cleveland, • Blagajnik : HARTDf MUHIC, Bor 537, Forest City, Pa. orotnik, P. O. Box 9o, Willoek, Pa. IVAN TORNIO IL ^rotnik, P. O. Box 222r Forest City, £jl Dopisi naj se pcSiljajo L t»jni ta: IYAN TELBAN, P. O. Box j", Forest City, P- Dni t ren o «laaU« j« "GLAS NAKOOT". ========= Jugoslovanska ^^ KatoL Jednota. Inlcorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI j Predesednik: FRANK MEDOS,9483 Ewing Ave., So. Chicago, EL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa/ Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIC, P. 0. Box 424, Ely,'Minn Pomožni tajnik: MAKS KER2lSN>S L. Box 383, Kocka Spring, M jming. Blagajnik: IVAN GOV2E, F.. #. Box 106, Ely, Mina, NADZORNIKI 3 ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, eor 10tb A and Globe Street, Sonth Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Bo* 641, Eveieth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7th St. Calumst, Michigan. P8E0TNI ODB0B: IVAN KERZlSNTK, predtednik porotnega odbora, P. 0. Box 138. Bordine, Pa. IVAN N. GOSAR, n. porotnik, 5313 Batle* St., Pittsbnrg, Pa. IVAN MERHAR, m. porotnik, Box 95, Ely, Minn. t mmmmmmm Vrhovni zdravnik: Dr, MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St. Joliet, lH * Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko *c je dne 18. oktobra ( odpel jalo i/, j,l/AU rja kolodvora v f Ljnbija d Hrvatov. t Umrli so \ L ».;..i i Marijana Milka/. k.ij/.uji ■ .i /,„.!. Li.S let; Fran mterVir, frrvljurj'u-f >in, II ,hd; IT* rez jji iVi ja!i. ofi<-:jnntova /.(.-na; ■Kaj a i :i I d:., ar. delav.eva /ena. f Vsled opeklin umrla. Umrla jo v Ldf/e! 1 '"d d v Ljubljani v>ied «>-hx-kLu Pav ia O* tore, starn 28 let. 'paxuikova lui. Razvaline v Gosposkih in Salend-rovih ulicah v Ljubljani. Odkar je potres podrl >iaro deželno hišo. stoje te razvaline, ne da bi se jih kdo dotaknil. Dežilui odbor bo ta prostor zazidal in bo s tem dobil prostora za razne urade. Spodaj bo deželna banka, dalje bodo prostori z:> zavarovalnice, za deželiii stavbeni in za bodoči deželni kulturni urad in za a-grarne operacije. Iz Kandije pri Novem mestu se piše: I)ne 18. oktobra popoldne je gostilničar Penca, po vsi okolici znana osoba. in v prejšnjih dobah župan občine »mihelj-Stopiče, tako nesrečno padel v svoji hiši, da je pod stopnjicami mrtev obležal. Ro dognali, da je bila prva bazilika izgotovljena leta 347. p. Kr. in po takem je njen ustanovitelj škof Fortunacij. Zdi se pa, da je bila škofija že prej v Ogleju in tla je imel ta škof celo vrsto prednikov. Slovenska gimnazija v Gorici. Goriški Slovenci zahtevajo po vsej pravici slovensko gimnazijo v Gorici. Ce pomislimo razmerje slovenskega in italijanskega ter nemškega prebivalstva, nam je pa oeita strašna krivica, da imajo Nemci, ki jih ni, vse, prvi dvojni pa nie. STAJERSKE NOVICE. Iz Mirifcora. V neki gostilni pri Sv. Mi ki a \ 2 a na Dravskem polju je se^el nedavno popoldan tnii pese^ -i nik Jož^f LeSnik. od Miklavža in 26Ietni neoženjend Frane Auguštin, kurja? nn koroškem kolodvoru v Mariboru. Pri pijači sta se skregala in Lešnik je vrorel kupico za Augušti-l now. Ta je potem kmalu šel iz gori f&Jte in je pnitkc^l v za-; .- """ j •sedi. Ko je prišel nekako ob 9. uri, zvečer Lešnik domu. ga je napadel, pri vratih Auguštin in ga je udaril ' s kanu: i oni tako silno po glavi, da je ; umrl. Morilec stanuje na Tez ni in J .if prišel v Maribor, kjer je na enen: »i' ie,:u použil tri gula/.e, pravil kak<> 1 i : :t i' o je j m »godil Lešnika in za-trfrval. da se irre sedaj naravnost na s.idi^<*-e javit. To je tudi pokvar- •i 1 jena surovina res storil. Iz Maribora. Nedavno je graška policija javila v Maribor, da mora la nekega Petra llernikerja iz bel jaške ^ okolice, ki vozi na Koroško, radii , tatvine prijeti. Še i^ii dan je stražnik prestregel Hernikerja na glavnem j kolodvoru. Jetnik je pripoznal, da je' pri posestniku Herzigu v Obermiikl-' j sladtu našel listnico z nekoliko stol kronami, ta jil je pa, da bi jih bil u- -kradel. Herniker si je bil nakupil } nove obleke, prstan in uro, da bo šel . prazniško napravljen v ječo. Iz Maribora. InomoŠko deželno so- , d išče je zasledovalo 211etnega trgov- ] skega jKiinočn. Friderika Wiedeman- t na iz Požune radi tatvine. Nedavno ga je tuknj r.ašel stražnik Florijan Krab v posesti kolesa Neger 524, ki , je gotovo tudi ukradeno. ! ! HRVATSKE NOVICE. Dalmatinsk? deželni zbor je ne- i davno sklenil v svoji seji ndreso n«1 i cesarja, kateri se pripisuje splošno! ] kot politični enuncijaciji velika po-| \ litična važnost. Zahteva se v adresi j t zedinjenje Dalmacije s Hrvatski in Slavonijo; zahteva se. da se z narodom v Bosni in Hercegovini ne po-' stopa kakor doslej brez njegovega sodelovanja, ampak sporazumno z j narodom. Hrvatske in Slavonije ter j Dalmacije, ker je to eden narod Hr- -vat skega in srbskega imena; zahteva se končno še večje pospeševanje rešitev gospodarskega in železniških p i vprašanj v Dalmaciji. Lov na deklice pod policijskim pro- -lektoratom? — Pred kratkim sta pri- ; šii *2 Dunajcanki v Split v Dalmaciji, j da nastopita službo, kateri jima je , preskrbela neka dunajska posredo- , valnica za službe. S službami pa ni- j sta bili zadovoljni, zato sta hoteli j drugam. Obrnili sta se na tukajšnje- ( ui posredovalca po imenu Conti, ki jima je preskrbel službi na Šibenik. , Ko sta prišla Dunajcanki na določeni, < mesti, so jih peljali v hišo in jima lali sobe. Ko sta se preoblekli, sta ] šli v mesto, kjer jima je razkazoval mesto neki policaj, ki ju je potem nazaj pripeljal v ono hišo, ki pa je bila tolerančna hiša. Za par dni j sta ušli , ter se peljali v Pulj, kjer sta vse to j povedali policiji. Tele z dvema glavama in osmimi nogami. — "Ilrv. Pr." javlja iz Os.c-1 kova. da je krava kmeta Petra Četi-j ni imela tele z dvema glavama in j osmimi nograi. Kravo so hoteli rešiti. zato so tele izrezali iz nje, ali; krava je vse jedno poginila. Yredna je bila 240 K. Junaški Ličan. lSletni Peter Ra-! stovic iz Gračaea je izredno metan;) dvignil jc* kc^ ileleza na svoje rame, katerega milice drugi niti premakniti! ni mogel in ki je tehtal 213 kg. Ce razprostre roki, se mil u?. vsaj^c lainio asrie po en možki, no da bi se mu'-roka le malo povesila. 150 kg., vzdigne in vrže preko tebe, ne da se ga predmet količkaj dotaknil. Mažarsko naseljevanje v Osjeku se stalno vrši. Na enega hrvatskega ali , srbskega doseljenca pridejo 2—3 j Nemci, a 15—25 Mažarov. CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway« New York. Glavnica ia prebitek................$2.500.000,00 Depozitarna za državo in za mesto New York. URADNIKI: Cha2ltn C. President. Javes Rfiss Ccheas, Vice-President. Robert L. Svrrn. Vlce-Presisv, Jj^, Casiiier. Dolotwi deoozita-rji zi N>ir York CcrtM New York Piwiocf Ex. ". in -s i;i York Oofl>e bx' hsnjrr Zastopnik državne bin^ajne mu državo Tennessee. Camtfirie varncetne shrair.fcicc pod Itančnimi prostori. BALKANSKE NOVICE. Nemiri v Bolgarski armadi? Tz Sofije poročajo, da se 5iri med čast-' niki strastna agitacija proti vojnemu j ministru Nikolajevo. Bati se je, da j nastanejo enake razmere kot na; Grškem. Potrjenjc teh vesti že manjka. Mladoturki na poučnem potovanju. Več- mladoturkov je sklenilo iti na naučilo potovanje po Avstriji. Obiščejo med drugimi Prago. Plzen. Dunaj. Brno, pridejo pa tudi v Trst. Srbski zdravnik-čudak. Dr. Jova-novič, o kterem smo poročali, da je zapustil belgrajski akademiji znanosti vse svoje premoženje v vrednosti 200.000 kron. je bil velik skopuh in čudak. Hranil sc je samo s kruhom in fižolom in hodil oblečen kakor pravi berač. Ko je došlo odposlanstvo akademije v njegovo stanovanje v Leskovcu. da prevzame inventar, jej našlo ondi največji nered in nesnago.! Stanovanje je vedno stražilo po se-(tem ^osi in pes. Sredi umazanega perila in noiravie ~o našli oguljene lilače in v njih SO.OtiO frankov, ki s<> bili omenjtMii tudi v oporoki. Ostal«, premoženje je imel naloženo v srbski narodni tu; tki v litdjrralu. Pokojni ilr. Jovanovič bil znan k'«t čudak i i skopuh, a da bi imel toliko ni nihče prifakoval, tem manj pa, da bi zapustil vse v znanstvene svrlie. Roparski umor v Sarajevu. Nedavno po noči so neznani zločinci u-morili (inletno vdovo Uzunie, ki je sama stanovala v majhni hišici na Se-(Ireniku in se preživljala ■/, rejo dveh krav oziroma p roda jo mleka, ki tra je vsako jutro sama raznašala po hišah. Ker jo enega dtie ni bilo na spregled, so šli sosedje pogledat v stanovanje in našli vdovo z mnogimi ranami že mrtvo. Baje je imela nahranjenih! iisoč do 2000 kron in nekaj dragocenosti. kar so roparji vse vzeli. Orožniki so sicer aretirali dva mladeniča, ki sla umorjeni nekaj v sorodu, a gotovega se še ne ve. Kronanje bolgarskega cesarja. Pravoslavna cerkev je odloČila, da more biti bolgarski car Ferdinand samo v takem slučaju kronan s krono starih, bolgarskih carjev, ako prestopi k pravoslavni veri. V tej zadevi se je! pogajal na to Ferdinand z Rimom, ki pa ni dovolil niti formalnega prestopa. Zato misli car sam kratkomaloj prestopiti k pravoslavju in se potem dati kronati. * RAZNOTEROSTI. j Madžarski sleparji. Nedavno so madžarski iisti poročali, da so pomi-loščene one slovaške žrtve, ki so se lansko leto v Červnovi uprle name-ščenju madžarskega duhovna. Vest 0 pomiloščenju pa je zlagana. Mad-žarji so jo vrgli med svet. da bi o-prali raz sebe svoj barbarski značaj. Mučeništvo Slovakov na Ogrskem. V Slatini na gornjem Ogrskem so ma-žarski kmetje ovadili nekega Slovaka. češ. da je zapustil župno cerkev v trenotku. ko je mažarski pridigar stopil na prižnico. Kmeta so zaprli 1 ii začeli preiskavo, pri kateri je pa prišlo na dan, da je razven njega še 00 drugih Slovakov demonstrativno šlo iz cerkve. Vse so zaprli in po desetih mesecih preiskovalnega zapora se je sedaj pričela .slavna obravnava proti obtožencem. Da kazen ne bo n;ila. si lahko mislimo. Kako pruski uradi ravnajo s po-znanjskimi Poljaki, priča sledeče ne-, euveno dejstvo, o katerem poroča "Dz. poznanski". Nekoliko Polja-! kov, ki so si hoteli sezidati vilo v Puščikovi. je dobilo dovoljenje od pruskih uradov za zidanje vile samo pod tem pojrojem, da vila ne bode imela — dimnikov. Vsled takšnega: ukaza je soproga lekarnarja Šinian-ska iz Poznanja ukazal napravili kuhinji! na dvorišču vile, elektrotehniki Biskupski si je pa napravil električno kuhinjo. Sedaj pa so bili posest-i niki vile, četudi so poprej dobili dovoljenje sezidati vilo brez dimnikov.; povabljeni pred okrajnega komisarja.; ki jim je zapcveial iz vile odstraniti vse pohištvo. Iščem rojaka JAKOBA MODTC. Pred \Vz mesecem je bival v Pleasant Valley, Pa. Sedaj se nahaja nekje od Johnstowna. Pa., do West i Virgin i je. Ker bi prav rad zvedel l za njegov naskrv. zato prosim cenjene rojake»Jče kdo ve, da mi naznani. — John Janežič, Box 100, Irwin, Pa. (3-0-^1) POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino po-; zdravljam vse prijatelje in znance 1 širom Amerike, posebno mojega sina | in hčer v Hickman, Pa. Živili! New York, 3. listopada, 1909. Valentin Ivogej. NAZNANILO. Rojakom naznanjam, da se je pričelo delati v novem gozdu v Alexander, W. Va. "Trajberji" lahko dobe delo: John Sapolo, { P. O. Box 39, Alexander. W. Va. » _ _ t , SVARILO. t Rojaki, varujte se pred Frankom f Ivrlilikar, kteri je bil pil meni na ? »rani in dne 22. septembra mi je zmanjkalo .$00.00. Omenjeni je srednje postave, črnih las in bolj redkih < brk. majhne in sulic postave. Vzel ;>a ni le meni, temveč tudi več drugim. Florian Kopač, l*. O. Box 93. Bui dine. Pa. | (:{X f»—11 V 2 d) Iščem brata ANTONA MALOVATZ j, in strica JOSIPA M A LOVA C. — £ Pred pefinii meseci sta prišla Lz stareira kraja. Prosim cenjene m- j jake. če kdo ve. kje se nahaja. ljše plače; stalno delo. Joseph M. Dodd, j 145 Duane St., New York. ' _(3-5—11)_ i NAZNANILO IN PRIPOROČILO. ! 1 Rojakom v Clevelandn, Ohio, in j okolici naznanjamo, da je nas tamoš- i nji zastopnik j j Mr. MATEVŽ PEČJAK pooblaščen pobirati naročnino za ; l Glas Naroda in knjige; vsled tega ga ; I rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Za vsebino tujih oglasov ni odgo- ; ▼orno a« npravništvo w cje4aištvo. j Kje sta JOSIP in ANTON ZUZA. po domače Bizječkov, iz Braslovc-e , pri Celju. Pred dvema letoma ste se nahajala nekje v Milwaukee, Wis. Za njih na .-I«, v pr—d: A:;-tho:>v li. r ' . lli.'i K. r. ,-< St.. N K.. < ' v- a., i. o:.:.->. < POZOR. HO TAKI I Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali posestvu, obrnite •'-a Franka Got^e. edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnem agenta v Chisholmn, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenib državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoča Frank Gouže, urad nad Bartolovo prodajalno, Cbisholm, Minn. POZOR ROJAKI 1 Novoiznajdena, garantirana, zdrav* Alpen Tinktura za plešaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. I(e-umatizem ia trganje v rokah, nogah it krilu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vs^ te bolezni rt popolnoma odstranijo. Da je to rcsnicz, se jamči $500. Pilite takoj po cenik terega Vam poSIjem zastonj i JAKOS VASCIC, ? 0 Box «9, CiKTEiA??D. O x ' x POZOR - r°iaki! J Kdor kupu-e aro 11'' droift zLatnlno. n»i ^"•»jei-J*"^ pi5e po lepo »L. kam BluvenaKi ernik. Con»» nr. ni-ke. %* ui hliaro. Mi p ^iijamo twži:'na in n<-.-otclr.a ■ ri-diroktno v s;ari kraj m jamčimo sprejem. PISite danes po cenik. DEFGANCE. WIDETICH CO, 1622 Arapahoe St., Denver, Colorado. ROJAKOM V PENNSYLVANIA IN WS8T VIHGINIJI NA ZNANJE. Rojakom v Pennsvlvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih v kratkem obišče naš stalni potnik, Mr. JANKO PLEŠKO, ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za naš list. kakor tudi druga naroČila. Mr. Pleško je že prejšnja ieta obiskoval rojake širom Amerike in je med njimi kolikortoli znan. Povsod! so mu šli rojaki na roko in so -a lepo sprejeli, tako, da smo uver-jeni, da bode tudi na njegovem seda-ijem potovanju tako. Rojakom našega potnika kar naj-opleje priporočamo. NARAVNA fit S KALIFORNIJSKA VINA £ g, NA PiiODAJ. g ^ Dobro irno vino po 50 do 60 ct. */% J-Jf palon s posodo vred.. W Dobro belo vino od 60 do 70 ct, ffl i/ galon a posodo vral, w Izvrstna'ropavlca od $2.50 do ■vred. f/. i ffiL Manj nego IO gaton naj jf? ■ ^ nihče ne naroča, ker mame ko- M ličina ne morem razpošiljati. & '{% Zajedno z naročilom naj gg na- if roeniki dopo§!jejo denar, oz-ro- K yf^ ma Money Orasr V^ ■ur, SpoStovanjem W K Nik. Radovicb, ftt jjl 594 Vcnnoat St.,San Fraaci3Cc» C«i ^ J^^ NOVO ODLIKOVANJE. * ' KA^f Veleučeni Dr- FERDINAND HARTMANN Je od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen f ZA PRVEGA PRIMARIJ A V NEW YORKU! V - To novo odlikovanje nagega zdravnika je velika sreča za Vas vse, kte- ' r* sfce slabi, nemočni in bolni. ► SLUšAJTE! Nehajte se zdraviti z zdravili, ktera Vam pošiljajo razni zeravniki in idrav- ► niške kotnpanije, ker primarij dr. Ferdinand Hartmann Vas gotovo ozdravi. BERITE! prijateljsko objavo, ktero bode objavil dr. Hartmann drugi trden v torn c aso-^ pisn. Če potrebujete do tega časa kak zdravniški svet, pridite osebno ali pičite v slovenskem „ jeziku primariju ; DR. FERDINAND HARTMANNU, 216- Eaft t,"'New York, N. Y. Josip Russ, ^^ THOMAS, W. VA. z mešanim blagom, 'n Čirocerija, Pri meni vsakdo dobi kar želi in j \ ^Til^S® to P° najnižji ceni. Pridite in j prepričali se bodete, % er Wotary Public- S'™ s pravilno vsa v notarski posel spa- dajočadela. S VOJI K SVOJIMI [Gosp- Jos. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda". # ' -1! I/'ARO SYRUP tekne izborno na takozvanih paneakih in je dober za vživanje z kruhom. Jcttvina je čista in teč na. Otrokom je zamorrto dati koliko je počele, lcajti to ni !e siaiČica, temveč prava jed. D.vjc o kr'tor in krompir. Ljudje, ki p.-avijo, da jim druei »iruri^ne vgaj-jo, o.-sjo K.arQ brez skrb: vživati. fe:. 1 MMiZO WmA^JTO jU CORN 3YRUP \coRti~svRUPm ^ f\c- za veliko posodo. Zahtevajte ^ ^ pri Vašem grocerju. I si- mora pomanjšati in sicer predno ko snide po>tavo ^ ff | % daja države Kpntnckv in pridno bodo potrjeni prohi- V I, niSKI T S bit-ijski zakoni, kteri vnir-ije na5r> podjetia. l);t se pa vlSu'XJ J 1 to r!0«ve smo ZNIŽALE MAŠE REDNE CENE OD $4.00 pri O |i' ESjif-,. / g galonn, skoraj za polovico v kolikor pride v poŠte v ;l jjfj^SL«^ A ^ Kentvsckyjskii najboljši Whiskey /I j i^liaPtr^l/^ I OLD COMMANDER /i^SBo!I I BOURBON WHISKEY ifl^^^J1 K (v kvartnih steklenicah je sralon lOc draiji) 'j/ ji r f Direktno iz tovarne odjemaicem lli. ^^ijfi«^^Bili' g Brern ačno i vsa-vo airoi!ja: Dve veliki steklenici n poskušajo polni * HiilkjSff.lJufl p najboljiesa holandskega Procesi-Jiaa in Apricot-Brandyja. za- J icdoo z whitkerero čaSico fn patcnlovanim ivelrom zuznmiHt. ^T^T7^ . i H S V«t lo t zaboju; e-.?ri:» nhčan. Flolj i v.- 'i«key sene izdeluje ' ^^ T '■~3m ^ nikjer drujr.>i v pol;rr.iini DIu" Gra-a "ali kjo ilrogoi na svetu. /• q. "i!i v.hisko-yja 3 ---^ •J tadi ako rte ;ra plača z '(vojno ceno. T.> j;- naibolj : i in najčistejši ( L'^u'tss. -OY ! ft H whiskey za bolnike, slalwjtne in one, kteri sj zdravijo, ker jim f J //.'." i\ 5 | POSKUSITE NA NAS RAČUN—in "aUo'jra ne pronajdete kot najboliU IOMW^WI^'ILb ig whiskey, kar at-r jt doso.Haj posku'ali. • odprte ste!-. r»« -i_t*^m1 KENTUCKY CO-OPERATIVE DISTILLERY CO., V ^OURiSON'-fl Dept. B5 Louisville, K>-. nfJlTlCWTJ'V' B Naročila it C^lorida n mdi-jnih zapadcih driiv, so ;a 20 : o.-j q;, VjITbIi^ g^v j^yV ™ Ntročila it po.cui5si!i oHrirniS driiv IP p jij^j ? kot preJpUunx tovora a . g 4 poSSiicv aka preietaja 2 jiloni. I ts-Oje^H*«Da3DT«,8 r I Ugoden lov na sme. Mont i cello. X. V.. 3. nov. L-jv na - me in jelene v Suili\"an countvja jt conrsn ia je bil skrajno usoden, kaj-i uu-diem. je bil l.>v 1"» «iui voljen, so razni Iovei v tem času po--treljali 9-5 srn in jelenov. Med temi živalmi je bil Tudi jeden veiikan--ki F>vetretjini ubitih živali 1flfe, Ystanovl jena dne 16.; tvjusta 1908. Inkorporlrana <22. aprila. 1 909 v državi F*or?na. • sedežem v Cone maugh, Pa. GLAVNI U RAI »HTKI: ' .'rtdsednik: m^ABrl ROVANŠEK, K. F. "D. No. 1, Coneman^H, Pa, Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Bon 328, Conemaugfc, Pa. Pomožni t* 'nik: STEFANZABRIC,. P.O.Box 541, Conemangh, Pa. ,. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemangh, Pa. Pomožni blaga.'.: IVAN BREZOVEO, P. O. Box 6, ConemangH, Pa. < NADZORNIK t: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora. Box 508, ConemangH, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Boi: 101, Concmangh, Pa, JOSIP. PREMET J, nadzornik, L. Box 275, Cooemaugh, Pa. PORO TNIKI n ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porofi. o3bora, Box 242, Zhinlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VRH0VNI ZDRAJVNIK: S. A. E. BRALLIER, Greeve St., ConerlaugHj Pa. Cenjena ruitva, oziroma njiK uradniki «o nljmdno proSeni j ožil jati denar naravnost na blagajnika in nikomur dragem, T se drudge dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajnik? pri mesečnih poročili^ ^ •ploh kjembodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivo o d, naj •e to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da ae v prihodnje popravi. i Društveno fclasilo je "GLA9 NARODA", V padišahovej senci, BpiMl Karol May; u G. N. priredil L. P. PETA KNJEGA. Po škipetarski deželi. • (Nadaljevanje.)' S travo obrasel prostor je, na kterem se nahajamo. V senci velikanskih plantan je mnogo grmičevja, med kterim so tla poj>olnoma poteptana. Sledov je toraj dovolj a nobena ni tako karakteristična, da bi jo mogli iznajti pozneje od drugih. Ne da bi kaj opravili, moramo zopet oditi. Dež je tla tako omehča k da je prav lahko iti za sledom. Vodi na cesto, po kteri se pride čez Guriler in Kavadžinovo v Škoplje. Celo na tej cesti je sled dobro vidna, ker leži blato visoko in ni bilo mnogo prometa. Voz srečnega parčka doidemo prav kmalu in sedaj, ko ne more nikdo stanovalcev gradu videti, dam začudenemu Jairiku tisoč pijastrov Habu-lama kot ženitovansk> darilo. Dobri dečko se sicer brani, vzeti tudi to darlio. a konečno ga mora le spraviti. Oba se mi prisrčno zahvaljujeta. Osrečili smo dva človeka in to gotovo zaleže za neprilike, ktere smo doživeli. Blato .ut cesti je *ako vis »ko, da moremo le počasi jezditi. Kjer je kaka vodica, je prestopila obrežje. K sreči je nad nami prijazno nebo. Halef pride na mojo stran in začne: "Ti hočeš naše nasprotnike prehiteti; ali se nam to posreči?" ' Ne, ker sem se odločil, da lega ne storim. Ko sem mislil, da je naš cilj Karan- rman kan pri Vejici, sem mislil, da je dobro za nas, če pridemo preje tja nego vir.ši sovražniki. Ker se je pa izkazalo, da sem se motil, je postal naš cilj popolnoma neznan in moramo, kakor dosedaj, jezditi pri njihovi sledi. Toda mislim, da se nam kmalu posreči zvedeti, kje je Karanirwan kan." "Gotovo za Skopi jami. Ali ne?rj "Da ker drugače bi moral bili med leni 'mestom in tukaj kar je pa zelo neverjetno." "Ali so Skoplje velike?" "Štejejo menda nekaj malega manj kakor tridesettisoč prebivalcev." "Potem zgubimo tam ?le-LT* "Carigrad je večji, veliko vetji, in ali nismo tam li-ašli, kar smo iskah? Sicer se mi pa doz leva. da v Škoplje sploh ne pridemo, ker se bodo naši ljubljenci mesta izognili. Prenevarno je tam za nje. Pomisliti moraš palci", da je bil Manah el Bftrša Jam davčni upravitelj, ktere ga 8f*>d»n iz službe. Gotovo je toraj da se je pregtešil na kak način in radi toga se ne bode hotel v mesui pokazati. Mogoče je seveda, da obiščejo mesto radi starega Mihareka, da mu izkušen zdravnik obveže rane. Pripravljeni moramo pač biti za oba slučaja.. Skoraj gotovo pa je. da objezdijo Škoplje v velikem "toku in da na drjigi strani zopet zavijejo na kakaiuicisko cesto. Če se ne n.otim. moramo iskati Karanirwan kaai ■'za tem zadnjim krajem v samotnih dolinah Shar Dagh."' Dospeli smo -edaj do Krive Rje ke in nje narastli valovi se penijo daleč čez obrežje. Ce prinašajo vardarski pritoki toliko vode iz hribov. ,e glavna, reka prav gotovo nevarno narastla. Res je nevarno priti čez stari most, ki stoji skoraj pod vodo in stebri se kar zibljejo vsled pritiska vznemirje ih valov. Voda stoji na obeh straneh nad en vatel visoko čez re>io. Včerajšnja nevihta je menda divjala po vsej pokrajini Shar Dagh in Ktiberčke Planine. V sredini vsled svoje rodovitnosti znamenite doline Mustafa smo sedaj in čer kake dobre pol druge ure pridemo v vas Guriler, ki leži ob desnem pritoku Krive Rjeke. Tudi ta je poplavila obrežje in je napravila precej škode. Stano-vaiei so zapustili svoja domovja in na vso moč se trudijo, da bi vodo zajezili. Ce bi hoteli priti v Škoplje. bi se morali držati dosedanje smeri do Koradži Nove. Cesto vodi v skoraj ravni črti naprej. Tukaj, kjer vedno hodi toliko ljudij. je sled. kteri sledimo, zbrisana. Šele na drn-.fi strani vasi jo zopet vidimo. Ko jo pa imamo vas za hrb-• toni. sledi ni več videti. Koliki je meni znano, ni nobene druge ceste, ki bi se tukaj odcepila. Ali se za drža vajo od nas iskani mogoče v vasi T Majhen konak je v njej. HiŠo smo videli, a smo mimo jezdili. Ne preostaja mi nič druzega, kakor da jezdim nazaj in se prepričam. , lliša stoji tako tesno ob vodi. da pride ista skoraj do vrat. Pred njimi dela nek mož jez. Ko ga pozdravim, mi komaj odzdravi ter me po strani ter jako neprijazno pogleda. "Neljub gost je prišel k vam." pravim in pokažem na vodo. ."O, še ve' slabejib gostov je," odvrne pomenljivo. "Kaj pa je hujše, kakor požar in poplava?" ^Ljudje." "L'pam, da se o tem nisi sam prepričal." "Že večkrat in danes zopet." '-Danes? Ali si gostilničar te hiše?" "Da. Ali se hočeš mogoče prj menj ustaviti? Videl sem, ko ste jezdili mimo Znkaj se vračaš? I.e potij naprej!" In podpre se na sekiro ter me- ogleduje od strani. Mož ima pošten pfobraz in ne izgieda tako, kakor bi sovražil človeštvo. Da pa ni prija-mora imeti že svoje vzroke za to, ktere slutim. Radi tega pravim: 3* proti"tophi. S Čem sem zaslužila mi njazno odgovarja«" iaPS1 „ ... Kretanje parnikov. North German Lloyd. Iz New Yorka v Bremen. KRONPRINZESSIN CEC1L1E odpluje 9. novembra. GROSSER KURFUERST odpluje 31. novembra. GEORGE WASHINGTON (novi) odpluje 16. novembra. KAISER WILHELM II. odpluje 23. novembra. PRINZ FRIED. WILHELM odpluje 30. novembra. MAIN odpluje 9. decembra. KRONPR1NZESSIN CECILIE odpluje 14. decembra. NKČKAR odpluje 16. dccembra. PRINZESS IRENE odpluje 30. decembra. Francoska črta. Iz New Yorka v Havre. LA SAVOIE odpluje 11. novembra. LA LORRAINE odpluje 18. novembra. LA PROVENCE odpluje 25. novembra. —~-—LA TOURAINE odpluje 2. decembra. i ......— -........•.....tmimA I.A BRETAGNE odpluje 0. decembra. LA LORRAINE odpluje 16. decembra. L A PROVENCE odpluje 23. decembra. LA TOURAINE odpluje 30. decembra. American črta. Iz New Yorka v Cherbourgh in Sout- , hampton. NEW YORK odpluje 13. novembra. ST. LOUIS odpluje 20. novembra. PHILADELPHIA, odpluje 27. novembra. ST. PAUL odpluje 4. decembra. NEW YORK odpluje 11. decembra. ST. LOUIS odpluje 18. decembra. Austro- Amerikanaka črta. Iz New Yorka v Trst in Reko. i MARTHA WASHINGTON odpluje 10. novembra. ALICE j odpuje 24. novembra. OCEANIA odpluje L decembra. Vsi spodaj navedeninovi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mesecih, maju in Juniju se bo-deta zgoraj navedenemu brodovju drMrnBla fte dva draga nova pot- fftlijfra pffWrltfcr- ... — —- TRSTA ............................................$36.00 LJUBLJANA...................................... 36.60 REKE.............................................. 36.00 ZAGREBA......................................... 37.20 KARLOVO A...................................... 37. r 5 IL RAZRED do TRSTA ali REKE......................$50.0®, 55.00 i 60. C0 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekOw Cene rožnih iistev iz New Yorka za HI. razred SO ATfutro- Anierikanska črta [preje fc>rotje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša paro brezna črta za Slovence in Hrvate- "UljuJnost je kras človeka, to je res; toda dovolj je ljudij, ki se ne ozirajo na ta pregovor." "Ali tudi mene šteješ k tem ljudem?" * "Da." f "Potem ti ]wvotc, da se motiš. Očrnili po me pri tebi." "Kako to, da veti, da smo o tebi govorili1?" "■Sklepam tako iz tvojega obnašanja." "Ravno tvoja nezaupnost 'n:i dokazuje, tla me uiso nalagali. Jezdi naprej! S teboj nimam ničesar opraviti." "Toda jaz h teboj! Jaz sem vse kaj drugega, kakor so me opisovali." •''Le ne trudi, ker te poznam!" pravi in zaničljivo zamahne z roko. "Če si pameten, zapusti to vas. Nisi v zapuščenem kraju, kjer se je iebe in tvojih ljudij treba bati. ker ni pričakovati od nikoder pomoči. Tukaj, poglej tega mo/a! Vidiš, da so pri meni možje padišaha." \ Na pet1 vojaško oblečen inoz je stopil na prag. Ker sta si oba jako podobna, uganem, da sta brata. Tudi on me neprijazno gleda. "Kaj pa je? Kaj hoče tujec?"' vpraša gostilničarja. "Ne veni," odgovori le-ta. "Tudi ne maram ničesar vedeti. Povedal sem mu že, naj odjezdi dalje," "To bo de ni tudi storil," odgovorim. "Toda še preje pa hočem nekaj poizvedeti in upam. da bodeta na moja vprašanj;« uljudno odgovarjala." "To bodeva storila, če bodo tvoja vprašanja taka, na ktera se lahko odgovori," meni vojak. "Jaz sem hekim uskeri — vojaški zdravnik in sem obiskal svojega brata. To ! i hočem povedati, predno začneš izprane vat i." Sedaj mi postan? vse jasno. Radi teira vprašam: "Ali se ni danes zjutraj pet jezdecev tukaj ustavilo?1' "Da." "Eden je bil ranjen in ti si ga obvezal?" , "Tako je. Ali mogoče ves, kdo ga jc ranil?" "Jaz listino. Oglej si io." Svoj ferman vzamem ter mu ga podam. Komaj pogleda podpis in pečat, se že globoko pokloni in reče začudeno: - "Saj to je vendar pečat i u podpis velikega vezirja! Taka listina se izda le s posebnim dovoljenjem padišaha." "Seveda! Veselim >e. da ti je to znano." "In «i ti pravi posestnik te listine.'" "Da; prepričaj -e in primerjaj popis z mojo osebo." To stori, zmaje r. glavo in pravi svojemu bratu: "Zdi se mi. da sva delala krivico efendiju. Ni to. za kar so Ta drugi izdajali." "Prepričan sem. da so vas nalagali," mu pritrdim. "Ali mi hočeta povedati, kaj so govorili o meni?" ; "Toraj si ti res eleudi iz Alcmanje, dežele, ktero vlada čvekavi cesar Viljem?" Dalje prihodnji!. WTOJ ii (i ^aamwio u wgig a o&i Ustanovljen 1897. P Hi jfc J^S'^^y^r pg0ST0^Si BERITE RESNICO I Nedelja 26 Sept. 19C9. Spoštovani gospcnl z Iravnik! Vam pošiljam zahvalno pimo. Sporočam da sem vaSa poslana zdravila porabil kakor ste m. jim predpisali. Obžalujem ker vam nisem toliko časa odpisal kake uspehe so imeli • zdniviia. ker sem čakal nekoliko časa ker bem mislil da sc mi bolazen povrne, p i se mi ni povrnila, ali sedaj čutim j>opolno zdrave oči ter se Vam iskreno zahvaljujem, in prii»ročam vsem rojakomse livarn obrniti kateri trpi bolečine, ker sen^ prepričan da ste vi najboljši in najpoštenejži zdravnik kateri zamore vsakemu pomagati in vam pošljem mojo sliko in ostajam vam hvaležni rojak FRENK SUŠIN 1S02 Marble Ave. Cleveland Ohio. Rojaky! Ako toraj boljujete na, katere j označenih ali sličnih bolezni, kakor; bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi. uSesih, očeh. ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi. mrzlico al: vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reamatizem, trajanje ix> životu, nečisto al i pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznost. vodenico ali kako drugoživšnobolezen, nemoglost v spolnem, občevanju, poslediee samoizrabljevanja, mazule, hrasto ispadatije las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni kakor padanje maternice neredno čiščenje neplodovitost, jetikoali sifilis in vse ostale notranje ali zunanje možke ali ženske bolezni, pišite takoj danes v svojem materinem, slosvenskem jeziku ali pa pridite osebno v naš zavod ter ne odlašajte niti enega dneva ampak iščite takoj pomoč tam kjer se Vam ista siguri. Pisma naslovite: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., New York. Dr. S. E. Hyndman, Glavni vodja. \vffV' .i I w^^LSr csf^feK- 'M Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicin- ' i /uT -i I ski Profesor ustanovitelj /uBf-^JL slavnepa "Collins N". Y. ; t-.-S ga^l^.i.A ^ledical Inptituta"in pi- . eatelj prekoristnf zdra- ; [•'. ata^iHM-.-.V vilne knjiga ''Človek, I njegovo življenje in -. 1 zdravje". W^M Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. Bolnik kateri je r L - imel vnetje t.i i in skoro Jk-; iiif.ri- - oslepil, je s»-daj popolno- . /li-^^PS o zdrav ] .iti po čuda- ^fcT.V "'^/Utfik^h P j polnih zdravilih od . VP* f | u i iin «u iy- | Collins New York Mo- , ■iwim^-i I ' . ; dical Institute. • • • j ; PoSljit^ že danes za_15 centov poštnih znamk za j prek:>ris,rj!0 knjigo "Človek, njegovo življenj-« in ^ zdrav j - y slovenska družiaa. bi jo mi svoje družine, svojih prijateljev in drugih. LeJsy pivo jc najbolj priljubljeno ter ec dobi r vset iitc ' gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trovnikar*Ju 6102 SL C!«i/ *»• • " kter: Vam drzge volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING C0MPA(V> CLEVELAND, O. TEUTONIC odpluje 29. decembra. Hamburg American črta . Iz Xew Yorka v Hamburg CLEVELAND odpluje 13. novembra. KAISER 1N AUG USTA VICTORIA odpluje 20. novembra. PENNSYLVANIA odpluje 27. novembra. AMERIKA odpluje 11. deeembra. PATRICIA odpluje IS. decembra. PRETORIA odpluje 25. decembra. Red Star črta. Iz New Yorka v Antwerp. VADERLAND odpluje 13. novembra. KROONLAND odpluje 20. novembra. LAPLAND odpluje 27. novembra. FINLAND odpluje 4. decembra. ZEELAND odpluje 11. deeembra. VADERLAND odpluje 18. decembra. KROONLAND odpluje 25. decembra. Holland American črta. Iz New Yorka v Rotterdam. POTSDAM odpluje 0. novembra. NOORDAM odpluje 10. novembra. ROTTERRDAM (novi) odpluje 23. novembra, RYNDAM odpluje 30. novembra. NEW AMSTERDAM odpluje 7. decembra. POTSDAM odpluje 14. decembra.