t
Leto XXI., št. 12$
1 i
UjpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana 4t_ 17.749.
Ljubljana, petek IL maja 1940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ameriške dileme
Vsak dan z one strani Atlantskega oceana prihajajoče vesti pričajo o silnem vznemirjenju, ki je nastalo v Ameriki, odkar se je na nizozemskih, belgijskih ter severnofrancoskih bojiščih uveljavila premoč nemškega orožja. Vse kaže. da vznemirjenje niti še ni doseglo viška. Sprožile so se raznovrstne akcije, v katerih sodelujejo možje političnega sveta, javnosti iz najrazličnejših kategorij, pa odgovorni državniki in vlada s svojim predsednikom na čelu.
Eno je pri ameriškem razburjenju posebno jasno: odločujoči krogi soglašajo v naziranju, da je treba na vso moč in z vsemi sredstvi pospešiti ameriško oborožitev. Novi finančni krediti, odobreni v ta namen, se večajo v baine vsote, z njimi naj se čim prej poveča oboroženo stanje, zlasti v onem orožju, ki se je v dosedanjih evropskih operacijah izkazalo za posebno učinkovito, v zračnem brodoviu.
V marsičem pa ameriško javno mnenje še vedno ni enotno, in enotnosti tudi zadnji dnevi niso povečali. V prvih dneh alarmantnih vesti iz Evrope so se pojavljali predlogi, naj se sklene notranjepolitično premirje, morda v obliki, da se napravi kompromis za bližnje predsedniške volitve. Roosevelt naj bi bil znova, to je v tretje izvoljen za predsednika, a podpredsedniško mesto naj bi dobil predstavnik republikanske stranke. Na teh temeljih naj bi se osnovala koalicijska vlada. Ti predlogi posameznikov, po večini iz nepolitičnih krogov, niso našli odmeva v političnem svetu. More se reči, da nasprotniki Roosevelta, ki mu nasprotujejo predvsem iz gospodarskopolitič-nih razlogov, in oni. ki se ne zlagajo z njim iz drugih notranjepolitičnih vzrokov. ne kažejo volje, da bi popustili iz zunanjepolitičnih nagibov. Saj se more ugotoviti, da je glede zunanje politike še najmanj nasprotij. Zlasti pa se v tej točki ne postavljajo nasprotja po obeh vodilnih političnih strankah, saj sn se tudi vodilni možje republikanske stranke izrekli javno in brez pridržkov za Rooseveltovo politično linijo glede vojne v Evropi.
Pri vsem tem pa se še vedno vodi huda borba med izolacionisti in nasprotniki. Izolacionizmu je dal pred nedavnim izraza znani polkovnik Lind-bergh. ko je v svojem javnem govoru dejal, da bi se vojna nevarnost nikdar ne bila približala ameriški celini, ako se ne bi bila Amerika sama vtikala brez potrebe v evropske zadeve. V svojem zadnjem velikem nagovoru pa je predsednik Roosevelt govoril o slepih in gluhih, to je tistih, ki še zmerom menijo, da se more Amerika izolirati od pretresov evropskega spopada Stara stvar je, da se v Ameriki za izolacijsko politiko zavzemajo najbolj ljudje iz osrednjih delov Unije, onih, ki so daleč vstran od Atlantskega in od Tihega oceana. Ti kontinentalci so pravi, tipični Američani, ki ne marajo dosti slišati o mednarodni politiki, smatrajoč, da so za vedno in za vsak primer zavarovani pred vsem, kar bi moglo priti iz inozemstva hudega. Precej drugačno je že od nekdaj pojmovanje javnega mnenja in politikov iz predelov ob atlantski obali, ki se čutijo mnogo bolj povezane na evropsko stran in ki so najmanj tipično ameriški. Pogosto se je že naglašalo, da je Evropa o tipičnem amerikanizmu preslabo poučena, ker črpa svoje informacije in vtise iz newvorškega časopisja, ki nikakor ne predstavlja povprečnega ameriškega naziranja. Zopet drugače je ob pacifiški obali, kjer je japonska nevarnost bolj aktualna in kjer imajo zopet več smisla za mednarodnopolitič-no povezanost na ono stran. Problematika nizozemske Indonezije je vzbudila največje vznemirjenje v pacifiških državah Unije in tudi opasnosti, združene z možnostmi invazije moderno oboroženih vojska, tu ne zadevajo na gluha ušesa.
Poročila iz Amerike opozarjajo, da je treba jemati v poštev tudi vznemirjenje. ki je nastalo v latinski Ameriki. V Uniji se vedno več govori in piše o nevarnostih, ki pretijo latinskim državam. Ni sicer govora o tem, od katere strani naj bi prihajala nevarnost, toda poudarja se. da so južnoameriške republike posebno slabo zavarovane zoper napad zunanje sile, ki bi razpolagala z modernimi bojnimi sredstvi. Ta bojazen se je polastila tudi dela javnosti v Zedinjenih državah in ima v prevladi oboroževalne furije svoj znaten delež. Saj južno- in srednjeameriške republike nimajo niti upoštevanja vredne voiske na kopnem, kaj šele pomorske sile in aviatike. Po veliki večini se same absolutno ne bi mogle braniti.
Veliko razburjenje v Zedinjenih državah si je dosedaj poiskalo izraza v raznih konkretnih smereh. Aktivna pomoč zaveznikom se pri tem najmanj premotriva. Še vedno je v Ameriki silno močan odpor zoper vsakršno vojno komplikacija Po eni strani je csta,-
Obupni zaključni boii na severu
Nemci pritiskalo z vso $iio zlasti na angleško voijfco, da bi preprečili umik preko Kanala — V bojih sodeluie razen letalstva tudi mornarica
Boji za likvidacijo angleško-francoske vojske v Flandriji in francoski pokrajini Artois se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Vsa inciativa je v rokah nemške vrhovne komande, ki sistematično zožuje oba trikota, v katerih se borijo umikajoče se angleške in francoske divizije. Težino borb včerajšnjega dne so morali nositi Angleži, ki jih pritiskajo številčno in materialno mnogo močnejše nemške oklopne in motorizirane divizije od juga. vzhoda in severa proti Kanalu. Prizori, ki se odigravajo na tem bojišču, so po soglasnih poročilih iz obeh taborov tako krvavi in strašni ter združeni s tolikimi žrtvami, da si jih svetovna javnost sploh ne more predstavljati. V teh dneh pada v Flandriji, ki je bila že v svetovni vojni tako krvava, cvet angleške ekspedicijske vojske, ki je bil izkrcan v Franciji lani v septembru in oktobru. Med njimi je najmanj 100.000 elitnih angleških poklicnih vojakov, ki sc imeli za seboj že po 10 do 15 let vojaške službe ter bili predvsem mojstri v uporabljanju modernega tehničnega orodja. Angleška vojska bo močno krvavela na ranah, ki jih je zadobi-la v Flandriji. Upoštevati je treba, da je maneverski prostor, kjer se vrši borba na življenje in smrt med napadajočimi nemškimi kolonami in umikajočimi se angleškimi divizijami, že jako omejen. Angleške čete so se držale danes popoldne še na črti Ypern—Cassel—Dunkerque—Dixmuide.
V tem malem prostoru je nagomilanih gotovo še mnogo angleških divizij in velike množine vojnega materiala, predvsem avtomatskega orožja, s katerim je bila angleška ekspedicijska vojska posebno bogato založena. Nad tem bojiščem se bori noč in dan na tisoče angleških in nemških letal. Angleška letala sistematično napadajo prodirajoče nemške kolone in poskušajo s posnemanjem nemške taktike letalskih napadov z zapornim bombardiranjem
čim bolj zadržati prodirajoče nemške ko-! Ione. Umik angleške ekspedicijske vojske krijejo na bokih tudi angleške in francoske ladje, predvsem monitorji, ki s svojimi dalekosežnimi topovi obstreljujejo vse važnejše prometne zveze proti angleškim obrambenim črtam. Združena angleška in francoska vojna mornarica pa istočasno podpira tudi z vso odločnostjo vkrcavanje angleških čet na transportne ladje, ki pre-v«jžajo čete preko Kanala v Anglijo.
Angleški zaščitni oddelki branijo vsako ped zemlje, ki jo morajo osvajati nemški napadalci v bojih na nož. S tem krijejo vkrcavanje jedra angleške ekspedicijske vojske, kar hočejo preprečiti Nemci za vsako ceno z množinskimi napadi nemških letalskih eskadril na angleške transportne ladje. Koliko angleških čet se je ali se še bo kljub vsemu temu vendarle vkrcalo in se rešilo iz Flandrije, se bo še le pokazalo. Poročila iz Londona zatrjujejo, da se je večji del že vkrcal. Izgubljen pa je skoraj gotovo ves dragoceni vojni material.
Francoska poročila zatrjujejo, da njihove divizije v trikotu Armentieres—Rou-baix—Lille še vedno vzdržujejo zvezo z angleško ekspedicijsko vojsko, vendar pa je verjetnejše nemško poročilo, ki pravi, da so se nemške čete vseh treh armad, ki so operirale na jugu, vzhodu in severu v Belgiji in Flandriji združile na črti Cassel—Popering. Na ta način je direktna zveza med angleško ekspedicijsko vojsko in francoskimi divizijami pretrgana. Po poteku operacij v sredo in četrtek se zdi, da so se vrgli Nemci z vsemi razpoložljivimi silami predvsem na angleško ekspedicijsko vojsko, katero žele za vsako ceno uničiti, preden se bo mogla rešiti preko Kanala. O kakih večjih borbah med nemškimi in francoskimi oddelki v prostoru Lille—Armentieres — Roubaix ni nikakih poročil. Prav tako ni bilo nobenih pomembnejših dogodkov na južnem bojišču.
Nemška vojna poročila
Združitev nemških armad na severu — Nemci hočejo preprečiti vkrcavanje proti morju umikajočih se Angležev in Francozov
Berlin, 30. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo opoldne naslednje vojno poročilo:
Velika bitka v Flandriji in Artoisu se bliža koncu, ki bo pomenil uničenje angleških in francoskih armad, ki so se v teh kraJih borile. Od včeraj je tudi angleška ekspedicijska vojska v popolnem razsulu. Na bojišču je pustila ves svoj ogromni vojni material ter beži proti morju. Angleški vojaki skušajo s plavanjem in na čolnih doseči angleške ladje, ki so zasidrane pred obalo. Nanje So se vrgle naše letalske sile, kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, z naravnost poraznim učinkom. Preko 60 ladij je bilo zadetih. Od teh so bile 3 vojne in 16 transportnih ladij potopljene. 10 vojnih ladij in 21 trgovinskih ladij različnih velikosti je bilo hudo poškodovanih, ali pa gore. Tudi protiletalsko topništvo je potopilo neki sovražni stražni čoln, 5 nadaljnjih stražnih kakor tudi pet brzih čolnov pa je poškodovalo. Skupine lovskih in bojnih letal, ki so ščitile ta velikopotezni napad naših bombnikov, so Sestrelile 68 sovražnih letal.
Južno od črte Poperinghe-Cassel so se naše armije, ki so prodirale od zapada, vzhoda in juga, strnile. S tem so bile številne in močne grupacije sovražnika razbite in obkoljene. Ko je bilo 28. maja v naskoku zavzeto utrjeno oporišče Haze-brouck, se je posebno odlikoval neki oklopni pionirski bataljon pod vodstvom majorja Bodeckerja.
Na južni fronti je bil odbit neki sovražni napad na spodnji Sommi, pri katerem so sodelovali oklopni bojni vozovi. Južno in južnozapadno od Amiens a so bila bombardirana zbirališča sovražnih čet po gozdovih.
Izgube sovražnega letalstva so znašale včeraj skupno 89 aparatov. V letalskih spopadih jih je bilo sestreljenih 68, od protiletalskega topništva 17. ostala pa so bila razdejana na letališču. Od nemških letal se 15 ni vrnilo na svoja oporišča.
General Priaut ujet
Berlin, 30. maja. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča, da je bil danes popoldne ujet poveljnik prve francoske armade general Priaut. Nemške čete so ga ujele
la vojna udeležba za časa svetovne vojne med širokimi množicami dosti nepopularna, po drugi strani pa je neplačevanje vojnih dolgov povzročilo veliko nezadovoljstvo. Ameriški prijatelji zapadnih zaveznikov streme spričo tega za ciljem, da kolikor najbolj olajšajo in stopnjujejo pomoč posredno. Postavljajo se zlasti predlogi, da bi se spremenili sedanji zakoni, ki onemogočajo kreditiranje dobav zaveznikom, torej predlogi za odpravo uzakonjenega gesla »cash and carry«. Kakšne dimenzije bo zavzelo to gibanje, ni mogoče reči. Predsednik Roosevelt se omejuje na glavno, na pospešeno oboroževanje samo v predpostavki, da bodo podane vsakovrstne možnosti šele, ako bo moč Zedinjenih držav ne le potencialna, marveč dejanska.
skupno z drugimi visokimi oficirji blizu Stenforda vzhodno od Cassela. General Priaut je star 61 let in velja za enega najsposobnejših francoskih generalov. V svetovni vojni je bil generalštabni oficir. Pozneje je poveljeval kolonialnim četam, dalje časa pa je bil šef francoske vojaške misije na Poljskem. Ob izbruhu vojne je prevzel poveljstvo prve francoske armade.
Koliko divizij
je v nevarnosti
Nekje ob Kenu, 30. maja. AA. (Štefani). Dasi objavljata London in Pariz pomirjevalne vesti, se vendar smatra, da je položaj na severnem bojišču več kot kritičen. Kakor se izve, je obkoljenih 20 francoskih ter 20 angleških divizij, v glavnem med Dunkerqueom in Nieuportom. Kar se tiče borb ob morski obali, je nemško poveljni-štvo postavilo že v vseh lukah težke obal-ske topove. Posebni dopisnik agencije Štefani smatra, da je na vsem tem področju položaj za zavezniške čete več kot kritičen.
Berlin, 30. maja. AA. (DNB). Vsi nemški listi govore o zadnjem dejanju velike bitke v Flandriji, ter posebno naglašajo, da so nemške čete zavzele več krajev, za katere so se bile v svetovni vojni hude borbe. »Berliner Borsen-Zeitung« piše med drugim, da je zasedba Yperna podkrepila nemško zmago v Flandriji. Nemci so s tem zasedli točko, ki obvlada reko Yser. Po zasedbi Lillea, Dixmuidena in nekaterih drugih mest je nemška vojska zasedla vso belgijsko-francosko mejo. Vreča, v kateri je zaprta zavezniška vojska, je jugovzhodno od Lillea popolnoma zaprta. Mesto Lille je bilo zasedeno istočasno z zapada in vzhoda, ali z drugimi besedami: pri Lilleu so se sestale nemške sile, ki so prodirale iz Belgije, z onimi, ki so prodirale iz pokrajine Artois. Nemške sile z močnimi napadi prodirajo s severovzhoda in jugozapada proti krajem, v katerih so obkoljene angleške divizije. Vse one angleške čete, ki še niso popolnoma zajete od nemških sil, hite proti severu, da bi dosegle obalo. Pred osmimi dnevi so te skupine lahko računale še s 6 lukami v Rokavskem prelivu, danes pa se je položaj v tem o žiru popolnoma spremenil. Boulogne, Calais in Ostende so v nemških rokah, Dunkerque paje v dosegi nemškega topništva. Angleži lahko računajo samo še z malo belgijsko luko Nieuport, toda tudi tu položaj zanje ni ugoden, ker se vsak čas lahko nad mestom pojavijo nemški bombniki.
Nemški očitki angleškim letalcem
Berlin, 30. maja. br. (DNB). Angleška agencija Reuter je včeraj objavila, komunike, po katerem britanska vlada vztraja pri izjavi, ki jo je objavilo angleško zunanje ministrstvo 10. maja o angleški vojni politiki. Po tej izjavi angleška vlada nima namena dopustiti, da bi angleško vojno letalstvo bombardiralo nevojaške objekte.
V nemških službenih krogih k temu pripominjajo, da se angleški letalci ne drže omenjenega načela. V noči od 28. na 29. maja ja bilo bombardirano poreogko mesto
Neuss. Tri bombe so udarile v neki laza-ret. Ena bolniška sestra je bila ubita, ena je bila ranjena. Dve nadaljnji bombi sta razdejali neko hišo. 10 bomb je padlo na neko kmečko posestvo v bližini mesta. Močno poškodovana je bila tudi neka stavba, ki je pripadala nekemu rezervnemu lažaretu. Ob priliki poslednjih angleških letalskih napadov je bilo v zapadni Nemčiji zadnje dni ubitih več civilistov.
Utrdbe okrog Liegea
in Namura utihnile
Pariz, 30. maja. o. (United Press). Vrsta utrdb okrog Liegea in Namura je še vedno v borbi. V nasprotju z zapovedjo kralja Leopolda posadke trdnjav niso odložile orožja in so vse do snoči močno obstreljevale sovražne postojanke in promet-
ne zveze. Po vesteh z belgijske meje so bili belgijski oficirji v teh trdnjavah do snoči prepričani, da kralj Leopold sploh ni pristal na kapitulacijo, nego da je bila vest o njej lansirana namenoma iz Nemčije, da bi se povzročile zmešnjave na belgijski strani. Snoči so Belgijci nehali streljati, niso pa zapustili svojih kazemat.
Nova belgijska vojska
Pariz, 30. maja. z. Zunanji minister Spaak ie izjavil, da bo belgijska vojska, ki bo sedaj osnovana v Franciji, štela okrog 250 do 300.000 mož. Imela bo svoje lastne uniforme in se bo borila na strani zaveznikov. Zal je ves moderni material belgijske vojske izgubljen. Rešiti se je dala le oprema za približno 60 000 mož.
Francoska vojna poročila
Francosko-britanske postojanke, ki varujejo umik zaveznikov,) še niso prebite — Ogorčeni boji noč in dan
Pariz, 30. maja. AA. (Reuter) Dobro poučeni francoski vojaški krogi poročajo, da se nemškim četam snoči ni posrečilo prebiti francosko-britanskih postojank, ki varujejo umik zaveznikov proti obali.
V tukajšnjih uradnih krogih se izraža navzlic resnemu položaju na severu mnenje, da še ni vse izgubljeno in da se da položaj ublažiti z ukrepi, ki jih izvajajo v današnjih težkih prilikah zavezniške čete. Ena stvar pa je gotova, t. j. da so nemške čete pretrpele hude izgube in da so popolnoma izčrpane. Iz zanesljivega vira se izve, da je nemško letalstvo dozdaj izgubilo 2.000 letal, kar predstavlja polovico skupnega efektiva, ki je bil poslan v borbo v začetku vojne. Zdi se, da so Nemci izgubili tudi okoli 2.000 oklopnih enot od skupno 6.000, kolikor se jih je udeležilo sedanje borbe. Navzlic kritičnemu položaju, v katerem so francoske in angleške čete pod poveljstvom generala Blancharda, se lahko z gotovostjo trdi, da se sijajno borijo in da so storile vse, da se rešijo iz svojega položaja.
Pariz, 30. maja. AA. (Reuter) Neki poučen zastopnik vojske je izjavil, da skušajo Nemci v Flandriji v glavnem presekati na dvoje zavezniške armade z zavzetjem znamenite holmske linije, ki se razteza med Casselom in Ypresom ter loči lillsko pokrajino od Dunkerqua. Toda zavezniške čete se nemškim napadom srdito upirajo. Na Yseri niso Nemci dosegli nobenega uspeha. Zdi se, da je sovražnik pridobil tla na prvem od teh holmov pri Casselu. Na dnu žepa zadržuje francoska armada pod poveljstvom generala Renea Priauta nemške napade, ki se jim je samo na nekaterih krajih posrečilo prodreti v francoske vrste. Armada generala Priauta se umika proti severozapadu in je zapletena v srdite boje. Borba je postala še vse bolj ogorčena in traja noč in dan. Britanska mornarica in britansko letalstvo učinkovito sodelujeta v teh bojih.
Omenjeni zastopnik vojske poudarja premoč sovražnika v flandrijski bitki in pravi, da imajo Nemci v tej pokrajini 40 divizij, to je več ko milijon mož in tako rekoč vse divizije, ki so jih pripeljali iz rajha proti zaveznikom, a zavezniški armadi manjka skoraj polovica njenih efek-tivov zaradi kapitulacije kralja Leopolda. Pristanišče Dunkerque je dobro utrjeno bojišče. ki ga drže in podpirajo težki mornariški topovi. Od Dunkerquea tvorijo zavezniške čete v notranjščino dežele nekakšen koridor, ki brani jedru armad umik proti obali.
Pariz, 30. maja. AA. (Reuter) Kopne čete uživajo znatno pomoč, ki jim jo nudi
! francosko in angleško letalstvo ter po-; morske sile. Admiral Abrial varuje s svo-j jimi ladjami Dunkerque tako, da so prometne proge še nadalje za zaveznike odprte. Zavezniška letala ozko sodelujejo s kopno vojsko. Nemci doživljajo udarec za udarcem. Letalstvo neprestano napada sovražne čete podnevi in ponoči. Na vseh točkah severnega bojišča se vrše borbe z največjo srditostjo.
Pariz, 30. maja. s. (Ass. Press.) Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je izjavil danes novinarjem, da imajo Nemci v akciji proti zavezniški vojski v Flandriji približno 40 divizij, torej 450.000 do 600.000 mož. Angleška in francoska vojska, ki se umikata proti obali, štejeta skupno samo okoli 300.000 mož.
Po informacijah iz Londona se je Angležem zadnje dni že posrečilo prepeljati nekaj svojih divizij iz Flandrije preko Kanala v južnovzhodno Anglijo.
London in Pariz neprestano v stiku
Pariz, 30 maja. s. (Reuter). Ministrski predsednik in vojni minister Rcynaud je imel popoldne daljšo konferenco z vrhovnim poveljnikom zavezniške vojske generalom Weygandom. podpredsednikom vlade maršalom Petainom in poveljnikom francoske vojne mornarice admiralom Darla-nom. Pozneje so se jim pridružili še zunanji minister Daladier vrhovn' poveljnik francoskega letalstva general Vuillemin in letalski minister Laurent Eynac.
London. 30. maia s. (Reuter) Preden se je danes popoldne francoski ministrski predsednik Revnaud v Parizu posvetoval z vodilnimi člani vlade in zastopniki vojske, je imel daljši razgovor z angleškim veleposlanikom Campbellom. V iondonskih krogih poudarjajo v zvezi s tem, da sta angleška in francoska vlada slej ko prej v najožjem kontaktu. Zadnje čase sta se ministrska predsednika Revnaud in Churchill sestala trikrat, in sicer dvakrat v Parizu in enkrat v Londonu. Poleg tega so vzdrževani stalni stiki med člani angleške in francoske vlade, med poveljstvi obeh vojsk, itd. V Londonu tudi poudarjajo, da je na angleško Vlado napravil način, kako general Weygand vodi vojaške operacije, silea vtis. Angleški merodajni krogi imajo v generala \Veyganda največje zaupanje in so mnenja, da je poveljstvo francoske vojske storilo v sedanjem položaju vse. kar je bilo mogoče.
Angleška vojna poročila
Angleži in Francozi se v dobrem redu umikajo proti Dunkerqueu — Največje vojaške operacije iz zaledja
London. 30. maja. s. (Reuter) Bitka v Flandriji se nadaljuje z vso silovitostjo. Angleška in francoska vojska se umikata proti belgijski obali pri Dunkerqueu v dobrem redu. Kakor ugotavlja današnji jutranji francoski vojni komunike, so glavni boji v teku ob reki Yser in pri Casselu, torej v glavnem nekako 20 do 35 km od obale pri Dunkerqueu. V oficielnih londonskih kregih pravijo, da so boji tu srditi in da se vrše brez prestanka. Bitko v Flandriji označujejo kot največjo vojaško operacijo iz zaledja, kar jih pozna zgodovina.
Z zavezniško kopno vojsko uspešno sodelujeta tudi letalstvo in vojna mornarica. Angleška letala neprestano bombardirajo sovražno vojsko, mornarica pa dovaža v Dunkerque na vojnih in trgovskih ladjah material za zavezniško vojsko.
V oficielnih angleških krogih ugotavljajo, da so se samo manjša skladišča vojnega materiala angleške vojske nahajala na ozemlju, ki so ga po kapitulaciji belgijske vojske zasedli NemcL Glavna angleška oporišča so bila vedno izven tega ozemlja. Čeravno je torej angleška vojska izgubila zadnje dni mnogo vojnega materiala, so ostale glavne zaloge nedotaknjene.
Zavezniška vojska še trdno drži Dun-kerque, čeravno na ožji in krajši frontL Nemci pošiljajo tu vedno močnejše oddelke v borbo, kljub zelo težkim izgubam, ki jih pri tem imajo.
Po informacijah, ki jih je dal novinarje^ zastopnik francoskega vojnega mini-
strstva, so boji najhujši v gričevju med Cassel in Ypresom. Glavni nemški napad v tej smeri ima namen, da loči zavezniško armado ob obali od francoskih divizij, ki so še izolirane pri Lilleu pod poveljstvom generala Priota.
Z južnega dela bojišča ni posebnih novic,, pač pa poročajo, da so ob južni obali Somme sedaj stopili v akcijo tudi angleški oddelki. Ti sestoje večinoma iz oklopnih edinic in bodo francoski vojski v krepko oporo v primeru, da bi nemška vojska poskusila prodor proti jugu.
Letalski spepd
nad Kanalom
London, 30. maja. br. (Reuter) Angleško letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike o velikih letlaskih borbah, ki so se odigrale v teku včerajšnjega dne nad francosko in belgijsko obalo ob Rokavskem prelivu:
Skupine angleških lovskih letal so včeraj ponovno napadle formacije sovražnih bombnikov, ki so v spremstvu velikega števila sovražnih lovskih letal skušale bombardirati zavezniške pristaniške naprave in ladje v lukah ob francoski in belgijski obali Rokavskega preliva. V spopadih je bOo sestreljenih skupno 52 sovraž-
M/»yi/iii/n i/mii> «112. strani
—---- * ^^^ — — - ---■

še o Leopoldov! vdaji
italijanska polslužbena poročevalska agencija o vzrokih kapitulacije kralja Leopolda in njegovih korakih
pred odločitvijo
Rim, 30. maja. br. Posebni poročevalec agencije Štefani z nemške zapadne fronte poroča v zvezi z odločitvijo kralja Leopolda glede kapitulacije belgijske vojske v Flandriji, da je treba pri presoji te odločit-te vpoštevati naslednje momente:
1.	Že teden dni pred kapitulacijo je kralj . opozoril francosko in angleško vrhovno poveljstvo, da je belgijska vojska v takem položaju, da se ne bo mogla nadalje bojevati. Kralj je tedaj izjavil, da bo moral najti drug izhod, če zavezniki ne bodo takoj pričeli izvajati kakršnegakoli načrta, ki bi opravičil belgijske žrtve. Opozoril je na žrtve belgijske vojske in civilnega prebivalstva, ki je zapustilo svoje domove. Te žrtve so bile že tedaj ogromne.
2.	Kralj je posebej obvestil francosko vlado, da je položaj za Belgijce tudi s političnega vidika nevzdržen.
3.	Kralj je svoje stališče zavzel v popolnem soglasju z belgijskim generalnim štabom.
4.	Kralj je o svojem namenu pravočasno informiral poveljnika francoske vojske v Flandriji generala Blancharda, poveljnika angleške vojske generala Gorta, predsednika zavezniških vlad Revnauda in Churchilla kakor tudi kralja Jurija VI.
5.	O kraljev; odločitvi so imeli dolge razgovore general Blanchard z Reynaudom in ta s Churchillom.
V ponedeljek je general Blanchard po naročilu belgijske vlade sporočil šefu generalnega štaba belgijske vojske da morajo Belgijci nadaljevati borbo. Poročevalec italijanske agencije pripominja, da je bila belgijska vlada tedaj že orodje v rokah za-padnih zaveznikov. Kralj Leopold je od-
redbo o kapitulaciji predložil belgijski vladi v potrditev, ki je pa ni sprejela.
švicarsko mnenje
Curih, 30. maja. z. »Neue Ziircher Zei-tung« poroča iz Pariza, da ie kralj Leopold 10. maia pozval zaveznike na oo-moč, ne da bi bil istočasno odredil tudi splošno mobilizacijo v Belgiji. Kot vrhovni poveljnik je že od vsega početka izdal taka povelja, da se ie začela belgijska vojska brez potrebe umikati iz dobro utrjenih postojank, še predno so prispele zavezniške čete. S tem je že od vsega začetka onemogočil uspešno obrambo, vrhu tega oa se ie protivil. da bi se belgijska vojska podredila skupnemu vrhovnemu vodstvu zaveznikov. Sele po dolgem dokazovanju je Daladier pripravil kralja Leopolda do tega, da ie pristal na skupno vrhovno vodstvo.
Kdo je vodil pogajanja za kapitulacijo
Berlin, 30. maja. s. (Ass. Press.) V me-rodajnih nemških krogih je bilo danes sporočeno, da ie pogajanja za predajo belgijske vojske vodil z nemške strani osebno general Reichenau, ki poveljuje nemški vojski v Belgiji. Kralja Leopolda ie v pogajanjih zastopal generalmaior de Rousseau.
Luksemburška legija
Pariz, 30. maja. o. (Havas), Luksem-burško poslaništvo je danes objavilo komunike v katerem pravi, da se bo v Franciji sestavila luksemburška legija, ki se bo borila na strani --iveznikov proti Nemčiji.
Stafford Cripps veleposlanik v
oskv!
Angleška vlada pričakuje) da Moskva ne bo nasprotovala Crippsovemu imenovanju za izrednega angleškega
veleposlanika
Izredni ukrep! v Angliji
Cela vrsta važnih odredb za zasiguranje javne varnosti
v državi
V Rimu spremljajo preakret v Ameriki z največjo pozornostjo — Novi milijardni kedlti za ©fo-roževassje
nih letal, med njimi 25 bombnikov. Nadaljnjih 17 sovražnih letal je bilo močno poškodovanih. 10 angleških letal se ni vrnilo v svoja oporišča. Možno je, da je bilo eno ali drugo prisiljeno pristati izven svojega oporišča.
Angleški hidroavioni so bombardirali včeraj nemško letalsko oporišče ob nizozemski obali. Bombe so prizadejale sovražniku veliko škodo. Uničenih je bilo več letalskih lop in so angleški letalci opazili, kako je bilo razdejanih tudi nekaj nemških hidroavionov na vodi pred letalskim pristaniščem. Vsa angleška letala, ki so sodelovala pri tej akciji, so se vrnila v svoja oporišča.
Angleško letalstvo je zbilo pri Maas-trichtu več mostov, čez katere so Nemci vozili oklopne enote, gorivo, municijo in čete. Posebno en most je nemško protile-talstvo topništvo branilo na vse možne načine. Nemška lovska letala so stalno pa-truljirala nad mostom. Angleški bombniki so izvedli osem napadov. Obale Meuse so bile že opustošene zaradi ogromnih eksplozij. Mnogo sovražnih lovskih letal je bilo zbitih. mnogo sovražnih baterij uničenih. Toda navzlic temu ni bil omenjeni most direktno zadet, tako da je sovražnik še naprej lahko vozil čete in material čezenj. Poveljnik angleškega letalstva je zbral zato v svojem štabu letalce ter jim naglasil, da mora biti most za vsako ceno porušen. Pozval je letalce, naj se za izvedbo te naloge javijo prostovoljno. Prijavili so se vsi kot en mož. S kocko so neto določili štiri posadke, ki so šle takoj nc. del Spremljala so jih lovska letala. Medten ko so se angleška lovska letala borila s sovražnimi lovci, so angleški bombniki izvedli napad na most. Od angleških letalcev se je vrnil samo en mož. toda most pri Maastrichtu je bil uničen.
Popoldanski angleški službeni komunike
London, 30. maja. o. Angleško vojno ministrstvo ie danes popoldne objavilo naslednji službeni komunike:
Situacija na fronti v Flandriji je kritična. Zavezniška vojska je še v kontaktu s sovražnikom. Borbe so izredno srdite. Vse vojne potrebščine, ki ,iih je imela zavezniška vojska v raznih krajih v zalogi, in ki jih ni bilo mogoče vzeti pri umiku s seboj, so bile popolnoma uničene, tako da Nemci ne bodo dobiii niti najmanjšega plena.
AH je rešitev
še mogoča
London, 30. maja. z. Današnji listi prvič namigujejo, kaj je mislil Churchill, ko je v spodnjem domu izjavil, da se je treba pripraviti na še resnejše vesti. »Daily Te-legraph« piše danes, da bo mogoče le en del severne armade vkrcati in prepelati na drugo bojišče, dočim bo moral ostanek izbirati med popolnim uničenjem ali pa kapitulacijo. Malo je verjetno, da bi uspel prodor proti jugu, ker je že začelo primanjkovati municije. Posebno pa se občuti pomanjkanje motoriziranih oddelkov. »Dai-ly Mail« poroča, da je severna armada od treh strani izpostavljena najhujšemu sovražnemu ognju. V vojaških krogih izjavljajo. da je sedaj glavno težišče na Wey-gandovi armadi, ki se je zakopala ob Sommi ter razpolaga tudi s številnimi tanki in motoriziranimi oddelki
Pariz, 30. maja. z. »Exchange Telegraph« poroča da so francoske čete pred svojim umikom docela uničile velike premogovnike pri Rouhaixu. Instalacije so uničene, vsi rovi pa napolnjeni z vodo.
Nečak kralja Jurija padel v Flandriji
London, 30. maja. s (Reuter). Sedaj je uradno potrjeno, da je lord Frederic Cam-bridge, bratranec angleškega kralja, ki so ga na fronti pogrešali, padel v bojih v Flandriji.
Silni napor!
zaveznikov
London, 30. maja. AA. (Reuter). Vojaški strokovnjak Reuterja piše: Oči vsega sveta so danes uprte v zapadno fronto in ljudje s strahom pričakujejo rezultat tamkajšnjih bojev, v katerih zastavljajo fran-cosko-britanske čete maksimum napora proti močnejšemu sovražniku. A tudi moč zaveznikov se je povečala. Nato govori vojaški strokovnjak o ogromnih motoriziranih silah, ki se udeležujejo teh bojev, in pravi, da nastopa v teh bojih najmanj 2.000 tankov in najmanj 2.000 letal na strani zaveznikov. Vojaški strokovnjak misli, da so nemške izgube v teh bojih ogromne in da so zdaj sile v glavnem izenačene. Nato piše o visokih vrlinah poveljnika zavezniških čet generala Blancharda.
London, 30. maja. AA. (Reuter). Srditi boji v Flandriji so dobili takšno obliko, da je nemogoče vsako uro posebej vedeti, kje stoje vse zavezniške armade in katere dele fronte drže francoske čete in katere britanski ekspedicijski armadni zbor. Poudarjajo, da glavna oporišča britanske eks-pedicijske armade niso v pristaniščih ob Rokavskem prelivu in da zato britanski oddelki niso izgubili znatnih količin vojnega materiala, ker njihova glavna skladišča niso v nemških rokah V Flandriji nadaljujejo britanske >n francoske čete svoj herojski boj ramo ob rami. Glede ostale fronte izjavljajo, da zavezniki čistijo teren, toda te operacije niso posebno pomembne. Drugače ni znano o nobenem večjem napadu ne z ene ne z druge strani.
Ameriška letala na poti na bojišče
London, 30. maja. s. (Reuter). Kakor poročajo iz Francije, prihajajo sedai ameriška vojna letala v vedno večjem številu na bojišče v Franciji.
Avstralska vlada ie dovolila, da bodo letala, ki jih grade v Zedinjenih državah za avstralsko vojsko, poslana takoj v Anglijo.
Ameriški zunanji minister Hull je sporočil kanadski vladi, da je ameriška vlada sedaj dovolila, da smejo ameriški piloti voziti ameriška letala v Kanado do Novega Brunšvika in do Nove Škotske Doslej so smeli ameriški piloti voziti samo do meje Kanade Sedai bo delovanje kanadskih pilotov močno razbremenjeno.
London, 30. maja. s. (Reuter). Notranje ministrstvo je danes objavilo vrsto novih odredb, ki imajo namen, da zasigurajo javno varnost v Angliji. Predvsem določa nova odredba, da lahko notranje ministrstvo ustavi vsak list ali publikacijo, ki sistematično skuša izpodkopavati moralo prebivalstva. Tak list potem ne sme iziti več pod drugim imenom ali pod drugimi lastniki.
Druga odredba dovoljuje vladi, da se sme v primeru potrebe poslužiti vsakega zemljišča v Angliji. Zanj plača lastnikom ceno ali najemnino, ki jo določi sama. Nadalje je odrejeno, da ne sme nobena oseba v Angliji brez posebnega dovoljenja oblasti nositi uniforme ali uvesti novo uniformo. Istotako je določeno, da lahko oblasti zasežejo vsak aparat, s katerim bi bilo mogoče dajati sovražniku signale, čeprav nehote.
Nadalje je odslej prepovedano imeti v avtomobilih brez posebnega dovoljenja radijske sprejemne aparate ali aparaturo, s katero bi bilo mogoče instalirati radijsko oddajno postajo.
Prometni minister Reith je sporočil, da bodo na vseh angleških cestah odstranjeni vsi kažipoti, da ne bi mogli služiti v orientacijo sovražnim padalcem.
Vlada je nadalje sporočila, da bodo morali vsi privatniki, ki so jim bila razdeljena jeklena zaklonišča proti letalskim napadom, imeti ta pripravljena do 11. junija.
Vlada namerava baje odrediti v kratkem evakuacijo civilnega prebivalstva iz južnovzhodne Anglije.
Prostovoljni gasilski oddelki
London, 30. maja. s. (Reuter). Po vsej Angliji bodo formirani novi civilni prostovoljski oddelki za gašenje požarov v primeru letalskih napadov. V 600 mestih in občinah so bili taki oddelki že osnovani. Prostovoljci bodo tvorili skupine po štiri do pet oseb, katerih vsak bo imela posebno brizgalno napravo za gašenje požarov, ki jih povzroče zažigalne bombe. Vsi gasilski novi prostovoljci bodo vpoklicani v službo že danes in bodo pod vodstvom poklicnih gasilcev takoj pričeli z vežbanjem.
Angleški izvoz
London, 30. maja. s. (Reuter) Trgovinski minister Duncan je sporočil danes v
parlamentu, da je bil izvoz iz Anglije v prvih dveh mescih letošnjega leta kljub vojni enak onemu v istem času lanskega leta. V marcu in aprilu pa je izvoz napram lanskemu letu nazadoval samo za 2%. Z nemško invazijo Norveške in Danske je izgubila Anglija 10% svojih eksportnih tržišč, nadaljnjih 5% pa z zasedbo Nizozemske in Belgije. Angliji pa bo gotovo uspelo najti za te izgube nadomestila v novih tržiščih čeravno bo za to potrebno nekaj časa. V najnovejšem času je bilo treba izvoz iz Anglije skrčiti tudi zato, ker rabi vojska več gotovih vrst materiala za produkcijo municije.
Vojaška obveznost
v Novi Zelandiji
O&kland, 30. maja. s. (Reuter). Novozelandski ministrski predsednik Frazer je sporočil danes v parlamentu, da bo novozelandska vlada z rednim zakonom uvedla obvezno vojaško službo v Novi Zelandiji. čas uvedb 3 bo odvisen od razvoja v prihodnjih mescih. Vodja opozicije Hamil-tan je takoj pristal na vladni predlog.
Prihod novih kanadskih letalcev v Anglijo
London, 30. maja. AA. (Reuter) Včeraj je v neko pristanišče ob angleški obali prispel nov kontingent kanadskih letalcev, ki so bili poslani takoj v London.
Cooper: Duh svobodnih mož je nepremagljiv
London, 30. maja. s. (Reuter). Na banketu udruženja tujih novinarjev je govoril danes propagandni minister Duff Cooper. ki je izjavil med drugim: Ideje svobode in liberalizma, ki so vladale v Evropi preteklo stoletje, so sedai izpostavljene nevarnosti uničenja. Toda položaj ni brezupen. Popolnoma zaunam v izid sedanjega konflikta. V tujih legijah se bore ob naši strani Avstrijci, Čehi. Poljaki, Norvežani, Holandci in Belgijci. Nekaj Belgijcev se ni pokorilo povelju svojega kralja, da naj polože orožje ter se še bore ramo ob rami z angleškimi in francoskimi tovariši. Hitler nam lahko prizadene poraz za porazom, toda eno ne more biti poraženo: duh svobodnih mož, proti katerim vse nemške sile ne morejo zmagati.
Moskva, 30. maja. AA. (Tass) V zvezi z netočnimi informacijami angleškega tiska glede prihoda Stafforda Crippsa v Moskvo, je agencija Tass pooblaščena sporočiti:
Kot odgovor na predlog angleške vlade, naj se pošlje Cripps v Moskvo v svojstvu posebnega m Izrednega odposlanca angleške vlade, je ljudski komisar za zunanje zadeve Molotov naročil sovjetskemu veleposlaniku v Londonu Majskemu, naj javi angleški vladi, da sovjetska vlada ne more sprejeti niti Crippsa, niti katerokoli drugo osebnost v svojstvu posebnega in izrednega odposlanca. Ce angleška vlada želi zares začeti trgovinska pogajanja in ne omejiti se samo na razgovore o nekem neobstoječem preokretu odnošajev med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo, lahko stori to tudi potom svojega poslanika v Moskvi Seedsa ali kake druge osebnosti, ki bi zasedla Seedsovo mesto, če bi bil ta odpoklican.
London, 30. maja. AA. (Reuter) Upati je, da se bo vprašanje odhoda sira Stafforda Crippsa v Moskvo hitro razčistilo. Kakor je navada v diplomaciji, je britanska
Rim, 30. maja. z. Italijanski politični krogi z veliko pozornostjo zasledujejo pre-okret, ki je nastal v razpoloženju ameriške javnosti in vedno bolj razpravljajo o možnosti vstopa Zedinjenih držav v vojno na strani zaveznikov. Mislijo pa, da je Nemčija dosegla že tolike prednosti, da tudi pomoč Amerike zaveznikov ne more več rešiti. Zato bi bilo po mnenju italijanskih listov brezmiselno, če bi Zedinjene države šle v vojno. Italijanski listi opozarjajo v zvezi s tem na to, da se je tudi v Španiji začel pokret proti zaveznikom in da vedno bolj narašča zahteva po vrnitvi Gibraltarja. Anglija je sedaj sicer poslala v Madrid Hoareja, da bi Špance pomiril, toda v italijanskih krogih mislijo, da je že prepozno.
Washington, 30. maja. s. (Ass. Press.) Tajnik predsednika Roosevelta Early je sporočil danes v Beli hiši novinarjem, da bo predložil predsednik Roosevelt jutri kongresu v odobritev nove vojaške kredite v višini dveh milijard dolarjev (110 milijard dinarjev). Skupno z rednimi proračunskimi krediti za vojaške svrhe in s krediti, ki jih je kongres naknadno odobri! pretekli teden, bo za obrambo Zedinjenih držav s tem na razpolago že 4300 milijo-
! vlada prosila včeraj moskovsko vlado za | agrema, da se Cripps imenuje za izred-i nega veleposlanika. Glede na okoliščino, da je sovjetska vlada že obvestila zunanji urad, da bi rada pristala na ponovna trgovinska pogajanja, bodisi preko moskovskega poslanika Williama Seedsa, bodisi preko osebe, ki bi ga nadomeščala na tem mestu, se zdi, da bi prijateljski stiki, ki jih ima Cripps z visokimi moskovskimi osebnostmi, mogli le pripomoči, da so moskovska vlada ne bo obotavljala in da bo pristala na imenovanje Crippsa za "novega veleposlanika.
Cripps bo ohranil svoj sertefc v spodnji zbornici in bo imel podobno nalogo, kakor jo ima sir Samuel Hoare v Madridu, vendar ne bo definitivno stopil v diplomatsko kariero, temveč bo samo izvršil posebno poslanstvo, ki mu je poverjeno. Cripps je odšel iz Londona, še predno se je dosegel sporazum s sovjetsko vlado glede njegove funkcije, samo zato. da se s formalnostmi ne izgubi čas spričo sedanjega veleresnega položaja. Cripps je že v Atenah in bo tam počakal obširnejša navodila, preden bo nadaljeval vožnjo v Moskvo.
nov dolarjev (236 milijard dinarjev). Novi krediti bodo določeni predvsem za povečanje produkcije letal in za izpopolnitev vojnih zalog.
VVashington, 30. maja. br. (Havas). V razgovoru z novinarji je predsednik Roosevelt izjavil, da Amerika zaenkrat še ne misli uvesti splošne vojaške obveznosti, da pa strokovnjaki tudi to vprašanje proučujejo.
Američani oddajajo iz Anglije
London, 30. maja. s. (Reuter). 300 ameriških državljanov iz Anglije je dospelo danes v Dublm. Od tod bodo nadaljevali skupno z drugimi ameriškimi državljani iz Anglije, ki se že nahajajo na Irskem, potovanje v Gahvey od koder odpotujejo s paznikom »President Roosevelt« prihodnji teden v Ameriko.
^merftški pcslarlk
pri kralju Juriju
London, 30. maja. s. (Reuter). Ameriški veleposlanik Kennedy je bil danes popoldne sprejet v avdienco pri kralju Juriju VI.
Položaj na jigovift©: u
Soglasno ugotavljajo, da je nastopilo znstns parnirfe-nje, ki temelji predvsem na italijanskih in tuskih
zagotovilih
>o zavzetju Mar¥lka
Več nemških oddelkov se je umaknilo proti švedski meji ter pripravljajo protinapad
Berlin, 30. maja. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča:
Boji okoli Narvika se nadaljujejo. Naše čete, ki so se umaknile iz mesta, so zasedle utrjene postojanke, kjer so dobile tudi oja-čenje. Nemška bojna letala so napadla neko sovražno letališče in uničila več sovražnih letal. Nemški planinci, poslani iz Trond-hjema na pomoč nemški četam na severu, so zasedli Fauske, vzhodno od Bodoja.
Poveljnik neke nemške podmornice poroča, da je potopil 7 sovražnih ladij s 38.480 tonami.
London, 30. maja. s. (Reuter). Kakor poročajo je vodil operacije za zavzetje Narvika na kopnem francoski generali. V bojih je bilo ujetih več sito nemških vojakov. Nekaj oddelkov nemške vojske se umika proti švedski meji, kjer pa jim zapirajo pot norveški oddelki.
V zavezniških krogih naglašajo velik pomen zavzetja Narvika. Predvsem bo Narvik odslej žarišče organizacije odpora norveške vojske. Narvik dobro krije severno norveško pokrajino Finmark, kjer se nahajata norveška vlada in vojska. Nadalje odslej Nemci prihodnjo zimo ne bodo več mogli dobivati preko Narvika švedske železne rude. Končno tvori Narvik novo važno oporišče za angleško vojno mornarico v severnem Atlantiku. Na ta način je angleški mornarici še bolj, kakor doslej, zasigurana tam absolutna nadoblast nad morjem in odvzeta Nemcem možnost eventualnega napada na Anglijo preko šentlandskega otočja.
Stoekholm, 30. maja. s. (Havas). Tu poudarjajo, da je zavzetje Narvika velike
strateške važnosti. Predvsem bo sedaj v kratkem obnovljena stalna zveza med zavezniškimi državami in švedsko. Treba bo samo nekoliko popraviti železniško progo iz Narvika do meje, ki je trpela zaradi bombnih napadov. Važno je tudi, da je sedaj vsa severna Norveška zaščitena pred možnostjo nemškega napada z juga, ker bodo tu zavezniki trdno držali svoje postojanke. Ni izključeno, da se bodo zavezniki severne Norveške poslužili tudi za prodor proti jugu, ako bodo to dopuščale ugodnejše vremenske prilike.
Nekaj nemških oddelkov, ki so se umaknili iz Narvika, se nahaja sedaj na železniški progi proti švedski meji. LTtrdili so se tudi v nekaterih predorih. Ne izključujejo, da bodo ti nemški oddelki poskušali izvesti protinapad na zavezniške postojanke. Prav tako je možno, da bodo poskušali Nemci s pomočjo padalcev zopet zavzeti Narvik, vendar so podvzeli zavezniki vse potrebne ukrepe, da tak poskus preprečijo.
Basel, 30. maja. z. »Basler National Zei-tung« razpravlja o zavzetju Narvika po zavezniških četah in naglaša. da ie treba še počakati na podrobnosti, da se bo lahko presodil dalekosežni pomen te zmage. Po informacijah lista se ie 4000 nemških vojakov. ki so se poprej borili v Narviku. že umaknilo na švedsko ozemlje, kjer so bili razoroženi in internirani. Vsi so do skrajnosti izčrpani. Narvik sam ie skoraj popolnoma v razvalinah, prav tako pa so porušene tudi vse luške naprave. Anglija pa je s tem izpolnila svojo obliubo. da Norveške ne bo pustila na cedilu.
Milan, 30 maja. z. Poročevalci italijanskih listov iz južnovzhodnih držav soglasno poročajo, da se je to področje po vznemirljivih dogodkih zadnje dobe sedaj zopet znašlo v mirnejših vodah Po alarmnih vesteh zadnjih tednov je napetost znatno popustila. Upanje na ohranitev miru v tem delu Evrope se je zopet zelo povečalo. Kar se tiče stališča Italije, ponovno naglašajo vsi italijanski listi pomen italijansko-jugo-slovenske prijateljske pogodbe, ki jc omogočila tudi sporazum s Hrvati in bo prav tako ostala tudi v bodoče instrument miru. Javnost v Podunaviu in na Balkanu ne veruje več vestem, da bi države osi Rim-Ber-lin ogrožale mir na jugovzhodu Evrope.
Rim, 30. maja. o. »Piccolo« je objavil daljše poročilo svojega budimpeštanskega poročevalca o stališču sovjetske Rusije na Balkanu. V budimpeštanskih krogih so vzbudile veliko zanimanje vesti o možnosti sovjetske intervencije na Balkanu, če bi kaka druga velesila napadla kakšno balkansko državo. Sovjetski krogi pravijo, da Rusija miruje, a da zaradi tega zahteva, da mirujejo na Balkanu tudi drugi. Vendar pa so po informacijah lista v Budimpešto prispele tud< vesti o novih vojaških pripravah v sovjetski Rusiji, ki jih pa sovjeti označujejo za varnostne ukrepe. Tudi napovedana premestitev poslanika Majskega iz Londona v Sofijo, naj bi dokazala vedno večje zanimanje sovjetske Rusije za balkanske probleme.
Basel, 30. maja. z. Južnovzhodni dopisnik »Basler Nachrichten« tolmači relativno pomirjenje, ki ga je opažati v Podunavju in na Balkanu, kot posledico ponovnih jasnih zagotovil Italije, da se vojna tudi v primerni italijanske intervencije ne bo razširila na Baikan, na drugi strani pa kot posledico ponovne izjave Sovjetske Rusije, da ne bo dopustila nikakega napada na katerokoli balkansko državo.
Berlin, 30. maja. o. »Frankfurter Zei-tung« pravi v poročilu svojega budimpeštanskega poročevalca o sedanjem položaju v jugovzhodni Evropi, da je nastalo v jugovzhodni Evropi v zadnjem času spet večje pomirjenje. Na Balkanu sicer računajo z možnostjo, da bo Italija intervenirala v evropski vojni, toda prav tako računajo, da pri tem Balkan in Podunavje ne bosta prizadeta.
Ruske vojaške priprave
Budimpešta, 30. maja. z. United Press poroča, da madžarski merodajni krogi z veliko pozornostjo zasledujejo aktivnost Sovjetske Rusije na jugovzhodu Evrope in ruske vojaške priprave, ki se raztezajo od Baltskega pa vse do Črnega morja. Na drugi strani pa opozarjajo na to, da v balkanskih državah vedno bolj narašča zaupanje v Sovjetsko Rusijo ter so prepričani, da bo Rusija ne le sama ostala izven vojne, marveč tudi preprečila, da bi se voj-
na razširila na evropski jugovzhod. Ker tudi Italija in Nemčija nimata v tej smeri ni kakih napadalnih namenov, je zavladalo na Balkanu v primeri z razburjenjem preteklih dni znatno pomirjenje.
Bfšlatarizlrassfe ruzmsssskih petrolejskih vrelcev
Bukarešta, 30. maja. o. Vsi rumunski inženjerji na področju petrolejskih vrelcev so bili militarizirani in podrejeni vojaškim oblastem. Tujcem je zabranjen dostop ?5a področje petrolejskih vrelcev, v bližino petrolejskih vodov, v rafinerije in petrolejske luke.
J&goslsvesssks-Italljanski trgovinski odbor
Beograd, 30. maja. p. Zasedanje jugo-slovensko-italijanskega stalnega trgovin-kega odbora, se bo pričelo, kakor je bilo sedaj dokončno določeno, 4. junija. Odbor bo zasedal v Rimu.
Rim, 30. maja. o. V zvezi z bližnjim zasedanjem italijansko-j -goslovenskzga s al-nega trgovinskega odbora, ki se orične 4. junija v Rimu, beležijo danes italijanski listi z zadovoljstvom, da se ie trgovinski promet med obema državama na Jadranu v zadnjem času podvojil. Pričakovati je, da bo odbor na svojem bližnjem zas-daniu dosegel nadaljnje sporazume glede še večje pospešitve prometa med obema državama v bližnji bodočnosti.
Premestitve v prometni službi
Beograd, 30. maja. p. V prometni službi so bili premeščeni: poverjenik inž. Franc Slan od zagrebške k ljubljanski železniški direkciji, prometni uradnik Ivan Feliks iz Tržišča na Rakek, Peter Reljin z Vrhnike v Stražišče, Maksimiljan Fri-škovec iz Hoč na Rakek, Albert Krauland iz Trbovelj na Rakek, Marijan Oblak iz Brežic v Trbovlje, Fran Ziherl iz Ljubljane na Rakek, postajenačelnik Jožef Remec iz Kraljevca - Preloga na Dobravo -Vintgar. telegrafist 1-van Gerželj z ljubljanskega kolodvora k občemu oddelku direkcije v Ljubljani, prometnik Alojzij Gor-še iz Kranja v Karlovec in živadin Petrovič iz Žirovnice na Vrhniko ter upravnik Martin Vajde iz strojnega v gradbeni oddelek direkcije Beograd-jug.
Vremenska napoved
Zemunska: V vsej naši kraljevini se bo precej pooblačilo. Tu pa tam dež ali nevihte. Veter izpremenljive jakosti, v glavnem jugozapadne in zapadne smeri. Toplota bo padla,
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
je
za
Strahotna ura nočnega neurja
V velikem delu Slovenije je besne Ia nevihta, kakršne ne pomnimo
Ljubljana, SO. maja.
Snoči se je nad mestom in okolico raz-besnelo neurje, kakršnega Ljubljana že dolgo ni doživela.
že vse zadnje dni v manjših presledkih dežuje, vmes pa se od časa do časa uvrščajo veliki nalivi. Tako se je tudi včeraj okrog 13. razlila nad mestom ploha, ki je trajala kakšno uro, nato pa je spet poma-lem deževalo do večera. Okog 22.30* pa .90 se zbrali nad Ljubljano hudourni oblaki, ki jih je veter po vsej priliki prignal nad našo kotlino iz južne ali z a pa dne smeri. V silovitem, besnem nalivu se je .isul dež izpod neba, kakor da se je utrgal oblak, med ploho pa so si med neprestanim bliskom in gromom sledile strele nepretrgoma kakšne pičle pol ure. Bli;k in grom sta bila tako neznanska, da se je noč v kratkih presledkih za cele trenutke spreminjala v ognjeno svetal dan in so se ljudje, ki jih je neurje zateklo na ulicah, zbegani in preplašeni stiskali pod pri-strešja in v zavetja, kamor so se mogli zateči. Samo Ljubljančani prav solidnega in zdravega spanca, ki so dotlej že zatis-nili oči, so mogli prezreti in preslišati to bliskanje m treskanje, mnoge je divjanje nevihte pometalo iz postelj, a niso bili redki tudi tisti, ki jim je živčna vojna že toliko prešla v mozeg in kcsti, da so se prvi trenutek ustrašili, ali niso nad mesto prihrumeli sovražni bombniki. Največ straha pa so preživeli prebivalci samotnejših naselbin, razgubljenih po Ljubljanskem polju okrog mesta, kjer sta blisk in udar dobivala še strahotnejšo podobo in kjer je nevarnost strele v resnici tudi večja.
Kakor so izmerili na meteorološkem zavodu, je med nevihto padlo nad mestom 27.5 mm dežja. Da je bila množina padavin, ki nam jih je nebo naklonilo včerajš-ni dan in noč, ,v resnici izdatna, nam priča tudi dejstvo, da sta Sava in Ljubljanica s svojimi pritoki v nekaj urah narasli visoko nad normalo in se je vnovič približala nevarnost povodnji. Kakor razlagajo meteorologi, snočnja nevihta še ne napoveduje izboljšanje vremena, temveč se nam obeta še dalje pust, enoličen deževni čas.
Silne nevihte
na Gorenjskem
Kranj. 30. maia
V sredo so se na Gorenjskem pojavile močne nevihte, ki so prizadejale posevkom in sadnemu drevju znatno škodo. Nevihte so divjale z največjo silo nad kranjsko ravnino od Smlednika preko Šenčurja in dalje proti goram ter nad Tr-žiško kotlino.
Prvo neurje se je razbesnelo nad temi kraji med 12. in 13. uro. Sredi grmenja, bliskanja in treskanja se ie vlil gost. debel dež. ki je celo uro neusmiljeno nate-paval polja, njive in sadovnjake. Nad kraji proti Smledniku je med silnim nalivom zaropotala tudi toča. Ko se ie nevihta zdivjala je nato preko celega popoldneva več ali mani deževalo. Okrog 23. ure ponoči pa so se temni oblaki ponovno zgrnili nad gorenjsko ravnino. Med silnim treskanjem se je vlilo kakor iz škafa in neurje je ponovno besnelo dobro uro. nato pa se je polagoma premaknilo proti Radovljici in Jesenicam.
Pričakovali smo. da se bo preko noči zlilo in nato zjasnilo, toda oblaki so ostali in tako je še nadalje deževalo v presledkih ves današnji dan.
Včerajšnje nevihte so prizadejale največjo škodo žitnim poljem, ki so vsa povaljana. Prav tako je poležana tudi vsa trava na travnikih in bo pač treba s košnjo počakati, da sonce ponovno dvigne travo in jo osuši. Zaradi pozne pomladi trava letos še ni dosegla one rasti, kakor bi jo morala. Vse kaže. da bo za seno letos slaba letina, ker je mnoge travnike poplavila voda in je nanesla prst in mivko. Zdaj je pač res že skrajni čas. da dobimo ugodnejše vreme.
Mnogo padavin v Zasavju
Litija. 30. maja
Tudi Zasavju in dolenjskim krajem si-nočnje neurje ni prizaneslo. S kumlian-skih hribov, s Primskovega in vsega bližnjega dolenjskega okoliša poročajo, da so bili sinoči proti polnoči med neprestanim bliskanjem in treskanjem nalivi in ie ponekod rožljala tudi toča. Kmetje z Javorja so danes pripovedovali, da je hudournik narušil cesto s Feličvrha. V trebeliske gozdove je. kakor navadno ob vsakem večjem neurju, nekajkrat treščilo. V Dolih so tokrat že drugič prizadeti od toče, ki je poleg nalivov oškodovala posevke in sadno drevje. Na litijski merilnici padavin so ugotovili samo po pretekli noči 261 enot. kar se primeri le zelo redko. Seznam vremenske opazovalnice v Litiji izkazuje, da je bilo v letošnjem maju nič manj kakor 19 deževnih dni, medtem ko jih je bilo v aprilu, ki takisto ni bil med najlepšimi meseci, samo 10.
1?

e 1 iz&azmce

Nsijss cpozsrilo vsem planincem in izletnikom
V sedanjih razburljivih časih se širijo tudi razne neresnične vesti o nedostopnosti naših planin na nemško-jugoslovenski meji. Vse tc neresnične vesti so se rodile v glavi neplanincev, ki le iz doline opazujejo naše g-cre v daljini ter v svoji živčni nervozi iščejo primernega gradi\a. da morejo raz-presti svoje fantazije.
Slovensko planinsko društvo javlja svojim članom, da je dovoljen poset naših gora v vseh predelih na jugoslovansko,nemški meji če se izkažejo s člansko izkaznico opremljeno z veljavnimi potrdili za letošnje leio. Ob meji se planinci ne smejo gibati v večjih skupinah, marveč kot poedinci ali največ do tri osebe skupaj. Kdor nima predpisane izkaznice, se seveda ne more gibati v obmejnem ozemlju ter ga graničarji zavrnejo. Brezvestno pa je, da taka oseba
brez legitimacije širi neresnične vesti, da je poset planin sploh zabranjen.
Graničarji vršijo težko in odgovorno službo v naših obmejnih planinah, zato je dolžnost vsakega planinca, da jim pokaže svojo planinsko izkaznico, še pieden ga po-zovejo. S tem se olajša graničarju poslovanje ter izostanejo vse sitnosti, ki jih imajo obmejni organi s neplaninci, ki iz nagaji-vosti ali objestnosti zavlačujejo legitimiranje. Planincem je torej omogočen poset Golice, Kofc, doline Vrat. Planice in Karavank sploh, Bohinjskega kota, Komne, Kamniških planin, Lubnika in Zasavja, enako pa seveda tudi vsega Pohorja. Točne in podrobne informacije o dostopnosti posameznih gorskih predelov nudijo krajevne podružnice Slovenskega planinskega društva.
Poziv slovenski javnosti
Vsakemu otroku in materi je treba v vojni pomagati
Čas, v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v primeru vejne. Ta zaščita mora biti organizirana tako. da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti.
Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki nai se nudi otrokom in materam tam, kjer se bodo v primeru potrebe naselili, ie treba takoj zbrati potreben material in denarna sredstva. Zato vas prosimo, da takoj pristopite v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte sledeče:
1.	V poštev prihaja pred vsem: blago za rjuhe, perilo, obleka, slamnjače. koci. odeje. kosi otroškega perila in cbleke. obutev. nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči itd., itd., dalje vseh vrst posoda. jedilni pribor pribor za šivanje itd., skratka vse. karkoli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar ie dobrodošla.
2.	Ves zbrani material takoj dostavite po najkrajši poti ali vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa na naslov: Jugoslovanska unija za zaščito otrok. Ljubljana. Tvrševa 23. Poslani material se bo takoj pregledal, razporedil in odpos^l v kraje, kjer se bodo otroci in matere v primeru vojne naseljevali.
3.	V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, nai prispeva v denarju. Ves v te svrhe nabrani denar takoi dostavite vašemu krajevnemu odboru unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13.882
f na naslov: Jugoslov. unija za zaščito otrok. Ljubljana. Beethovnova ul. 14/1. Iz tega denarja se nabavi izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge.
Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok in mater v primeru vojne. Zato pristopite k temu delu takoj in z največjo voljo.
Smatrajte to obvestilo za naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost!
Jugoslovanska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino.
Zadnja pot dveh Tržičanov
Tržič. 30. maja
V četrtek 23. t. m. je umrl v Bistrici pri Tržiču v 42. letu starosti g. Stanko Sova, bivši delavec v tukajšnji predilnici Bil je dolgo vrsto let glavni zaupnik delavstva v tem obratu. Po stavki v jeseni leta 1936. je bil odpuščen iz službe in takrat ni mogel dobiti nikjer več zaposlje-nja, najbrž zato, ker so ga smatrali za krivca one nesrečne stavke. Morda kot glavni zaupnik ni storil vsega, da bi bil stavko preprečil. Glavni krivec pa on gotovo ni bil.
Težko je prenašal skozi vsa ta leta gorje brezposelnosti, zdai pa ga ie rešila j smrt vsega trpljenja. Zapušča vdovo in . dva otroka. Na zadnji poti ga je spremilo | v petek 24. t m. popoldne veliko število tovarišev in tovarišic iz vseh tržiških obratov. Pogreba sta se udeležila tudi oba bivša napredna župana gg. Lončar inGlo-bočnik ter sošolci njegovega sinčka iz me-
ščanske šole z ravnateljem g. Vončino in razrednikom g. Kosto.
Takoj drugi dan. v soboto, pa smo pokopali ob mnogoštevilni udeležbi prijateljev in znancev iz Tržiča in Kranja v Kranju umrlega tvorničaria in veleposestnika g. Ferdinanda Pollaka, ki je bil po rodu iz znane usnjarske rodbine Kajžar-jev. Rajnki je bil po vojni prevzel posestva in tvornico svojega očeta. Udejstvoval se je tudi v domači politiki ter bil član občinskega odbora.
Ko se je oženil in so doraščali otroci, pa se je z družino preselil v Kranj, kjer si je za starim pokopališčem postavil lep dom. Večino svojega časa pa ie kljub temu prebil pri Sv. Ani nad Trži čem ter se bavil z gospodarstvom na tem obsežnem gozdnem posestvu. Z njim je šel v večnost kos starega Tržiča.
Pogrebne obrede je opravil prijatelj in sorodnik p. Stanko Aljančič ob asistenci tržiške duhovščine. P. Stanko mu je ob odprtem grobu govoril v slovo.
Naj bo obema pokojnikoma lahka rodna gruda, užaloščenima rodbinama pa naše iskreno sožalje!
Pomladne lepote
vabijo na Bled
Bled, 30. maja Lepote našega Bleda ni mogoče nikoli dovolj opisati Kadarkoli se sprehajam okoli jezera po skrbno negovanih parkih in šetališčih. po belih cestah in potih navzgor na zelena gorjanska brda in tia dol v prelepo pokrajino, ki se skončuje na konici med Podkorensko in Bohinjsko Savo, uživam na krasotah, ki jih nudi ta najlepši biser jugoslovenske zemlje.
Bled je najlepši v teh dneh. ko ie ves v cvetju in zelenju. S starodavnega blejskega gradu, z Ojstrice, Osojnice. Straže in Kukovnice. se ti odpira karsen razgled na Triglavsko velegerje in na Karavanke ter tja doli na valujoče jezero, na lepo Prešernovo pokrajino in dalje čez prostrano Sorško polje vse do Šmarne gore.
Lep in prijeten je pogled na zelene od dežja umite travnike in livade, s katerih veje svežina. Prijeten je sprehod tia v samotni Mirni dol, v Zagorice in skozi skrite dolinice mimo lepih vil in lepo urejenih vrtov. V tem okolju je prijeten vonj. ki ga širijo orjaški cvetoči kostanji, španski in domiči bezeg. Povsod se kaže kult stavbene in vrtnarske umetnosti, ki ie že pred davnimi leti tu dosegla velik razvoj. To okolje, ki prehaja iz brezovih gajev in kultiviranih vrtov ven v prostrano pokrajino s številnimi cestami in kozolci, daje najlepše pobude pesniku, slikarju roman-tiku, vsakomur, ki ceni lepoto narave.
Bled se stalno izpopolnjuje. Te dni modernizirajo cesto v okolišu Park-hotela. Stari del hotela je. dobil prenovljeno pročelje in lep nastavek nad glavnim vho-
D,
'obro je, s skrbno nego doseči lepe in zdrave zobe, ker je zunanjost velike važnosti za kulturnega človeka. Toda če ODOL uporabite za nego ust in zob, Vam nudi še več — on varuje s svojim antiseptičnim delovanjem tudi Vaše zdravje.
ODOL je močno antiseptično sredstvo in je prijetna, učinkovita voda za usta.
dom. Regulirajo tudi glavno cesto, ki vodi ob obali proti Suvoboru. Pri Praprot-nikovi vili. kjer je precejšen ovinek, so na levi strani ceste skozi živo skalo izvrtali predor, skozi katerega bo šla cesta v ravni črti do vznožja vile »Beli dvor«, kjer preide v staro črto.
Kraljevsko poletno rezidenco — gradič Suvobor — so preteklo jesen porušili do tal. V tem okolišu ie zdaj velika praznina. Toda pri tem ne bo dolgo ostalo. Tu kopljejo delavci temelje za veliko poslopje, ki se bo še boli prilegalo temu krasnemu okolju.
Bled se polagoma pripravlja na glavno sezono. Izgledi seveda zaenkrat niso najboljši. toda morda bo vendarle kolikor toliko obiska. Napovedani so obiski Madžarov in domačih gostov, ki bodo prišli čim bo napetost popustila in nam bo mir zagotovljen. Od dohodkov, ki jih imajo gostinski obrati, od domačih in okoliških gostov in nedeljskih izletnikov. Bled ne more živeti. Kdorkoli se ne da zbegati od živčne vojne in je potreben oddiha, naj se pa kar mirno poda na Bled in se bo poživljen od krasnih vtisov vrnil nazaj na svoje mesto.	M. S.
Preiskava proti ponarejalcem se zaključuje
Vse krivce bodo spravili v Maribor
Litija, 30. maja
Oba Zagorjana, ki sta bila aretirana od zagorskih orožnikov v zvezi z odkritjem po-narejalnice petstotakov in potem privedena v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča, sta še vedno pri nas. Prvotno so nekateri domnevali, da jih bodo po zaključeni preiskavi spustili domov, kar pa se ne bo zgodilo. Zdaj hite pri nas na sodišču še s poslednjimi poizvedbami, nato pa bosta Košir in štempiharjeva oddana v mariborske sodne zapore, kamor pridejo še ostali krivci, predvsem glavni krivec Majcen. Tone Grašič, ki je bil Majcnova desna roka, je trenotno še na svobodi in je za njim razpisana tiralica. Varnostni organi so prepričani, da bo tudi sam Grašič že v kratkem času za zapahi.
Zanimivo je, da so na litijskem sejmu, prejšnji mesec našli ponarejen petstotak. Bil je tako dobro ponarejen, da ga natakarica v neki tukajšnji gostilni ni prepoznala. Gladko ga je sprejela in shranila v ročno blagajno. Naslednji dan je urejala z gospodarjem račune in mu je oddala ta petstotak. Tudi sam gospodar ni nič zasu-mil, da bi bil bankovec ponarejen, saj takrat še niso krožili po naši dolini sumljivi bankovci in tudi menda še ni nihče sumil, da je obstajala v Zagorju ponarejalnica. čez dan ali dva po sejmu pa je imel litijski gostilničar neka plačila na tukajšnji pošti. Službujoča uradnica je vestno pregledala prinesene bankovce in se ji je eden izmed petstotakov zdel sumljiv. Uradnica ga je zadržala in se je res ugotovilo, da je ponarejen.
Oblastva so postala pozorna in uvedena je bila preiskava, da bi se dognalo, kdo je prinesel krivi petstotak v Litijo. Pri-
zadevanje, da bi odkrili razpečevalca, pa je bilo zaman. Na litijskih sejmih se zberejo ljudje od blizu in daleč, že takrat je nastal sum, da je bil ponarejeni bankovec iz delavnice Franceta Majcna in Toneta Grašiča. Zdaj ob odkritju zagorske delavnice krivega denarja je bil sum naših orožnikov potrjen.
Pri nas najdeni krivi petstotak ima serijo 732. Isto številko imajo tudi ostali bankovci, ki so jih našli zakopane na štem-piharjevem vrtu. Treba je priznati, da so zagorski bankovci zelo dobro ponarejeni. 190 kosov, kolikor so jih našli ob aretaciji, ni dokončno izdelano. Na nekaterih manjka podpis guvernerja in člana uprave Narodne banke, na drugih pa niso izčrtane serijske številke.
Tudi, vodni tisk manjka na nekaterih, na drugih pa je zelo spretno izdelan. Na več bankovcih je pomaknjen vodni tisk bolj na desno kakor na pravih petstotakih. Razen tega je kraljeva silhueta na nekaterih petstotakih nekoliko skvarjena. Ponarejenega bankovca ne dobiš menda nikoli lepo zglajenega, temveč je tako zmečkan, da napravlja vtisk, kakor bi bil šel že skozi mnoge roke.
V Litiji se je zglasila Koširjeva žena, ki jo je vest, da je zašel njen mož na stransko življenjsko pot, pretresla do zloma živcev. Prav tako je skrušen Koširjev oče, ugleden kmet v šentviški občini.
Košir trdi, da ni spravil sam prav nobenega petstotaka v promet. Kar jih je šlo v svet, sta jih razpečala Majcen in Grašič. Preiskava je tudi ugotovila, da v vsej Zagorski dolini in okolišu ni bil spravljen doslej noben ponarejen petstotak v promet.
i pregled
Trije »Pogledi«
O ustanovitvi nove zbirke »Pogledi« (Akademska založba. Ljubljana) je že bila beseda v okviru naše kulturne kronike, čim težje so splošne, zlasti materialne razmere, tem trši je položaj prav za slovensko knjigo in tem večjega pomena je poizkus, da se s cenenimi izdajami ohrani zanimanje za domačo knjižno proizvodnjo.
Sloveski poizkus & la »Insel-Biicherei«, ta kvalitetno morda neprekosljiva zbirka cenene nemške knjige (poleg žepne »Re-klamke«), prihaja torej ob pravem času. Prvi trije zvezki pričajo, da je zbirka na dobri poti. Vsaka knjižica se morda ne bo prilegala značaju enciklopedije, kakor jo ima pred očmi založnica. Takoj prvi zvezek že naznačuje tako izjemo, da si ni zaradi tega nič manj vreden.
Frana Levstika »Besede S lo v e n-c e m« je izbral in uredil Joža G 1 o n a r. Je to nekak brevir iz spisov enega naj-markantnejših naših pisateljev 19. stoletja, izbor odlomkov, h katerim se bo čitatelj vračal vedno znova. Levstikove »Besede« se dotikajo našega narodnega programa, književne kritike, politike, etičnih vprašanj, ljubezni do naroda in domovine, pre-blema naroda in jezika, odnosov izobraženca do kmeta, razmerja do drugih narodov, zlasti do Nemcev itd. Vmes med afo-rističnimi odlomki v prozi so tudi odlomki v verzih, ki vsebujejo takisto mnoge vzpodbudne misli in življenjske resnice. Marsikaj še pogrešamo; tako bi bilo dobro navesti razne Levstikove izjave o slovenskem
odnosu do Hrvatov in Srbov; skromen afo-rizem na str. 14 premalo označuje to še vedno aktualno vprašanje, ki je že Levstika močno zanimalo. Ne vem, koliko so za tako zbirko pripravni citati v tujem jeziku, ki bi v tej obliki potrjevali nepotrjen pojav, da pri nas vsakdo razume ta jezik.
Nadaljnji (2.—3.) zvezek obsega razpravo univ. prof. dr. Franceta S t e 1 e t a »Umetnost v Primorju«. Neumorni raziskovalec naše umetnostne zgodovine je s to specialno študijo izpolnil vrzel, ki smo jo čutili tudi iz širših, ne le iz umetnostno-zgodovinskih razlogov. Po pravici poudarja pisec takoj v začetku svojega spisa, da je umetnost Primorja najzanimivejše poglavje slovenske umetnostne zgodovine. Saj se »skoraj že tisoč let srečujeta na tem ozemlju dva glavna tokova in oblikujeta vse, kar je vidnega in otipljivega ustvarila njegova kultura: Srednja Evropa in Italija. Italija pomeni za te kraje Benetke, ki jim služita morje in furlanska nižina, Srednja Evropa pa se pravi bližnje alpske dežele, to je v glavnem Slovenija.« Pisec podaja na to umetnostno zemljepisni okvir, označuje na splošno spomeniške posesti Primorja, razglablja odnos med značajem zemlje in umetnostjo Primorja, ter prehaja k vplivu zgodovine in politične usode te dežele na nje umetnost, šele sedaj lahko nariše »Umetnostni okvir Primorja« ter strne svoja zgoščena, vendar pa podatkov in izsledkov polna izvajanja v končni zaključek, ki ga samo še izpopol-
njujejo opombe z bibliografskimi navedbami. 25 ilustracij na posebnih prilogah zadostno označuje arhitektonske, slikarske in kiparske značilnosti umetnosti v Primorju. Razprava ima dokumentarno vrednost in bo zanimala tudi objektivne Italijanske raziskovalce umetnostne zgodovine na tem ozemlju.
Tretja knjižica je zopet dvojni zvezek in prinaša razpravo konservatorja drja Franceta Mesesnela »Jožef Pet-kovšek, slovenski slikar«. Je to vprav vzoren primer kratke umetniške monografije, kakršnih bi si želeli še in še. Jožef Petkovšek je malo znan slikar in njegovo življenje, ki se je zgodaj tragično končalo za vrati blaznice, je prav tako zanimivo, kakor je zanimiv njegov umetniški razvoj. Dr. Mesesnel je prikazal oboje na necelih 20 straneh, toda v tako prijetni obliki, da preberemo knjižico kakor kakšno pripovedno zgodbo. Seznam Pet-kovških ohranjenih del na str. 22—23 kaže, da so skoraj vsa dela reproducirana v ilustriranem dodatku te knjižice. Tako ima čitatelj poleg monografije tudi reprodukcije celotne Petkovškove umetniške osta-line. če bi se dalo pri slikah doseči še nekoliko več jasnosti (nekatere so v tem pogledu povsem zadovoljive), bi to samo še povzdignilo mikavnost takih izdaj.
Vsekako so se »Pogledi« dobro uvedli in bi bilo želeti, da bi prvim zvezkom kmalu sledili nadalnji.	—
Nekatere nove hrvatske knjige
Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga 268. UmjetnifiKoga razreda 4.
Umetnostni razred zagrebške Akademije izdaja svoj »Rad« v razkošni obliki velikega zbornika, natisnjenega na finem
papirju ln opremljenega s številnimi, delno tudi koloriranimi ilustracijami. Pravkar izišla knjiga vsebuje tri daljše znanstvene razprave, katerih vsaka odpira nove poglede in priobčuje izsledke avtorjevega samostojnega proučevanja. Dr. Ljubo Kara m a n je prispeval razpravo »Iskopine društva »Bihača« u Mravinclma i starohr-vatska groblja«. V Mravincih nad Solinom so odkrili starohrvatsko pokopališče iz 9. in 10. stoletja ln izkopali razne zanimive, za proučevanje starohrvatske umetnosti važne okrasne predmete. Odkopali so 115 grobov in jih po znanstveni raziskavi zopet zasipali. Dr. Karaman je sedaj znanstveno obdelal rezultate teh izkopanin. V prvem poglavju je podroben opis pokopališča in primerjalni opis vseh izkopanin. V drugem poglavju obravnava pisec vse, kar je danes znano o starohrvatskih pokopališčih od naselitve Hrvatov na jugu do izumrtja narodne dinastije. — Druga razprava iz peresa dr. Dragutina Knie-w a 1 d a obravnava z zgodovinske in umetniške strani Misal čazmanskega preprošta Jurja de Topusko in zagrebškega škofa Simona Erdodyja. Ilustrativno je misal, kakor kažejo že številne, skrbno izvedene reprodukcije miniaturnih slik, delo izrednega pomena in vrednosti. Okrasila sta ga dva slikarja, katerih eden je pripadal nemški šoli na prehodu 15. v 16. stoletje, drugi pa italijanski renesansi v prvem četrtletju 16. veka. Pisec zagovarja podmeno, da je bil italijanski ilustrator hrvatski rojak Julij Klovij. — Tretja razprava je iz peresa rednega člana Akademije dr. Arturja Schnelderja in se imenuje: »Tizia-nova slika Tri razdobja ljudskog života«. Pisec je zbral o tej sliki ves bibliografski in ikonografski material ter ga kritično prikazal. Obdelal je odmeve te podobe v grafiki 17. in 18. stoletja in se zaustavil pri vseh problemih, ki s tem v zvezi zani-
majo umetnostno zgodovino. Kakor ostali dve razpravi, je tudi ta opremljena z mnogimi vzorno reproduciranimi slikami. Rad Jugoslavenske aKademije znanosti I umjetnosti. Knjiga 266. Razreda historičko-filologičkoga i filozofičko-juridičkoga 130.
Ta knjiga »Rada« vsebuje konec razprave dr. Mihajla Lanoviča »Ustavno pravo Hrvatske narodne države«, ki nadrobno obdelu,je ustavno ureditev stare hrvatske države, nje županije, kneževine in kraljevino, vladarski dvor, denarništvo, bane, župane, skupščine, vojsko, cerkev itd. Med tem že pokojni profesor Ferdo š i š i č je zastopan z daljšo razpravo »Politika Habsburgovaca spram Hrvata do Leopolda I.«. Milan R e š e t a r razpravlja o začetku kovanja dubrovniškega denarja, dr. Juraj Andrassy pa o življenju in delu Alfonza Domina Petruševečkega.
Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti 1 umjetnosti za g. 1938—39
Knjiga vsebuje ves potrebni informativni material o sestavi in delu Akademije, Izvlečke iz sejnih zapisnikov, poročila s svečane seje in besedilo raznih predavanj, izmed katerih utegne zanimati zlasti predavanje akademika dr. Fran, j a Fance-va »Dubrovnik u razvitku hrvatske književnosti« ter dr. Stj. Zimmermana »Joseph Geyser i philosophla perennis«.
Vjekoslav Kaleb, Na kamenju. Novele. Savremena knjižnica Matice Hrvatske, kolo V., knjiga 25. (Knjigarniška cena 55 din).
Pisec te novellstične zbirke se je šele nedavno pojavil v hrvatskih revijah in je s svqjim svežim pripovednim darom takoj opozoril nase. V tej zbirki je zbranih dvanajst novel, ki v njih prikazuje življenje in ljudi v vaseh okoli šibenika. Kaleb ima svoj slog, svojo stavčno konstrukcijo, ume veLče ustvarjali dejanje in situacije ter ima zanje izbran, krepak in prepričljiv je-
V današnji številki so priložene položnice vsem zunanjim naročnikom.
Uprava lista jih prosi, da plačajo naročnino zaradi poslovnega reda takoj prve dni mesca junija. Hkratu je poravnati tudi morebiten dolg, tako da naročniki ne bodo ob zaključku prvega polletja imeli nobenih zaostankov. Naročniki, ki nimajo zaostankov, so zavarovani po »Jutru« pri Zedinjeni zavarovalnici, d. d., za primer nesreče, ki se konča s smrtjo, in njih svojci dobe posmrtnino v znesku 10.000 dinarjev.
Kdor ne potrebuje položnice, ker ima naročnino že plačano, naj jo shrani za prihodnje plačilo.
Naročniki, ki odhajajo na dopuste, počitnice, v zdravilišča in kopališča, naj blagovolijo upravi lista pravočasno naznaniti spremembo naslova, da ne bo neprijetnega presledka pri pošiljanju lteta.
Uprava ,WJUTRA".
Domače vesti
Resnica in poročanje
Beograjsko »Vreme« je 28. t. m. objavilo na 7. strani članek »Dolazak srpskih književnika u Ljubljanu«, poslan iz Ljubljane. članku je dodana slika z napisom: Oton Župančič. Slika pa predstavlja povsem drugo osebo, le ne Župančiča. Na strani 5. v isti številki lista je članek o nemških vojnih načrtih proti Angliji, članku je pridejana slika, ki ima spodaj napis: »Spuščanje nemških padalcev pri Rotterdamu«. Ista slika je bila objavljena v božični številki ilustrirane »Slovenčeve« priloge leta 1936. z napisom: »Skupinski skoki s padali na sovjetskih manevrih«.
K takemu načinu poročanja je potrebno povedati naslednje: Kdor hoče delati za javnost, mora imeti vsaj toliko čuta odgovornosti, da ne žali čitajočega občinstva z neresničnim poročanjem.
Glede vsebinske strani dveh tako težkih podtaknitev moramo povedati poročevalcu iz Ljubljane in uredništvu »Vremena«: Tak način poročanja o našem najvišjem tvorcu in prelistavniku kulture kaže pomanjkanje okusa in je za nas žaljiv.
Slika s padalci s tistim napisom pa je prikrita propaganda, ki jo moramo s stališča narodne obrambe najstrožje obsoditi. Vojaški strokovnjak bo sicer takoj spoznal, da je tak padalski dež, ne dež, ploha, kakor ga predstavlja slika, v resnični vojni nemogoč, toda za ljudstvo je to pravo strašilo, posebno, če ga objavlja list, ki naj bi imel neke zveze z uradnimi krogi.
AN
REM&
ljubljana m a r j b q_5
*	V spomin Ivane Matjašičeve, rojene
Majzlove. Vsi člani društva Tabor Slovanov Slovenske narodne podporne jednote v državi Illinoisu v USA smo te ljubili ter spoštovali tvoj blagi značaj in vročo ljubezen do domovine, ki te je lani v maju izvabila iz naše srede, da si šla na oddih domov v staro domovino, tja dol v prelepo Dolenjsko, še nisi prestopila hišnega praga v Metliki, da bi objela svojce, pa ti je počilo srce, prepolno rodoljubja, ki je izsililo od usode izpolnitev tvoje velike želje, da zdaj počivaš v domači zemlji. »Tebi se želja je ena spolnila, da truplo v domači ti zemlji leži«. Nisi se več vrnila med nas, med svoje prijatelje in tovariše, pa nam je, kakor da nisi odšla, saj živiš v našem spominu in še boš živela, dokler bomo živeli mi, ki smo te poznali in ljubili. Društvo Tabor Slovanov Slovenske narodne podporne jednote, San Francisco (USA), Valentin Loharnar, tajnik.
*	Izpit za pooblaščenega inženjerja gradbene stroke je napravil pri ministrstvu za gradbe v Beogradu g. inž. Dušan Raič iz Cačka.
*	Razpis učiteljskih mest. Po brzojavnem sporočilu ministrstva za prosveto je rek za vlaganje prošenj za premestitev na
Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
razpisana učiteljska mesta podaljšan do 10. junija t. 1. — Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave.
* Zaključek šole in zaključek računov. Iz krogov staršev smo prejeli: Te dni se sklepajo zaključki šolskega leta, otrokom se je približal čas počitnic, učitelji in profesorji pa hite, da opravijo izpite z malimi in velikimi maturanti in na konferencah pretehtajo končne ocene. Zlasti starši, ki imamo svoje otroke po raznih internatih, se vsako leto sprašujemo o tem. za-ka,j moramo tudi za zadnji mesec šole, ki največkrat traja samo po 5 ali 6 dni, plačevati cele oskrbnine, ki itak po navadi niso preskromne, čut pravičnosti in človekoljubja bi veleval upravam prizadetih zavodov, da opustijo to nepopularno prakso, a če se same ne bodo mislile tega, bi bilo prav, da nadzorna oblastva posežejo vmes in napravijo red.
zadrug in ustvarjanjem manjših goepo-
darskh zajednic pa kmet ni več v stanju proizvajati, kar mu je za življenje potrebno, zlasti ne obleke in obutve. Tako se od leta do leta oblači bolj po »mestno«. Slikovitost narodne noše po bosanskih vaseh je izpodrinjena od mode pri moških kakor pri ženskah. V Bosni si že kajr težko zamislite dekle brez svilenih nogavic in nizkih čeveljčkov, posebno, kadar seje treba pokazati v vaški družbi. Tudi pohištvo se je zelo spremenilo in ne bo poteklo mnogo časa, ko bomo lahko današnje živoipisno narodno blago gledali samo še po etnografskih muzejih.
*	Zanimanje dalmatinskih vinogradnikov za Rusijo. Trgovinska pogodiba z Rusijo je v različnih gospodarskih krogih Jugoslavije seveda sprožila pobudo za živahno razmišljanje, kaj vse bi se dalo izvažati v Rusijo. Dalmatinski vinogradniki se zlasti trudijo, da bi našli v Sovjetski Rusiji novo tržišče za vino in druge svoje pridelke. Neka splitska veletrgovina z vinom in žganjem je že zaprosila pri pristojnih oblastvih za informacije, kdaj bo mogoče v Rusijo izvažati vino in žganje.
*	Dopoldansko uradovanje v Zagrebu. Mnogi zagrebški zasebni uradi že leta in leta uvajajo neprekinjeno, dopoldansko uradovanje. Po naredbi bivše banske uprave se je moralo uradovati neprekinjeno dopoldne od 1. junija do 15. septembra. Ker ni novih določb, velja torej še stara naredba in bodo v Zagrebu cd 1. junija dalje imeli poletni uradni čas.
*	Prešernova koča na Stolu bo od 1. junija stalno oskrbovana.
*	»Poverjeništvo dentistično-tehnične zbornice za dravsko banovino v Ljubljani obvešča vse članstvo, da bo dne 9. junija 1940 izredna skupščina ob pol 9. uri dopoldne v srebrni dvorani hotela »Union« v Ljubljani, Miklošičeva cesta s sledečim
v soboto i. junija ob io. uri | e i Q y a g n a akademija v nedeljo ž. junija ob poi u. jubilejni telovadni nastop
z razvitjem naraščajskega prapora M ittntm	sokoia m
J	J	ot TrrSevl c«sti
*	Prva razstava hrvatskih slikarjev in gostovanje hrvatske opere v Budimpešti.
V Zagrebu krasijo Umetniški paviljon na Trgu kralja Tomislava, da bo za otvoritev prve razstave sodobnih najboljših madžarskih likovnikov čim lepši. Pokroviteljstvo nad razstavo so prevzeli ban dr. šubašič, podpredsednik vlade dr. Vlad-ko Maček in župan Starčevič, vrhovni pokrovitelj pa je Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Včeraj je prispela v Zagreb grofica Ela Almassy-Telekijeva. ki je organizirala razstavo, na kateri bo zastopanih 26 madžarskih umetnikov. V teku razstave bo eno izmed najboljših gledališč madžarske prestolnice gostovalo v Zagrebu. Madžarski krogi želijo, da bi se priredila tudi v Budimpešti razstava hrvatskih umetnin in da bi tam gostovala hrvatska opera.
*	Sava in D°nava sta oškodovali Beograd za tri milijone dinarjev. Več kakor mesec dni je že poteklo, odkar ni več po listih poročil o letošnjih usodnih poplavah, že davno se je voda umaknila v svoje struge in vendar se posledice šele zdaj prav kažejo. V Beogradu so posamezni deli mesta po zadnjem deževju še vedno pod vodo. Kopališča ob Donavi še nikakor ne morejo sprejemati kopalce, ker so še vsa zalita. Samo v Beogiadu cenijo celotno škodo, ki sta jo letos povzročili mestu Sava in Donava, na okroglo 3 milijone dinarjev. Prizadetih je bilo okrog 500 družin s 1.500 člani. Po zavetiščih je še okrog 40 družin.
*	Najmlajša potnica v letalu. V torek je prispelo z letalom Aeroputa iz Podgo-rice v Beograd 10 potnikov in med njimi najmlajša letalka v naši državi, enomesečna punčka, ki je bila šele dan pred poletom krščena na ime Natalije. Ves čas poleta je Natalija varno počivala v naročju svoje matere Desanke Manojloviče-ve in je večji del sladko spala, šele ko jo je mati ponesla na beograjskem letališču iz letala, je mlada letalka zajokala, ker ji motorji niso več prepevali uspavanke in pa ker je bila lačna.
*	Tudi v Bosni izginjajo narodne noše. V daljšem dopisu iz Sarajeva razpravlja j »Politika« o spremenjenem življenju v Bosni. Vse do svetovne vojne in tudi še nekaj let po njej je bosanska planinska vas živela po zakonih pri rodne g"a ga~po-darstva. Skoraj vse potrebščine so pridelali doma. Zato je bil bosanski kmet slab kupovalec industrijskih in obrtniških izdelkov. Z razpadanjem velikih kmetijskih
Idnevnim redom: otvoritev skupščine, pozdrav, ugotovitev sklepčnosti in poročilo predsednika; vdanostne in pozdravne brzojavke; čitanje zapisnika L redne skupščine ex 39.; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo nadzornega odbora; odobritev proračuna in določitev članarine
Bramorje in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo
BRAMORIN.
Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana, židovska 1.
za poslovno leto 1940/41; predlogi: uprave in članstva; resolucije. Eventualne predloge je dostaviti poverjeništvu vsaj 7 dni pred začetkom skupščine.« (—)
*	Blazni Kronos 40, zbirka satiričnih risb Nikolaja Pirnata in satiričnih sonetov Igorja Torkarja stane samo 40 din, če jo še danes ali najkasneje jutri naročite po dopisnici na naslov: Boris Fakin, meščanska šola, Ljubljana, Vič.
*	Velik želodec. V naši državi še ni krize, bi se dalo sklepati vsaj po požeruških tekmovanjih. ki se zadnje čase vrstijo v Beogradu. Na takoi men ovani Jovanovi pijači je skoraj vsak dan kakšno tako tekmovanje. V sredo se je neki Danilo Bjelič, ki mu pravijo po domače »miš-lev« in ki se je že nekajkrat izkazal kot velikanski požeruh, odločil, da bo posekal vse dosedanje rekorde. Ob navzočnosti številnega občinstva je pospravil dva kilograma kuhanega fižola, dva velika golaža. kilogram kruha in še 28 turških slaščic. popil pa je steklenico vina s sifonom. Po tej silni pojedini se ni mogel ganiti in je nekaj ur nepremično ždel na svojem sedežu. Ljudje so zaman pričakovali. kdaj mu bo trebuh razgnalo. Stavo je moral plačati neki natakar.
*	Postopati prežijo povsod na priliko, da se polastijo denarja. Ker so v današnjih nemirnih časih nekateri ljudje dvignili vame naložbe, meneč, da je bolje, če imajo denar ped vzglavjem, se tudi množijo vlomi in napadi. Iz Gline poročajo, da sta dva maskirana razbojnika presenetila uradniško vdovo Anko Fapeževo v njeni hiši in zahtevala vse njene prihranke. Prepadena gospa jima je prvi mah vse obljubila, komaj pa je priš'3 do \-rat. je začela vpiti na pomoč. Zlcčinca sta pobegnila. Policija ne dvomi, da sta to bila dva bližnja znanca. Gospa Papeževa in njen
Zik. S posebno besedno razvrstitvijo daje svoj ritem, barvo in dih opisu, ki je zdaj trd in hladen kakor goli kras in suha dalmatinska tla, zdaj zopet lirično mehak in topel kakor zemlja, ki jo je segrelo opoldansko sonce. Vsaka Kalebova novela je kaka: krasesi, iz finih, skrbno izbranih delov sestavljen mozaik. Z njimi je segel globoko v življenje dalmatinskega kmeta. Pisec utegne z originalnostjo in silo svojega izraza ogreti vsakega čitatelja za temo, ki jo obvladuje. Knjiga je izšla v lepi opremi, s kakršno se sploh ponašajo nove izdaje Matice Hrvatske.
Dr. Ernest Bauer, štampa evropskih vele vlas ti i Amerike. Mala knjižnica Matice Hrvatske, k0l0 V., sv. 25
Izvirna literatura o tisku in žurnalistiki je na slovanskem jugu redek pojav, zato je vredna tem večje pozornosti, knjižica, v kateri daje hrvatski publicist, iz »Hrvatske revije« znani dr. Ernest Bauer informativni pregled velikih novinskih sistemov. Z zgoščenimi, vendar pa zadostno jasnimi potezami karakterizira pisec dnevni tisk v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji Sovjetski Zvezi i Z. D. A. Zaradi velikih razlik, ki jih povzroča tudi v značaju tiska današnja ideološka razcepljenost Evrope, je pregled razdeljen v dve skupini: »liberalno« in »avtoritarno«. Knjižica osvetljuje razvoj in današnje stanje tiska z množico zanimivih dejstev, ki kažejo vpliv političnih in gospodarskih sil na to »velesilo«. Pisec je posvetil zadostno pozornost tudi poročevalskim agencijam, ki imajo prav v sedanjem času važno vlogo. Pisec je povsod uporabil najnovejše podatke in nove Izsledke znanstvenega raziskavanja publicistike, opirajoč se na najnovejšo strokovno literaturo. Ne vemo, čemu ni posvetil posebnega poglavja tisku malih narodov, kar bi bilo ne le pravično, marveč tudi zanimivo Med literaturo bi bil lahko upošteval dela take vrste, kakor je na pr.
Wickhama Steeda »The Press«. V okviru, ki si ga je določil avtor, pa knjižica popolnoma ustreza svojemu prvenstveno informativnemu namenu.
Zapiski
Od zbirke samospevov dr. G°jmira Kreka so izšli nadaljnji zvezki 7 do 9 s sledečo vsebino: Sedmi sešite k, opus 23 obsega: št. 1. Ali veš?, št. 2: Sedaj ko pada listje, št. 3: Nočna luč, št. 4: Plesna (tudi s flavto), št. 5: čudo na drevesu. Osmi sešitek obsega opus 8: št. 1: Hladan je svet, št. 2: Hrepenenje, št. 3: Kri sem ti posvetila. V devetem sešit-ku je objavljen opus 35, sestoječ iz št. 1: Pod nebom neskončnim, št. 2: Večer. št. 3: Kje je tista tiha pot? Razen op. 26, št. 1. ki je bila svojčas objavljena v Novih akordih, so vse pesmi prvič izšle v tisku. Skladbe se dobijo v trgovinah z muzikalijami. Strokovno oceno še priobčimo.
»Obzorja«, revija za leposlovje, umetnost in publicistiko, prinašajo v pravkar izišli 4—5 številki odlomek iz Slodnjakovega zgodovinskega romana »Pogine naj pes!« (iz življenja Frana Levstika). Ta odlomek z naslovom »Pred nadškofom« se dogaja v Olomoucu. Branko Rudolf je zastopan z dvema sonetoma »Pred sliko dame iz zgodnje renesanse«, Ivan Potrč pa z daljšo pripovedno prozo »študent Hirata Hutetami«. Cvetko Zagorski je prispeval pesem »Junak na visokem belcu«. Tone čufar je pisec daljšega odlomka iz povesti »Pomlad v kleti«. Zanimiv prispevek k slovensko-nemškim kulturnim odnošajem je priobčil dr. Jože Glonar: »Tannhauser v Slovenskih goricah«. Pisec navaja iz Vrazove zapuščine narodno pesem, v kateri je omenjen Tanhozar v podobi ženskega zapeljivca. Na vprašanje, kako se je pojavil nemški Tannhauser v slovenjegoriški porogljivki
nezakonski materi, odgovarja čr. Glonar z nekaterimi zanimivimi podatki. Iz Louisa Adamiča knjige »My America« je V. Kraj-ger prevedel r.a naše razmere se odnašajoče poglavje »Halo Pilili«. Ivan Bratko je prispeval razpravo »Razvoj poljedelskih obratov na slovenskem ozemlju v razdobju 19C2 do 1931«. dr. Vito Krajger pa pravno razpravo »Načelo javnosti v kazenskem pravu«. Ivan Mostnik razpravlja o problemih angleške zunanje polit ke. Med Poročili so referati o likovni razstavi Z. Mu-šiča in K. Futricha (B: Rudolf), o Ko-banskem tednu, o kolektivni razstavi Lojzeta šušrrelja v Mariboru, o mariborski drami, o lju' l.iar.skem gledališču C dr. V. Cvetko), na alie oconi drame S. Trdinove »V provinci« (Br. Rudolf) in Antona So-vrata »Starih Grkov« (F. š:janec).
Operna pevka Tea L'-?boš. ki je hila za prihodhio se?oro angržh ana v ljubljanski operi, je dobila ponudbe iz Basla v Švici, ven ar pa jo je za sedaj odklon'la.
Razstava madžarske Ukovne umetnosti, ki so jo nedavno pri.edili v Beogradu, je bila prenešena v Zagreb in bo otvorjena v Umetniškem paviljonu 1- junija. Na razstavi je zastopanih 26 slikarjev s 140 deli. Razstavo organizira grofica Eva Almassy-Teleki.
Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« bo uvrstilo v repartoar prihednje sezone, kakor poročajo »Novosti«, operno gledališče v Helsinkih »Suomalainen Ooppera).
Prvi finski roman v hrvatskem prevodu. »Savremena biblioteka« v Zagiebu je izdal prevod romana lanskega Nobelovega lavreata. vodilnega finskega pisatelja Frana Emila Sillanpaa »Silja«.
Bolgarski književni zgod°vinar Aleksander Filipov je umrl v starosti 45 let v Sofiji. Izdal je med drugim dela Boteva in Georgijeva in se je živahno udejstvoval tudi kot literarni kritik in prevajalec iz francoščine.
W A L L A C E B E E R Y
najboljši karakterni igralec filmskega platna nastopa kot lojalni in junaški predstavnik zakona v pretresljivi filmski drami
NEZNANI JUNAKI
PREMIERA DANES! Kino Sloga, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri.
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 16., 19. in 21. uri
Luise Rainer: DRAMATSKA ŠOLA
Prekrasen film o čarobnem snu neštetih lepih deklet, ki so trdno uver- tel. 22-21 jena, da so rojene za to, da postanejo slavne, oboževane filmske zvezdnice...
POSLEDNJI GANGSTER
NE ZAMUDITE
velikega senzacijskega filma
izredno napete vsebine in neprekosljive igre E. G. ROBINSONa. SAMO ŽE DANES. Ob 16., 19., in 21. uri. KINO MATICA, tel. 21-24
pokojni mož sta skromno živela in si prihranila nekaj denarja kar je moralo biti razbojnikoma dobro znano.
*	Mojster in pomočnik složno nad vajenca. Zagrebško sodišče preiskuje naslednjo zadevo, ki je zbudila v zagrebških krogih precej pozornosti. Krojaški mojster Mato Kolar in njegov pomočnik Martin Cani sta nekega jutra neusmiljeno pretepala svojega vajenca Radovana Ka-rabina. Prišla sta domov po prekrokani noči. Ker je vajenec spal ter jima ni odprl, sta ga neusmiljeno pretepla, ga podrla na tla. gazila po njem. nakar mu je pomočnik Cani še oestrigel lase, da bi ga osramotil. Mojster Kolar pravi, da je zvečer šel v gostilno, njegova žena pa s pomočnikom v kino. Ko je prišel o polnoči domov, je našel pred vrati ženo in pomočnika. ki takisto nista mogla v hišo. Zatorej so se podali v kavarno, kjer so sedeli do 6. zjutraj, nato pa so šibkega vajenca pretepli Vajenec, ki bi bil moral nato pospraviti delavnico, kamor sta ga zaklenila mojster in pomočnik, ie bil tako slab. da ni mogel delati. V strahu, da ga ne bi ponovno pretepala, je skočil skozi okno precej globoko na ulico, se pobral in šel na policijo prijavit mojstra in oomočnika.
*	Razkrinkana družba zagrebških izsiljevalcev je zdaj že vsa pod ključem. Poleg policijskega agenta Mirtiča in Dušana Teodoroviča so aretirali še njuna zaveznika Ivanuša in Križmana. Blaž Križman je policiji že dolgo znan kot nevaren pustolovec. Pri detektivu Milanu Mirtiču je policija napravila hišno preiskavo. Mirtič je imel elegantno stanovanje v Velikem dolu. Najzanimivejši del njegovega pohištva predstavlja knjižnica, ki je vredna 60.000 din. Policija ie ugotovila, da ie Mirtič vzdrževal dve svoji prijateljici, ki jima je plačeval mesečno po 1.000 din. Ker pa je bila njegova plača pri policiji komaj 1.400 din na mesec, si ie lahko predstavljati. da ie Mirtič bil pridno na delu z izsiljevanjem. Tudi prijave pričajo, da ie pogostokrat prirejal »hišne preiskave«, nakar se je dal podkupiti, da ni »zadeve« prijavil policiji. O Dušanu Teodoroviču, ki je bil svoj čas precejšen pustolovec, je ugotovila policija, da ie bil zadnjo dobo v popolni odvisnosti od agenta Mirtiča. ki je tudi njega izsiljeval.
*	Velik plen dveh vlomilcev sredi Beograda. V skrivnostnih okoliščinah ie bilo v sredo popoldne izvršeno sredi Beograda v Kondini ulici št 7. drzno razbojništvo. Dva neznanca sta vdrla v hišo upokojenega vseučiliškega profesorja dr. Vlade Radovanoviča tn odnesla okrog 400.000 din. Da bi preprečila priklicanje policije, sta razbojnika iztrgala iz zida telefonsko žico. Z razbojnikoma se ie spopadla služkinja Radula Tanackovičeva. ki sta io razbojnika pregovorila, naj ju pusti v hišo. Ko sta stopila v sobo in začela preiskovati omare, je služkinja začela braniti premoženje svojega gospodarja, nakar sta razbojnika planila nad njo in jo je eden izmed njiju udaril z likalnikom. da ie padla nezavestna. Ker ni bilo nikodar drugega v hiši. sta lahko razbojnika preiskala vse omare in sta odnesla med drugim 400.000 din. ki sta si jih bila zakonca Radovano-vič zadnji čas pripravila, da kupita hišo. Razbojnika sta pobegnila brez sledu. Vlom sta odkrila zakonca Radovanovič, ko sta prišla ob 17. s sprehoda domov.
*	Tragična smrt obalnega deiavc3*. V splitskem pristanišču se je primerila v sredo dopoldne huda nesreča, pri kateri je umrl grozne smrti obalni delavec Franjo Benikeli. Potopil se je v morje, da bi rešil dve vreči pšenice, ki sta padli z motornega dvigala parnika »Causi«. Že je dosegel obe vreči in ju pripel ob vrv dvigala. Ko pa se je dvignil, je udaril z glavo ob rob ladje. Udarec je bil smrtonosen. Šele čez nekaj ur je neki potapljač privlekel na dan truplo ponesrečenega delav-
ca.
Iz
u— Razstava velikih slik ?z slovenske
zgodovine, ki jih je naslikal akad. slikar Gojmir Anton Kos, bo odprta jutri, v soboto. 1. junija, ob 11.45. Te monumental-ne slike so zbudile že v slikarjevem ateljeju izredno zanimanje, še bolj bodo prišle do veljave v Jakopičevem paviljonu, ki nam bo nudil zaradi velike obsežnosti slik povsem novo lice.
u— Učenci klasične gimnazije v drami. Drevi ob 20. boco nastopili višješolci klasične gimnazije v Ljubljani, predvsem letošnji maturanti, v dramskem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Režijo je prevzel g. Milan Skrbinšek, kar je do-voljno jamstvo, da bo igra nad povprečnim nivojem šolskih prireditev. Starši, podprite idealno stremljenje mladine. Eventualni čisti dohodek je namenjen maturantskemu podpornemu skladu. Vstopnice se dobe v naprej v opernem gledališču, pol ure pred piedstavo pa v drami.
u— Več pozornosti otrokom! Na kirurški oddelek so pripeljali 61etnega Janeza Ocvirka, sina poljskega delavca iz Gradišča pri šmartnu v kamniški okolici. Doma je po neprevidnosti vtaknil roko v mlin, da mu je je pokvečilo za vse življenje.
u— Izlet društva »Pravnika«. Vse dru-štvenike. ki se udeleže nedeljskega izleta na Bled. opozarjamo, da bo odhcd iz Ljubljane z viakom ob 7. uri zjutraj. Od Žirovnice krenemo na Vrbo k Prešernovi domačiji in od tam na Bled, kjer se poklonimo na grobu enega izmed društvenih ustanoviteljev, dvornega svetnika Ferjančiča Obed bo ob pol 14. uri v hotelu »Petran«. Odbor.
u— »Letalski napad... Varujmo se!« je naslov belordeče brošure, ki jo je sestavil gasilski inšpektor in banovinski inštruktor za obrambo pred letalskimi napadi ing. Franc Dolenc in io je sedaj do nalogu mestnega zaščitnega urada izdal
mestni tiskovni referat. Tudi najpreprostejšemu človeku razumljivo besedilo brošure je po zgledu katekizmov sestavljeno iz vprašanj in odgovorov, da bo prav vsakdo lahko poučen splošno o pasivni zaščiti. o razstrelnih in vžigalnih bombah, o bojnih strupih in plinih, o organizaciji pasivne zaščite, o samopomoči, o pripravi podstrešij in ureditvi drugih prostorov, zlasti pa o zakloniščih, nadalje o postopku pri izbruhu požara, o ob i a vi letalskega napada in konca nevarnosti, o izselitvi prebivalstva ter o varstvu otrok, predvsem pa je važen splošni opomin, naj ohranimo mirno kri in zaupamo v zmago. Mestni zaščitni urad bo to preootreb-no brošuro razdeljeval popolnoma brezplačno. Zato so vabljeni vsi hišni posestniki in vsi obvezniki pasivne zaščite, torej vsi prebivalci, stari nad 17 let in vpisani v poseben občinski spisek, če niso že vojaški obvezniki, ter sploh vsi obvezniki pomožne vojske, nai pridejo po to poučno knjižico v pisarno zaščitnega urada, soba št. 43 v I. nadstropju desne hiše magistrata na Mestnem trgu. kjer ie spodaj prodajalna mestne elektrarne. Knjižica ie torej popolnoma brezplačna in zato vabimo vse občane, nai pridejo ponio ter jo večkrat res pazljivo prečitajo, da bodo popolnoma poučeni o vsem najpotrebnejšem, kako se obvarujemo hudih posledic letalskih napadov. Brošurica v barvi belorde-če zastave, kakršna naznania letalski napad, nai pa ne plaši prebivalstva, saj se moramo o pravem času in dosti zgodaj vsega priučiti in navaditi, kar nas bo obvarovalo pred težkimi posledicami letalskih napadov, čeprav se nam jih sedaj še ni treba bati zaradi modrosti krmarjev naše zunanje politike.
u— Graje vredna brezobzirnost. Obsojanja vreden primer pomanjkanja srčne kulture je bil te dni prijavljen upravi policije. Dne 27. t. m. se je zgodila na šmar-tinski cesti blizu tovarne kleja huda nesreča na cesti. Pod kolesa 3.000 kg težkega, z lesom naloženega tovornega voza je padla 31etna Pavla Dimnikova tako nesrečno, da je desno kolo zvrhanega voza otroku skoraj docela strlo in zmečkalo roko in so ji jo morali potlej v bolnici amputirati visoko nad komolcem. Prvo pomoč je nudil ponesrečenemu otroku dr. R.us, ki se je takrat slučajno mudil v bližnji tovarni. Vzel ga je v svoj avto ter nemudoma odpeljal v bolnico, še pred dr. Rusom pa je takoj po nesreči vozil iz Jarš proti mestu s svojim avtomobilom Angel černe, 271etni akademik iz Vižmarij 105. Ob ponesrečenem otroku zbrani ljudje so avto ustavili in černeta prosili, naj odpelje ranjenega otroka v bolnico, černe pa je prevoz kratko in malo odklonil in odpeljal naprej, kar je pri navzočih zbudilo upravičeno zgražanje.
u— Dve leti je skrival svoje ime. Dne 17. maja je nekdo vlomil v skladišče Franca Repšeta v Metelkovi ulici. Vlomilec je najbrž iskal denarja, saj je vdrl v pisalno mizo pisarne, kjer pa na srečo prav tisto noč ni bilo nobene gotovine razen bornih 2.50 din. Ta malenkost in žepna električna svetilka je bila njegov edini plen. Dne 29. maja so storilca izsledili in privedli na policijo kjer se je predstavil kot Mirko Pod-bevšek, kar pa ni mogel dokazati z nobenim dokumentom. Pogledali so v policijske anale. Res. Mirko Podbevšek je bil že lani mesca aprila aretiran zaradi tatvine starega železa in so ga pozneje zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Na videz je bila torej stvar njegovega porekla čisto v redu, vendar je policija vseeno vprašala njegovo rojstno občino, kako in kaj. In včeraj je prišel presenetljiv odgovor. Da Podbevšek sploh ni Podbevšek, marveč se piše Trdin, ki je bil že trikrat kaznovan, za katerim je že davno izdalo tiralico ljubljansko okrožno sodišče zaradi tatvine, išče pa ga tudi žandarmerijska postaja v Domžalah. Trdin je torej z napačno navedbo imena že drugič utajil kar tri prestane kazni in jih je zdaj vseh skupaj pet. Koristila pa mu je prevara seveda tudi pri izbegovanju pred kazenskim pregonom. Trdin je nezakonski sin in si je vzel lažno ime po imenu svoje matere, ko se je pred davnimi leti poročila. Na vprašanje, zakaj je skrival svoje pravo ime, odgovarja Trdin: »Delodajalec me ni hotel sprejeti v službo samo zaradi mojega imena, kajti moji predniki so bili na slabem glasu. Pa sem si izmislil drugo.« Kakor da on sam, ne bi bil na slabem glasu in bi mu bila pri srcu čast rodu! Nadaljna poglavja te zgodbice se bodo odigrala pred sodiščem.
n— ZaSačeria vlomilca. Ko je v sredo zvečer rejonski stražnik na službenem obhodu prečkal Vodnikov trg, je opazil pred stojnico trgovine s čevlji Franca Srečnika dve sumljivi moški postavi, ki sta se sklanjali okrog nekakšnega kovčega. Bila sta vlomilca, ki sta pravkar iz kovčega jemala pare čevljev. Presenetil ju je in jima napovedal aretacijo, toda enemu se je posrečilo zbežati proti Ljubljanici, dočim je ostal v stražnikovih rokah 22 let stari delavec Ibrahim Pašič, doma z juga. Pri aretiranem so našli še steklenico likerja, lep kos slanine in abonentski prtič z obročem, kar je bilo vse skupaj ukradeno v neki gostilni. Vlomilca sta odstranila ključavnico na stojnici s pomočjo odlomlj enega toporišča metle, dvignila pokrov s kovčega in bi odnesla lahko lepo število čevljev, saj sta jih nekaj že položila v pripravljeno košaro. Aretirani Ibrahim se zagovarja s popolno pijanostjo, češ, da ga je tovariš opil, pokradel v neki gostilni zgoraj omenjene reči ter ga navsezadnje, ko mu je alkohol vzel že sleherno razsodnost in voljo, nagovoril k vlomu. Delal sem čisto pod oblastjo njegove volje in se ničesar ne spominjam, se zdaj opravičuje, kar mu pa seveda ne bo dosti pomagalo pod težo neizpodbitnih dokazov.
Iz Celja
e— šahovski brzi turnir. Celjski šahov ski klub je odigTal v sredo zvečer brzi turnir za prvenstvo v mescu maju. Prvenstvo si je priboril inž. Srečko Sajovic zli točkami izmed 14 dosegljivih, drugo mesto pa Franc Detiček z 8 točkami in pol. Turniju je prisostvovalo mnogo prijateljev šaha.
e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v četrtek 6. junija ob 16.17 v Žalcu.
e— Poučen avtobusni izlet k zgodovinskim in umetniškim znamenitostim šmar-skega okraja — v Planino, Zagorje, Pil-štanj, Podčetrtek, Olimje, Lemberg, Sladko goro, Šmarje in k Sv. Roku — priredi Tujskoprometno društvo v Šmarju v nedeljo 9. junija iz Celja. Priglase sprejema drogerija »Sanitas«.
SLIKAR IN PLESKAR NOVAK IGNAC Kralja Petra cesta 22, Celje, se vljudno p ri poroča!
e— Dijaki klasične gimnazije iz Ljubljane bodo v soboto 1. junija ob 20. gostovali v mestnem gledališču s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. Vstopnice kupite v Slomškovi tiskovni zadrugi! — Podprimo idealna stremljenja naših mladih z obilno udeležbo!
e— Sprememba posesti. Gosp. Anton Robek in njegova soproga Ana sta prodala svojo hišo na Kralja Petra cesti, v kateri je znana restavracija »Branibor«, Kmetijski družbi in kupila vilo St. Geor-ge v Aškerčevi ulici, last pisatelja in generalnega konzula v p. dr. Antona Nova-čana, za 465.000 din.
e— Neznan utopljenec. V torek je Savinja pod Rimskimi toplicami naplavila truplo neznanega, 40 do 45 let starega preprosto oblečenega mctškega.. Truplo, na katerem ni nikakih poškodb, je ležalo oči-vidno že kakih 14 dni v vodi.
e— Razburljiv dogodek pri T>r«ml.jah. V nedeljo je 23-letn: posestnikov sin Franc Križnik v La^ah pri Dramljah zasačil 36-letnega posestnikovega sina Franca Jagra iz iste vaisi pri tatvini. Jager pa se je postavil v bran in je udaril Križnika s sekiro po glavi in ga močno poškodoval. Jager je nato odšel domov. Kmalu so se zbrali fantje in krenili na Jagrov dom, da bi Jagra prijeli. Jager se je fantom v svoji sobi postavil v bran, nakar so fantje navalili nanj s koli in ga poškodovali po glavi. Jagra so morali zaenkrat oddati v bolnišnico.
e— žrtev napadalca. Ko se je vračal 26-letni zidar Rajko Gačnik s Hudinje pri Vitanju domov, ga je napadel neki moški s Pake pri Vitanju ter ga z udarci z mo-tiko močno poškodoval po levem zapestju in levem podlaktu. Gačnik se zdravi v celjiski bolnišnici.
e — Ribarsko društvo Celje bo imelo dne 4. junija 1940 ob 19.30 v gostilniških prostorih g. Ferda Bergerja, Gosposka ul. |4 svoj redni letni občni zbor. (—)
Iz Maribora
a — Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije so vse prireditve otroških dni v Mariboru, ki jih prireja tukajšnji krajevni odbor Jugoslov. unije za zaščito
otrok. Danes popoldne je v Narodnem gledališču brezplačna predstava »Trnjul-čice« za revne otroke mariborskih ljudskih in meščanskih šol. Drevi bo v gledališču slavnostna akademija z nagovorom, reci-citacijskimi, pevskimi in godbenimi točkami.
a— Ob 201etnici H. Schreinerjeve smrti.
V okvira občnega zbora Pedagoške centrale v nedeljo ob 10. v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole bo predaval prof. Gustav šilih o našem znamenitem pedagogu Hinku Schreinerju.
a— Lep uspeh Verdijeve opere. Pred-snočnjim je bila v polno zasedenem gledališču premiera Verdijeve opere »Ples v maskah« v režiji V. Skrbinška in pod glasbenim vodstvom kapelnika L. Herao-ga. V vlogi Amalije je gostovaJa gdč. Vera Majdičeva, ki je prejela v znak priznanja številne šopke. Bil je lep umetniški večer, hvaležno občinstvo ni štedilo s priznanjem sodelujočim.
a— Lepa kulturna bilanca. Ljudska univerza je imela občni zbor. Klena poročila so podali predsednik inž. Kukovec, tajnik prof. Stupan. blagajnik Ivan Matelič in dr. L. Poljanec za nadzorni odbor. Ljudska univerza je navzlic težkim časom smotrno služila svojemu kulturnemu poslanstvu. Prireditev je bilo 41. med temi 37 predavanj, ki so bila zamišljena v dveh ciklih. Razen tega so bila tudi aktualna predavanja o socialnih, gospodarskih in političnih vprašanjih, ki pretresajo našo dobo. Predavanja ie poslušalo skupno 5562 oseb. tako da pride na predavanje povprečno 135 poslušalcev. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika inž. Kukovec, ki je sicer uslužben izven Maribora. ki pa še zmerom daje koristne pobude glede vodstva Ljudske univerze. Sestava upravnega odbora je ostala v glavnem neizpremenjena. Le na mesto dr. Tr-stenjaka pride v odbor dr. J. Aleksič. namesto pokojnega dr. Travneria. čigar spomin ie občni zbor plemenito počastil, pa predsednik Umetniškega kluba dr. Šnu-derl.
a — Trije baletni večeri v mariborskem
gledališču. Baletni ansambl ljubljanske opere, ki šteje 15 oseb, priredi v nedeljo, ponedeljek in torek v mariborskem gledališču pod vodstvom baletnega mojstra inž. Golovina in kapelnika A. Neffata tri plesne večere z zelo bogatim in zanimivim sporedom. Sodeluje ves mariborski gledališki orkester.
a — Polkovnikova žena povožena. Prt Treh ribnikih je brezobziren kolesar povozil ženo upokojenega polkovnika g. Pajt-lerja. Stara gospa je obležala nezavestna. Ima poškodbe na nogah, rokah in glavi. Prepeljali so jo v dr. Cerničev sanatorij.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sok<>lskem domu bo
predivajal danes in jutri, obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 nadvse zanimiv in zabaven film »Cigančica*. Div-ni plesi, prekrasne pesmi, virtuozna godba. Predigra: tednik Univerzum. (—)
Iz škofje Loke
šl— Brata KoKalja zadnja pot. V torek popoldne smo spremljali na poslednje domovanje vrlega člana škofjeloškega Sokola brata Franceta Kokalja, ki nas je zapustil v 32 letu starosti. Veliki žalni sprevod je bil najlepši dokaz, kako zelo smo ga cenili. Sokol je poklonil vnetemu sodelavcu
venec iz zelenja in rdečih nageljnov. Posebno odposlanstvo škofjeloških Sokolov je prispelo v krojih in s praporom, ostali bratje in sestre pa so se uvrstili v sprevod v civilu z znaki. Pogrebne molitve je opravil mestni župnik g. Jernej Podbevšek ob asistenci gg. Juvana in Goloba, pri odprtem grobu pa se je starosta Sokola br. Rudolf Horvat poslovil od brata Kokalja, idealista in nacionalista, ki je moral pasti
v zornih letih življenja, hkratu pa mu je i slovanje z angleškim funtom na 15 odnos- 1 izrekel sokolsko zahvalo za vse. kar je sto- . no 30 dni dejansko pričelo te dni.	1
ril lepega in dobrega pri društvu. Trikrat	.	_r _ ,
se je sklonu prapor nad odprtim grobom in - ~ Nove delniške družbe. V Beogradu je
pevski zbor je intoniral Pavčičevo narodno
nagrobnico »Pomladi vse se veseli«. Zemlja je sprejela v svoje okrilje telesne ostanke sokolskega brata, ki nam bo ostal v trajnem spominu.
S0sp0darst¥0
Vedno slabše plačevanje kmečkih dolgov
Že lani smo na tem mestu ponovno ugotovili, da občutno nazadujejo zneski vplačil kmečkih dolžnikov za dolgove, ki so jih denarni zavodi odstopili Privilegirani agrarni banki. V prvem letu izvajanja uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, to je v letu 1937.. so kmečki dolžniki plačali 144 milijonov din; naslednje leto so znašala vplačila 130 milijonov, lani pa so že padla na 73 milijonov. Čeprav bi bilo glede na znatno zboljšanje cen kmetijskim proizvodom in ugodnejše stanje kmetovalcev zlasti v žitorodnih predelih naše države pričakovati, da bodo kmetje bolj redno plačevali svoje obveznosti, kažejo vsi znaki, da plačevanje anuitet vedno boli zastaja.
Po podatkih, ki jih prav kar objavlja Privilegirana agrarna banka, so kmečki dolžniki v prvih treh mesecih letošnjega leta plačali vsega le 15.2 milijona din. Sorazmerno največ so vplačali kmečki dolžniki na področju ljubljanske podružnice, najslabša pa so plačila na področju zagrebške in sarajevske podružnice. V prvih treh mesecih so znašala plačila kmečkih dolžnikov na področju centrale v Beogradu 8.51 milijona din, na področju ljubljanske podružnice 5.06 milijona din, na področju zagrebške podružnice 1.10 milijona din in na področju sarajevske podružnice 0.53 milijona din.
Če primerjamo gornje številke z ustre-zajočimi številkami za predlansko leto. ko so bila plačila še kolikor toliko normalna, vidimo, da je rezultat porazen. V prvem četrtletju pred dvema letoma, ko so kmetje svoie pridelke prodajali po mnogo nižjih cenah kakor danes, so znašala vsa plačila kmečkih dolgov 36.6 milijona din. letos pa le 15.2 miliiona din.
Na področju ljubljanske podružnice 90 kmečki dolžniki pred dvema letoma Plačali v Prvem četrtletju 8.9 milijona din, letos pa 5.06 milijona din in so bila toraj letos plačila za 43°/o manjša nego pred dvema letoma.
Na področju beograjske centrale so v primeru s prvim četrtletiem 1938. plačila nazadovala od 19.0 na 8.5 miliiona din, torej za 55%. na področju sarajevske podružnice od 2.6 na 0.53 milijona din. ..to je za 83% in na področju zagrebške podružnice od 6.1 na 1.1 milijona din t. i. za 82%>. Nazadovanje na področju centrale in posameznih podružnic nam kaže_ da so najbolj zaostali s svojimi plačili kmečki dolžniki s področja zagrebške in sarajevske podružnice, najmanj Pa dolžniki ljubljanske podružnice.
Nazadovanje plačil kmečkih dolžnikov je, kakor znano, v pretežni meri posledica lanske propagande za odpis teh dolgov in nekih izjav, da bo vprašanje likvidacije kmečkih dolgov revidirano odnosno, da bodo dolgovi deloma odpisani. Sicer je kmalu potem izšel uradni poziv kmetom, da morajo v polnem obsegu plačevati svoje obveznosti. Čim se je seveda pojavilo upanje na olajšave in odpise, ni bilo pričakovati, da bi plačila dotekala v prejšnjem obsegu. Toda sedanje stanje se trajno ne da držati, ker bodo vedno bolj naraščali zaostanki. Če obstoji namera, da se uredba o likvidaciji kmečkih dolgov revidira in da se izvede delni odpis, potem naj se to izvrši čim prej, da se položaj razjasni. Slovenski kmetje, ki še najbolj redno plačujejo te obveznosti, so na lem posebno interesirani. Upravičena je namreč bojazen, da bomo Slovenci, ki vedno najbolj redno plačujemo svoje obveznosti državi zaradi tega še prikrajšani, kakor se je to že ponovno zgodilo o priliki drugih odpisov, kakor na primer cb priliki davčnih odpisov. V zadnjem desetletju so ponovno izšle uredbe, ki so omogočale odpis starih davčnih zaostankov. Pri tem smo morali vedno ugotoviti, da je takih zaostankov v Sloveniji zelo malo. Tudi pri drugih fiskalnih odpisih se vedno dogaja, da se onemu, ki je svoje obveznosti poravnal. plačani znesek ne povrne, odpiše se pa onemu, ki svoje obveznosti ni izpolnil. Tak način odpisovanja se nikakor ne sme ponoviti pri kmečkih dolgovih, kajti kdo naj potem še v redu plačuje svoje obveznosti nasproti državi in državnim ustanovam, če mora pozneje ugotoviti, da se nerednemu plačniku dolg odpiše. Kakor pri davčnih dajatvah, tako moramo tudi glede izterjavanja kmečkih dolgov zahtevati. da se to izterjavanje povsod v državi vrši z enako strogostjo in da se predpisi povsod enako izvajajo.
Iz statistike, ki jo objavlja Privilegirana agrar, banka, posnemamo, da je banka doslej izplačevala denarnim zavodom na račun anuitete za že prevzete kmečke dolgove vsega 252.9 milijona din, in sicer denarnim zavodom na področju centrale 116.1 milijona din. denarnim zavodom na področju zagrebške podružnice 52.8 milijona din, na področju ljubljanske podružnice 660 milijona din in na področju sarajevske podružnice 32.4 milijona din. Vrhu tega so dobili denarni zavodi za nominalnih 382.6 miliiona din 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov.
Naia trgovinska bilanca v prvih štirih mescih letošnjega leta
Pred dnevi smo prinesli podatke o naši zunanji trgovini v prvem četrtletju letošnjega leta v primeru z istim razdobjem lanskega leta. Sedaj objavlja carinski oddelek finančnega ministrstva tudi podatke o naši zunanji trgovini v aprilu. V tem mescu se je naš izvoz nadalje ugodno razvijal in je dosegel vrednost 693.3 milijona din, to je za 260 milijonov din ali za 60% več nego v istem mescu lanskega leta. Seveda pa je upoštevati, da so od lanskega leta narasle cene. Po količini je bil naš izvoz v aprilu večji le za 43.734 ton ali za 13.1%.
Glede na težavno oskrbo našega gospodarstva z inozemskimi surovinami in pol-fabrikati pa je značilno, da se je že v marcu, zlasti pa v aprilu povečal tudi naš uvoz, kar pa je seveda tudi deloma pripisati višjim cenam. Uvoz je v aprilu znašal 641.8 milijoija din in je bil pri tem za 223 milijonov din ali za 53.3% večji nego lani. Po količini pa znaša povečanje 44.7%. Gibanje našega izvoza v prvih štirih mescih letošnjega leta je bilo naslednje (v milijonih din).
izvoz 624.0
627.2 596.7
893.3
januar 1940 februar 1940 marc 1940 april 1940
uvoz 478.3 430.0 504.2 641.8
razlika + 145.7 + 197.2 + 92.5 + 51.5
jan.-april 1940 2541.2 2054.3 +486.9 « « 1939 1514.8 1675.4 —160.6 « « 1938 1569.5 1743.8 —174.3 « « 1937 1903.4 1568.8 +334.6 V prvih štirih mescih letošnjega leta je naš izvoz po vrednosti dosegel 2541.2 milijona din in je bil pri tem za 1026.4 milijona din ali za 67.8 odstotka večji nego v istem razdobju lanskega leta. Po količini pa se je izvoz povečal v primeri z lanskim letom povečal le za 20.9%.
Naš uvoz pa je v prvih štirih mescih letošnjega leta dosegel vrednost 2054.S milijona din to je za 378.9 milijona din ali za 22.6% več nego lani. Po količini znaša letošnje povečanje uvoza v primeri z istim razdobjem lanskega leta le 2.8%.
Naša trgovinska bilanca je bila v vseh štirih mescih letošnjega leta aktivna, med tem ko smo bili lani aktivni le v aprilu. Izvozni presežek pa je zaradi povečanega uvoza v marcu in aprilu nekoliko nazadoval, ter je znašal v samem aprilu 51 milijonov din (lani 14.5). Za vse štiri mesce pa t. L pa znaša izvozni presežek 48 milijonov din. V istem razdobju prejšnjih dveh let je bila naša trgovinska bilanca pasivna, v letu 1937 ki je bilo zelo ugodno za naš izvoz, pa smo bili aktivni za 335 milijonov din.
Rudarska družba v Mežici bo zgradila moderno elektrarno
Tvrdka The Central European Mineš Limited, ki izkorišča rudnik svinčene rude v Mežici bo na Mežici zgradila hidrocen-tralo, ki bo zgrajena na najmodernejši način. Da doseže večji vodni padec in da se zmanjšajo gradbeni stroški za vodno napravo, bo sama centrala zgrajena pod zemljo. Betonski jez bo zgrajen nad obstoječo elektrarno Hobel v črni. Voda se bo dovajala po podzemnem tlačnem rovu in tlačni cevi do podzemne hidrocentrale, odtod pa se bo voda odvajala v Mežo po že obstoječem rudniškem Glančnikovem rovu. Dolžina dovodnega in odvodnega jarka bo znašala 6.75 km. Centrala bo zgrajena za največjo izrabo vode 4 kbm na sekundo, pri čemer bo glede na padec 60.3 m izkoriščenih bruto 3216 konjskih sil in neto 2700 ks. Najmanjša količina izrabljene vode pa je preračunana na 0.66 kbm na sekundo pri čemer bo glede na padec 62.8 m izkoriščenih bruto 552, neto pa 441 ks. Predvidena je postavitev treh turbin. Električni tok se bo porabil za pogon črpalk v jamah ter za pogon drugih strojev in naprav rudniškega podjetja. Namen gradnje pa je tudi zmanjšati pronicanje vode iz struge Meže v rudniške jame. Zaradi zajetja vode reke Meže nad obstoječo elektrarno Hobel, bo tej elektrarni onemogočeno obratovanje. V rabi vode pa bosta omejeni tudi vodni napravi grofa Thurn Valsassina v Mušeniku in v žerjavu, ki bosta obratovali le ob višji vodi. Glede na vlogo rudniške družbe za podelitev dovoljenja za izkoriščanje vodne sile in gradnjo elektrarne poziva banska uprava v smislu zakona o izkoriščanju vodnih sil državne
in banovinske ustanove, občine, vodne in druge pridobitne zadruge kakor tudi zasebnike. da v dveh mescih predlože svoje morebitne prošnje za podelitev enakega dovoljenja za to vodno silo s predpisanimi prilogami ali pa da stavijo svoje zahteve in pripombe glede uporabe te vode.
Gospodarske vesti
= Spremembe pravilnika za izvajanje uredbe o načinu odmere piidobnine in družbenega davka zavezancem, ki poslujejo na področju banovine Hrvatske in na ostalem področju države, o katerih smo že včeraj poročali, so že objavljene v »Službenih novinah« od 29. maja. V smislu spremenjenega besedila čl 1. tega pravilnika je pogoj za posebno obdavčenje na enem in drugem področju, da davčni zavezanec posluje na drugem področju preko podružnice, sikladišča. stalnih zastopnikov ali pa preko potujočih agentov, ki pretežno žive na tem področju. Temu členu je dodan še nov odstavek, lri se glasi: Če pa ima podjetje samo glavni obrat ali glavni obrat in vzporedne obrate odnosno zastopstvo na enem področju in iz teh obratov prodaja lastno ali tuje blago v drugo področje na osnovi neposrednih naročil ali naročil zbranih preko od časa do časa poslanih potujočih agentov, tedaj zaradi take prodaje ni podvrženo plačilu pridobnine ali družbenega davka na tem drugem področju.
= Terminsko poslovanje z angleškim funtom. Kakor smo že poročali, je devizni odbor pri Narodni banki sklenil, da se dovoli terminsko poslovanje z angleškim funtom na domačih borzah. Devizna direkcija Narodne banke je sedaj izdelala potrebna navodila in se bo terminsko po-
bila ustanovljena delniška družba »Royal«, ki bo zgradila v bližini Beograda veliko novo predilnico. Kakor nam poročajo, je družbo ustanovila skupina mariborskih in dustrijcev skupaj z nekaterimi beograjskimi industrijci. — Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister odobril ustanovitev delniške družbe pod imenom »Jugoslovensko Lorenz-Mix in Genest d. d. s sedežem v Beogradu in z glavnico 1 milijona din. — Družba bo dejansko zastopala nemški koncem telefonskega in telegrafskega ter ostalega električnega materijala Lorenz-Mix in Genest. Ta koncem je v tesnih poslovnih stikih z newyorško družbo Standard Electric, zato je doslej njene interese v Jugoslaviji zastopala družba Ju-goslovenski Standard Electric Companv. Odslej pa bo nemški koncem zastopan v v Jugoslaviji po posebni delniški družbi.
= Gospodarska sloga je dobila od PAB posojilo 20 milijonov din. Iz Beograda poročajo, da je upravni odbor Privilegirane agrarne banke odobril Gospodarski slogi kredit v višini 20 milijonov din za financiranje izvoza živine. Gospodarska sloga namerava povečati svoje izvozne posle zlasti sedaj, ko je za 3 leta vzela v zakup Predovičevo veliko izvozno klavnico v Vr-bovcu pri Zagrebu skupaj s tamošnjim zavodom za izdelovanje serumov za cepljenje živine.
= Občutno znižanje dividende družbe za sueški prekop. Družba za sueški prekop je sklenila občutno znižati dividendo. in sicer od lanskih 812 na 493 frankov na delni co. Promet skozi sueški prekop je od pri-četka vojne v Evropi hudo nazadoval. Sedaj vozijo skozi kanal v glavnem le italijanske in grške ladje. Navzlic povišanju pristojbin so dohodki v preteklem poslovnem letu, ki odpade po večini še na dobo pred vojno, nazadovali na 8 milijonov funtov nasproti 9.7 milijona funtov v prejšnjem letu. V letošnjem letu pa so dohodki še bolj padli.
= Licitacije. Dne 5. junija bo uprava vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu sklepala pismeno pogodbo za dobavo platna, flanele in preprog ter kremenčaste in magnezitne opeke, dne 7. junija bo iicita-cija za dobavo trakov iz sukanca in Ianenega sedlarskega sukanca, 8. junija za dobavo magnezije, antracitnega premoga, špecijalne jeklene žice, anod iz nikelina ter raznih brusil. 10. junija za dobavo raznega električnega materiala in jeklenih trakov za zaboje, 11. junija za dobavo rajnih delov za električno centralo, 14. junija za dobavo lesnega olja; 19. junija bo pismena licitacija za dobavo kaustič-ne in kalcinirane sode in 20. pa za dobavo 45.900 kg -epičnega olja.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 31. maja ponudbe za dobavo 120. ton negaše-nega apna, ograjnih štaket ter gozdnih drogov. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 7. junija ponudbe za dobavo železnih vijakov in matic, akumu-latornih baterij, žveplene kisline, kalijevega lužila ter raznega elektrotehničnega materiala. Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo pribora za varilce ter portlandske ga cementa. Direkcija drž. rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 11. junija ponudbe za dobavo dinamo žice. štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo traktorja.
= Licitacije. Dne 5. junija bo priupra vi 3. odd. Zavoda za izdelavo vojne opreme v Zagrebu licitacija za prodajo odpadkov. Komanda rečne flotilje v Novem Sa du ima dne 10 junija licitacijo za dobavo verig, sider, šlkopcev, koloturnikov 1 dr. Dne 11. junija bo pri centralni direk ciji rud. podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo špiralnh svedrov.
Borze
30 maja
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 28.90, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 28.75. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci nudila po 400 (v Beogradu je bil promet po 395). Do zaključka pa je prišlo ie v 7% Blairovem posojilu po 83 (v Beogradu po 84).
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 139.28
—	142.48, Pariz 78.48 — 80.78, New York 4425 — 4485, Curih 993.81 — 1003.81. Tečaji na svobodnem trgu: London 172.33 — 175.53, Pariz 97.16 — 99.46, New York 5480
—	5520, Curih 1228.10 — 1238.10. Curih. Beograd 10, Pariz 8.10, London
14.30, New York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockholm 106.25, Budimpešta 79, Atene 3, Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 400 bi.. 4% agrarne 48 — 50, 4%-severne agrarne 50.50 — 51.50, 6% begluške 65 bi., 6% dalm. agrarne 54 — 57. 6% šumske 55 bi., 7°/o invest. 95 bi., 7% Blair 83 — 85
(83),	8% Blair 94 bi.; delnice: PAB 175 den., Trboveljska 235 — 250, Gutman 58 bi., še-derana Osijek 215 den., Osiječka lijevaoni-ca 160 den., Oceania 600 den.. Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 394.50 — 395.50 (395), 4% agrarne 51 bi. (51), °/o severne agrarne 49 — 50.25, 6% begluške 63 — 65, 6% dalm. agrarne 55 — 55.50 (55 50 — 56), 7% Seligman 100 — 101. 7% Blair 83 den.
(84),	8% Blair 92.50 den., PAB 171.50 — 17S.
+
m.)
(30. t. baška
Blagovna tržišča
ŽITO
NovoSadska blagovna borza
Tendenca mirna. Pšenica; okolica Novi Sad 243 — 245; sremska 243
—	245; slav. 243 — 245; ban. 243 — 245; baška ladja Tisa 245 — 247. Rž: baška 208 — 210. Oves: sremski 200 — 202; slavonski 202 — 204. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 205 — 207.50. Koruza; baška 195 — 197; par. Indjija 194 — 196. Moka: baška in ban. »0g« in »Ogg« 360 — 370; »2« 340 — 350; »5« 32f — 330; »6« 300 — 310; »7« 270 — 280; »8« 175 — 180. Otrobi; baški in sremski 162.50
—	165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli. brez vreč 435 — 440,
SOKOL
Ljubljana-Moste ponovno
Sokol jujuDijaiia-jraosie ponovno ooo-
zarja vse članstvo in naraščaj, da predložijo društvene legitimacije v svrho uve-renja. Legitimacije, ki ne bodo uverjene ne do 15. junija, zgube veljavnost, tudi če je plačana članarina za letos. Kdor legitimacije še nima. nai si jo preskrbi do tega roka. Uradne ure so vsak delavnik od pol 20. do pol 21. ure v društveni sobL — Dne 2. junija se naše društvo udeleži jubilejnega nastopa Sokola III (Bežigrad) v krojih in s prapori. Zbor vsega članstva ob 14. uri na letnem telovadišču. — Dni 9. junija ima nastop sokolska četa v Dobti pri Domžalah. Tega nastopa se udeleže vsi naši kolesarji in kolesarke. Zbor na letnem telovadišču ob pol 14. uri. Isti dan ima društveni nastop tudi Sokol I. na Taboru. Vse članstvo vabimo, da se tega nastopa udeleži v civilu z znakom. Zdravo!
črnomeljski sokolski gledališki oder je nedavno uprizoril igro »Ljubezen sedemnajstletnega«. Igra je prav dobro delo. Smeh. solze, ljubezen, zlobo, pokvarjenost, dobroto in milino, vse obravnava obenem. Igralci m igralke so bili na višku, številno občinstvo je bilo zadovoljno. Jgro je naštudiral ma rljivi društveni prosvetar br. Miro Preselj, za kar mu gre vse priznanje. — Po dolgem času smo imeli priliko videti na odru tudi našo deco. Načelnica s. Burjeva nas je na Telovo presenetila z ljubko mladinsko igrico »čarobne gosli«. To pot jc nastopila na odru ženska in moška deca, ki je pokazala, da se zna na odru prav tako sukati kakor v telovadnici. Nekatere vloge, ki so izključno samo za starejše, so bile v rokah premladih dečkov in deklic, vendar to ni motilo poteka lepo podane predstave, čeprav se s. načelnica Burjeva, ki je mati številnih otrok, ne šteje med pedagoške kapacitete, je znala vse to lepo in skrbno pripraviti in deco držati v najlepši disciplini, če pomislimo, da je morala razen dnevnih naporov v telovadnici še po več tednov na odru držati na uzdah co 50 otrek. po več tednov šivati in skrbeti za garderobo, scenerijo in drugo, tedaj moramo priznati, da je to občudovanja vredna sokolska požrtvovalnost. Taka dela moreta brez slabe volje vršiti samo ljubezen do zadeve in ljubezen do mladine. Zato ne moremo razumeti, kako se je mogla najti oseba, ki ji ni bilo všeč, da se s. Burjeva v toliki meri žrtvuje za Sokola v Črnomlju. Vprašamo dotično osebo, ki je tudi članica Sokola, zakaj ono, ne prime za sokol-stko delo, posebno v današnjih časih, da bd s tem olajšala težavno breme sestri na-čelnici.
SoKoIsK' oder v Beltincih. 26. maja nam je odrski odsek Sokola iz Ljutomera nudil z dramo »Hasanaginico« pravi umetniški užitek. Gledalcev je bilo nad 400. Režiserka s. Mara Apihova je ponovno dokazala, da ni samo dovršena igralka, ampak tudi zelo zmožna režiserka. Kot taka se je poglobila v vse podrobnosti težke drame, preštudirala kulisarijo in kostume, sestavila balet, skratka, dala je na oder dobro dramo. Kot Hssanaginica nam je podala lik junakinje srbske narodne pesmi. Ihte-nje in solze v očeh mož, žena in otrok so dokazovali, da je s. Mara igrala tako popolno, da je publika vsak njen gib, vsako njeno besedo živo spremljala. Nič manj dovršen ni bil Hasanaga (br. Stopar Slavko). Njegovo duševno borbo je jasno prikazovala obrazna mimika in vsaka kretnja. Navdušenje se je stopnjevalo cd dejanja do dejanja. Srčkani so bili otroci Hasanaginičini, pa tudi vse ostale vloge so bile odigrane odlično. Ljutomerskemu Sokolu, ki ima v odrskem odseku take talente, prav iskreno čestitamo, želimo si še tako lepih gostovanj.
Zaradi spričevala v smrt
Novo mesto. 30. maia Pri posestniku in mesarju Josipu Go-letu v Grosupljem se je učil mesarske obrti 181etni Vinko Zupančič iz Novega mesta, po rodu iz Višnje gore. Učil se je polna štiri leta in i e po normalno dovršeni učni dobi s težavo pričakoval učnega spričevala Do tega pa žal ni mogel priti. Vse to je mladeniča, ki brez spričevala ni mogel dobiti pomočniške službe, močno potrlo. Prišel je v začetku meseca k očetu domov v Novo mesto, kjer ie posta i al čedalje boli zamišljen in otožen. V duševnem razkroju ie danes posegel v svoji sobi po samokresu in se tik postelje ustrelil v glavo. Zdravniško pomoč mu ie nudil takoj pozvani primarii dr. Červinka. ki ie pustil rajenca odpeljati v bolnišnico, kjer pa ie kmalu po prevozu umrl.
Brat je ustrelil brata
Novo mesto, 30. maja. V vasi Drenovcih pri Vinici sta živela na posestvu svoje matere vdove Marije Medvedove brata France in Jože, med katerima je vladala že dalje čas mržnja, ki je bila vzrok pogostih prepirov in spopadov. France, ki je bil star 25 let, je bil bolehen in slabotne narave, zaradi česar ni mogel opravljati vseh težkih del, ki bi jih moral po mnenju brata Jožeta, ki je zdrav in krepak. Jože je menil, da bi domačija brata Franceta z lahkoto pogrešala in da bi bilo najbolje, če bi se odstranil, ker je bil domu samo v breme. Zaradi tega je morala nesrečna mati često-krat posredovati pri prepirih. Tako je nastal med bratoma tudi danes prepir, ki se je žal tragično končal. Jože je v prepiru pograbil za samokres in ustrelil brata Franceta v desno stran prsi. Smrtno ranjenega so Franceta pripeljali v bolnišnico v Kandiji, kjer se bori s smrtjo.
19 tisočakov je ukradel na pošti v Hrastniku
Hrastnik, 30. maja Sinoči med 18. in 20. uro se je nekdo splazil v poštni urad na postaji v Hrastniku in ukradel iz poštne vreče 19.000 din. Tatvine je bil osumljen mlad meški. ki je stanoval zadnje dni v Hrastniku. V hiši, kjer je bival, sb našli na stranišču prazno poštno vrečo. Takoi po tatvini ie moški sinoči izginil. Varnostna oblastva so bila obveščena o tatvini in je bilo storjeno vse potrebno, da tatu čim prei izslede.
Kakor nam poročaio iz Liubliane. ie policija tam že danes aretirala 191etnega bivšega dnevničarja S. H., ki je nedavno še služboval v Medvodah, zdai pa se ie mudil v Hrastniku Pri njem so našli še vso ukradeno vsoto, da bo pošti v celoti povrnjena škoda. Fanta so izročili sodišču.
Tank gori
Pri Anversi je napravil neki fotograf posnetek tanka, ki je bil uničen v borbi in so
se iz njega vile goste štrene dima
Letala s sirenami in žvižgajoče bombe
živčna vojna tudi neposredno na fronti
Francoski in belgijski vojaki, ki so se udeležili silovitih bitk ob Mozi in ob Albertovem prekopu, pripovedujejo, da je sovražnik pri napadih na teh odsekih uporabljal v obilni meri dva nova izuma, ki sicer nista nevarna življenju vojakov, ki je pa njih učinek dobro preračunan ter kaže, do kakšnih podrobnosti se je sovražnik pripravil za težko odločilno borbo.
Kakor znano, so se Nemci v teh bojih obilno posluževali letal, ki so vsak napad učinkovito pripravila in podpirala. Veliko pa je bilo začudenje vojakov, ki so videli, da prva letala niso niti streljala, niti metala bomb. ampak so bila opremljena z močnimi sirenami, ki so proizvajale tako peklensko tuljenje, da vojaki niso čuli po-
velj svojih poveljnikov. To je bil tudi namen prvih letal. Naslednja so obstreljevala Francoze in Belgijce s strojnicami, obenem pa so metala posebne bombe, ki se niso razpočile, pač pa so ležeče na zemlji dajale od sebe strahovit žvižg, ki je za-glušil vsako človeško besedo in povzročil precej zmede. Nato je redno prišla tretja vrsta letal, ki je zavezniške okope obsula s točo pravih bomb. Vse to se je pri prvih napadih nekolikokrat ponovilo. Prvi dojem letalskih siren in žvižgajočih bomb je bil res silen, kasneje pa so se vojaki privadili nanje in Nemci jih niso več uporabljali. Ta vrsta orožja je osobito med civilnim prebivalstvom vzbujala strah in grozo ter obči preplah.
Konec dote — vse sfefero
K potresu v Peruju
Sok moderne vojne
O potresu, ki je pretekli petek divjal t Peruju in zlasti v njegovi prestolnici, poročajo, da je bil najhujši v zadnjih 40 letih. Prebivalstvo prestolnice Lime prenočuje delno še vedno po parkih in drevoredih, potresni sunki se še vedno ponavljajo, vse trgovine, kinematografi in gledališča so zaprti. Zveze z notranjostjo dežele pa so večinoma že obnovili.
Poleg Lime je posebno trpelo pristaniško mesto Callao, kjer je ostala cela komaj tretjina hiš. Pri pospravljanju zadevajo sedaj vedno znova na trupla. Podobno je v kopaliških krajih Chorrilosu in Barran-cu. Drugi kraji so manj trpeli, razen Mo-rea, kjer so cele vrste hiš v razvalinah. 2rtve pokopavajo na državne stroške. Po mnenju strokovnjakov je bila katastrofa posledica silnega morskega potresa zunaj perujskih obalnih voda. Tudi zadnji orkani v Valparaisu so bili v zvezi s tem morskim potresom.
Nenavaden sliseaj iz potresnega ozemlja
Edoardo Azocar je bil delavec v čilskem mestecu Chil-anu, ki ga je potres v lanskem januarju porušil do tal. Bil je poročen in je imel tri otroke, z njegovo družino pa je živela tudi njegova mati. Potres je uničil tudi njegovo hišico.
Azocar, ki ga tisti čas ni bilo doma, je našel pozneje pod ruševinami truplo svoje matere in ga pokopal. Zaman pa je iskal ženo in otroke. Ker se tudi po tednih nihče ni javil in ker je bilo mnogo trupel od potresa tako skaženih, da jih ni bilo mogoče spoznati, je domneval, da so žena in otroci med žrtvami potresa. Preselil se je daleč od Chillana, na skrajni južni konec čileja, v Magallanes. da bi ne mislil neprestano na veliko nesrečo, ki ga ie bila zadela.
Pred nekoliko tedni, 15 mesecev po katastrofi. pa je po naključju zvedel, da žena in otroci še živijo. Pri potresu so ostali
živi in so se mogli spraviti na varno. Pozneje so v Chillanu iskali svojega rednika m ker ga niso našli, so menili, da je mrtev. Preselili so se v Santiago. Tu so v tramvaju slučajno srečali nekega sorodnika, ki je vedel, kje Azocar živi. Azocarja so iz Magallanesa poklicali v Santiago, kjer je družina slavila veselo svidenje.
Brneča okna
V Ameriki so patentirali svojevrstno iznajdbo. Gre za pripravo, ki kaže, kdaj je treba okna zavoljo dežja zapreti. Pripravo predstavlja zvonec, ki je zvezan s snovjo, ki se v vlagi zelo raztegne, če postaviš aparat na okensko desko tako, da visi ta snov skozi okno, in če prične potem deževati, se snov raztegne ter sproži pero, ki spravi spet zvonilo v obrat.
Obraz sodobne vojne
Dve sHki iz velike bitke v Severni Franciji. Na levi: Ujeti Angleži, ki so po napornih marših in težkih bitkah kakor ubiti zaspali v zbirališču za potovanje v zaledje — Na desni: Registracija ujetnikov. Francoski vojaki nosijo puščice z imenom in podatki
na zapestju desne roke
Češe ne veš, zdaf izveš?
da je bil prvi ukrep belgijske vlade po kapitulaciji kralia Leopolda obvestilo guvernerja Belgijskega Konga, da se Belgija še nadalje nahaja v vojni z Nemčijo: da je v posebni misiji odpotoval v Litvo. Le tonsko in Estonijo general Loktio-nov. pomočnik komisarja sovjetske vojske;
da vozi Simplonski ekspres ne samo do Milana, ampak do Lausanne:
da je odkril Alfonso del Vale. ravnatelj Španskega geoloikega društva, ležišča železne rude v Španskem Maroku:
da ie dobilo prebivalstvo na Malti svoj poseben denar;
da so Angleži doslei internirali 11.000 tujcev, med njimi tudi 3500 žensk iz Avstrije in Nemčije;
da bo sir Stafford Cripps. sedanji odposlanec angleške vlade v Sovjetsko Unijo, verjetno imenovan za britskega poslanika v Moskvi.
S kodanjske ulice
Petrolej imenujejo z vso pravico »sok moderne vojne«. Naša slika prikazuje dva delavca v Ploestiju v trenutku, ko izmenjavata vrtalni sveder v petrolejskem vrelcu
»Rešite gospo!«
Nevarna pomota v Milanu
Neprijeten doživljaj je imel v Milanu in-kasant neke zavarovalnice, ki je obiskal neko go. Bettino P. Gospa je ležala bolna v postelji, služkinja pa je bila za trenutek odšla na dvorišče ter je pustila vrata odprta.
Tako je mogel mladi mož vstopiti. Gospa, ki ga je poznala, pa ga je poklicala v sobo in ga prosila, naj ji da z mize ročno torbico z denarjem, da bi mu plačala zapadlo premijo. Med tem se je služkinja spomnila, da je bila vrata pustila odprta. Hitro je stekla po stopnicah in se je smrtno prestrašila, ko je skozi na pol odprta vrata spalnice opazila, da je tuj moški jemal
bolni gospe bankovce iz rok. S krikom »Rešite gospo!« je stekla spet na dvorišče, kajti menila je, da je tujec gospo napadel.
Takoj so se zbrali sosedje in preden je mogla bolnica spregovoriti besedico, so se vrgli na tujca, ga pobili na tla, strašno pretepli, potem so ga zvlekli iz stanovanja, zvezali s trdno vrvjo in ga odvlekli na policijo. šele tam se je pojasnilo, da so tako grdo ravnali, ne z razbojnikom, temveč z dostojnim, mladim moškim. Nesrečneža so morali s precejšnjimi poškodbami odpeljati v bolnišnico in je samo upati, da je bil zoper takšne nezgode zavarovan.
Kapetan von Rintelen
Iz angleških Časopisov posnemamo, da je britanska vlada poslala v koncentracijsko taborišče znanega kapetana von Rin-telena, dasi je ogorčen ir zaprisežen nasprotnik današnjega režima v Nemčiji. Londonska vlada je po vsej priliki imela dovolj razloga za ta ukrep, na vsak način pa je preteklost imenovanega kapetana taka, da mož ne zasluži posebnega zaupanja.
Rintelen je bil med svetovno vojno agent nemške obveščevalne službe. Po vojni j3 napisal knjigo o svojih doživljajih. I ni vi jo predavanja o svojem delovanju in si sruii nadel naslov »dovršenega tajrega a.r,cnLa«. Avgusta meseca 1914 je odpotoval na krovu nekega nizozemskega pa.-n.ika v Ameriko. Mislil je, da ga je tja pozvala s posebno šifrirano brzojavko nemOka t:.j:ia služba, da bo zanjo deloval v lis linjenih državah. Brzojavko pa mu je poslal načelnik britanske tajne službe da bi nevarnega agenta dobil v svoje to!;a.
Rintelen je res šel v past. Načslnik britanske tajne službe sir Reginal. Holl ga
je dal aretirati, ko je nizozemski parnik plul skozi Rokavski preliv in so angleški agenti preiskovali ladjo. Tako je bil »dovršeni tajni agent« izločen in je moral po-; trpežljivo čakati v taborišču, da se je končala vojna. Po vojni se je naselil v Angliji I in postal velik prijatelj sira Reginalda. ki I je celo ščitil in zagovarjal Rintelena. ko ga je oktobra meseca lani imelo v pesteh posebno sodišče. Mož je bil zato oproščen in dejali so ga v skupino B, t. j. v skupino onih Nemcev, ki jim je dovoljeno bivanje v Angliji, seveda z nekaterimi omejitvami.
Zadnji odlok angleške vlade, glasom katerega so bili internirani vsi nemški podaniki od 16 do 60 let, Rintelena ni zadel, ker iir.a že preko 60 let. L. 1938. se je kapetan poganjal za angleško državljanstvo, toda brez uspeha. Aprila meseca je notranji minister John Andorson na tozadevno vprašanje v dolnji zbornici odgovoril kratko in odločno: »O naturalizaciji tega dženfmena ne more biti niti govora.« Na mesto naturalizacije je prišla sedaj internacija, kar je vsekakor velika razlika.
Samostan za zakonce
V mestu Plocku ob Visli imajo nenavaden samostan, v katerem živijo samo zakonci, ki opravljajo svoja dela kot menihi in nune. To ie edini samostan za zakonske dvojice na svetu in so ga osnovali 1. 1893. s posebno carsko odredbo.
Vodi ga škof. ki je v Lipskem študiral narodno gospodarstvo. Zavoljo tega je organizacija zavoda trgovska Vsak pripadnik oziroma pripadnica tega samostana se bavi s kakšnim rokodelstvom, sestre redijo tudi kokoši. Dohodki se uporabljajo za vzdrževanje samostana ki pripada starokatoliški cerkvi. Ta cerkev dovoljuje duhovnikom enako kakor stanovalcem v samostanu zakon. Zato je tudi škof poročen.
Nemški ranjenci
na Slovaškem
Kakor poročajo iz Bratislave, ie slovaško notranje ministrstvo sklenilo, da sprejme 500 rekonvalescentov nemške vojske v brezplačno oskrbo v državna kopališča in zdravilišča.
A N E K D 9 T A
Strindberg je bil v neki družbi, v kateri so govorili o vprašanju ljubezni in zakona. Neka dama je dejala: »Ne vem za kazen, ki bi bila dovolj huda za moža, ki prelomi svojo obljubo zakona!«
»Jaz pa vem,« je odgovoril Strindberg kratko. »Mož bi moral svojo obljubo izpolniti!«
»Dovršen tajni agent«
VSAK DAN ENA
»Zdravnik mi ne daje več nego tri mesece.«
»Kaj, samo še tri mesece upanja za življenje?«
»Ne, ne — samo tri mesece odloga za poravnavo dolga, ki ga imam pri njem.«
(»Colliers«)
Danski prestolonaslednik princ Frederik s svojo soprogo, princeso Ingrid, ki je prav v dnevih nemške invazije povila svojo prvo-rojenko, princeso Margareto
Odvetnik z dvojnim življenjem
Pet in tridesetletni bivši budimpeštan-ski odvetnik dr. Edmund Raez se ie moral te dni zagovarjati zavoljo vrste zločinov. Živel je pravo dvojno življenje Navajal je, da živi od dobrih dohodkov svoje odvetniške pisarne, navzlic temu pa ie na neki budimpeštanski tovorni postaji izvršil številne tatvine. Kradel ie poleg živil tekstilno blago in druge stvari Nenavadnega odvetnika so obsodili za osem mesecev na težko ječo.
Usoda padalcev
Odgovorni krogi nizozemske vlade so te dni objavili poročilo o usodi padalcev, ki so se med vojno spustili na nizozemsko ozemlje. Ti krogi cenijo število padalcev, ki so omogočili nagel potek vojaških operacij s sovražne strani na deset tisoč mož. Od tega je bilo po sigurnih cenitvah ustreljenih ali med spuščaniem smrtno ranjenih 7000 padalcev. Zdi se, da ti podatki odgovarjajo dejstvom kajti neko nemško poročilo pravi, da se ie na Nizozemskem spustila cela divizija padalcev s poveljnikom vred.
tNSERIRAJTE V „JUTRU"!
ttaCHEL ZfcVACO:
126
KOMAN.
Ko sta stopili iz hiše, je sveča ugasnila. Domi-niko je izpreletelo.
»Gospodična,« je zajecljala.
»Nu,« je malone osorno rekla Leonora, »vodi me! Kje je tista lipa? ... «
Nestrpno je planila naprej. Tesnoba jo je davila V grlu, srce se ji je krčilo od bolečine.
Tedaj se je pokazal Jakob Aubriot s plamenico v roki; park okrog njega je mahoma vstal iz teme, in Leonora je zagledala moža, ki ji je stopal naproti.
Don Juan Tenorio!...
Leonora se je okrenila k Dominiki in njen pogled. poln smrtnega prezira, je zadostoval, da se je Dominika z obema rokama zgrabila za oči, zastokala in zbežala ... tja, proti ograji parka, kjer jo je čakalo nadaljnjih deset zlatnikov in z njimi gotovost, da bo moglaspet nekajkrat utolažiti nenasitno žejo svojega Šimna.
Don Juan je prišel do Leonore.
Videla ga je. Bil je bled kakor mrlič.
Zazdelo se ji je, da sanja . .. Videla je Juana Tenoria, kako se je globoko klanjal ter mrmral brezumne strastne besede .. . in nato je videla, kako je v nekakšnem jeznem vzkipu mahoma
dvignil glavo in z izpremenjenim, surovim in nasilnim glasom nadaljeval:
»Vedite, da sem pripravljen na vse Nič drugega vam ne ostane, kakor da greste z menoj Ob vratih tega dvorca čaka kočija. Odpeljem ves Vzamem si vas. Moji ste. N;ksr se ne upirajte, kajti bilo bi zaman ... Poglejte!«
Leonora je stala vzravnana, kakor okameneln. Bistrost njenega duha in njen pogum sta bila še nedotaknjena, beseda ki bi jo bila mogla navdati z grozo, še ni bila izrečena, gib ki bi jo bil utegnil pripraviti v strah, še ni bil storjen. Toda pomislila je, da ni vzela s seboj ni kakega orožia. Pred seboj je videla kskih deset do zob oboroženih ljudi, bitij, kakršnih se meščan ponoči stra-j homa ogiblje na križpotih. mož z brezčutnimi, po-I rogljivimi obrazi, ki jih očitno še ni bil osvetlil žarek usmiljenja. Stali so v polkiogu in od daleč zrli nanjo.
Leonora se je naglo ozrla čez ramo. proti vratom, skozi katera je bila stopila iz hiše. Tudi tu ji je bil umik odrezan; vrata so bila zaprta in varovala sta jih dva malopridneža z golima bodaloma v rokah.
Nesrečni Jakob Aubriot je stal poleg nje kakor kip in držal svojo plamenico; samo ustnice so mu gibale — nemara je molil za pomoč v tej stiski, ki ji ni bilo videti izhoda ...
Vse to je videla Leonora v tistih nekaj sekun-j dah, ki so minile po Dominikinem begu. Zaseda je j bila mojstrski pripravljena.
' Videla pa ni njega, ki je bil nastavil to past. Ta
hudobni duh je stal pod nek:m drevesom zunaj svetlobnega kroga in skiival obraz za gubami
svojega plašča.
Mrk in zamišljen kakor satan v večni temi, je Amaur: de Loraydan nadzoroval delo, ki ga je zasnoval...
Juan Ter.orio je končal:
»Ljubim vas Leorora! Na vse, kar je svetega na zemlji, se vem kolnein, da vas ljubim! Moči nebes in pekla r.aj mi bodo priče, da vas ljub:'m! O, rekel sem vam da teste še spoznali ljubezen dona Juana. Zao"ai vidite, česa je zmožen. Tudi lopovščina mu je dobra ko ni druge poti. Don Juan se ne plaši n čc-sar, niti sramote, niti vašega sovraštva ne. Vse to zdaj vidite. Ne vidite pa. da vas po tej brezčastni cesi; vodim v raj. Ljubezen dona Juana bo pogasila vaše sovraštvo in izsilila vašo ljubezen Le preklinjajte me nocoj, dokler je še čas. Kajti povem vam: krnalu ne bodo znale vaše ustnice več drugih besed kakor besede radosti in strasti za tistega, ki je zmožen naporov, kakršnih drugi možje niso zmožni, za Juana Tenoria, ki vam bo odel srce z zarjami, svetlejšimi od žarkih juter naše Andaluzije. Zaradi vas govorim, Leonora de Ulloa! Ne pravim vam. da postanite dišeči cvet mojega življenja, saj vem, da vam je mojega življenja v tem trenutku malo mar. Pravim le: postanite tista, ki jo bodo kraljice zavidale, da je deležna sreče, s katero zna Juan Tenorio ovenčati čelo nje. ki jo ljubi. Pridite, Leonora, pridite sama od sebe, ne da bi vas moral prijeti za roko; svo-
• bodno in ponosno stopite na pot sreče, na pot ljubezni ...«
Premolknil je in za hipec zastrmel vanjo, omamljen od njene lepote.
»Oh, da sem mogla biti tako blazna!« je Leonora mislila sam pri sebi. »Jaz nesrečnica, jaz sirota, da sem pozabila bodalo na posteljni mizici!...«
Minilo je nekaj sekund. In zdajci jo je Juan Tenorio zagledal takšno, kakršna je bila, vzravnano v tolikšnem preziru, da se je nehote odmaknil. Nato mu je buhnila v čelo rdečica. Plamen mu je udaril iz oči. Glas, podoben robati kletvini, se , mu je utrgal z ustnic. Roka se mu je dvignila ter | padla Leonori na komolec... To je bilo tisto, česar je s strahom pričakovala, dejanje, ki je mahoma porušilo zaslon miru, s katerim se je bila ogradila, in sprožilo vihro groze... V tem, ko je hotela odskočiti, je že slišala, kako je nekdo ukazal, naj jo zgrabijo in odneso; slišala je, kako so lopovi priskočili, in v tej minuti smrtnega strahu ji je planilo iz srca priznanje... kajti v svojem obupu je nagonsko in nevedoma poklicala na pomoč njega. ki ga je ljubila:
»Klotar!«
Do Juan se je izzivalno nasmehnil. Loraydan v svojem skrivališču je spačil obraz v režaj. Malopridneži so skomigali z rameni. Jakob Aubriot je zamrmral:
»Gorje nam! Gospod Ponthuški je daleč!...«
Leonora pa je z vso silo svoje vere v edino možno pomoč presunljivo ponavljala klic:
»Klotar! Klotar! Klotar!...«
Ljubljanskemu sokolstvu
Bratje, sestre, naraščaj In deca!
Sokolsko društvo Ljubljana III Bežigrad, ki že deset let uspešno orje ledino v bežigrajskem okraju, bo v nedeljo. 2. junija. proslavilo desetletni jubilej z razvitjem naraščajskega prapora, ki mu kumu-jeta sestra Zupanova in br. Ciril Majcen.
Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev poziva vsa ljubljanska sokolska društva, naj se v polnem številu udeležijo tega pomembnega slavja v so-kolski Ljubljani Zaradi izrednih razmer ne bo večje manifestacije, marveč nai se udeleži slavja v kroju samo deputacija vsakega društva s praporom (članskim, naraščajskim in dečjim). Vse ostalo članstvo in naraščaj se udeleži slavja v me-
ščanski obleki z znakom: obojna deca. ki nastopi pri javni telovadbi, pa v kroju. Začetek popoldanskih svečanosti bo ob 15.30, zato nai bodo vsa društva zbrana na telovadišču Sokola III. ob Tyrševi cesti najkasneje ob 15.15.
Na večer pred jubilejem, v soboto 1. junija. bo ob 20. telovadna akademija, ki na njo bratsko vabimo vse brate in sestre. Pričakujemo, da bodo bratska društva storila v polni meri svojo dolžnost in z veliko udeležbo podprla marljivega Sokola III. Sestre, bratje, naraščaj in deca. v nedelio — zbor!
Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev
H L E Ž IC K
Sprememba zakona
o mestnih občinah
»Hrvatski dnevnik« napoveduje skorajšnjo spremembo zakona o mestnih občinah. Po predlogu Zveze mest bo spremenjen člen o avtomatični pridobitvi domovinske pravice v mestnih občinah po poteku gotove dobe let. Ni izključeno, da bodo odredbe o volitvah mestnih svetov in njihovem sestavu izločene iz zakona o mestnih občinah in da bo namesto njih uveljavljen poseben zakon o volitvah v mestne občine in o sestavi mestnih svetov. V revidiranem zakonu bo urejeno tudi vprašanje ostavk mestnih svetnikov ter delokroga mestnega podžupana. Prav tako bodo najbrže vrnjeni mestnim občinam posli upravni oblasti prve stopnje, v kolikor so jim bili odvzeti.
Rusija, Balkan
ln Bližnji vzhod
Balkanski poročevalec švicarskega lista »Basler Nachrichten« takole zaključuje svoj dopis o ruski politik na evropskem jugovzhodu in Bližnjem vzhodu:
»■<" borbi med tretjim raihom in zapad-nima velesilama ie sovjetska Rusija do nadaljnjega oni tretji, ki žanje dobiček. Samozavest moskovskih odločilnih krogov
O vladi splošnega	j
narodnega zaupanja j
»Srpski glas«, glasilo Srbskega kulturnega kluba, objavlja uvodnik o potrebi vlade narodnega zaupanja. Uvodnik pravi. da potrebuje danes naš narod vlado, v katero bo imela polno zaupanie večina Srbov. Hrvatov in Slovencev. »Prilike so pravi list — danes take. da je treba narod pripraviti na bodoče preizkušnje ne samo fizično in materialno, temveč tudi moralno. Moralno pripravo pa more izvršiti samo vlada, ki uživa neomejeno narodovo zaupanje. Dr. Maček uživa polno zaupanje hrvatskega naroda. Glede JRZ pa ni mogoče reči. da ie zbrala v svojih vrstah ves srbski narod. Od lanskega avgusta so se prilike tako spremenile, da takrat sestavljena vlada danes ne odgovarja več potrebam časa. Jugoslavija potrebuje danes splošno nacionalno vlado. Opozicijske stranke so že manifestirale svojo voljo zapostaviti vse svoje posebne strankarske interese velikim interesom države in naroda. Sedaj je vrsta na vladnih strankah, da rečejo in store svoje.«
Listi o koncentraciji
Beograjska »Politika« poroča i7 Zagreba, da v tamosnjih političnih krogih mnogo razpravljajo o spremembi režima z vidika koncentracijske vlade. Pri tem opozarjajo na številne konfercnce, ki so bile zadnje dni v Beogradu.
Zagrebški »Obzor« pa javlja, da se v beograjskih in zagrebških političnih krogih vedno bolj trdovratno širijo govorice o skorajšnji sestavi široke k-oncentracijske vlade. List pravi med dragim:
»Zatrjujejo, da sestavo take široke koncentracijske vlade zahteva razvoj dogodkov. Navajajo se že celo razne podrobnosti v zvezi z bodočo koncentracijsko vlado. Koliko odgovarjajo te vesti resnici, ni sjio>-goče ugotoviti. Gotovo je samo, da so 5»li-tični krogi v Beogradu in Zagrebu vse »olj naklonjeni misli koncentracijske vfade. Vendar so še velike ovire mod posameznimi skupinami, ki bi prišle v poštev. V prvi vrsti še ni dosežena enotnost glede stališča do sporazuma od 26 avgusta. Radikali in demokrati še vedno niso odobrili vsebine tega sporazuma. Dokler pa tega ne bodo storili, Kmetske demokratska koalicija ne more sodelovati z njimi v skupni vladi. Poleg tega bo potreben tudi vsaj načelen sporazum o bodoči preureditvi države. Zdi se zato, da so vesti o skorajšnji sestavi široke koncentracijske vlade še preuranjene, kljub temu pa ni izključeno. da bo prišlo do njene sestave mnogo preje, kakor se misli.«
O potrebi koncentracijske vlade razpravlja tudi zagrebški »Jutarnji list«., ki pravi, da je postalo to vprašanje v beograjskih političnih krogih zelo pereče. Do tega da sta »privedla dva momenta- stališče prvakov JRZ do politike sporazuma in pa potreba, da se privede v krog vlade čim večje število resničnih predstavnikov naroda. Naša domovina potrebuje danes vlaao, ki bo uživala polno avtoriteto v vsej državi in imela enotno politično linijo Nekateri znaki kažejo, da je o tem že doseženo soglasje v vodstvu Kmetsko demokratske koalicije. Pogoj je samo ta. da se sprejmejo sporazum od 26. avgusta lanskega leta .n z njim zvezani ukrepi kot gotovo dejstvo Pogajanja so že v teku, čeprav še niso javna in formalna. Jedro bodoče koncentracijske vllade bo tvorila Kmetsko demokratska koalicija.«
Konference v Beogradu
V predsedstvu vlade je bilo več sestankov vodilnih članov vlade. Najprej se je sestal predsednik vlade z dr. Mačkom, dr. šutejem in Barišo Smoljanom. Nato sta imela gg. Cvetkovič in dr. Maček sama daljši razgovor. Dr. Maček se je zatem sestal po vrsti še z dr. Krnjevičem, ki se mudi v Beogradu, in z ministrom dr. Kon-stantinovičem.
Trgovinski minister dr. Andres se je včeraj dvakrat sestal s šefom nemške trgovinske delegacije v Beogradu dr. Berge-mannom. Razen tega je imel daljši konferenci z vojnim ministrom generalom Ne-dičem in zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem.
se je v zadnjih tednih, zlasti v zvezi z najnovejšim razvojem na zapadnem bojišču, znatno stopnjevala. Moskovska propa-
ki M nastale y prometnih zvezah zned Italijo in Abesinijo, prevzela skrb za zalaganje te italijanske kolonije z vsem potrebnim Japonska. Pripomniti je treba, da se je prijateljstvo med Italijo ln Japonsko prav v zadnjem času manifestiralo na več načinov, zlasti o priliki obiska posebnega japonskega odposlanstva v Rimu in nekaterih drugih italijanskih mestih. Znano je, da je vodja japonske delegacije izročil Mussoliniju posebno poslanico japonskega ministrskega predsednika.
Bolgari o pogojih balkanskega miru
Sofija, 27. maja.
Kakor v drugih balkanskih prestolnicah, presojajo tudi v Sofiji trenutni položaj na Balkanu zelo ugodno. Tudi v bolgarskih poučenih krogih sodijo, da Balkanu ne preti nobena neposredna nevarnost, vendar menijo, da je treba to pripisati samo trenutnemu položaju na zapadu ter medsebojni igri evropskih velesil na balkanskem področju. Toda za ohranitev miru na Balkanu samo te okoliščine ne
ganda je pri tem svoj pogled zelo očitno !	....	. ... _ .__,
obrnila v prvi vrsti na evropski jugovzhod	zadostovati. Potreona so
in Bližnji vzhod. Ako zavzema Sovjetska tudi medbalkanska razČTŠČenja, tako pra-Rusija v svojih gospodarskih pogajanjih z balkanskimi državami izredno ustrežljivo stališče, istočasno pa z nepričakovano izjavo agencije Tass izreka gospodarska pogajanja z Anglijo za prekinjena, je pro-pagandistični značaj tega postopanja na prvi pogled viden. Isti cilj zasledujejo tudi stalna vznemirljiva opozorila moskovskega radia na dozdevno neposredno vojno ner varnost v vzhodnem Sredozemlju. Stari cilj sovjetske politike na Bližnjem vzhodu, diskreditirati zapad pri narodih Balkana in Bližnjega vzhoda, stopa tu spet jasno na dan. Tudi iz vidika te neutrudljive in na dolgo dobo preračunane jugovzhodne propagande bo izid merjenja sil na zapadu za nadaljnje faze svetovne politike odločilnega pomena...«
Fašistična politična enciklopedija
Kakor posnemamo po italijanskih listih, je te dni izšla že dolgo napovedovana fašistična politična enciklopedija, in sicer pod naslovom »Politični slovar«. Delo je pripravil in izdal Institut italijanske enciklopedije in obsega pet debelih zvezkov, izpopolnjenih s posebnimi zemljevidL Delo je v prodaji za 1000 lir. Snov je urejena po abecedi in se tiče vseh zgodovinskih, zemljepisnih, gospodarskih in doktrinarnih pojmov, ki služijo za pravilno razumevanje vseh političnih dejstev in pojmov. Vse je seveda obdelano s posebnega fašističnega vidika, kajti slovar predstavlja, kakor ugotavlja uvod, »določitev stališča z vidika fašistične kulture in morale glede vsega, kar spada v politično presojo.«
Italija in Japonska
Italijanski listi pordCajo v zvezi z gospodarskimi pogajanji med Italijo in Japonsko, da je med obema državama že sedaj dogovorjeno, da bi v primeru težkoč,
vijo v Sofiji. To boigai-sko stališče je seveda v neposredni zvezi z nekaterimi balkanskimi vprašanji, ki jih postavlja Bolgarija. V tem smislu nam je razumeti tudi naslednja izvajanja bolgarskega poslanca Satira Janeva v sofijskem vDne su«:
»Usoda balkanskih držav je v prvi vrsti odvisna od njihovih medsebojnih odnošajev. Dasi se pojavljajo težnje o omi-ljenju napetosti v zunanji politiki balkanskih držav, ki so vsaka zase doprinesle in doprinašajo k ohranitvi miru na Balkanu pa vendar medbalkanski odmešaji, žal, niso še mogli dovesti do one zveze, ki bi jo bilo mogoče doseči, ako bi izginila ali ce lo šla v pozabo vsa viseča balkanska vprašanja. V tem pogledu smo mi Bal-kanci pod vplivom orientalizma: mi odlagamo! Vidimo zlo, pa ne storimo ničesar, da bi ga odstranili ...
Z vidika miru med sosedi je postalo pravilo, da se v balkanskem tisku ne postavljajo podobna trn jeva vprašanja. Toda Balkan je gospodarsko in politično vezan na Evropo in Evropa je v plamenih. Balkanski mir, ki se ne opira na lastne osnove, se torej ohranjuje samo zaradi trenutno ugodnega stališča velesil, ki imajo na Balkanu važne interese, tikajoče se predvsem njih lastne varnosti Njihova varnost nI ogrožena od nas Bal kancev, temveč od drugih, ki so potegnjeni v vrtinec svetovnih konfliktov. Za sedaj sta oba vojna tabora nasprotna razširjenju vojne na Balkan. Upajmo, da bo tako tudi še nadalje. Toda samo z upanjem in pogojnim verovanjem ne bo mogoče odločiti usode balkanskega miru. Tudi mi moramo aktivno pomagati pri zavarovanju tega miru, predvsem tako, da postanemo bolj pravični in bolj realni. Kdor hoče služiti miru, mora imeti dovolj poguma, da reši viiseča vprašanja. Ali smo sposobni za to delo?«
Post Sestum
Nekaj misli ob koncertu Lovše—Dugan
V dnevih političnega vznemirjenja je šel skoraj neopažen mimo nas svojevrsten glasbeni dogodek, ki bi bil moral dati povod, da se o njem obširneje piše. Prijatelj, ki sem mu drugi dan po koncertu povedal svoje misli o pomenu te prireditve, mi je sedaj, ko ni več pričakovati, da prinese »Jutro« strokovno oceno, prigovarjal, naj napišem te misli za »Jutro«; morda da bi kaj zaleglo, če bi omenil ob tej priliki tudi nekaj drugih takratnih pripomb o našem koncertnem življenju, čeprav nisem naiven optimist, me je prijatelj vendar toliko prepričal, da vsaj škodovati ne more, če se izjemoma prijavi k besedi človek, izvaja svojo legitimacijo za to zgolj iz dejstva, da ljubi našo glasbo in ji želi boljšo bodočnost. Prijatelj ima prav: Umetnost ni zaradi umetnikov, temveč so umetniki zaradi umetnosti, umetnost pa zaradi naroda. Kot pripadnik naroda ima vsakdo pravico, včasi celo dolžnost, da se javi, če se mu zdi, da bo to morda narodu potrebno aii koristno.
Zato je moje prepričanje, da smo vsi nepoklicni prijatelji glasbe graje vredni, ker smo povsem pasivni in apatični, kakor bi se nas glasbeno življenje sploh ne tikalo. Držimo se negativnega načela: Laissez faire, laissez allez! Odobravamo in aplav-diramo vse vprek kakor avtomati, tudi tedaj, kadar smo se dolgočasili ali celo razsrdili in komaj dočakali konec. Drugi kulturni narodi drugače reagirajo in s tem dokazujejo svojo zrelost, samostojno sodbo ali vsaj živ interes, ki ga v njih vzbuja izvajana glasba. Po mojem mnenju bi se poslušalci, zlasti oni, ki poslušajo in zasledujejo vzorne glasbene prireditve inozemstva, morali večkrat oglasiti k besedi tudi v kulturni rubriki naših dnevnikov. Njihova beseda bi seveda ne mogla biti odločilnega pomena: vendar bi vsaj pričala, da publika v umetnostnih stvareh ni desinteresirana. Včasi bi utegnila biti tudi neke vrste dopolnilo strokovne kritike in temu ali onemu odprla nove vidike, odkrila neopažene grehe in tako dajala morda dobro došle impulze poklicnim glasbenikom in kritikom, ki so dobre volje. ★
S tem sem Vam, gospod urednik, že tudi razodel, da nisem kritik in da nikakor ne nameravam napisati o koncertu strokovno poročilo in tako zaiti na eksemptno področje poklicne glasbene cenzure. Nikakor ne! Le kot preprostemu, vendar mislečemu in sočutečemu poslušalcu, kot laiku, ki se — tako si vsaj domišljuje — nekoliko razume tudi na glasbo, dovolite mi nekaj besed!
Koncerti solistov v koncertni dvorani, kakršen je bil koncert Lovše—Dugan, so pri nas redki, če se ne motim, je bil ta koncert pevcev solistov v tej sezoni sploh prvi. Slutim razloge, širše občinstvo daje nastopom v mnogotah prednost pred intimno komorno glasbo, če se zamislim v dušo povprečnega obiskovalca koncertov, se kar ne morem otresti dojma, da ga vodijo mnogokrat misli, ki Imajo z umetnostjo prav malo opraviti ln ki se Vam bodo zdele banalne: Ako nastopi velik zbor ali orkester ali ako napoinita oder celo oba, je zaposlen v veliki meri vid, predvsem pa
so udeležena kot vodilne sile čustva očetovske, materinske, sploh sorodske ljubezni, prijateljstva, tovarištva in drugih simpatij, kar daje pri tolikih izvajalcih lepo vsoto »umetniško navdahnjenih« in navdušenih poslušalcev, ki jih mora umetnik-solist naravno pogrešati. Kolikor pa gre res za umetniško plat, je dobršen del krivde pripisati publicistiki. Zadnja leta venomer čitamo, da je glavna naloga naših glasbenikov, da ustvarijo čim več velikih orkestralnih in opernih del, češ le tako bi lahko konkurirali z drugimi velikimi narodi. Kakor bi bila možnost takega tekmovanja cilj narodne glasbe! Velika zmota naših glasbenih pisateljev je, če mislijo, da je že vse doseženo, če skladatelj uporablja ogromen orkestrski in vokalni aparat in ogromne glasbene forme. Za tak aparat in take forme je treba tudi primerno pomembne vsebine. Iz »debele Berte« ni mogoče streljati s šibrami. Gotovo si more vsak glasbenik s pridnostjo priučiti instru-mentacijo za veliki orkester in obvladanje simfoničnih in drugih velikih oblik. Ni pa mogoče z največjo marljivostjo in napo. rom privabiti velikih domislekov, vrednih, da jih vlije skladatelj v velike forme in opremlja z mnogovrstnimi sredstvi izra-zovanja. TI domisleki so tu ali niso, povsem neodvisno od naše volje in naših prizadevanj. Kolikor takih posebno kvalificiranih inspiracij ni, je neprimerno bolje, biti velik z malim aparatom in v skromni formi kakor majhen z gigantskim aparatom in v velikih oblikah.
Ne glede na požrtvovalnost ln samoza-tajevanje, ki se zahteva spričo omenjenega krivega pojmovanja umetnosti od vsakega solista, ki priredi samostojen koncert, je zaslužila predmetna prireditev posebno pozornost zaradi programa.
Prvi del nas je smotrno in — rekel bi — z goljatskimi koraki privedel od rojstva spremljanega samospeva do moderne, upoštevajoč seveda le nekatere tipične veličine raznih narodov. 2e glede tega dela in v še večji meri glede drugega dela koncerta je vredno poudarjati, da so bili komponisti zastopani z umotvori, ki jih v Ljubljani še nismo slišali.
Zakaj jih še nismo slišali? Zato, ker nam nudijo koncertni nastopi in zlasti naš radio (slednji v vseh mogočih in nemogočih oblikah, n. pr. v priredbi za harmoniko!) venomer iste, neštetokrat premlevane »hvaležne« arije iz nekaterih večidel vsakemu plebejcu znanih italijanskih, čeških, francoskih in ruskih oper, pri čemer se zdi, kakor bi Nemci od Mozarta in Schu-berta naprej na področju samospeva (in ne le samospeva) sploh ničesar ne bili ustvarili. Tudi nastopi naših glasbenih šol napravijo vobče vtis, kakor bi njih smoter ne bil toliko ta, da pokažejo temeljito vsestransko šolanje, kakor bolj, da para-dirajo z znanimi opernimi arijami, da tako vzbude vtis najvišje pevske kulture in izzovejo zaželjeno burno odobravanje.
Dejansko pa gre tu po mojem mnenju za dvoje različnih stvari ln metod, ki jih je treba presojati tudi z različnimi merili. Koncertni pevec mora biti predvsem tenkočuten in subtilen; pedantsko se mora
poglobiti v smisel vsake besede ln fraze,
oblikovati vsak posamezni ton s skrbno izbranim registrom v smislu besedila ln glasbe itd., da tako doseže razpoloženje, ki ga je pesnik imel pred očmi in skladatelj hotel z glasbo podčrtati. Kot laik si vsaj študij samospeva tako predstavljam. Drugače sme dramatični pevec gospodariti s svojim glasom: svobodne je, rekel bi al freseo. Saj glasba operi ni smoter, temveč le eno izmed sredstev za dosego smotra. Zato ima operni pevec pravi umetniški uspeh praviloma na odru, v zvezi s sce-ničnim in ostalim teaterskim aparatom. Zdi se mi, da se v šoli zdaj ne delajo več razlike in da zato mladi absolventi tudi ne znajo razlikovati in presojati, ali so usposobljeni za koncertno ali dramatično petje. Na odru nastopajo pogosto začetniki, ki jim očitno primanjkuje obilnega glasovnega materiala in odrske izurjenosti v kretnjah, mimiki itd., ki pa bi bili morda prav dobri koncertni pevci. Z druge strani se pojavljajo s samospevi najintimnejše čustvene lirike operni pevci, ki pojmujejo te nežne stvarce kot dramatične doživljaje, če sploh za njih študij žrtvujejo toliko truda, kolikor ga je treba. Slišal sem mnogo slavnih opernih pevcev in pevk v operi in koncertih, toda zelo malo takih, ki bi se istočasno odlikovali tudi kot koncertni pevci. Zato je postala splošna navada, da izigravajo na koncu koncerta kot glavni adut nekatere priljubljene bra-vurozne operne arije, ne glede na to, da bijejo slogu pevskega koncerta v obraz. Toda publika to od njih pričakuje in oni se pač sami zavedajo, da v koncertni dvorani niso doma. Kako da ne bi potem publika tvoje drage znanke pozdravila s hrumečimi ovacijami in — finis coronat opus. Kajti glavna parola je zunanji efekt.
Da se doseže lahko na nasproten način umetniški uspeh, sta dokazali gospa Lov-šetova in gospa Duganova. Res da sta obe pevki zapeli tudi par redko izvajanih opernih spevov. Toda gospa Lovšetova prvega dela svojega nastopa ni končala z njimi, temveč z globoko občuteno in mojstrsko prednašano Schumannovo »Večerno pesmijo«. Prav tako gospa Duganova obsežnega, tudi dva virtuozna speva obsegajoče-ga sporeda ni kronala z brilantno arijo, marveč s čudovito prisrčno podano, dra-žestno pesmijo »Jezus je majhen« iz zaklada mojstra Premrla, v katero je polagala ves čar nežne ženskosti. O tem, da je publika obe pesmi in idealno izvajanje pravilno ocenila, je pričal izredno živahen aplavz, ki je sledil in ki se je naravno pridružil umetniškemu uspehu. Nikar ne mislimo, da za pesmi take vrste ni treba popolnega obvladanja pevske tehnike. Ravno nasprotno! V finem izcizeliranju posameznih fraz in izbiri registrov v smislu vsebine vidim višek pevske umetnosti, ki se odpove zunanjemu blesku, zato pa odkriva globoko čutečo muzikalnost.
Toda to le mimogrede! Podčrtati sem hotel ob tej priliki, da na programu tega koncerta ni bilo niti ene splošno znane in že samo zato privlačne operne arije, ln hkratu z obžalovanjem ugotoviti, da sicer naši programi brez takih arij navadno ne prebijejo. Obupen rezultat bi n. pr. v tem pogledu podala statistika, če bi pregledali programe našega radio-orkestra in solistov, ki jih ta orkester spremlja in jih more spremljati seveda le, kolikor je na razpolago notnega materijala. Zakaj neki izvajajo rajši stare stvari z orkestrom kakor nove, za katere bi zadoščalo vedno razpoložljivo klavirsko spremljevanje?
Spričo nerazumljive protekcije, ki jo uživa taka glasba pri radiu, glavnem koncertnem zavodu, ki ga imamo, je razumljivo, pa obsodbe vredno, da živi slovenski ln še bolj hrvatski in srbski samospev zapostavljeno življenje pepelčice. Saj tu ni opernih in drugih »šlagerjev«, ki so pri poslušalcih in večini izvajalcev tako priljubljeni, ker jim ni lagodno, da bi svoje duševne sile koncentrirali na nekaj novega. In če se že tupatam pojavi tudi kakšen jugoslovanski samospev, je to navadno spet eden tistih, ki smo jih že slišali mnogokrat. Pri nepoznanih, še ne izvajanih pesmih se ni mogoče nasloniti na tradicijo; tu mora re-producent sam producirati in ustvariti nekaj, česar še ni bilo. Tako resda marsike-daj nehvaležno delo naših koncertantov navadno ne veseli. Toda prijatelji glasbe ne prašamo za to; mi si želimo dobiti pravo sliko sodobne produkcije, ki si jo moremo ustvariti le, če nam daje reprodukcija priliko, da jo spoznamo. Pa bi bilo tudi za skladatelje zelo koristno, če bi mogli slišati svoje skladbe javno izvajane in iz tega in vtisa na publiko razvideti, kje so morda kakšni nedostatki. Glasbo seveda, ki je skonstruirana in zgrajena po nam nedostopnih matematičnih formulah, preizkušava njen tvorec lahko s pogledom na note; nje ni treba slišati in — je tudi bolje, da je ne slišimo.
★
Ce sem poudarjal novost izvajanih skladb za Ljubljano, velja to še posebno tudi za nastop gospe Majde in gospoda prof. če-domila Dugana s sila zanimivimi deli hrvatskih skladateljev, ki so bila vsa pri nas prvič izvajana. Bodimo odkritosrčni! Ali poznamo od hrvatske pesemske literature dosti več kakor Zajčeve in nekatere druge, tudi vedno ponavljane samospeve? Skoraj vse, kar so na tem področju ustvarili hrvatski (in prav tako srbski) komponisti v zadnjih desetletjih, nam je terra ineogni-ta. Da naši bratje v slovensko kompozitor-no delo nimajo pravega vpogleda, je samo primeren odmev naše lastne brezbrižnosti v zadevah vzajemnega razumevanja in sodelovanja. Ko je začel radio peti tudi pri nas, so redni vzajemni prenosi mnogo prispevali k medsebojnemu spoznavanju glasbene literature in nas je zlasti zagrebški radio seznanjal z novejšimi tvorbami hrvatske glasbene literature. Toda ti prenosi so, žal, postali v zadnjih letih zelo redki, in kar se tiče ljubljanskega radia, naravnost deplasirani (prim. program z dne 22. maja t. 1.). Da je zanimanje koncertantov za novo pesemsko produkcijo Hrvatov in Srbov neprimerno majhno, sem že omenil. Tudi to je pojav nezdrave glasbene politike. Kar je nas poslušalcev, ki nismo zapriseženi na ultramoderno, smo kljub vsem linearnim in četrttonskim obljubam še vedno mnenja, da je glasba zadeva srca in le podrejeno tudi razuma. Taka glasba, ki je Izraz čustev in trka na druga srca,' je bila in bode zopet movens in važni pomočnik pri mednarodnem zbližanju. In med brati naj bi srce ne govorilo in naj ne bi posredovalo ln prispevalo svojega deleža za boljše medsebojno razumevanje in medsebojno ljubezen ?
Gospej Majdi in gospodu čedomilu Du-ganu gre Iskrena zahvala za to, da sta nam s svojo osebnostjo tako rekoč ad oculos de-
monstrirala, kakšno bi moralo biti tudi
sožitje med nami in našimi brati. Slovenka in Hrvat, združena v mladi zakonski sreči, sta nas vzajemno seznanila topot s pristno hrvatsko dušo in značajem hrvatske muzike, kakor sta oba že opetovano predstavljala tudi nove produkte slovenskih skladateljev hrvatski publiki. Posebno srečna se mi je zdela izbira skladb, ki sta jih izvajala na ljubljanskem koncertu in s katerimi sta očividno zavestno poudarjala folklorni element (odlomki iz Dobroničevega cikla »Sa sela« in Narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine, slednje v priredbi, žal, mnogo prezgodaj preminulega Frana Dugana ml.). Če umetnost gospe Majde prav pojmujem, je bila ta izbira večidel otožnih pesmi združena z žrtvami za živo žvr-golečo ptičico pevko, ki bi se bila morda rajši z lesketajočimi se koloraturnimi raketami in bleščečimi okraski dvigala do višine, izvojujoč si s tem neizogiben uspeh. No, ta uspeh ni izostal kljub pretežno melanholičnemu občutju, izraženemu v teh pesmih. Priznavam pa. da pozornemu poslušalcu kljub vzorni izvedbi ni bilo vedno lahko, s polnim razumevanjem in užitkom slediti tej z interesantnimi eksotičnimi harmonijami nasičeni glasbi. Take stvari bi morali večkrat in v manjših dozah slišati. Če kje, pa velja tudi za glasbo: Va-riatio deleetat, načelo, ki mu — mimogrede rečeno — nasprotujejo tudi pri naših glasbenikih čezmerno čislani stilski koncerti. če so glasbene forme same praviloma zgrajene na principu kontrasta, bi že iz tega, mislim, sledilo, da veljaj isto tudi za več skladb kot sestavin istega programa.
Očividno z istim hvalevrednim namenom, približati nam svojskost hrvatske glasbe z najpripravnejšim sredstvom, z narodno pesmijo, je prof. čedomil Dugan izvajal nekaj medjimurskih narodnih, ki jih je z umetniškim okusom priredil za klavir njegov pokojni brat Fran Dugan ml. Tudi te narodne so bile harmonično in ritmično izredno zanimive in odlično izvajane. Kaj je razlog, da o vseh teh biserih Slovenci nič ne vemo? Ali so te skladbe izšle v tisku in, če so izšle, kako skrbi jugoslovansko knjigotrštvo za njihovo razpečavanje ? Po dvajsetih letih možnosti organizacije imajo naši sortimentniki boljše zveze z Leipzigom kakor z domačimi založniki, če pa niso izšle, kje so založniki, ki bi storili svojo narodno dolžnost? — G. prof. Dugan pa nas je končno še očaral z virtuozno igrano klavirsko obdelavo mojstrske orgelske To-kate svojega nam že iz Novih Akordov znanega očeta, prof. Frana Dugana st. V tej skladbi je segel Dugan oče Bachu v roke, Dugan sin pa se je srečal z Bussoni-jem. Bil je to izreden užitek!
Program pa je pokazal še eno značilno potezo: Gospa Pavla Lovšetova je posvetila slovenski del svojega skrbno sestavljenega programa Josipu Pavčiču ob njegovi sedemdesetletnici. Izvajala je tri njegove mojstrovine z njej lastnim prisrčnim hu- _ morjem, izraženim z glasom, izgovarjavo in spremljajočo diskretno mimiko. Lahko se reče, da zna pri nas samo bivši ljud-skošolski učitelj Pavčič, poznavalec otroške duše in nežni glasbeni šaljivec, takšne pesmi napisati in da je gospa Lovšetova doslej pač edina, ki jih kongenialno interpretira. Tako smo mogli v intimnem okviru praznovati pomembno obletnico našega, hvala Bogu, še vedno mladeniško ustvar-jajočega Pavčiča, dolgoletnega profesorja Glasbene Matice, vzgojitelja nepregledne množice učencev, ki so se deloma povzpeli do umetniške višine, ki pa po pretežnem delu ob domačem ognjišču muzicirajo, sebi in svojcem v veselje in užitek. Prepričan sem, da naš pretirano skromni mojster ne reflektira na hrupne dokaze zasluženega počaščenja. Prav tako pa sem prepričan, da so mu bile čestitke, ki mu jih je izrazila umetnica z nedosegljivim izvajanjem njegovih umetnin ob prisrčnih ovacijah poslušalcev, posebno drage. Saj je bilo oboje izraz zares iskrenega spoštovanja in hvaležnosti.
Kakor običajno, se je gospa Lovšetova tudi na tem koncertu z vso svojo umetnostjo zavzemala za nekatere še ne izvajane slovenske skladbe, to pot za tri skladbe Gojmira Kreka. Apelirali smo že na druge soliste, da bi nas tudi oni večkrat seznanili z novimi skladbami naših komponistov brez razlike struje, kateri ti pripadajo, in naj bi zlasti učitelji glasbe posvetili mnogo večjo pozornost na domače proizvode. Izbira ni ravno majhna, če bi odločala samo umetniška merila. Kdor misli, da je dobro le to, kar prihaja iz tujine, dokazuje s tem, da ne zna soditi sam in da nima zaupanja v sile svojega naroda, kar je le znak lastne slabosti.
Kot četrti član rodbinskega kvarteta je g. dr. Samo Lovše topot menda prvič kot pianist stopil iz tihega zaledja svojih študij na fronto koncertnega odra. Držal je svojo pozicijo vzorno, s pravim razumevanjem vloge spremljevalca svoje matere. Umeje se po sebi, da sta ga Majda in g. čedomil Dugan prav tako zvesto skupaj držala in tvorila tudi umetniško nerazdruž-Ijiv par.
Mnogo bi se še dalo povedati o tem v vsakem pogledu zanimivem in odlično uspelem koncertu, mnogo tudi o temnih straneh našega koncertnega življenja, o klikstvu, nečednem vmešavanju politike v stvari umetnosti, o protekcionizmu, mržnji, zavisti, intrigah, pristranosti in kar je takih reči, ki zastrupljajo slej ko prej glasbeno udejstvovanje in ki so ogražale tudi ta koncert. Toda to je prežalostno poglavje, ki ga ob tej lepi priliki niti načeti nočem. Bliža pa se dan, ko bo javnost o delovanju zastrupljevalcev obveščena in ko bodo neovržni dokumenti dokazali, kdo je kriv.
že tako mi boste, gospod urednik, morda očitali, da sem se bavil preveč z zadevami, ki s koncertom samim niso v neposredni zvezi in da je moj epilog zašel v pridigar-ski ton Abrahama a Santa Clara. Ponavljan, da nisem kritik, da mi je pa koncert dobro došla prilika, ob kateri bi mogel kot glasbeni laik povedati svoje mnenje. Naj store to tudi drugi prijatelji glasbe! Au-diatur et altera pars. Glasbeno bogoslužje je bilo celebrirano že 10. t. m. Nič zato, če mu sledi šele sedaj neobhodna pridiga — post festum!
Asasmus
Zahvala
Dovoljujem si kar naitopleje se zahvaliti cenj. občinstvu, ki ie z raznimi podatki pripomoglo do tako hitre izsleditve roparskega napadalca; s tem je obenem pomagalo razpršiti vse podle govorice, ki sc jih ob tej priliki širili o meni zlobm ljudje.
Lud Černe, Ljubljana.
Mesarske muhe v svetokriškem okraju
Epidemija, ki je grozila z nevarnimi posledicami
Ljubljana. 29. maja Iz vrst naročnikov prejemamo dan za dnem pritožbe zaradi navala mesarskih muh. Evo pisemca, ki smo ga prejeli od naročnika g. Josipa Emanuela Krušiča v Zagrebški ulici 25, vodeči od Zal do Tyr-ševe ceste. Piše nam:
Ze lani sem se pritožil na mestni fizi-kat zaradi strahotnega zasilnega klozeta, ki je urejen na polju za Mariborsko ulico. To je čisto navaden nepokrit sod, od koder se razletavajo tisoči mesarskih muh. Mladina hodi tod mimo in je od muh vedno ogrožena. Sleherno jutro, ko stopim po »Jutro« v nabiralnik, se iz nabiralnika vsuje roj muh. »Jutro« pa je naravnost črno od mušjih madežev. Ker se to venomer ponavlja, dvomim, da je mestni fizika t v teku leta kaj ukrenil zoper mušjo nadlogo. Vsekakor ie treba predvsem odstraniti oni zloglasni sod. Treba pa je tudi pri vojaških skladiščih odstraniti gnoj. ki poležava tam po celih šest mesecev. Vsekakor je sedanja strahotna invazija mesarskih in konjskih muh tako silna, da mora biti v poslednji opomin onim, ki imajo na vesti skrb za zdravstvo ljubljanskega prebivalstva.
Drug prijatelj lista iz svetokriškega okraja nam piše:
O mesarskih muhah, teh gnusnih božjih stvarcah modrikasto-svetle barve, ki so tako pohlevne, da kar mirno počakajo tvoje roke, vemo prebivalci okrog »lim-fabrike« marsikaj povedati. V zgodnjih jutrnjih urah se že sončijo okrog naših oken, na katerih se zrači posteljnina, okrog poldneva so že na drugem oglu — gredo namreč za soncem kakor cvet sončnice —, zvečer pa silijo za okna za vsako špranjo v žaluzijah. če takrat spustiš žaluzije, si razdražil roj čebel in na vsaki deščici ti ostane slikarija iz krvavih madežev in
ostankov muh. Tako so se nam priskutila celo naša ljuba, skromna stanovanja, in iz toplih dni si skoraj želimo nazaj v zimo, ko bo konec te gnusobe. Nobeno čiščenje se ne izplača, mirna čakaj in trpi do jeseni! Resnično, toliko teh muh še ni bilo nobeno leto; site so jih že lastavke in vrabci, ki gnezdijo v žlebovih.
Dejstvo je, da so muhe tu zaradi bližine tovarne za klej. Odprto nakladanje kosti iz vagonov na vozove na kolodvoru je v zasmeh vsem higienskim predpisom dvajsetega stoletja! Kosti prevažajo sicer v zaprtih vozovih, a vsakdo se lahko sam prepriča da vozove obletavajo roji muh, saj jim vendar vsaka najmanjša špranja izdaja vonj izdatne hrane in jih pride prav. Zahteva okoličanov, naj tovarna za klej spravlja cele, zaprte vagone v svoje prostore in tam sklada, je že stara stvar, a kje je oblast, ki bi to izvedla? Sicer pa: tovarna za klej je nekoč stala v okolici mesta, to pa dandanes ne drži več, zato s tovarno iz mesta ven, za uro daleč, vsaj do Save! Kdor ima sredstva za tovarno, jih mora imeti tudi za to, da s svojim delom ne uničuje ljudskega zdravja! Na mestni fizikat pa apeliramo s prošnjo, naj si zadevo temeljito ogleda in jo preišče; to je njegova dolžnost!
Ukrepi proti nadlegi
Od mestnega magistrata smo zvečer prijeli dalljše pojasnilo o ukrepih proti mušji nadlogi. V ponedeljek si je posebna komisija ogledala tovarno za klej na Šmartin-ski cesti. V tovarni po dvorišču je našla kupe kosti, pokrite z ogromnimi množinami mesarskih muh, prav tako je pa tudi našla v odprtih skladiščih tovarne roje muh, da so bile ogrožene zdravstvene razmere ne samo v tovarni, temveč tudi po prostrani
LASI

Službo dobi
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova t din. Naimaniši znesek 17 din.

Mehanični
pomočnik
dob! službo, vešč struženja in Dieselovih strojev, z večletno prakso. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14043-1
Brivski pomočnik
dober in hiter delavec, dobi takoj stalno službo. Boštar, Jesenice, Gorenjsko.
14033-1
Dva čevljarska
pomočnika
enega prikrojevalca in enega zbijača sprejme takoj ali pozneje Savezc Štefan, Slovenj Gradec.
14034-1
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12 13806-16
Monterja
za postavitev tvornice ko-ščičnega olja in hidravlične preše išče Šimun Horvat, Križevci, banovina Hrvatska 13942-1
Brivskega
pomočnika
sprejme takoi frizerski salon A. Weber, Figovčevo dvorišče.	" 14057-1
Frizerko
samostojno sprejmem v stalno službo. Ostalo po dogovoru. Novak Vinko, frizer. Žalec.	14071-1
Beseda 50 oar, davek 3 din. tei * din rs iifro »K -laja aif aaslova — Naimaniši znesek -I tu 13.
Mlad natakar
vojaščine prost, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša restavracija«.	1404S-2
¥a!enea{ke)
anRnma
i
Učenka
katera ima veselje do šivanja, dobi mesto. Prednost imajo mestne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14018-44
Vajenko z dežele
dobrih staršev, pridno, z meščansko šolo, sprejmem takoj v trgovino • z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena, vajenka«.
14055-44
		
MMM	S mm	
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din.
Avto Opel
01ympia 39, malo vožen, skoro nov, ugodno naprodaj. Na ogled pri Vincek, Celovška 42.
14030-10
Prodam avto
ceneno znamke »Morris« model 1938 limuzina s premakljivo streho (Schiebe-dach) zelo dobro ohrarrjen porabi na 100 km 8 1, davek za tekoče leto plačan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13982-10
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din Najmanjši znesek
Hrastovi plohi
30 in 50 m/m. suhi, lepi, ca 20 kub. m naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14049-1
30 kosov delnic
Zanatske banke prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.
14031-16
Beseda 1 din. davek 3 din ;
za šifro ali dajanje	naslova
5 din. Najmanjši	znesek 17 din.
Zastonj
daiem čebulček,	vsako
količino. Sever &	Comp,
Ljubljana.	13980-6
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianie naslova s din. Naimaniši znesek 17 din.
Stare znamke
kupujem, zbirke, partije, Massenware, v vsaki količini ; plačam najvišje cene. Nujne ponudbe na Filat. biro Dr. Simič, Zagreb, Ilica 25, ali osebno sobota 1. VI. Hotel Metropol Mi-klič, Ljubljana.
14004-32
Ročno posteljo
kugim. Ponudbe na ogl. odu. Jutra pod »Šport«.
14038-7
Informacije
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din.
Izjava
Podpisana izjavljam, da v zadnjem hišnem prepiru nisem izgovorila imena gospoda žuža Stanka. Renko Amalija, Loke 323, Trbovlje.	14036-31

Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie aaslova J din. Najmanjši znesek 17 din.
Dvosob. stanovanje
oddam 1. julija. Poizve se Glince, Cesta I, 2a.
14042-21
Dvosob. stanovanje
oddam za 400 din odraslim osebam za avgust. Poizve se: Karlovška c. 28.
14061-21
Solnčno stanovanje
dvosobno, s kopalnico, plinom in pritiklinami oddam 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14075-21
Vsaka oeseda 2 din: davek 3 din Za daianie aaslova 5 din Naimaniši cnesek 20 din.
Sostanovalca
s hrano, sprejmem takoj. Vhod s stopnic. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14054-23
Sostanovalca
stalnega sprejmem v čisto opremljeno sobo z elektriko mesečno din 125 s pranjem perila. Medvedova 8/II-, levo, tik gorenjskega kolodvora.	14047-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, oddam takoj ali pozneje. Mišičeva 23/1.
14065-23
Udobno garsoniero
v novi stavbi v sredini mesta ugodno oddam za 1. junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14063-23 Sobo s hrano
oddam gospodu za din 600. Poizve se Karlovška cesta 28.	14062-23
Sončno sobico
zračno sobico oddam takoj ali pozneje s prav dobro domačo hrano. Stari trg 28 lil., šturm.
14060-23 Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam gospodu. Idrijska 11.
14056-23
Lepo solnčno sobo
s kopalnico in vso oskrbo oddam 2 gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14068-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam blizu Tabora. Ogled od pol 1. pop. dalje. Fiigner-ieva ulica št. 6/III., Jevo.
14066-23
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, veliko in solnčno, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14074-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v sredini mesta. Križevni-ška ulica 5/II.
14076-23
Posest:
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianie nasi. ■ J din. Naimaniši znesek 17 din.
Hišo z vrtom
enodružinsko v okolici Ljublianc prodam. Vižmar-ie 10, pod klancem.
13969-21;
Izgubljeno
Beseda 1 din, davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Izgubila se je psica
špicl, bele barve. Sliši na ime Lida. Najditeli naj jo proti odškodnini vrne na ime Belantič, Jernejeva 29.
14051-28
Vsaka beseda 2 din	davek
3 din Z. a daianie	naslova
5 din. Naimanjši	znese* 20 din.
dvignite v cs:lasn«*ni
oddelku flospeb
oonndhe!
Ajdovščina. Avto 5, Ame-rikanec, Bežigrad, Bre7 posredovalca, Briljant. Družina, Državni, Dobiček, Delo čuvaj, Dober mehanik, Gotovina, Industrijalec 1. julij 1940 Kovinska VII Krojilja. Kierkoli bilo, Ko-deljevo, Šent. Peter okraj. Lepo stanovanje, Maj dis-krecija, častno zajamčena. Moste, Mirna 10. Majski izleti, Navedbo cene. Na obroke. Na svidenje. Nujnost, Nujno. Ohraniena. Prihodnost, Puška. Plačam točno, Prijazna, Prijeten dom. Plačam celo vrednost, Potnik vojaščine prost, Razum, Redka prilika, Simpatija obojestranska, Skupno gospodinjstvo, Sigurna možitev, Svobodomiselna, Sama 1940, Stalna 61, Stavbenik, Sodček, Takoj soba. Takoj 36. Verzirana, Vokač Roza, Višj; penzionist, Vrh, Vredno, Vdovec, Zanesljiva moč 50, Zamenjava, Zima, 20.
Obrt
Beseda 1 din, davek 5 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Perzijske in druge preproge
strokovno popravlja na ljub Ijanskem velesejmu Sarajevska tkaonica čilima.
13978-30
Beseda 1 din, davek 5 din, za šifre ali daianje aaslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Psihografolog in astrolog
S. Paradiso
Psiho grafolog Paradiso Vam pokaže smei sreče in blagostanja. Predložite svoie rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Val značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja. Pove Vam, s kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdai stavite v loteriji itd.
Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. S. PARADISO, astropsiho grafolog, Ljubljana, Hotel Slon, soba 15. Stranke sprejema od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. Ostane samo kratek čas. Pokaže Vam smer sreče in blagostanja itd. Za stroške in dopisovanje je poslati din 40 T naprej.
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redne kemično čistiti aL-barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nas;p 4-6
Pralnica — Svetlolik»lnic
okoHci tega podjetja. Morda so takim razmeram krive tudi izredne prilike. Tovarna namreč trdi, da ni dobila dosti bencina, potrebnega za obratovanje, in se je zato nabralo toliko materijala. da ga nikakor ni bilo mogoče več spraviti v temna in zaprta sklladišča. Tako so nastali kupi na dvorišču, podjetje pa se je prizadevalo za pre-potrebni bencin.
Mestni obrtni oddelek je v torek naročil podjetju, da nemudoma izboljša vozila za prevažanje kosti na ta način, da bodo zaboji na vozovih neprodušno zaprti in vsak dan desinficirani. Kosti je dovoljeno prevažati samo v jutrnjih in večernih urah ter jih je treba takoj po dovozu spraviti v skladišča, opremljena s pridobitvami sodobne tehnične in kemične znanosti. Ves material je treba spraviti v zaprte m temne lope, da bo mušja nadloga čimprej od-puavljena. Muhe je sicer tovarna že sedaj preganjala z bencinom, vendar se mora posluževati močnejše brizgalne, da bo dosegla vso zalego. Najkasneje do 1. junija mora biti iz odprtih Jop na dvorišču spravljen ves material v zaprte temne lope. Do tega dne mora biti tudi odstranjena in uničena tudi mušja zalega v tovarni. Do 1. aprila prihodnjega leta morajo biti postavljena vsem zahtevam ustrezajoča skladi-
šča, načrte pa je treba predložiti do 1. junija. Podjetju je bilo zapreteno z globo.
Poročilo ugotavlja, da se je podjetje takoj z vso resnostjo lotilo preganjanja muh in odpravljanja pomanjkljivosti. Čim je tovarna dobila bencin, ki ga neobhodno potrebuje pri predelavi kosti in odpadkov, so delavci takoi pričeli delati po dve uri več na dan. Kontrola mestnega fizikata je zatorej takoj včeraj lahko ugotovila, da je velik del surovin na dvorišču že predelan in da bodo tudi vsi drugi kupi kosti predelani že v dveh dneh. V teku srede sta bili dve uradni komisiji v tovarni in zvečer sta bila na ogledu načelnik obrtnega oddelka dr. Brilej in mestni fizik dr. Rus, ki sta se prepričala, da podje+je res z vsemi pripravami uničuje mušjo zalego Tudi delavci na Žalah so izjavili, da se je v teku srede pojavilo že mnogo manj muh. Poročilo z magistrata slednjič ugotavlja, da podjetje uničuje z novo večjo in močno škropilnico s karbolom in strupenim ben-colom muhe in zapljivke Podjetju je treba priznati dobro voljo, ki jc je tako pokazalo za odstranitev vzrokov mušje nadlege, mestni fizikat in obrtni oddelek pa bosta skrbela, da bo mušja nadloga čimprej odpravljena.
SPORI
Prve odločitve za prvaka SNZ
štiri povratne in odločilne prvenstvene tekme
Kakor smo že včeraj objavili, bodo pojutrišnjem štiri povratne tekme iz otvoritvenega kola finalnih tekem za prvenstvo SNZ. V nedeljo bodo po skupnih izidih obeh tekem — ene doma in ene na tujem igrišču — odpadli iz nadaljnjega tekmovanja prvi štirje kandidati. Tekme bodo torej ne glede na to, da so nekatera moštva že v prvih srečanjih zabeležila precej izdatne zmage, vendarle še zelo napete, ker bodo klubi še to pot napeli vse sile, da se kljub prvim porazom morda le še rešijo dokončnega slovesa iz družbe najboljših. Nedeljske tekme bodo na štirih frontah!
Na Jesenicah:
Bratstvo—Železničar
Mariborski železničarji so na Jesenicah znani gostje, ki so s svojo dobro igro že večkrat zadovoljili jeseniško športno publiko. Letos je ta enajstorica v izredno dobri formi, kar dokazujejo njeni odlični izidi letošnje sezone.
Bratstvo bo skušalo v nedeljski tekmi kolikor pač mogoče popraviti neugoden poraz, ki ga je pred tednom dni doživelo v Mariboru. V ta namen bo postavilo v borbo vse svoje najboljše moči, ki jih v prvi tekmi na mariborskih tleh ni imelo na razpolago.
Jeseniško športno občinstvo bo ta dan gotovo v velikem številu prišlo na igrišče ter skupno z moštvom pomagalo zmagati ali doseči vsaj časten rezultat.
V Kranju: Kranj—Amater
Amater, ki ga v Kranju že več let nismo videli, se je v tem času uspešno razvijal
in izpopolnjeval, tako da predstavlja danes prav dober nogometni razred in dovolj homogeno enoto, ki more dosegati lepe rezultate tudi proti najmočnejšim slovenskim klubom. Kranj je preteklo nedeljo z remisom na vročih tleh v Trbovljah dosegel prav lep uspeh, zlasti če upoštevamo kombinirano postavo (celotna rezervna srednja vrsta in en rezervni branilec), s katero je moral v boj, to nedeljo pa upa, da bo lahko nastopil v mnogo močnejši postavi in se torej obeta res lepa in napeta igra.
Trboveljčani so sprejeli Kranjce Ijubez-njivo in z veliko pozornostjo, zato smo prepričani, da se bodo v nedeljo tudi trboveljski fantje prav dobro počutili pri nas, ne glede na športni uspeh ali neuspeh.
Tekma bo ob 17.; obisk bo gotovo dober.
Ostali dve tekmi v enaki konkurenci bodo igrali:
v Mariboru: Maribor—Olimp in v Cakovcu: čakovečki ŠK—Mars
Ljubljanska Svoboda v Hrastniku
Na igrišču Hrastnika bo v nedeljo ob 16. zanimiva prijateljska nogometna tekma med dvema prvorazrednima delavskima kluboma SK Hrastnikom in ljubljansko Svobodo. Glede na to, da Svoboda s tem pomlajenim moštvom še ni igrala v Hrastniku, vlada za njen nastop veliko zanimanje.
Miting kakor v najboljših časih
Nekaj podrobnosti o lepo uspelem nedeljskem atletskem mitingu v izvedbi
SK Celja na Glaziji
SiilOBRO. i)KAi,K KAMNU in vsakovrstne
ZLATO
Kupuje do najvišjih cenar IOS. EBERLL.
Ljubljana. Tyrseva c ••aia ča Imtel3 *sii>n.
Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri
E. RADOVAN
Mestni trg 13.
Slovenska atletika napreduje! To moramo takoj v začetku poudariti po vsem tem, kar smo videli na nedeljskem nad vse uspelem mitingu v izvedbi SK Celja. Malo-kateri miting nudi tako pestro sliko zbranih atletov iz vse Slovenije, kakršna je bila v nedeljo v Celju. Nad 60 jih je bilo po številu ... Najmočneje zastopana je bila od zunanjih klubov ljubljanska Ilirija, saj je poslala na start kar 17 tekmovalcev, mariborski železničar 13 ter še Planina, Maraton in seveda prireditelj, ki je postavil številčno največ, predvsem mladih moči. Opaziti pa je bilo odsotnost atletov državnega prvaka Primorja, katerega je zastopal samo en atlet iz Hrastnika. Tako so bili torej zbrani vsi slovenski klubi, ki res sistematično in pravilno gojijo atletiko in sploh kaj pomenijo v tej športni panogi. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je bil predvsem lep dotok mladine in je le škoda, da še zmerom ni možno udejstvovanje vseh, posebno srednješolske mladine, ki ji je prepovedano udejstvovanje v športu. Misliti bo treba, da se ta nezdravi pojav v našem športu odpravi in omogoči vsej slovenski mladini tudi javno udejstvovanje v športu. Saj bo le zdrava in krepka mladina lahko kos nalogam, ki jih država zahteva od nje.
Dobra stran celjskega mitinga je bila
predvsem v organizaciji. Priporočati bi bilo marsikomu, da bi si ogledal takšno prireditev, ker take organizacije ne zmore niti Ljubljana. Vse pravočasno pripravljeno, veliko število sodnikov, dovolj orodja, ^>rav vse do podrobnosti je bilo na mestu. Kdaj smo nazadnje slišali, da je bilo n. Dr. za teke na razpolago 12 (!) časomeril-cov pole? še številnih pomožnih sodnikov. Samo tako je prireditev lahko minila v oopclno zadovoljstvo atletov samih, pa tudi precej številnega občinstva. Nedeljski miting v Celju je pokazal, da je le z dobro oro-ari-acijo mogoča propaganda za našo atletiko in bo samo no tej poti mogoče dosegati nnvf> uspehe. Ta nauk ie bi bil tudi za Ljubljano v marsičem koristen.
V vseh disciplinah je bila zasedba atletov polnoštevilna. Najštevilnejši so bili metalci krogle, ki jih je bilo 20. Rezultati so zadovoljivi. Zmagal je stari tekmovalec, a še vedno mladi in vzgledno požrtvovalni in vztrajni Jeglič. Tudi vsestranska Lužnik in Gregorovič sta pokazala dobro formo. Med juniorji jih je 5 vrglo preko 13 m. Pri tek« na 100 m je sodelovalo 11 junior-jev in 4 seniorji. Pri juniorjih je zmagal obetajoči Ilirijan Kolenc z ne preveč dobrim časom, čeprav je še pred kratkim v Ljubljani tekel 11.7. Od vseh tekmovalcev na 100 m je šel edino Cičar pod 11 sekund. Sprinterjev imamo precej, posebno mlajših, toda še dolgo ne morejo do rezultatov, ki so jih nekoč postavljali pri nas, ko smo bili v tej disciplini nad vsemi v državi.
Na 1500 m je z lahkoto zmagal Glonar tarejši, ki je dosegel tudi prav lep čas,
medtem ko Celjan žerga še ni v treningu. Tudi Megušar med juniorji je imel dobro — znamko ter obeta postati dober srednje-progaš. Izven sporeda je bila tudi disciplina 800 m, v kateri se je razvila huda borba med Glonarjem mlajšim in Mirkom od železničarja. Glonar, ki ima zelo lep korak, je v začetku nekoliko preveč forsiral ter na koncu ni mogel vzdržati Mirkovega finiša, kar ga je stalo prvo mesto, ki sta si ga delila zaradi enakih — dobrih — časov na cilju.
Met kladiva in skok v višino sta se vršila istočasno. Pri skoku je šla huda borba za mesta in so bili doseženi prav dobri rezultati. Saj so kar štirje preskočili znamko 170 cm, junior. Brane pa je že naska-koval 180 cm. V splošni pozornosti za skakalce je napovedovalec prijetno presenetil vse z napovedjo — novega jugoslovenske-ga rekorda ing. Stepišnika, ki je bil ta dan odlično razpoložen in so bili, vsi njegovi meti dobri. Pozna se mu, da je napredoval v tehniki. Njegovi obrati so izredno hitri, le škoda, da je kladivo izpuščal prenizko, če bi bilo kladivo letelo višje, bi bila znamka gotovo še za nekaj metrov daljša, ki bo simpatičnemu in vztrajnemu inženjerju gotovo še letos uspela. Sicer pa je tudi nova znamka že mednarodnega pomena ter tem pomebnejša, ker je to šele Stepišnikov letošnji drugi nastop. Tudi ostali metalci so dosegli dobre mete, ki jih bodo gotovo še letos izboljšali, in sicer predvsem Mariborčan Gujznik. Omeniti je treba, da je novi rekord, kljub številnim rekorderjem, ki so jih imeli in jih še imajo v Celju prvi, ki je bil postavljen na Glaziji.
Prijetno presenečenje je pripravil Celjanom zmagovalec na 5000 m Rebeišak, ki je proti vsakemu pričakovanju, — saj ie bil to njegov prvi nastop — zmagal po hudi borbi s Klcmprom, s katerim sta vodila ves čas skupaj, še pomembnejši pa je njegov uspeh zaradi tega, ker se je pripeljal na start naravnost z nočnega dela s kolesom iz 13 km oddaljene Zabukovce. Ker je še mlad in ima voljo do treninga, obeta postati prav dober dolgoprogaš.
V daljino je skakalo 12 juniorjev ter so bili doseženi prav lepi rezultati; dva sta preskočila 6 metrsko znamko, toda tudi ostali so bili blizu te znamke. Vsi pa so z gotovostjo računali, da bo »padel« še nov rekord, in sicer v metu kopja, posebno glede na zadnje Mavsarjeve rezultate, ž njim je računal tudi prireditelj ter pripravil zadostno število kopij ter tudi zaznamoval dolžino starega rekorda z državno zastavico. Zaman je plapolala zastavica, novega rekorda ni bilo. Ni čudno; Mavsar hoče biti preveč vsestranski in to ga je izmučilo. Bolje nastopiti v dveh, treh disciplinah ter tam uspešno, kakor pa biti povsod povprečen, tem bolj, če ima kdo možnosti, da bi se nekje uveljavil. Razen njega so ostali v tej disciplini imeli slabe rezul-
tate. Posebno od Gregorovlča smo pričakovali več...
V štafeti 4x100, kjer so nastopila štiri moštva, je zmagalo prvo moštvo Ilirije s povprečnim časom, če upoštevamo, da je v Ljubljani doseglo isto moštvo znatno boljši rezultat. Borba je bila kljub temu zanimiva.
Prireditelj ni računal s tako veliko udeležbo in je zato določil pričetek šele za 10. uro. Kljub točnemu začetku pa se je tekmovanje prav zaradi tega končalo šele ob 13.30, kar je proti koncu že vplivalo posamezne atlete, pa tudi na sodnike in občinstvo. Prireditelju, posebno načelniku atletske sekcije g. Pleteršku ter g. trenerju Kleinu, ki je v izdatni meri pripomogel k uspehu, moramo izreči priznanje, ki pa velja prav tako tudi vsem sodnikom in sodelavcem. Celje je ponovno doprineslo lep prispevek k propagandi atletskega športa.
s. p.
Kemiki in montanisti
ljubljanske univerze bodo jutri popoldne ob 16.30 odigrali na igrišču SK Ljubljane zanimivo nogometno tekmo. Ker je v obeh moštvih nekaj dobrih nogometašev, bo ta prireditev brez dvoma vredna ogleda.
Čakovska nogometna kluba ČŠK in Gradjanski sta bila na zadnji seji HNS sprejeta tudi formalno v članstvo te zveze ter obenem uvrščena v varaždinsko župo ZNTP. V zvezi s tem se mora sklepati, da je ostalo prizadevanje čakovčanov, da bi po novi ureditvi našega nogometnega športa še da-llje igrali pod okriljem SNZ, brez uspeha. Za naše nogometne klube ta sprememba ne bo posebno velikega pomena, ker so bili ti klubi iz Čakovca za večino moštev iz območja SNZ precej od rok in so zato vzdrževali z njimi samo najpotrebnejše stike zaradi prvenstvenih tekem.
SK Mars: Drevi ob 20 obvezni sestanek vseh igralcev in juniorskega moštva na običajnem mestu. I. moštvo potuje v Cakovec, juniorji igrajo v nedeljo ob 10 z juniorji Mladine prijateljsko tekmo
SK Svoboda. Drevi ob 19. obvezen članski sestanek vseh nogometašev radi nedeljskih tekem I moštvo igra v Hrastniku.
Ljubljanska kolesarska podzveza (Službeno). Redna seja LKP bo v torek dne 4. junija ob 20 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Zaradi izredne važnosti se vsi gg. odborniki pozivajo, da se te seje udeleže sigurno in točno. — Tajnik
R
D I ©
Petek, 31. maja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in Doročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 11: šolska ura. — 12: Korošci koroške pojo (plošče).
—	12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega koncerta. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze.
—	18: ženska ura. — 18.20: Citraške točke (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura (Ruda Jurčec predava o pisatelju Franu Levstiku kot slovenskem časnikarju). — 19.40: Objave. — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. — 20.30: Radijski orkester izvaja skladbe Jenka, Parme in Vidošiča.
—	22: Napovedi in poročila. — 22.15: Valčki. Joh. Straussa (plošče).
Beograd 17.45: Narodni radijski orkester. — 18.20: Plesna glasba. — 19.40: Ruske ciganske romance. — 20.10: Simfonični koncert velikega radijskega orkestra.
—	Zagreb 21: Koncert na ploščah. — 21.30: Reportaža o jazzu. — 22.15: Prenos plesne glasbe. — Sofija 13: Simfonična glasba s plošč. — 18: Plesna glasba. — 18.15: Narodna glasba. — 19: Klavirski koncert. — 22: Plesna glasba. — Praga 18.30: Smetanova opera »Skrivnost«. — 21.30: Komorna glasba. — 22: Koncert del čeških skladateljev. — L°ndon 19.30: Koncert solistov. — 20.30: Zabavni koncert. — 22: Komorna glasba. — 22.40: Plesna glasba.
—	23.30: Salonski orkester. — Paiiz 20.20: Razna glasba in pesmi.
Naše Gledališče
DRAM A
Petek. 31.: Jakob Ruda Igrajo maturanti
klasične gimnazije. Izven. Sobota. 1.: Naša kri. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 2.: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opozarjamo na zadnjo premiero v tekoči sezoni, ki bo v soboto. Pri uprizoritv1 dela domačega pisatelja F r. K s. F i n ž-garja »Naša kri« bodo imeli zlasti mlajši člani in nekateri volonterji priliko, predstaviti našemu občinstvu svoje zmožnosti. Zgodba iz Napoleonove dobe, ki se dogaja v gorenjski vasi blizu Ljubelja, pokaže francosko okupacijo in razmerje našega kmeta do Francozov. Igro bo zrežiral Milan Skrbinšek. Zasedba je sledeča: Miklavž Borštnik, francoski maire Preset-nik, Katra, njegova žena Rakarjeva, Jerica, njegova hči Mileva Boltar-Ukmarje-va, Štefan, posestnikov sin, Jeričin ženin Igor, Matija, Borštnikov hlapec Bratina, Gašper Zapotočan, kmet Kaukler, Podre-pec, kmet Raztresen, Matijevec, kmet Jerman, Rok, kmetiški sin Brezigar, Groga Gladek, mežnar Novak, Louis Renard, francoski častnik Drenovec, Benoit Tur-bot, sergent-major Peček, Starka Slavče-va, Manca Simčičeva, Minca Juga Boltar-jeva. Sodeluje tudi veliko število statistov. Godi se na Gorenjskem L 1813.
OPERA Petek, 31.: zaprto.
Sobota, 1. junija: Kleopatra. Rer B. Nedelja. 2.: Tosca. Izven. Gostovanje Teje Laboševe iz Zagreba in Borisa Popova. Znižane cene. švarova »Kleopatra« je nedvomno najbolj uspelo naše izvirno operno delo večjega formata zadnjih decenijev, ki po svoji zasnovi sploh nima primere v naši literaturi. Avtor, ki zasleduje v glasbenem ozi-ru modernistično smer, si je tudi sapi napisal libreto, za našo uprizoritev pa je poskrbel za vešče in avtentično glasbeno vodstvo predstave. Režija Je Debevčeva, nova inscenacija inž. Franzova, glavne partije pa pojo naši prvi solisti s Heyba-lovo, Jankom, Franclom in Betettom na čelu.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 31.: Akademija Jug. unije za zaščito otrok. Sobota, 1. junija: Ples v maskah. Red CL Nedelja, 2.: Baletni večer ljubljanske ope^ re. Red B.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. kot tiakaraarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.