PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI I DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
O- r'- H
O' 5 v £
O a
o _ m
^ c s £■
o c f ^
v :	'zr -r
G s,'S J
^ v4 U
3P 559 linije)
L-
H
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 230 (12.862)
Trst, sreda, 30. septembra 19
Po obtožbah Vatikana o kršenju konkordatskih določil
Vprašanje verouka stopnjuje polemike Vlada izposlovala odložitev razprave
Večina se je zbala, da bi prišlo do razdora v vladni koaliciji - KPI zahteva naj ne bodo pogajanja z Vatikanom tajna - Radikalci, zeleni in DP obsojajo »diktat«
KPI: Finančni zakon nas vodi k devalvaciji
RIM — Vlada bo predložila danes senatu dokončno besedilo državnega linančnega zakona za leto 1988: osnutek listine, ki ga je odobrila 24. septembra, sta predsedstvo ministrskega sveta in zakladno ministrstvo dopolnila, tako da nima več sedem, ampak kar dvajset členov.
Razprava v Palači Madama bo prav gotovo živa, tembolj še, ker bo izzvajala KPI ostro opozicijo in predlagala celo vrsto popravkov. To je povedal časnikarjem po včerajšnji seji partijskega vodstva odgovorni za gospodarske probleme Alfredo Reichlin. Njegovo mnenje o zakonu je povsem negativno: »Jasno je le to, da gre za recesivno izbiro, ki združuje zmanjšanje množične porabe z okrnitvijo socialnih izdatkov, povišanjem obresti, obremenitvijo proizvodnih stroškov in skrčenjem javnih naložb.« Po njegovem nima smisla, da napoveduje vlada splošen razvoj, večjo zaposlenost in razmah Juga, »kajti v resnici bo zakon najhuje prizadel ravno brezposelne, zlasti na Jugu, in stopnjo gospodarske rasti«. Reichlin trdi, da se bo to videlo že čez nekaj mesecev in da bo prišla vlada tedaj na dan z ugotovitvijo, da je treba razvrednotiti liro.
Komunistični veljak kritizira sicer vso gospodarsko politiko vlade. Tej očita, da zapira oči pred davčnimi utajami in omogoča stekanje čedalje večjih prihrankov na borzo in v investicijske sklade, to je v blagajne finančnih holdingov. KPI bo zahtevala v senatu korenit preobrat: preusmeritev teh sredstev iz pasivnih rent v proizvodne naložbe, znižanje obresti na posojila, ustreznejšo politiko na področju valutnih menjav in reformo davčnega sistema.
Bojno sekiro bodo izkopali menda tudi sindikati. Član tajništva CGIL Lucio De Carlini je dejal včeraj v Bariju, da pomeni finančni zakon nov napad na delovne ljudi, ki niso imeli v zadnjih štirih letih že itak ničesar od vladne gospodarske politike, zato ni mpč izključiti vsedržavne splošne stavke, (dg)
SANDOR TENCE
RIM Vatikan je včeraj ostro posegel pri italijanski vladi glede ure verouka na šolah in opozoril, da bi nekatere smernice za dokončno ureditev tega vprašanja, ki si utirajo pot med vladno večino, utegnile kršiti načela in duh konkordata. Poseg Svete stolice, ki je povzročil pravi politični potres, spričo katerega so se vladne stranke sporazumele za odložitev sinočnje seje parlamentarne komisije, ki je imela na dnevnem redu odobritev novega dokumenta o šolskem veronauku. Odložitev seje je v imenu ministrskega predsednika Gorie predlagal minister za šolstvo Galloni, njegova zahteva je naletela na podporo večinskih strank, proti pa so se izrekli KPI, radikalci, zeleni in DP.
Ura verouka torej zadobiva vse bolj jasne meddržavne razsežnosti. Do poznih večernih ur ni bilo mogoče izvedeti, ali je Vatikan izdal tako imenovano ustno protestno izjavo,ali pa je poslal vladi celo diplomatsko noto, v kateri izraža zaskrbljenost nad usodo nekaterih členov konkordata iz leta 1985. Slo je vsekakor za oster poseg cerkvenih oblasti, ki dejansko spet odpira zapleteno problematiko odnosov med cerkvijo in državo, torej nova delikatna pogajanja, ki jih pred dnevi obe strani gotovo nista pričakovali. Vatikan in z njim državna škofovska konferenca ter katoliške organizacije kontestirajo državi, da hoče postopno izriniti verouk iz normalnega šolskega urnika ter istočasno emarginirati vlogo docentov tega predmeta v odnosu do učnega osebja.
Vatikan je direktno posegel pri ministrskemu predsedniku, ki je takoj sklical politični vrh, na katerem so se brez polemik in notranjih trenj sporazumeli za odložitev parlamentarne raz-
prave. Goria je bil vsekakor videti v precejšnji zadregi in ni skrival določene zaskrbljenosti nad nepričakovanim razvojem dogodkov, še večjo zaskrbljenost pa je kazal pristojni minister Galloni, ki so ga mnoge katoliške organizacije pred dnevi obtožile, da razprodaja verouk ter da ne zna učinkovito kljubovati zahtevam laičnih sil. Koalicijske stranke so po dolgem sestanku izbrale pot previdnosti in očitno niso vsaj za sedaj hotele tvegati notranjega političnega soočanja. Vprašanje verouka ostaja tako še dalje nerešeno, na področju pogajanj z Vatikanom pa bo treba pravzaprav začeti vse znova.
Minister Galloni je na sinočnji seji parlametnarne komisije za šolstvo govoril o ne preveč dobro preciziranih »vatikanskih korakih« ter predlagal odložitev zasedanja, ki ga je utemeljil z nujnostjo, da je treba problematiko sedaj obravnavati na »višji ravni«. Vladne sile so dosegle odložitev, prišlo pa je do razkola med KD in laičnimi strankami. Medtem ko demokristjani vztrajajo, da je treba revidirati nekatere smernice že izdelanega dokumenta in tako dejansko sprejeti vatikanske pripombe laične stranke niso tega mnenja ter podčrtujejo veljavnost nedavnega političnega sporazuma, ki je bil sklenjen okrog tega vprašanja.
Proti odložitvi parlamentarnega soočanja je odločno nastopila levičarska opozicija. KPI je mnenja, da je vatikanski poseg nesprejemljiv in neutemeljen, predsednik komunističnih poslancev Zangheri pa je zahteval, naj se nova pogajanja s Sveto stolico in s škofovsko konferenco odvijajo ob belem dnevu, brez slepomišenj in tajnih kompromisov. Še ostrejša stališča pa so zavzeli radikalci, zeleni in DP, ki očitajo Vatikanu, da je kršil suverenost italijanskega parlamenta, vladi in vladnim silam pa, da so se slepo podredile »diktatu« cerkvenih oblasti.
Gm oačov spet
v javnosti
MOSKVA - Generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov se je skoraj po dvomesečni odsotnosti'včeraj ponovno pojavil v javnosti. Sprejel je številno francosko delegacijo, v kateri je bil tudi bivši francoski premier Pierre Mauroy. S tem je Gorbačov napravil konec ugibanjem glede svoje dolge odsotnosti. V javnosti se ni namreč pojavil vse od 7. avgusta. Kot običajno je bulvarski tisk navajal, da se je Gorbačov zastrupil s hrano, nekateri so šli celo tako daleč, da so razvili tezo, da so Gorbačova nasprotniki zastrupili. Sodeč po včerajšnjem izgledu pa se je sovjetski voditelj res temeljito odpočil, saj ni varčeval z dovtipi na račun svojega zdravja, dal pa je tudi izčrpno sliko razorožitvenih pogajanj z ZDA.
Medtem ko italijanske fregate plujejo proti Perzijskemu zalivu
ZDA odločile embargo na iranski izvoz Iraški bombniki prodrli do Teherana
Tudi v Rimu lov na brizgalke
NIKOZIJA — Ciprski radijski sprejemniki so včeraj zabeležili teheranske komentarje na napade iraškega letalstva. Iračani naj bi bombardirali iranski supertanker Khark, ki je ves dan gorel v zalivskih vodah. Tanker Khark je bil ena izmed redkih ladij, ki omogočajo Iranu, da izvaža svoje tekoče zlato, prodaja nafte pa je trenutno najbrž najpomembnejši ventil iranskega gospodarstva. Nič čudnega torej, da se je ameriški senat včeraj soglasno izrekel prav za embargo na iranske izvozne artikle, predvsem pa na nafto, ki bremenijo ZDA za 700 milijonov dolarjev letno..
Ameriški embargo bo nedvomno prizadel že tako šibko gospodarstvo, včerajšnje skrbi iranskih oblasti pa so bile najbrž pristno vojnega značaja. Iraškemu letalstvu naj bi namreč uspelo prodreti globoko v notranjost iranskega ozemlja. Po poročilih radia Teheran so bombe padale v neposredni bližini iranskega glavnega-mesta ter v nekem kraju »na meji s Sovjetsko zvezo«. Na Cipru so zabeležili tudi bagdadsko verzijo napadov. Bagdad je v svojih poročilih omenil bombardiranje iranske elektrarne v Nghaji, ki se nahaja v neposredni bližine meje s sovjetskim ozemljem in preskrbuje z električno energijo Teheran in dobršen del severnega Irana. Iraška tiskovna agencija INA je tudi sporočila, da je letalstvo bombardiralo tovarno orožja in municije v
Barjeenu pri Teheranu. Slednje vesti so potrdili tudi iranski informacijski viri, ki so dodali, da je iraško letalstvo bombardiralo pokrajini Bahtaran in Lores-tan in povzročilo veliko žrtev med prebivalstvom.
Medtem ko se je v iranskih tleh oddvijala iraška ofenziva je v Zalivu zaključil svoj prvi dan plovbe deseti konvoj kuvajtskih ladij, ki plujejo pod ameriško zastavo in z ameriškim spremstvom. V čedalje bolj obljudenih zalivskih vodah so tanker za plin Gas Prince spremljala fregata Hawes, nosilka helikopterjev Guadalcanal in kar osem minolovcev.
V kratkem bi .se morale tudi italijanske ladje pridružiti ostalim zalivskim gostom. Plovba fregat poteka redno, kmalu pa jim bodo sledili še minolov-ci. V večjih težavah se je znašel belgijski doprinos k gneči v Zalivu, saj je okvara v hladilnih napravah prisilila minolovca Breydel na nepredviden postanek na Portugalskem.
Iranski zunanji minister Akbar Velajati pa je včeraj ponovno pokazal, kako kriva so lahko pota iranskega pojmovanja politike. Od Varnostnega sveta OZN je namreč zahteval, naj obsodi ZDA zaradi napada na iransko ladjo Iran Ajr, češ da je ameriška akcija kršila resolucijo OZN o prenehanju ognja med Iranom in Irakom. Diplomatska poteza je dokaj presenetljiva, če pomislimo, da je Iran vse prej kot spoštoval omenjeno resolucijo.
Proti nevarnosti, ki jo predstavljajo odvržene brizgalke, se je angažirala tudi rimska občinska uprava	(AP)
Sinoči mu je župan Scarano podelil priznanje
Zoran Mušič častni občan Gorice
GORICA — Zoran Mušič, slovenski slikar rojen leta 1909 v Gorici, v svetu zelo uveljavljen umetnik, je dobil sinoči naslov častnega meščana Gorice. Sklep so goriški občinski svetovalci soglasno sprejeli pred kratkim. Sinoči mu je župan Antonio Scarano podelil diplomo in zlato kolajno. Z občutenimi besedami je, župan obelodanil Mušičevo življenjsko in umetniško pot, ki ga je iz malega mesta ob Soči skozi tegobe življenja popeljala v širni svet.
Zoran Mušič je očitno bil zelo ganjen. V svojih zahvalnih besedah se je spomnil nekaterih trenukov svojega bivanja v rodnem mestu, tudi takih, ki so bili zanj hudi. Izrazil pa je veliko zadovoljstvo, da je dobil tako priznanje v mestu ob Soči, najlepši reki na svetu. Zoran Mušič je prvi občan slovenske narodnosti, ki mu je bilo v Gorici podeljeno to priznanje.
Slikar Zoran Mušič z goriškim županom Scaranom	MARKO VVALTRITSCH
Evropski nogometni pokali
V ospredju srečanje
Napoli - Real
□ □ □
Odbojka: evropsko prvenstvo
Danes Italija proti
Jugoslaviji
Reaganova hvalnica svobodni trgovini
VVASHINGTON - Na včerajšnji plenarni seji letne skupščine Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada v VVashingtonu je govoril tudi ameriški predsednik Reagan. Kot je bilo pričakovati, je izzvenel njegov govor v pravo hvalnico svobodni trgovini: poudaril je nasprotovanje vsaki vrsti protekcionizma in ponovil predlog, naj se v naslednjih desetih letih odpravijo vse podpore izvoznikom kmetijskih pridelkov (lani so dosegle 100 milijard dolarjev). S tem bo nastalo svobodno svetovno kmetijsko tržišče, državni primanjkljaji se bodo zmanjšali, kmetijske cene pa znižale.
Reagan se je zavzel tudi za večjo pomoč državam v razvoju, kar sta omenila tudi predsednika MDS Cam-dessus in SB Conable s poudarkom na njihovi zadolženosti. Ta problem pa še vedno razdvaja oba organizma.
Prvič po vojni v Jugoslaviji ukinjajo nek denarni zavod
Zapirajo bihačko banko ki je krila Agrokomerc
BIHAČ — Jugoslovansko gospodarstvo ima strokovnjake za marsikaj: za ustanavljanje podjetij, porabo investicij, malo manj za ustvarjanje prihodkov, tudi za stečaje in zapiranje podjetij. Vse do danes pa ni imelo strokovnjaka za končanje kakšne (državne) banke. Kajti, kot kaže statistika, od 1945. leta do sedaj ni bila ukinjena niti ena banka v Jugoslaviji. Banke so se v teh štiridesetih letih ustanavljale, organizirale, reorganizirale ih preorganizirale, manjše banke so se združevale v večje — ampak to, kar se dogaja v Bihaču, se res dogaja prvič. Banko dobesedno ukinjajo.
V imenu države bo posel opravila diplomirana ekonomistka Ajša Muslič, ženska z dvajsetletnimi delovnimi izkušnjami v gospodarstvu, ki je zadnja tri leta preživela v bihaški banki, ki je postala svetovno znana po tem, da je kljub temu da sama ni imela denarja in je bila povsod naokrog zadolžena, jamčila za Agrokomerčeve menice, za katere se je pokazalo, da so brez kritja. Ajša Musličeva ima za svoj posel šestdeset dni časa, dolžnost, ki jo opravlja pa so poimenovali »vodja poslov likvidacije Temeljne gospodarske banke Bihač«.
O tem, kako se prvič ukinja kakšna banka v Jugoslaviji, se je z Ajšo Musličevo pogovarjal novinar Tanjuga.
»Dela je dosti in dosti je tudi vprašanj, na katera tudi sama ne znam odgovoriti. Na primer: nihče ne ve, ali ustanovitelji te banke, katerih vloge so bile uporabljene za pokrivanje poslovnih izgub banke v zadnjih treh, štirih letih, v procesu ukinjanja banke tudi sami s svojimi sredstvi delijo tveganje banke v njenem poslovanju? Potem: ni jasno, ali morajo v primeru ukinitve neke banke njeni dolžni-ki-državljani do trenutka ukinitve, to je čez šestdeset dni, povrniti vse svoje kredite za stanovanja in podobno. Naprej: ali ustanovitelji in varčevalci banke, ki do nje nimajo nikakršnih nepokritih obveznosti, lahko svoje vloge prenesejo v katero drugo poslovno banko, ker je račun njihove sedanje banke enak ničli? V šestdesetih dnevih moramo priti do razlage vseh teh in drugih nejasnih situacij,« je rekla Ajša Muslič in nadaljevala:
»Položaj je prav neobičajen. Niti zakonodajalec niti ustanovitelji naših bank si, ko so banke ustanavljali, niso razbijali glave z vprašanjem, kako banko ukiniti. Samo zaradi oblike teksta so zapisali dve, tri načelne besede. Zdaj pa morajo naenkrat državljani-varčevalci in podjetja vedeti, kje so, kaj je z njihovim denarjem, s prevzetimi krediti in podobno.«
Zaskrbljujoče letno poročilo Amnesty International
Človekovih pravic ne kršijo samo totalitarni režimi
LONDON — Splošno mišljenje, da se kršijo človekove pravice le v diktatorskih režimih, se je jasno pokazalo za zmotno ob predstavitvi letnega poročila Amnesty International. Italija, Velika Britanija in ZDA so v seznamu držav, ki jih poročilo omenja zaradi nespoštovanja človekovih pravic. Italija je na tem spisku, ker varnostni organi mučijo zapornike in aretirance, kot npr. v Neaplju, kjer so ugotovili, da so mučili zapornika s cigaretnimi ogorki, drugemu pa so vtaknili kljuko v danko. Poleg tega pa je Amnesty International zaskrbljena tudi zaradi tega, ker obtoženci predolgo časa čakajo v zaporu na proces, kot se je zgodilo obtožencem na procesu 7. april,-ki so na obravnavo čakali celih 5 let.
Humanitarna organizacija je zaskrbljena tudi zaradi smrtnih obsodb v ZDA, predvsem pa zaradi izvršitve smrtnih kazni mladoletnih in neprištevnih oseb. Med evropskimi državami pa je Velika Britanija tista, ki zbuja največje zgražanje, ne samo zaradi metod, ki jih policijske sile uporabljajo v borbi proti irskim domoljubom, ampak tudi zaradi vse pogostejših primerov nasilja nad jetniki. Tudi SZ ni izvzeta iz poročila, ki ugotavlja, da se ravnanje s političnimi zaporniki ni prav nič spremenilo niti za časa Gorbačova.
Naj hujše kršitve človekovih pravic se pa dogajajo v državah tretjega sveta, ki jih vodijo totalitarni režimi. Vojna med Iranom in Irakom je privedla do nadaljnje okrnitve svobode prebivalcev zalivskih dr-
žav, kjer se je zatiranje političnih nasprotnikov tamkajšnjih režimov še poostrilo. V Iranu so izvedli leta 1986 115 smrtnih kazni, v Iraku je po uradnih poročilih "izginilo" 300 mladih Kurdov, v Saudski Arabiji pa so zaprli nad 140 disidentov. Vendar sta pa državi, kjer se dogajajo jraj-hujše krutosti, Južna Afrika in Čile, kjer oblasti zapirajo tudi otroke in organizirajo tajne skupine, ki morijo nasprotnike režima.
Nov pojav, ki pa izredno skrbi Amnesty International, je v tem, da mnoge države odklanjajo zatočišče političnim preganjancem. Od polovice 70. let je iz več kot 30 držav zaradi političnih razlogov zbežalo na milijone ljudi. Sedaj pa v mnogih državah ne upoštevajo dovolj resnosti vzrokov, ki so te ljudi prisilili, da so zapustili svojo domovino.
BOJAN BREZIGAR: Pred referendumi (2)
Plebiscit in referendum
Referendum je glasovanje, pri katerem volivci na enostavno vprašanje odgovorijo z »da« ali »ne«. Tak način glasovanja, poznan pod imenom »plebiscit« (ple-bis scitum — ukaz ljudstva), je bil znan že za časa starorimskega imperija. S plebiscitom se je prebivalstvo številnih državic na Apeninskem polotoku odločalo za priključitev k nastajajoči kraljevini Italiji. S plebiscitom je bila Beneška Slovenija priključena Italiji in prav tako je bila s plebiscitom Koroška priključena Avstriji. Plebiscit je bil pogosto orožje v rokah oblasti, da so dokazale, da je njihovo stališče pravilno; pri tej obliki glasovanja je namreč zadostovala izbira primerne populacije, da je bil rezultat zagotovljen in nasprotnik pregazen.
Beseda referendum se je uveljavila kasneje, v obdobju prvih parlamentarnih demokracij, ko je moral poslanec o vprašanjih, ki niso sodila v pristojnost njegovega mandata, povprašati za mnenje svoje volivce »ad referendum« (zato, da lahko poroča). Kot že prej plebiscit, tako se je tudi referendum pogosto pojavljal kot izsiljevanje potrditve že sprejetih odločitev. Napoleon je leta 1802 z referendumom postal konzul, dve leti kasneje pa je bil prav tako z referendumom proglašen za cesarja. V povojnem času je bila vrsta referendumov v latinski Ameriki, kjer so razni vojaški režimi zahtevali od ljudstva, da jih uradno potrdi. Marsikdaj je bilo že vnaprej znano, da se bo za potrditev režima izreklo najmanj 90 odstotkov volivcev.
Drugačni, vsekakor bolj demokratični, so bili referendumi, ki so jih v povojnih letih izvedli v nekaterih evropskih državah. Na Norveškem so se z referendumom izrekli proti vstopu v EGS, v Švici, kjer so pred leti z referendumom priznali ženskam volilno pravico, so se na isti način izrekli proti zakonskemu osnutku za omejitev tuje delovne sile v državi, v Franciji so z referendumom priznali neodvisnost Alžiriji, zaradi poraza na referendumu o decentralizaciji pa je leta 1969 odstopil predsednik De Gaulle, v Avstriji so se z referen-
dumom izrekli proti jedrskim elektrarnam, v Jugoslaviji so referendumi uzakonjeni na zvezni, republiški, občinski in krajevni ravni (poznani so na primer referendumi o samoprispevkih).
V Italiji, za katero je konec druge svetovne vojne predstavljal nedvomno temno točko zgodovine, so začeli takoj po 25. aprilu 1945 iskati novih rešitev, predvsem pa novih institucionalnih oblik. Prvo vprašanje, ki so ga morali rešiti je bilo, ali bo Italija ostala monarhija ali ne. Dejansko je bila večina vodilnih politikov usmerjena k republiki, vendar je bilo treba o tem odločati. Prva odločitev, ki je morala pasti, pa je bila, kdo bo pravzaprav o tem vprašanju odločal. Možnosti sta bili dve: izvoliti ustavodajno skupščino in ji zaupati tudi to nalogo ali pa prepustiti odločitev ljudstvu. Izrekli so se za drugo možnost, tudi — in morda predvsem — zato, ker bi v nasprotnem primeru verjetno prišlo do razbitja v ustavodajni skupščini, kar bi bilo zelo nevarno, saj je bilo treba pri snovanju nove ustave zbrati čim večje soglasje poslancev.
Na referendumu, ki je bil 2. junija 1946, se je večina italijanskih volivcev (54,27 odstotka) izrekla za republiko. Monarhija je bila tako pokopana. Ni šlo le za institucionalno spremembo, šlo je tudi za dokončno zavrnitev fašističnega reda, ki ga je kraljevska hiša podpirala.
Ustavodajna skupščina, ki je bila izvoljena istega dne, je v novo ustavo vključila člen, ki omogoča izvedbo referendumov za odpravo zakonov. Gre za 75. člen, ki določa, da mora zahtevo za referendum podpisati najmanj 500 tisoč volivcev, zahteva pa se ne sme nanašati na zakone, ki vsebujejo proračunska ali davčna določila, na mednarodne sporazume in na določila o amnestiji. Z zakonom, ki so ga odobrili leta 1970, so tudi določili, da mora biti zahteva ena sama, enostavna (torej ne sme biti sestavljena iz več zahtev, o katerih bi se volivci lahko različno izrekli) in ne sme zavajati volivcev v zmoto.
Kam z radioaktivnimi odpadki?
BEOGRAD — Predstavniki Zveze socialistične mladine Jugoslavije bodo na prihodnjem zasedanju zveznega zbora skupščine SFRJ zahtevali objavo informacije o možnih lokacijah za skladiščenje radioaktivnih odpadkov v Jugoslaviji. Ni razloga, da to informacijo, ki jo bodo preučevali prihodnji mesec v ZIS, skrivajo pred javnostjo, so dejali na zasedanju komisije konference ZSMJ za zaščito človekovega okolja.
Predstavniki mladine Jugoslavije, ki so uporabili pravico, ki jim jo daje poslovnik o delu skupščine in ki omogoča, da v njenem delu sodelujejo tudi družbenopolitične organizacije, so na zasedanju zbora zastavili tudi vprašanje količine jedrskih odpadkov, ki jih »proizvede« Jugoslavija razen tistih iz jedrske elektrarne v Krškem in kako trenutno rešujejo problem teh odpadkov. Zahtevali bodo tudi informacijo o tem ali ustrezne službe spremljajo vpliv radioaktivnosti na prebivalstvo v okolici sedanjih začasnih odlagališč jedrskih odpadkov in ali so ustrezno ukrepali za zaščito prebivalstva. Člani komisije, ki so očitno trdno odločeni
nadaljevati akcijo, ki jo je mladinska organizacija sprožila proti morebitni »nuklearizaciji« države, so še posebej pokazali na sodelovanje med politiko in gospodarstvom, ki preprečuje dotok nekaterih bistvenih podatkov do javnosti na primer o ekonomičnosti JE v Krškem ali o velikanski ekološki škodi, ki jo povzročajo nekatere tovarne. V razvijanju tega sodelovanja imajo pomembno vlogo sredstva javnega obveščanja. Predlagali so tudi oblikovanje zveznega inštituta za zaščito življenjskega okolja, (dd)
Na Poljskem trčenje vlakov
VARŠAVA — Sedem oseb je izgubilo življenje v težki železniški nesreči pri Terespolu Pomorskem, nedaleč od Bydgoszcza. Kot poroča tiskovna agencija PAP je potniški vlak, ki je prihajal iz Poznana in je bil namenjen v Gdynio trčil v tovorni vlak. Podrobnosti nesreče niso znane.
Umrl Henry Ford II.
Arhivski posnetek Henryja Forda II. ob svojem dedu, ustanovitelju Fordov avtomobilske hiše	(Telefoto AP)
Jugoslavija podpira PLO
BEOGRAD — »Jugoslavija bo tudi v bodoče podpirala legitimne pravice palestinskega ljudstva,« je včeraj dejal predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov v razgovoru z voditeljem palestinske revolucije Jaserjem Arafatom. Ta je na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, kamor ga je povabilo predsedstvo SFRJ. Mojsov je govoril o nujnosti pravice do samoopredelitve in poudaril, da je treba napeti vse sile mednarodne skupnosti za rešitev tega problema. Pomembno vlogo ima pri tem delovanje komiteja devetih neuvrščenih držav za Palestino.
Sogovornika sta poudarila nujnost sklica mednarodne konference o Bližnjem Vzhodu, pod okriljem Združenih narodov in na kateri bi sodelovale .stalne članice varnostnega sveta in vsi ^pleteni udeleženci tudi PLO, kot edi-' ai legitimni predstavnik palestinskega ljudstva.
Arafat je dejal da PLO dobiva vse fšo podporo v Libanonu in na okupiranih ozemljih, pa tudi vse večjo podporo v arabskih državah.
Boljši obeti na 42. zasedanju OZN
Te dni se je začelo 42. redno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Ugotavljajo, da bo tokrat potekalo pod takorekoč lepšo zvezdo. Obeti so v vsakem primeru boljši, kot so bili pred prejšnjimi zasedanji. Organizacija si je opomogla.
Dogovor Shultz-Ševardnadze s prejšnjih dni je pomemben dejavnik v naporih za bolj uspešno delo. Sporazum o evropskih jedrskih izstrelkih je pozitivno poglavje ne le za evropsko prizorišče, marveč za ves svet in seveda tudi za nadaljno aktivnost Svetovne organizacije. Dogovor so neposredno in posredno poudarjali domala vsi govorniki, ki so se zvrstili na začetku zasedanja.
Predsednik prejšnjega zasedanja, ki po protokolu začenja tudi z novim, z razlago o tem, kaj so storili v prejšnjem mandatu, je utemeljeno rekel, da je zdaj končno povrnjeno zaupanje Svetovni organizaciji. V prejšnjih letih so ga številne negativne silnice pošteno zamajale. Združene države Amerike in druge države, ki so nenehoma očitale organizaciji, da vodi pristransko (v glavnem v korist dežel v razvoju), ne pa »svetovne politike«, so jo začele spet podpirati, čeprav brez nekega vidnega navdušenja.
Neki novinar je domiselno napisal, da se je začela kri spet normalno pre-
takati skozi arterije in žile Svetovne organizacije. Tudi njeni zadnji koraki so mnogo bolj stvarni kot akcije, ki jih je izvajala pred leti. Nedavno je Varnostni svet Svetovne organizacije sprejel posebno resolucijo o vojni v Perzijskem zalivu med Irakom in Iranom ter jo garniral z nepobitnimi stališči, zato pa tudi s kar najbolj prepričljivimi argumenti. Ocena domala vseh krogov, ki tudi kritično spremljajo delo Svetovne organizacije, trdi, da gre za listino, ki spada med prvovrstne dokumente OZN.
To je kajpak pomemben dogodek, ki krepi prepričanje, da bo Svetovna organizacija pri raznih vprašanjih pričela odslej ravnati bolj stvarno, zlasti pa hitreje. V Perzijskem zalivu še zmeraj trajajo boji med dvema sosednima deželama, še vedno je tamkajšnji položaj zapleten in napet, vendar se vpliv Združenih narodov začenja brez dvoma čutiti.
Sprejemanje bolj »pragmatičnih« stališč (ta so bila zlasti v zadnjih letih pri številnih vprašanjih v glavnem deklarativna) je prispevek k ^obnovi
verodostojnosti in k ponovnemu uveljavljanju izvirnih stališč Svetovne organizacije«, je rekel De Cuellar na začetku zasedanja. Značilna poteza v tem duhu je tudi sklepna listina, pravzaprav akcijski program, ki so ga sprejeli pred dnevi v New Vorku ob zaključku zasedanja konference Združenih narodov za razorožitev in razvoj. Poglejmo kaj mestoma piše v tej resoluciji:
»Sredstva, ki bi se sprostila z razorožitvijo, bi bilo treba vlagati v blaginjo in razvoj vseh narodov, v izboljšanje gospodarskih razmer držav v razvoju, v odpravljanje gospodarskega prepada med razvitimi in nerazvitimi«. Pa še: »Sredstva, ki bi se sprostila z razorožitvijo (oboroževanje stane letno več kot 1000 milijard dolarjev) bi bilo mogoče uporabiti za razvoj trgovine, prenos tehnologije, boljše izkoriščanje globalnih virov, za bolj uspešno in bolj živahno mednarodno delitev dela, za zmanjšanje javnega dolga in proračunskih primanjkljajev ter za večji dotok sredstev, namenjenih razvoju«. Komentar ni potreben.
Seveda je problem razoroževanja središče svetovne problematike. De Cuellar, generalni tajnik Združenih narodov, pa je prve dni zasedanja z zadovoljstvom ' priznal, »da končno mineva sterilnost« na mednarodni razorožitveni sceni. Zdajšnje zasedanje Svetovne organizacije je še toliko pomembnejše, ker mu bo v kratkem sledilo posebno zasedanje o razorožitvi. Pričakujejo, da bodo s svojo težo pozitivno prispevali zlasti velesili, katerih najvišji predstavniki se bodo, kot kaže, sešli že v tem letu.
Posebno zasedanje o razorožitvi vzbuja že danes zanimanje, ker ne bo šlo - kot je bilo žal v navadi - v glavnem za ugotavljanje stanja in za sprejemanje blažilnih in lepotilnih listin, marveč - tokrat kar konkretno na temo, »kako naj Združeni narodi opravljajo svojo nadzorovalno vlogo nad razoroževanjem«. Kot vidimo, tudi v tem primeru bo šlo za stvarne, ne pa za okolišne probleme. Nov razlog za boljše obete!
Naglas pa zasluži tudi to, da se bodo na zdajšnjem zasedanju, kot
kaže, »v živo« lotili najhujšega gospodarskega vprašanja zadnjih desetletij, to je prepada med Severom in Jugom. Organizma gibanja neuvrščenih, tako imenovani Skupini 24 in 77, sta že začela pripravljati to žgoče gradivo. Dolžniška kriza bo spet v ospredju. Kako tudi ne bi bila, saj predstavlja največjo coklo v razvoju svetovnega gospodarstva na sploh. Združeni narodi razpolagajo zdaj tudi z izsledki najnovejšega mednarodnega posveta ekonomistov v Zagrebu, ki so pred dnevi spet analizirali to materijo ia navrgli kopico predlogov.
Stanje držav v razvoju najbolj po-nazoruje podatek, da so osebni dohodki v teh deželah zdaj celo manjši, kot so bili na primer leta 1980. 42. zasedanje Združenih narodov bo potemtakem lahko rodilo določene sadove. Razpoloženje za stvarnejša reševanja problemov je večje, kot je bilo v zadnjih letih. Boljši odnosi med velesilami, zlasti pa ukrepi v zvezi z razoroževanjem, vlivajo optimizem. Udeleženci zasedanja se bodo prejkosle] potrudili dokazati, da krepitev svetovne varnosti ni ne odvisna in ne pogojena s kopičenjem orožja, marveč ž naraščanjem gospodarske ter seveda družbene stabilnosti.
MIRO KOCJAN
Kako zastaviti poslovanje v okviru maloobmejne trgovine
KOPER — Kako zastaviti poslovanje v okviru maloobmejne blagovne menjave po tržaškem in goriškem sporazumu, da bi to v prihodnjem letu prinašalo jugoslovanskemu gospodarstvu več koristi kot sedaj. To je bilo osrednje vprašanje, ki so se ga to jesen prvi lotili na razširjeni seji člani novooblikovanega odbora za ekonomske odnose s tujino pri medobčinski gospodarski zbornici v Kopru. Na seji so izvolili tudi novega predsednika tega odbora in sicer Silva Žnidaršiča iz Droge. Letošnji obseg menjave je bistveno višji od lanske, saj lahko 47 registriranih organizacij za to dejavnost v Jugoslaviji dosega 20 odstotkov deleža celokupne menjave med Italijo in Jugoslavijo.
Seveda se kreganje v zvezi z razdelitvijo kvot posameznim organizacijam še ni ponehalo. Nekatere organizacije so svojo omejeno količino že povsem izkoristile, druge pa tega tudi do konca leta ne bodo uspele. Nasploh je v Kopru obveljalo mnenje, da je bila letošnja omejitev na 20-odstot-ni delež v menjavi z Italijo premajhna in da bi morali za naslednje leto doseči vsaj 25-odstotni delež celokupne menjave med državama. Eden od razlogov, ki sili v to je tudi nenehno drsenje dolarja v primerjavi z liro. Enak delež celokupne v dolarjih izražene menjave bi namreč v resnici pomenil manj lir, v katerih merijo menjavo v tržaškem in goriškem sporazumu. Nekateri so sicer predlagali, da bi to kvoto, ki jo drži na vajetih država sprostili tudi zato, ker je v svetu delež takih in podobnih oblik menjave med državami vse večji. V osmih mesecih letos je Jugoslavija po tržaškem sporazumu uvozila za 185 milijard lir, izvozila pa za 223 milijard lir blaga, oz. skupaj za 408 milijard lir ali 90 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Po goriškem sporazumu je Jugoslavija uvozila za 70 milijard lir, izvozila pa za 93 milijard lir oz. skupaj za 163 milijard lir blaga, ali 27 odstotkov več. Skupaj po obeh sporazumih je Jugoslavija uvozila 255 milijard, izvozila pa 316 milijard lir blaga ali v celoti 571 milijard lir, kar je 86 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Še zmeraj je prisotna ugotovitev, da jugoslovanske organizacije hitreje izvažajo kot uvažajo blago, kar pa je po tem sistemu blagovne menjave pravzaprav slabo, saj ostaja blago neizkoriščeno na italijanski strani. Delno je za tak položaj kriva tudi togost nekaterih zveznih organov, ki carinikom še niso izdali navodil za uvažanje blaga po že pred pol leta dogovorjenih novih brezcarin-
skih listah. Na sestanku v Kopru so med drugim poudarili da je letos veljaven način izvajanja maloobmejne blagovne menjave v bistvu dober, posloven in razmeroma nezapleten za italijanske partnerje, ki so imeli pred tem veliko pripomb na prejšnji način blagovne menjave, zato zdajšnjega v prihodnjem letu ne bi smeli spreminjati. V Jugoslaviji pa so prisotni pritiski, da bi omejili maloobmejno menjave tudi zato, ker so v predstavništvu gospodarske zbornice Jugoslavije v Milanu začeli ugotavljati kako nekatere jugoslovanske organizacije prodajajo od blaga, mesa, aluminija do zlata in drugih plemenitih kovin pod ceno, ki je sicer dogovorjena za izvoz, to pa povzroča jugoslovanskemu gospodarstvu precej škode, zaradi česar so se danes v Kopru dogovorili, da bi morali sprejeti vse ukrepe, ki bi preprečevali kakršnekoli možne malverzacije v tej obliki gospodarskega sodelovanja.
BORIS ŠULIGOJ
Nov free shop ob meji
KOZINA, KRVAVI POTOK — Kompasova temeljna organizacija mejni turistični servis je od danes bogatejša še za eno prosto carinsko prodajalno. Na mejnem prehodu Kozina Krvavi potok so danes skupaj z Emono komercem in sežanskim Jadranom, ki sta sovlagatelja odprli svojo sedmo tovrsto prodajalno s 300 kvadratnimi metri prodajne in skladiščne površine. Montažni objekt po sistemu komo je zgradil sežanski Kraški zidar, naložba pa je znašala 620 milijonov dinarjev. Ta je če odštejemo Rateče, kjer so kupci bolj Avstrijci, prva prostocarinska prodajalna na mejnem prehodu z Italijo. Še letos pa naj bi odprli eno podobno v Rožni dolini in pri Fernetičih, v prihodnjem letu pa še šest in sicer v Škofijah, Lazaretu, Vrtojbi, Juriju, Dravogradu-Viču in Šentilju. Prodajalna bo odprta vsak dan od 8. do 21. ure, že prve dni, kajti poskusno obratuje od petka, je bilo največ kupcev iz Italije in turistov, ki so se pripeljali z avtobusi.
(B. Š.)
Deželno tajništvo SSk o deželnem zakonu za gorata področja
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je izdalo tiskovno poročilo o dveh pomembnih deželnih zakonih, ki sta bila izglasovana prejšnji teden v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine.
V	torek, 22. septembra, je bil ponovno izglasovan zakon o goratih področjih, ki ga je pred nedavnim zavrnila vlada v Rimu. Gre za pomembno vrsto določil, ki bodo koristila tudi Benečiji in Kanalski dolini. Pred meseci se je ravno v zvezi s tem zakonskim besedilom razširil glas, da bi bilo treba ukiniti tako Kraško kot Briško gorsko skupnost, češ da ne obsegata pravih hribovitih in goratih področij.
Slovenska skupnost je na vseh pogajanjih odločno branila obstoj in vlogo obeh skupnosti. Če so z^ prava gorata področja potrebni še dodatni ukrepi, naj pridejo, je bilo stališče SSk, to pa ne pomeni, da gorski skupnosti nista koristni in potrebni za briško področje in za Kras, ki ima tudi pomembne kmetijske možnosti, če je deležen posebne pozornosti (kraški vodovod idr.). Zaenkrat je stališče SSk o ohranitvi obeh skupnosti obveljalo.
V	sredo, 23. septembra, pa je deželni svet soglasno (ob vzdržanju misovcev) odobril zakon o zaščiti Romov ali Ciganov, ki jih je v F-JK kakih 800. Besedilo je na podlagi več predlogov pripravila komisija za kulturo, ki ji predseduje zastopnik SSk dr. Drago Stoka.
V	tiskovnem poročilu SSk je rečeno, da je zakon za zaščito Romov po-
membno dejanje, ki skuša zadostiti vsaj nekaterim potrebam te manjšine. Pomembno pa je tudi dejstvo, da je bilo besedilo deležno tako široke podpore v svetu. Zakon o Romih po mnenju SSk dokazuje, da gre tudi pri zaščitnih določilih v korist manjšin ne toliko za vprašanje pristojnosti tega ali onega telesa, temveč za vprašanje politične volje. Glede zaščitnih določil za Slovence v Italiji je gotovo več točk v nesporni pristojnosti parlamenta, več pa je tudi takih, ki bi jih lahko rešile dežela in krajevne uprave v skladu s svojim delokrogom.
Zato sta potrebna večji pogum in doslednost, ko prihajajo na dnevni red slovenske zadeve, o katerih marsikatera uprava raje reče, da je treba počakati na globalno zaščito, na poseg parlamenta, vlade ali koga drugega...
Zdaj je pred deželnim svetom zadnje obdobje pred pomladnimi volitvami. Na dnevnem redu pa je kopica zelo pomembnih in zahtevnih zakonov. O tem je v ponedeljek razpravljala v Vidmu deželna večina. Slovensko skupnost sta zastopala deželni tajnik Ivo Jevnikar in načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu dr. Drago Štoka.
Zaradi pomanjkanja prostora odpade danes rubrika Pavla Stranja Manjšinski mozaik. Članek bomo objavili jutri. Bralcem in avtorju se oproščamo.
V	sežanski občini teden otroka
Letošnji Teden otroka se v Sloveniji pričenja v ponedeljek, 5. oktobra, in bo trajal vse do 11. oktobra. Na Sežanskem pa so se odločili, da ga zaradi kvalitetnih prireditev, ki jih načrtujejo, podaljšajo in tako bogatijo življenje najmlajših. Letos ga v sežanski občini organizira Zveza prijateljev mladine, ki je pripravila pester in zanimiv program. K vsem prireditvam, ki potekajo v vzgojno-varstve-nih ustanovah v Sežani in okoliških vaseh, knjižnici, kinodvorani in drugih institucijah, so vabljeni vsi predšolski otroci, ne le tisti, ki obiskujejo organizirano varstvo. Zato naprošajo starše in stare starše, da svoje malčke pripeljejo na ogled številnih prireditev, ki se bodo zvrstile v tem mesecu.
Naj na tem kraju predstavimo le nekatere vidnejše, ki se bodo odvijale v sežanskem vrtcu. Teden otroka se bo pričel s slavnostno podelitvijo priznanj in nagrad Občinske skupnosti otroškega varstva Sežana, ki bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 10. uri v Sežani. Priznanje bosta prejeli Krajevna skupnost Sežana za vse dosedanje uspehe pri razvoju družbenega varstva otroka, Sonja Ban, vzgojiteljica predšolskih otrok v sežanski Vzgojno-varstveni organizaciji.
V	torek, 6. oktobra, bo ob 9. uri obiskal najmlajše v sežanskem vrtcu čarodej, v sredo, 7. oktobra, bo tu ob isti uri lutkovna igrica Pod medvedovim dežnikom. Za otroke bodo gotovo zanimive tudi zabavne igre in slikarski ex tempere, ki bo v četrtek, 8. oktobra. Sežanska Kosovelova knjižnica pa je v svoje prostore povabila v goste Janeza Bitenca, ki bo otrokom ob pravljičnih uricah ob 16.30 uri predstavil glasbeno pravljico. V petek, 9. oktobra, pa bo v vrtcu ob 9. uri pravljica Soviča Oka. Tudi za starše so poskrbeli, da lahko prisluhnejo predavanju na temo Dva otroka nista enaka, ki ga bo imela psihologinja Svetovalnega centra iz Ljubljane Marija Strojin v četrtek, 15. oktobra, ob 16. uri v veliki sejni dvorani občine Sežana. Zveza prijateljev mladine se je odločila, da v novembru mesecu povabi medse tudi lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Sapramiška, katere se otroci gotovo nadvse veselijo. O točnem datumu prireditve bomo še poročali.
Letošnji teden otroka je povezan z akcijo Ureditev otroških igrišč in igral, pobudniki letošnje akcije so srednješolci, točneje kovinarji, ki si s pomočjo krajevnih skupnosti in vrtcev želijo, da bi uredili otroška igrišča in igrala, ki sedaj, lahko bi rekli, razpadajo in se iz dneva v dan uničujejo. Zato bi morala biti skrb nas vseh, da skozi igro in urejeno okolje naši najmlajši preživljajo lepo in Prijetno otroštvo, saj so otroci naše največje bogastvo. Seveda pa se takih akcij spomnimo le ob tednu otroka. Prireditelji upajo, da bo dobra volja srednješolcev naletela na odprta ušesa staršev, hišnih svetov, krajevnih skupnosti in še koga, da bi lahko imeli otroci primerna igrala in urejejna otroška igrišča.
Ker pa so sredstva sežanske Zveze prijateljev mladine skromna, saj je bila ta organizacija ustanovljena v začetku letošnjega leta, bodo za nekatere prireditve morali del stroškov kriti tudi starši. Upamo, da jim to ne bo prevelik poseg v plitve žepe za svoje otroke.
Olga Knez Stojkovič
S pisateljskega srečanja na Obirskem
O pomenu založniških dejavnosti v okviru narodnih skupnosti
CELOVEC Tradicionalno srečanje pisateljev na Obirskem pri Železni Kapli je bilo letos namenjeno vprašanju založništva v okviru manjšin. Diskusija o tem vprašanju je trajala vso prejšnjo soboto, če izvzamemo pavzi ob kosilu in večerji. Pravi maraton torej.
Uvodno poročilo je podala koroška pesnica Maja Haderlap, ki je vprašanje uokvirila v splošni koroški kulturni in literarni trenutek. Vprašala se je predvsem to, koliko lahko novejša in nekonvencionalna literatura odmeva na Koroškem. Sledil je referat Helge Mračnikar, ki je nakazala nove smernice celovške založbe Drava.
Prav ob Dravi in finančni krizi, v katero je založbg pred nedavnim zašla, se je vnela dokaj ostra polemika. Pisatelj Janko Messner je iz svojega loka izstrelil vrsto strupenih puščic, ozračje se je naelektrilo in z različnimi toni so v razpravo posegli Vladimir Kavčič, Peter VJieser, Marijan Šturm, Rudi Šeligo, Dimitrij Rupel in drugi. Po daljšem razpravljanju pa so se izluščile konstruktivnejše misli. Jasno je namreč, da je bila Dravina kriza na svoj način poučna. Usmeritve založbe so bile vseskozi deležne odobravanja, zaškripalo pa je na ekonomski plati. Sedaj mora Drava ponovno pričeti z delom. Njen pomen presega ozke koroške meje, potrebni so predvsem načrti, potrebne so nove ideje, nadaljevanje z žolčnimi polemikami pa ne bo plodno, posebno zato ne, ker smo iz samega Messnerjevega referata jasno zaznali, da ne gre samo za Dravo, ampak za bolj zapletene medpisateljske in ne samo pisateljske
spore, ki nikakor ne bodo pomagali k rasti tako pomembnega kulturnega središča, kot je prav založba Drava.
Seveda ni tekla beseda le o Dravi. V popoldanskih urah je Marko Kravos spregovoril o založniškem delovanju ZTT. Nastopili so tudi predstavniki Lužiških Srbov (NDR), Gradiščanskih Hrvatov, Italijanov v Istri, Nemcev na Južnem Tirolskem, Slovencev v Italiji in predstavnikov avstrijskih pisateljev. Problemi, ki smo jih lahko slišali so si marsikdaj podobni. Založniška dejavnost narodnih skupnostih ni lahko opravilo. Če izvzamemo nekaj večjih založb, se večina piscev, ki deluje znotraj manjšin srečuje s težavami, kako objaviti svoja dela. Tipičen primer je na primer Južna Tirolska. Pozornost do književnega dela je tu zelo majhna. Dežela je sicer bogata, vendar išče svojo indentiteto in se uveljavlja na drugih področjih, predvsem gospodarskem. Lužiški Srbi so posebnost, saj imajo precej možnosti, vidnejši pisci pa si širijo »življenjski prostor« tudi tako, da pišejo v nemškem jeziku. Italijani v Istri tudi niso na zeleni veji. V bistvu je le revija Battana, ki ima širše razsežnosti, tudi samo literarno ustvarjanje občuti neko stagnacijo. Gradiščanski Hrvati so v položaju, kjer lahko malo izdajo. Naravno bi bilo, da bi našli svoje mesto tudi rta Hrvatskem, pa se to, kot smo slišali, dogaja bolj poredko. Skratka, manjšinsko založništvo se pogostokrat znajde pred nelahkimi problemi, vsem pa je jasno, da se neka narodna skupnost težko razvija brez knjige in seveda pisane besede.
Na večerni okrogli mizi se je debata razširila. Prisotni so spregovorili o splošnih dilemah slovenskega založništva. Poudarili so potrebo po večji strokovnosti, modernizaciji, po obvladanju marketinga in sploh vsega, kar je potrebno, če želi neka založba, zamejska ali ne, uspevati. Govor je bil tudi o prodoru slovenske literature v svet. Ta problem seveda ne more biti nekaj, kar sloni le na založbah izven SR Slovenje, ampak mora pomeniti skupne napore.
Srečanje na Obirskem se je zaključilo v nadeljo z literarno matinejo v Bilčovsu. Ob zaključku naj zapišemo, da je bilo letošnje srečanje zanimivo, vendar je bila tematika le nekoliko preozka. Ali bolje, založniška dejavnost se jasno tiče književnikov, vendar le niso pisatelji tisti, ki lahko dajejo najbolj učinkovite recepte za to, kako naj se neko podjetje tudi gospodarsko utemeljuje. In prav ta gospodarska plat je bistvena, saj večkrat globlje odloča o usodi založb kot pa volja pisateljev in pesnikov, (am)
m ILIRSKA BISTRICA — V soboto se je znova potrdilo pobratimstvo in prijateljstvo prebivalcev ilirskobis-triške in devinsko-nabrežinske občine. Ilirsko Bistrico je namreč obiskalo 58 borcev iz Devina in Nabrežine. Gostitelji, občinski odbor ZB NOV in Kulturna skupnost Ilirska Bistrica so goste najprej popeljali na Hrib svobode, kjer so položili venec k spomeniku padlim v NOB, nato pa so si gostje ogledali Mašun in grad Snežnik.
Valerie je opazovala fanta v tretji vrsti. Lionel ga je pripeljal domov pred nekaj tedni in Val se je zdel najčed-nejši fant, kar jih je kdaj videla. Imel je gladke, vranje črne lase, temne oči, bil je visoke postave in čiste polti in božansko je plesal. Hodil je z nekim neumnim dekletom iz višjega letnika. Val se je zavedala, da je dosti lepša od nje; ko bi le lahko nekajkrat govorila z njim na samem... seveda ji Li hi hotel pomagati. Nikoli ji ni pripravil kakšnega zmenka z nikomer. Potem je bil tu še Gregov najboljši prijatelj John Wells. Bil je srčkan, pa tudi strašno plašen. Zardel je vsakokrat, ko je govorila z njim. Tudi on je nameraval oditi na Kalifornijsko univerzo v Los Angeles. Kakšen uspeh bi bil, če bi ujela fanta s kolidža! Doslej ji je uspelo samo s tremi fanti iz njenega drudega letnika, ki so bili vsi prave reve; hoteli so ji samo otipavati prsi. Ostalo je hranila za fanta iz kolidža! Za nekoga, ki bi bil kot fant v prvi vrsti...
Vanessa je opazovala svojo dvojčico in ji skoraj brala hiisli. Vse predobro je poznala. Vedela je celo, katerega
fanta si želi. Bilo je mučno, da se je toliko metala za fanti, toda takšna je bila že od dvanajstega leta naprej. Tudi Vanessa je imela rada fante, ni pa bila obsedena z njimi; bolj jo je zanimalo pisanje pesmi in branje knjig. Fantje so bili že v redu, toda doslej še ni prišel tisti pravi. Vanesso je zanimalo, ali se je Val že spustila do konca. Upala je, da ne. Uničilo bi ji življenje. Seveda je tu še tabletka... toda te nisi dobil, dokler nisi dopolnil osemnajst let ali se zaročil ali kaj takšnega. Vedela je, da jo je neko dekle v drugem letniku dobilo pod pretvezo, da je staro enaindvajset let; Vanessa si ni mogla niti zamisliti, da bi sama storila kaj podobnega ali da bi si to celo samo želela.
Faye bi bilo dosti lažje, če bi lahko brala njene misli. Tudi njo so skrbele te zadeve. Toda njene misli niso bile pri Gregu ali Anne ali dvojčicah, bile so povsem osredotočene na najstarejšega sina, ki je ves lep in nedolžen in visok stal na odru in prepeval šolsko himno, držeč diplomo v roki. Sončna svetloba je lila v prostor. Gledala ga je in se zavedala, da se ti trenutki ne bodo več vrnili, da ne bo nikoli več tako mlad in tako brezmadežen. Življenje se je zanj šele začenjalo in zanj si je želela toliko stvari, da so jo oblile solze; Ward ji je molče ponudil svoj robec. Obrnila se je in ga pogledala z grenkosladkim smehljajem. Kako daleč sta prišla, kako neskončno ljubi so ji vsi... še posebno Ward... in ta fant... bolestno ga je hotela obraniti pred vsemi bolečinami življenja... pred razočaranji, žalostjo. Ward jo je nagonsko objel okoli ramen in jo potegnil k sebi. Bil je ponosen na sina, seveda pa je zanj hotel povsem drugačne stvari.
»Tako nežen je videti,« je zašepetala Wardu. V njenih očeh je bil še vedno samo majhen deček.
Ward ji je zašepetal v odgovor: »Videti je kot pravi moški.« V resnici je upal, da bo fant to nekega dne res postal. Trenutno je bil videti še vedno nekoliko prenežno mladeniški in Ward se je včasih vprašal, ali mu ne bo to ostalo. Bil ji je tako podoben... in ravno, ko je premišljeval o tem, je videl, kako Lionel z očmi preiskuje množico. Potem so njegove oči našle Fayine in ljubeče sta se zastrmela drug v drugega ter pri tem izključila vse ostale. VVarda je imelo, da bi jo potegnil nazaj, v njeno in fantovo dobro, toda ta dva sta bila izven človeškega dosega. Med njima je bilo vedno nekaj, česar se ni mogel nihče dotakniti.
»Lionel je tako čudovit fant.«
Ob teh besedah je Ward začutil dvojno zadovoljstvo, ker se bo Lionel jeseni odselil. Moral ga je ločiti od nje. V to je bil še bolj prepričan po slovesnosti, ko je Lionel pridrvel k Faye in jo stisnil k sebi. Drugi fantje so postajali naokoli in držali za roke nerodne deklice.
»Svoboden se, mami! Nič več nisem gimnazijec!« Njegove oči so videle samo njo, ona pa je bila razburjena zaradi njega.
»Čestitam, dragi.« Poljubila ga je na lice, Ward pa mu je stisnil roko.
»Čestitam, sin.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in'je na razpolago v Tržaški knjigarni
Na Pokrajini opravili vrsto imenovanj
Služba za pomoč vinogradnikom in 200 milijonov za kmetijstvo
Ob hudih kritikah na neurejeno področje krajevnih financ
Devinsko-nabrežinski svet odobril občinski proračun
Tržaški pokrajinski svet je posvetil svojo zadnjo sejo v glavnem rednemu upravnemu delu, predvsem pa imenovanju svojih predstavnikov v razne ustanove in telesa, kar je bil odložil za dolg čas, ker se predvsem večinske stranke niso mogle dogovoriti za skupne kandidate. Tako so v komisijo za delovanje šol s slovenskim učnim jezikom izvolili z glasovi večine Josipa Pečenka, Jurija Slamo in Stanka Škrinjarja (kandidat komunistične opozicije Švab pa ni prejel zadostnega števila glasov). Kot nadzornika v Konzorcij za pospeševanje študij in raziskav fizikalnih inštitutov univerze je bil prav tako izvoljen kandidat večine Tullio Maestro, v vodstveni organ konzorcija Promotrieste pa pokrajinski odbornik za turizem Bruno Cavicchioli.
Z izvolitvijo kandidata večine Gian-carla Laborantija je pokrajinska uprava imenovala svojega zastopnika tudi v vodstveni svet Ustanove za tržaško industrijsko cono. V dogovoru tudi s komunistično opozicijo pa so izvolili sedemčlansko komisijo, ki bo ocenjevala ponudbe podjetij na natečaju za preureditev komprenzorija bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, ki jo bo vodil predsednik Pokrajine Dario Locchi ali njegov zastopnik, sestavljali pa jo bodo še generalni tajnik ter 5 strokovnjakov, med katerimi bo tudi slovenska izvedenka, arh. Dušana Valečič.
Od vrste upravnih sklepov, ki jih je pokrajinski svet odobril predsinoč-njim, velja posebej omeniti tri. Prva dva je predlagal socialistični slovenski
odbornik Marčelo Čok in sta usmerjena v korist domačemu kmetijstvu. Sklep predvideva, da bo Pokrajina porabila 200 milijonov lir, ki jih je prejela v ta namen od Sklada za Trst, za podpore Občinam, konzorcijem! zadrugam in kmetijskim podjetjem. Podpore bodo namenjene predvsem razvoju žlahtnih kultur, za porazdelitev sredstev pa bo poskrbela posebna posvetovalna komisija, ki jo bodo sestavljali odbornik Čok ter izvedenci dr. Prestamburgo, dr. Zanella in dr. Millo.
Z drugim sklepom je Pokrajina usta-
novila službo za strokovno pomoč vinogradnikom, ki bo delovala, kot je poudaril odbornik Čok, kot dopolnitev podobne službe, ki jo vodi Kmečka zveza. Enolog Franco Cerniz bo vinogradnikom pomagal predvsem pri trgatvi in pri vinifikaciji. Služba traja od 22. septembra do 22. januarja prihodnjega leta, skupni predvideni strošek pa znaša 7.600.000 lir. Tretji sklep pa zadeva uvedbo prožnega delovnega časa za osebje in s tem v zvezi postavitev časovnih merilcev ob vstopu in ob zapustitvi službe.
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na ponedeljkovem zasedanju po daljšem odlašanju končno sprejel osnutek proračuna za letošnje finančno leto, ki znaša nekaj manj kot 31,5 milijarde lir. Zanj je glasovalo enajst svetovalcev oziroma odbornikov upravnega zavezništva (SSk, PSI in KD), proti pa so se izrekli svetovalci KPI, svetovalec MSI, listar in nenatančno opredeljeni "zeleno-neodvisni" svetovalec. Vsekakor je vsa razprava potekala v ozračju splošnega obsojanja dejstva, da kljub bližajočemu se zaključku poslovnega leta še vedno ni dokončnega zakona o krajevnih financah in da se to občutljivo področje javnega življenja "ureja" z začasnimi zakonskimi odloki. Tukaj je razlog za tako pozno sprejetje proračuna v devinsko-nabrežinski občini, ki vsekakor ostaja na precej abstraktni in torej provizorični ravni, prav v pričakovanju dokončne zakonske ureditve področja krajevnih financ.
Kritika na tako zadržanje osrednjih pristojnih oblasti je bila vezna nit razprave pred sprejetjem proračuna, v katero so posegli misovec, melonar, načelniki svetovalskih skupin KPI De-panger, SSk Brecelj, PSI Burger in odbornik KD Bussani. Depanger je' v imenu svoje skupine — ki je imela pred zasedanjem sveta tiskovno konferenco prav na proračunsko temo — sicer naznanil hudo odgovornost sedanje in prejšnjih vlad, ki niso bile spo-
Pred oddajo del za razširitev prostorov zavoda »Žiga Zois«
Tržaška pokrajinska uprava bo danes poslala krajevnemu podjetju, ki je na licitaciji prevzelo naročilo, pismo, s katerim mu določa začetek del za preureditev drugega nadstropja paviljona B v komprenzoriju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu za potrebe slovenskega trgovskega zavoda z oddelkom za geometre Žiga Zois. S tem se zaključuje običajno zamudni upravni postopek, ki se je sicer v zadnjih mesecih precej pospešil, tudi po zaslugi prigovarjanja in pritiska ravnateljstva in šolskih organov, tako da je bil sklep odobren v pokrajinskem odboru 23. julija, ratificiran od pokrajinskega sveta 21. t. m., vmes pa so že izvedli licitacijo, pri kateri je zmagalo tržaško podjetje Regio-nale costruzioni e impianti.
Načrt predvideva prepleskanje in ureditev podov v vseh prostorih v drugem nadstopju omenjenega paviljona, kjer ima slovenski zavod že svoje prostore v pritličju, postavitev nove električne napeljave in ureditev novih stranišč. Skupni predvideni strošek znaša 69.500.000 lir, podjetje pa naj bi izvedlo vsa dela v 30 dneh, tako da bi morali biti prostori nared za šolske potrebe že proti koncu prihodnjega meseca.
Še prej bo sodeloval na festivalu v Larisi
Tržaški oktet bo ponesel našo pesem v ZDA in Kanado
Po prodornih uspehih v minuli sezoni po Italiji in Jugoslaviji, se Tržaški oktet v prihodnjih dneh odpravlja na svojo prvo izvenevropsko turnejo v Združene države Amerike in Kanado, še prej pa v petek, 2. oktobra, v Grčijo, kjer bo 3. in 4. oktobra sodeloval na mednarodnem zborovskem festivalu v Larisi.
Na turneji po ZDA, kjer se bo zadrževal od 8. do 18. oktobra, bo Tržaški oktet gost Slovensko-ameriškega primorskega kluba iz Clevelanda po prijaznem zavzemanju prof. Zore Tav-čar-Rebule. Med tem časom bo Tržaški oktet imel od 9. do 13. oktobra vrsto celovečernih koncertov v Clevelandu in okolici, nato pa od 14. do 19. oktobra v Chicagu, Milvvaukeeju, Lemontu in drugje.
Od 19. do 26. oktobra se bo Okteto-va turneja nadaljevala v Kanadi v mestih Toronto in Hamilton. Gostitelj Oktetovega gostovanja v Kanadi je Primorski klub »Simon Gregorčič«. Med kanadsko turnejo bo Tržaški oktet nastopil s celovečernim koncertom v Torontu tudi v okviru prireditev »Italy on stage« (Italija na odru) v organizaciji Centra za predstave italijanskega zunanjega ministrstva v sodelovanju z ministrstvom za turizem in prireditve ter ministrstva za kultur-
ne dobrine in okolje, z udeležbo nekaterih italijanskih dežel, med katerimi dežele Furlanije-Julijske krajine, in italijanskih konzularnih in kulturnih predstavništev v Nev/ Yorku, Ottawi in Torontu.
Tržaški oktet spremljajo na turneji umetniški vodji Janko Ban in Mirko Slosar ter častni član in stalni spremljevalec Jože Koren.
Povabilo Tržaškemu oktetu, edini umetniški skupini iz naše dežele, predstavlja za naš ansambel veliko priznanje, saj bodo v okviru »Italy on stage« sodelovali najuglednejši italijanski operni, dramski, filmski, baletni in drugi ansambli ter posamezniki umetniki.
Tržaški oktet se podaja na pot svest si naloge, ki jo prevzema: kakovostno predstavljati slovensko pevsko kulturo med našimi rojaki v ZDA in Kanadi in vzpostaviti z njimi stike v duhu vseslovenske vzajemnosti, obenem pa posredovati italijanskim izseljencem v Kanadi svoj repertoar slovenskih, italijanskih in pesmi drugih narodov v plemeniti težnji biti posrednik občih vrednot petja, ki zbližuje, prijatelji in kulturno bogati ljudi različnih kultur in jezikov v duhu medsebojnega spoštovanja.
Kako učinkujejo na okolje pobude Raziskovalnega območja
Kako učinkujejo oziroma kako bodo učinkovale na okolje pobude, ki jih uresničuje Območje za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah? Na to vprašanje odgovarjajo študije, ki jih je po naročilu samega Območja izvedla družba SVEI skupine IRI-ITALSTAT in katerih izsledki bodo predstavljeni javnosti na konferenci, ki bo ta petek s pričetkom ob 17.30 v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma v okviru Raziskovalnega in tehnološkega salona »Spazio 4«.
Študije skušajo ugotoviti, kakšne učinke na okolje ima oziroma bo imel podrobnostni načrt Območja, ki ga oblikuje družba SVEI. V tem načrtu je seveda med drugim predvidena tudi gradnja sinhrotronskega svetlobnega generatorja na mestu T8 pri Bazovici. Pri izdelavi študij so sodelovali geografski in geološki inštitut Tržaške univerze ter raziskovalni center Naturstu-dio iz Trsta, njihove izslednje pa bodo predstavili komisar Območja Fulvio Anzellotti, ravnatelj te ustanove dr. Mirano Sancin, pooblaščeni upravitelj družbe SVEI arh. Paolo Luzzi, prof. Antonio Brambati in prof. Giorgio Valussi s Tržaške univerze ter dr. Giuliano Sauli in dr. Franco Perco centra Naturstudio.
Izlet Slovenske gobarske družine
Slovenska gobarska družina-Trst priredi v nedeljo, 4. oktobra tradicionalni članski izlet v Hudičevec, ki je znan po kmečkem turizmu. Odhod bo ob 8. uri pri spomeniku padlim na Opčinah. Prireditelji priporočajo, da bi udeleženci ne pozabili doma dokumentov za prestop državne meje!
Med drugim je upravni odbor na zadnji seji sklenil, da uvede v letošnjo gobarsko sezono prijetno novost. V nedeljo, 18. oktobra bo vsak član zase nabiral razne vrste gob v krajih, ki jih samo on pozna, v popoldanskih urah (po 14. uri) pa se bodo vsi zbrali na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah in determinirali nabrane gobe v živo. To bo priložnost, da se seznanijo z oktobrsko raščo gob in spoznajo marsikatero zanimivo vrsto gob.
V začetku novembra pa namerava gobarska družina prirediti predavanje o radioaktivnosti gob poldrugo leto po černobilski katastrofi in razpravo o kraški flori s posebnim poudarkom na drevesnem bogastvu Krasa. Datum predavanja bodo pravočasno sporočili.
na potre-tudi odgovornosti občinskega odbora. Skupina KPI kritizira »frenetičnost, ki označuje delovanje odbora na področju vlaganj v javna dela« in katerih namen je »reklamizirati učinkovitost, s katero začenjajo desetine javnih del, ne da bi končali eno samo«. Vse to pa po mnenju komunistov izdaja »pomanjkanje prioritetne lestvice, prota-gonizem in torej površnost, ki lahko kaj kmalu privedejo do ohromitve občinskih uradov«. Nato pa tiskovno sporočilo preide na čisto politični teren, ko pravi, da se je v občini že pred časom začela deželna volilna kampanja in da so njeni problemi slejkoprej priložnost za razkazovanje in za pridobivanje volilnega prostora v občini. »Konfliktnost v odboru je obsojena na zaostrovanje s približevanjem volitev in z zamenjavo na vodstvu občine takoj po njih, kot predvideva sporazum o štafeti med SSk in PSI«. To je v bistvu tudi vsebina Depangerjevega posega v razpravo, ki ga je zaključil z napovedjo negativnega glasu o proračunu in s predstavitvijo resolucije, v kateri je ožigosana huda odgovornost vlade za neurejen položaj krajevnih financ in ki je bila v teku zasedanja soglasno sprejeta.
Načelnik svetovalske skupine SSk Martin Brecelj je v prvem delu svoje razprave prav tako obsodil klestenje krajevnih financ, "za katerim je težko videti neko modro in pravično roko« in ki se dolgoročno prav gotovo ne bo obrestovalo. Posebej se je zavzel, da mora občinski odbor vztrajati pri Deželi za dodelitev finančnih sredstev za vzdrževanje struktur tako imenovanih ukinjenih ustanov (v občini gre za Dom za ostarele v Sesljanu), za kar se je tudi obvezala, ko jih ‘je predala v upravo občinam. Ob razumljivi potrebi po klestenju občinskih izdatkov in naložb pa je Brecelj z zadovoljstvom ugotovil, da so bili v proračunu 1987 vendarle ohranjeni prispevki športnim in kulturnim društvom vsaj v lanski višini. Posebno pozitivno pa je ocenil triletni načrt investicij, ki da je zastavljen realistično in v skladu z dogovorom večinskih strank, s katerega izvajanjem je SSk nasplošno zadovoljna, čeprav ima tudi nekatere pripombe.
Tudi načelnik socialistične skupine Burger je bil kritičen do vlade, vendar — je poudaril — moramo biti realisti glede na dane razmere. Otresti se je treba prakse iz preteklosti, ki je slonela na »tekmi za čimvečji primanjkljaj« in ki je bila tipična za levičarske uprave. Sodelovanje strank v občinski upravi je pozitivno ocenil, čeprav ne manjkajo razni nesporazumi.
Predstavnik KD, obornik Bussani, je prav tako naslovil kritike na vlado, občinskemu odboru pa je izrazil podporo svoje stranke. Zupan Brezigar je nato v repliki natačno odgovoril na vse kritike in zastavljena vprašanja, v zvezi s finansiranjem Doma za ostarele pa je občinski svet odobril resolucijo, s katero je pooblastil župana, naj odločno poseže pri deželni upravi, (vb)
sobne pozitivno odogovoriti be občin, vendar je podčrtal
Hude birokratske in finančne težave pri naporih za zaščito arhitektonskih značilnosti kraških vasi
Ohranitev kamnitih domačij prepuščena le zasebnim pobudam
Območje tržaške pokrajine, ki je zaščiteno z zakonom št. 1497 z dne 29. 6.1939
II.
Kako je s postopki za obnavljanje značilnih kamnitih kraških hiš? Na Spomeniškem varstvu — Soprinten-denza per i beni ambientali e architet-tonici archeologici, artistici e storici del Friuli-Venezia Giulia — je za preučevanje predloženih načrtov za obnovitev kamnitih hiš odgovoren arhitekt Lino Caputo. »Spomeniško varstvo ščiti okolje predvsem na podlagi dveh zakonov: zakona št. 1497, z dne 29. 6. 1939, ki ščiti okolje v določenih, zgodovinsko in naravno zanimivih predelih naše dežele, in zakona št. 1889, z dne 1. 6. 1939, ki s posebnimi dekreti ščiti posamezne znamenitosti. V naši pokrajini v primeru hiš s skr-lastimi strehami zadeva zakon št. 1889 tri poslopja v Repnu (op.: Kraško hišo, Pokrajinski kraški muzej in stanovanjsko hišo Emila Škabarja v Repnu št. 5). Zakon št. 1497 pa ščiti obširno območje tržaške okolice in nekatere predele mesta. Lastniki hiš v zaščitenem predelu morajo načrt za popravilo oziroma obnovo predložiti Spomeniškemu varstvu, ki izreče svoje mnenje o predloženi zamisli. Pri hišah s skrlasto streho izrecno zahtevamo, naj načrt obvezno vsebuje ohranitev kamnite strehe in drugih tipičnih značilnosti kraških hiš. Kar se pa tiče denarnih prispevkov pri sprejetem načrtu z ohranitvijo skrlaste strehe, lahko lastnik predloži prošnjo za 50-odstotno
povrnitev stroškov ob opravljeni obnovi in čeprav smo v večni denarni stiski, se je to že nekaterim posrečilo (op.: po večletnem prigovarjanju in čakanju). Vsekakor pa je vse to odvisno od lastnika samega, saj gre pravzaprav za zasebno hišo. Lastnik sam se mora zavedati dragocenosti v svoji lasti. Če
se pa zgodi, kot se je že pripetilo (op.: pred približno petnajstimi leti je kar čez noč »izginila« s skrlami pokrita domačija »pri Deškovih« na Colu), da se kdo izneveri zakonskim predpisom in podre zaščiteno stavbo oziroma jo po nezakonitem obnovi ali prekrije s strešno opeko, ga kaznujemo z globo
in tožimo na sodišču. Lahko pa tudi ukažemo zaplenitev in rušenje nezakonito obnovljene oziroma zgrajene stavbe.«
Spomeniško varstvo je tudi edina javna ustanova, ki kljub izredno težavni in birokratsko zapleteni poti, ki zahteva veliko besed, papirjev in po možnosti vrsto vplivnih posredovanj, nudi vsaj delno povračilo stroškov. Deželna uprava sicer nudi posebna posojila in druge olajšave za popravilo hiše lastnikom, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, vendar pri tem uprava ne upošteva posebnosti skrlaste strehe in znatno večjih stroškov, ki so povezani z obnovitvenimi deli.
»Na vsak način pa se mora lastnik s samega začetka oborožiti z zvrhano mero vztrajnosti in neuklonljive potrpežljivosti,« trdi Emil Škabar, ki je lastnik ene izmed redkih in gotovo naj-lepše uspelih obnovljenih hiš s skrlasto streho. »Leta in leta moraš trkati na najrazličnejša vrata in trdovratno zahtevati, da ti pooblaščenci izpolnijo svoje obljube in tvoje zahteve. Ni lahka zadeva, predvsem ker denarna pomoč prihaja neposredno iz ministrstva za kulturne in krajevne znamenitosti v Rimu. Birokratska pot tja in nazaj pa je seveda izredno počasna in polna vseh mogočih posrednikov...«
Hiše s skrlasto streho so torej prepuščene zasebnim pobudam in občutljivosti svojih lastnikov. Pri vsem tem se zaskrbljeno vprašujemo, ali ne bi
lahko tem lastnikom priskočila na pomoč kaka slovenska ustanova ali denarni zavod? Nekatere ustanove in denarni zavodi so že izkazali svojo rahločutnost za tovrstne probleme, ko so finančno podprli obnavljanje cerkvice na Repentabru na pobudo župnika Toneta Bedenčiča.
Nekateri lastniki preostalih hiš s skrlasto streho bi zelo radi popravili in obnovili svoje kamnite stavbe, obenem pa se predvsem zaradi finančnih težav ali čisto enostavnih pomislekov ne morejo odločiti za obnovitvena dela. Gotovo bi se kje našel kdo, ki bi bil pripravljen prodati svojo kamnito hišo. Podobne priložnosti so že v bližnji preteklosti hvalevredno izkoristile najprej zadruga Naš Kras in Tržaška pokrajina. Nekateri so svoje stare domačije že prodali predvsem italijansko govorečim meščanom, kateri so, kakor kaže, včasih veliko bolj dovzetni za čar preprostih dragocenosti naše zemlje, ki jih domačini prevečkrat prezremo in ne znamo dovolj ceniti. Z novimi prišleki se polagoma in komaj spoznavno ruši skozi stoletja ustaljeno vaško ravnovesje in pristnost življenja na vasi. Domačini si gradijo nove hiše zunaj vasi, novi prišleki pa se vselijo v starodavne stavbe v središčih vasi in se le redkokdaj potrudijo, da bi se vživeli v vaško življenje tako zaradi navezanosti na mestni ritem kot zaradi jezikovnih in včasih tudi miselnih ovir.
LOREDANA GUŠTIN
Pobude strank, ekologistov in gibanj za varstvo okolja
Referendum o jedrski energiji glavna tema številnih razprav
Prvega oktobra bo v Trstu stekla vrsta pobud v zvezi z referendumom o jedrski energiji, o kateri se bo ljudstvo izreklo z glasovanjem 8. novembra. Pobude krajevnega in širšega značaja prirejajo med drugim ekološka združenja, radikalci, Zelena lista, demopro-letarci ter mladi komunisti in socialisti, orisali pa so jih v teku včerajšnje tiskovne konference na tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA.
Sredi oktobra nameravajo pobudniki raznih manifestacij o referendumu prirediti odprto razpravo o jedrski energiji na področju delovne skupnosti Alpe Jadran, udeležil pa se je bo tudi elan vsedržavnega vodstva združenja Amici della terra, Piero Binel. Svoje mnenje bodo iznesli tudi predstavniki ekoloških gibanj iz Slovenije in Avstrije. Med pomembnejšimi manifestacijami naj omenimo pohod proti jedrski energiji, ki se bo dotaknil raznih krajev severne Italije od Padove do Bologne, Turina in Bočna. Tod bodo prireditelji namestili vrsto razstav, prireditev in Spektaklov pod skupnim naslovom "Ekoutopija — Dober dan, sonce".
Že jutri, 1. okotbra, bo v krožku Sal-vemini na Korzu Italia odprtje referendumske kampanje z javno razpravo, ki jo bo vodil Mario Signorino, izvedenec za energijo in predsednik združenja Amici della Terra. V soboto, 17. okotobra, bo na vrsti mednarodno srečanje o jedrski energiji v deželah Alpe-Jadran. Posegli bodo člani skupin, ki nasprotujejo jedrski elektrarni v Krškem ter voditelji skupin, ki so
priredili tovrstni referendum v Avstriji leta 1978. V torek, 27. oktobra, bo prof. Virginio Bettini z beneške univerze predaval o vplivu jedrskih objektov na okolje. Prof. Bettini je eden najuglednejših izvedencev na tem področju in je v Italiji prvi objavil publikacije s protijedrsko vsebino. Predvideni so tudi trije seminarji v zvezi referendumom o jedrski energiji ter širjenje najrazlišnejšega gradiva na isto tematiko.
Ob tej priložnosti so radikalci izdali tiskovno sporočilo, v katerem naštevajo posege in protestne akcije, ki jih je njihova stranka izvedla v zadnjih desetih letih. V sporočilu med drugim lahko beremo, da radikalci pozitivno ocenjujejo kampanjo proti jedrski energiji, ki jo danes izvajajo tudi druge napredne politične stranke in gibanja. Prav zato aktivno pristopajo k omenjenim pobudam, hkrati pa zahtevajo čim bolj jasno informacijo o problemu, ki ga preštevilni ekonomski interesi minimizirajo.
Z ozirom na to, da se v naši deželi že dalj časa govori in razpravlja o morebitni gradnji termoelektrarne na premog, so se deželna združenja za varstvo okolja negativno izrekla o nezanimanju, ki ga je predsednik deželnega odbora Biasutti pokazal za vedno bolj zaskrbljujoče ekološke razmere pri nas. Prizadelo jih je predvsem dejstvo, da Biasutti, po sicer obetavnem govoru, ki ga je imel na zaključni prireditvi deželnega simpozija o energiji 17. januarja letos, ni svojih besed potrdil tudi z dejanji.
Včeraj predstavitev v velesejemskem kongresnem centru
V petek odprtje razstave tehnologije in raziskovalnih dejavnosti Spazio 4
Včeraj dopoldne je bila v kongresnem centru Tržaškega velesejma tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Ve-lesejemske ustanove Marchio predstavil četrto razstavo tehnologije in raziskovalnih dejavnosti Spazio 4.
Organizatorji so že sedaj pred otvoritvijo razstave, ki bo na velesejmu 2. oktobra ob 16.30, zadovoljni z letošnjo pobudo. Razstavljalcev, posrednih in ne-posrenih, bo letos kar 107, 25 odstotkov več kot lani. Večja bo tudi razstavljalna površina, ki je lani štela 5.000 kvadratnih metrov, letos pa bo imela kar 7.000 kvadratnih metrov.
Spazio 4, s katerim se začenja jesenska sezona na razstavišču, se bo letos predstavil z nekaterimi novostmi. Razstava bo razdeljena na štiri dele. Prvi bo predstavil mednarodno raziskovalno delo tržaških ustanov, inštitucij in družb, ki delujejo na raziskovalnem področju. Eden izmed poglavitnih namenov pobude je namreč zbližati mestno javnost s pomembnim raziskovalnim in znanstvenim dogajanjem v pokrajini.
Drugi tematski sklop, namenjen informatiki, bo razstavil zadnje dosežke v programiranju kompjuterjev, v telemati-ki in specializiranem založništvu.
Z včerajšnje predstavitve razstave Spazio 4
Didaktični material, didaktični sistemi, prikladni pripomočki in programi bodo na ogled na oddelku, namenjenem didaktiki.
Izjemna novost bo oddelek za umetnost, ki bo razstavljal kompjutersko izdelane grafike, oleografije in predstavil kompjutersko glasbo in. "video art". Kot je na tiskovni konferenci poudarila profesorica Campitelli, organizatorka tega oddelka, bo prva predstavitev izdelkov "video art" v Trstu pomeben dogodek. Sodelujoči umetniki različnih narodnosti so vsi svetovno priznani ustvarjalci, ki bodo s svojimi stvaritvami pripomogli k spoznavanju novega koncepta tehnološke kulture. Na tem oddelku bo na ogled tudi izsek iz razstave Immaginario scien-tifico, ki bo v bodočnosti dobila stalno namestitev prav v velesejemskih prostorih.
Novost, ki bo razgibala stereotipno obliko razstavljanja, bo sočasni cikel srečanj in predavanj ter koncert skupine Three Works, ki izvaja tako imenovani "Computer sound".
V sejni dvorani velesejma pa bodo med razstavo predvajali diapozitive o zgodovini in tehničnemu razvoju astronomije ter o novem načinu študija satelitskih posnetkov Zemlje.
Razstava bo odprta od 2. do 6. oktobra, ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure, v soboto in nedeljo neprekinjeno od 9. do 20. ure. Vstopnice bodo stale 3.500 lir, znižane pa 2.500 lir.
V Bregu so s trgatvijo že končali na Krasu pa z delom šele začenjajo
Od pomladi dalje smo s priložnostnimi zapisi, ljudskimi reki in vremenskimi pregovori "strašili" in tolažili naše bralce, zlasti pa kmete in vinogradnike, ki v svoje delo vlagajo veliko truda in si upravičeno obetajo dobro letino. Najtrši oreh je' brez dvoma trgatev, ki za večji del naših kmetov predstavlja prvenstveno obliko kmetovanja, in ki je v teh dneh v polnem teku.
Ponekod, zlasti v Bregu, so s tem opravilom že končali, 'drugod po Krasu pa bodo s trgatvijo začeli konec tega tedna. Pozanimali smo se, kakšni so obeti za letošnji vinski pridelek. V Mačkoljah, pri znanem vinogradniki Zoranu Parovelu, so s trgatvijo zelo zadovoljni, saj je bilo letos kar 30% pridelka več kot lani. Grozdje je v glavnem zdravo in sladko, prav tako sladek pa je tudi mošt, ki veselo brbota v kleteh. Tudi v Borštu, Dolini in drugih breških vaseh so z letošnjo trgatvijo zadovoljni, tako s količino kot s kakovostjo pridelka. Poletje, nad katerim smo se "meščani" velikokrat jezili, češ, da nam ne da dihati, je bilo torej prav naklonjeno vinogradnikom, nemara pa so svoj piskrček primakniti tudi koledarski svetniki, na katere se ljudska modrost tako rada opira.
Kraški vinogradi bodo, kot rečeno, zaživeli ob koncu tedna. V Samatorci in Praprotu so nekateri kmetje že se-
daj na delu, tudi zaradi vremenskih muh, ki so se nad naše kraje pripodi-le že preteklo nedeljo. Znano je namreč, da je jesensko deževje prav tako nepredvidljivo kot spomladansko. Nenazadnje pa tudi močan padec temperature ne obeta nič boljšega, vi-
nogradniki pa pravijo "kar je, je", kar pomeni, da se grozdje ta čas ne bo več bogve kako popravilo ali pokvarilo. Kakorkoli že, kakovost letošnjega vinskega pridelka bomo lahko preverjali po sv. Martinu in v vseh naslednjih mesecih, ko bodo okoliške osmice spet odprte.
Pod latnikom v Mačkoljah
Proti premestitvi občinske funkcionarke
Protest tržaških arhitektov
Osemnajst priznanih tržaških arhitektov je z brzojavkami, naslovljenimi na sredstva množičnega obveščanja, javno protestiralo proti izrednemu sklepu tržaške občinske uprave, da vodjo občinskega oddelka za kulturne institucije Dario Viviani premesti na urbanistični oddelek, kjer naj bi pomagala pri reševanju prošenj za gradbene odpuste.
Arhitekti, med katerimi naj omenimo Luciana in Gigetto Semerani, Roberta D'Ambrosija, Umberta Wetzla, Bruna Marsicha in Domenica Valentina, so trdno prepričani, da je Vivianijeva s svojim desetletnim delom veliko Prispevala za uveljavitev tržaškega imidža, obenem pa bi njena odsotnost na tako pomembnem področju, kot je kulturna politika, imela hude posledice he le za tržaške muzeje in spomenike, ampak tudi za novo urbano in ambien-talno ravnovesje našega mesta. Pri tem tudi ugotavljajo, da bi za reševanje prošenj za gradbene odpuste bili bolj poklicani ljudje z drugačnim profesionalnim profilom, kot so geometri, tehnični izvedenci, inženirji in arhitekti.
Trgovca sta okradla za milijon lir
Policija proslavila svojega zavetnika
Na dan svetega Mihaela nadangela, zavetnika državne policije, je bila včeraj tudi na tržaški kvesturi kratka slovesnost. Po maši, ki jo je v preddverju kvesture daroval škof Bellomi, sta prefekt De Felice in kvestor Mattera položila lovorjev venec na obeležje padlim policistom. S srebrnimi spominskimi kolajnami, ki sta jih izročila sorodnikom, sta se tudi poklonila spominu šestih policistov, ki so v zadnjih časih izgubili življenje med opravljanjem svojih dolžnosti. Priznanja sta izročila tudi osmim agentom, ki so v minulem letu šli v pokoj. Na slovesnosti so bili prisotni tržaški župan Staffieri, predsednik pokrajine Locchi, glavni državni pravdnik Virdis, predsednik tržaškega sodišča Brenči in druge osebnosti iz političnih in vojaških krogov.
Prebrisana tatova prišla na svoje
Nepozornost lastnika trgovine je omogočila tatu, da je iz blagajne odnesel Prav lepo vsoto denarja. V ponedeljek zjutraj sta namreč v parfumerijo Mombelli v Ul. Battisti 11 stopila dva moška, ki sta v slabi angleščini povprašala po nekaterih drobnarijah. Plačati sta hotela s tujo valuto in medtem ko se je eden zadrževal s prodajalko, je drugi skušal prepričati lastnika Micheleja Mombellija, naj mu menja nekaj denarja. Ker se zaradi jezika nista dobro sporazumela, je Mombelli odprl blagajno, da bi mu tujec pokazal, katere bankovce želi namesto tuje valute. Lastnik je iz nepozornosti pustil odprto blagajno in se za hip oddaljil. To pa je bilo dovolj, da se je neznanec polastil denarja. Šele pri opoldanskem obračunavanju je Mombelli opazil, da mu je zmanjkalo 1.075.000 lir. Moška sta temne polti in temnolasa, prvi ima okrog 50 let, drugi pa je star med 20. in 25. letom.
® Orožniki z Opčin in iz Doline so v ponedeljek prestregli štiri tuje državljane, ki so ilegalno prestopili italijansko-jugoslovansko mejo. Na Opčinah so v zgod-ujih jutranjih urah ustavili egipčanska državljana, ki sta imela pri sebi potna Usta, vendar sta mejo prestopila v gozdiču blizu Fernetičev.
Pri Prebenegu pa so dolinski orožniki naleteli na 35-letnega Seifa Rashida El Hasbmija iz Tanzanije in 33-letnega Yavva Atia Amofa iz Gane. Vse štiri tujce s° prepeljali na kvesturo, kjer so poskrbeli za njihov povratek domov.
■ Podjetje ENEL sporoča, da bo zaradi popravil jutri, 1. oktobra, od 7. do 9. ure, prekinjena dobava električnega toka na področju Tankega rtiča, sv. Roka in Lazareta v miljski občini.
Danes bo po Radiu Opčine spet na sporedu oddaja »Drugi Trst — L’Altra Trieste«, ki jo iz studia vodijo Paolo Parovel, Samo Pahor in Bogdan Berdon. Oddaja je, kot znano, posvečena vprašanju odnosov med slovensko in italijansko skupnostjo v Trstu in se loteva sprotnih najbolj perečih problemov, ki tako ali drugače kalijo te odnose. Drevišnja razprava v živo bo posvetila največ pozornosti protislovenskemu rasizmu v Trstu. Govor pa bo tudi o lokaciji sin-hrotrona. V študiju bo namreč danes prisoten prof. Alessandro Marvin iz Miramarskega centra za teoretsko fiziko.
Živahna dejavnost predstavnikov EAPT
Prizadevanja za uresničevanje razvojnih možnosti pristanišča
Tržaško pristanišče ima velike potencialne možnosti razvoja med južnimi evropskimi pristanišči, tako zaradi svojega geografskega položaja kot glede na specifični carinski režim in na strukturno zmogljivost. Tako je na milanskem posvetovanju o novih priložnostih za razvoj tržaškega pristanišča, ki ga je priredila tamkajšnja trgovinska zbornica, dejal predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanetti.
Da bi pa natančno opredelili te razvojne možnosti, je EAPT zaupal družbi Fiat Enginnering izdelavo projekta za oživitev komercialnih in emporialnih dejavnosti na območju, na katerem velja režim proste carinske cone. Izvajalec projekta, ki so ga včeraj predstavili na milanskem posvetu, bo Fiatova družba Impresit.
V njem so obdelana urbanistična, tehnična in tržna vprašanja, izbrane take vrste blaga, prometne, skladiščne in predelovalne dejavnosti, ki imajo potencialno največje možnosti, ter opredeljene glavne razpoložljive površine za umestitev trgovskih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. In končno so izdelovalci projekta izvedli tudi raziskavo o nagnjenosti italijanskih in tujih gospodarstvenikov pri izbiri pristanišča.
Predsednik EAPT Zanetti se je o vprašanjih prometa, mednarodne vloge, operativnega relansa in uporabe pristaniških površin in struktur pogovarjal tudi s predstavniki krajevnih političnih sil, in sicer KD, PSI, PSDI in PRI, ki so poudarili potrebo po nenehni pozornosti tistim vidikom, v katere so vpleteni pomembni interesi mesta.
Pri tem so obravnavali tudi problem konzorcija Cartubi in potrebo po novi ustrezni obmorski lokaciji za njegovo proizvodnjo. Sogovorniki so se strinjali, da bo nujno poglobiti vprašanje uporabe celotnega območja, ki je v regulacijskem načrtu označen z "Area 10" in na katerem deluje tudi Cartubi, zato so sklenili, da konzorcija ne kaže preseliti, preden ne bo dokončno določena urbanistična namembnost tega območja.
Med prizadevanja za razvoj tržaških pristaniških dejavnosti sodi tudi srečanje s pakistanskim komercialnih zastopnikom v Italiji in z generalnim konzulom v Genovi, ki sta se z direktorjem EAPT Rovellijem, z direktorjema družbe Comtal Bichlerjem in družbe Transadria Crismo pogovarjala o možnostih ustanovitve stalnega skladišča pakistanskih izdelkov v njegovem okviru.
Srečanje je bilo tudi pripravljalnega značaja pred obiskom pakistanskega veleposlanika konec oktobra, ko naj bi predvidoma podpisali prvi okvirni sporazum o ustanovitvi skladišča pakistanskih proizvodov, namenjenih prodaji v Evropi.
Pakistanski trgovinski zastopnik je ob obisku v Trstu izrazil tudi posebno zanimanje za možnosti kooperacije s tržaškimi trgovskimi in špedicij-skimi podjetji, kar bi omogočilo učinkovit tržni plasman pakistanskega blaga v Evropi.
■ Burja je včeraj popoldne hudo otežkočila delo gasilcev, ki so skušali pogasiti požar na Drašci. Požar, ki se je vnel proti večeru, ni imel velikih razsežnosti in je zajel le suho travo in podrastje. Tudi dež preteklih dni,
ki je popolnoma prepojil zemljo, je pomagal, da se ogenj ni pretirano razširil. Močni sunki burje pa so le razpihovali plamene, tako da so gasilci uspeli ukrotiti ogenj le po poldrugi uri dela.
Zapustil nas je naš dragi
Mario Černigoj
(Mario Dodič) - gostilničar
Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Pina, hči Mariuccia z Dariom, sin Frances-co z Viviano, sestra Alba, svakinja Rosina ter ljubljeni vnuki Daniela, Andrea in Denis.
Trst, 30. septembra 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi dragega Maria Černigoja se pridružuje žalovanju svojcev družina Lorenzi.
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Teo Križmančič
Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev in nato na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: oče Franc, mama Zofija, žena Silvija, hči Dorotea, brat z družino in drugo sorodstvo.
Bazovica, Nabrežina, 30. septembra 1987
Žalovanju se pridružujejo Michele in družina.
Pri osmrtnici
VIKTORIJE SOSIČ (FRSKOVE) se je vrinila neljuba napaka: poleg ostalih žalujočih naznanjajo žalostno vest nečaki Mara, Nadja in Uči z družinami.
Pogovor z odgovornim urednikom »Guleba« in »Galebovega dnevnika« Lojzetom Abramom
Nove generacije naj poskrbijo da bo »Galeb« poletel še više
Lojze Abram
Predstavitev Galebovega šolskega dnevnika, ki je bila pred dnevi v Doberdobu na Goriškem, bo ostala prav gotovo v lepem spominu številnim ravnateljem slovenskih šol s Tržaškega in Goriškega pa tudi predstavnikom slovenskih denarnih zavodov, ki so se na tej predstavitvi tako rekoč prvič uradno srečali in ki jim je dala možnost, da so se pogovorili tudi o bodočih pobudah v korist slovenske šole.
Lojze Abram, že skoraj 20 let urednik revije Galeb in tudi pobudnik za izdajo Galebovega šolskega dnevnika, je bil te prireditve v Doberdobu še prav posebno vesel. Saj izhaja ta šolski dnevnik po njegovi zamisli že peto leto, tokrat ob še večji podpori in razumevanju predstavnikov slovenskih bančnih zavodov na Tržaškem in Goriškem, ki že tri leta zapovrstjo podpirajo to pobudo, kot tudi ob razumevanju in soudeležbi ravnateljev slovenskih šol s Tržaškega in Goriškega. Zanimalo nas je, kako so šolarji letos sprejeli šolski dnevnik, kaj jim ta pomeni in kako se bo ta pobuda tudi v naprej razvijala.
»Prireditev je bila res zelo prisrčna, ker je dala priložnost, da so prišli ravnatelji slovenskih šol v neposreden razgovor s predstavniki slovenskih denarnih zavodov, s katerimi so se pogovorili tudi o novih oblikah uresničevanja raznih pobud, ki jih šole do sedaj
večkrat niso mogle izvesti prav zaradi finančnih težav. Galebov šolski dnevnik oziroma njegova predstavitev je bila torej priložnost, da je prišlo do tega srečanja, ki se bo v bodoče - v to sem prepričan - še ponovilo«.
Šolarji so Galebov šolski dnevnik že prejeli. Kako so z njim zadovoljni, si želijo še kakšnih novosti, ali pa jih sedanja oblika zadovoljuje?
»V prvem letu izhajanja je bil šolski dnevnik v prosti prodaji. Kasneje me je nekdo opozoril, da dajejo bančni zavodi ob dnevu varčevanja, 31. oktobra, šolarjem razne koledarčke in hranilne knjižice. Ob tem se mi je porodila zamisel, da bi se obrnil na omenjene zavode in prosil za pomoč. Takoj so bili pripravljeni in tako ga šolarji prejemajo zastonj, tako na Tržaškem, na Goriškem pa tudi v zasebni slovenski šoli v Špetru v Beneški Sloveniji. Velikih sprememb letošnji Galebov šolski dnevnik ne vsebuje. Sicer pa niti ni bilo predvideno, da bi moralo pri tem prihajati do večjih novosti. Šolski dnevnik vsebuje koledarski del od meseca septembra do sredine junija priho*dnjega leta. V ta del lahko dijak oziroma učenec zapiše svoje pripombe ali naloge, ki jih mora še opraviti. Na prvih straneh so razpredelnice, ki jih potrebujejo šolarji za delo na šoli. Tu si vpisujejo urnike, šolske izlete, imena knjig, ki jih v šoli potrebujejo; potem je tu še razpredelnica za tekmovanja za bralno značko, razpredelnica, kjer si učenci zapisujejo rojstne dneve svojih najbližjih domačih in sošolcev, potem je prostor za opravičila, za prošnjo za predhodni odhod iz šole, posebna razpredelnica pa velja staršem, saj lahko učitelji oziroma profesorji preko nje sporočajo, kako otrok uspeva v šoli in še druga obvestila. Na koncu dnevnika ostaja še prostor za razne zanimivosti. Letos sem na primer izbral razne mere, kot tudi imena mesecev, tako Primorska kot prekmurska imena. Navedene so tudi vse afriške države pa še razne druge zanimivosti, ki lahko koristijo učencu pri vsakdanjem delu v šoli in mu pomagajo, da mu ni potrebno za vsako informacijo brskati po raznih enciklopedijah«.
Ko smo tako skupaj ugotovili kako pomemben je Galebov šolski dnevnik za naše učence, nas je zanimalo še kdaj bo izšla nova številka mladinske
revije Galeb in kakšni so urednikovi načrti za bodočnost te revije.
»Ker me že tako sprašuješ o sami reviji, bi hotel povedati, da sodelujem pri njej že od leta 1965. Leta 1968 pa sem sprejel tudi mesto odgovornega urednika. To pa pomeni da bom v kratkem praznoval 20 let svojega dela pri tej reviji, medtem ko bo revija sama prihodnje leto slavila 35. obletnico svojega obstoja. Načrtov za revijo imam kar precej. Ne bi pa hotel o njih še govoriti, da se ne bi zgodilo, da bi delal načrte brez krčmarja. Upam in želim pa, da bo izhajala v čimboljši obliki in da jo bodo otroci jemali radi v roke, kot jo jemljejo danes. Ko izide se je vsi razveselijo, seveda najbolj v tistih razredih, kjer jim jo tudi šolniki z veseljem posredujejo. Na žalost ni povsod tako in to je po mojem velika škoda, saj je revija Galeb tudi pripomoček in nekakšno dopolnilo k šolskim knjigam in šolskim programom. Mislim, da je revija primerna za vse naše šolarje od prvega do petega razreda osnovne šole in tudi za dijake do drugega razreda nižje srednje šole.«
Kaj bi si pa še želel in kaj namerava še storiti, da bo mladinska revija res prisotna povsod tam, kjer so naši slovenski učenci, je bilo še naše vprašanje.
»Načrtov bi bilo veliko, vendar moramo vedno imeti pred očmi dejstvo, da se število učencev zmanjšuje, na vseh šolah, pri nas pa je to seveda še bolj občutno. Zaradi tega tudi naklada pada. Upam in želim, da bodo nove generacije prinesle kaj boljšega in da bo Galeb poletel zopet tako visoko, kot je že letel pred leti. Popestritev mladinske revije Galeb je seveda povezana s finančnimi stroški, pa tudi z izvedbo novih idej in zamisli. Če je naklada 2 tisoč za nas že dovolj velika, je za poravnavo tiskarskih stroškov še vedno premajhna, posebno če upoštevamo, da gre tu za novi sistem offset tiska. Moja stara želja pa je, da bi Galeb izhajal v barvah, kot se to dogaja z drugimi slovenskimi revijami v matični Sloveniji. Če bom to doživel in dosegel, bom seveda zelo zadovoljen. Kdaj bo prišlo do uresničitve tega, pa seveda ne vem. Toda naj .bo kdajkoli, vedno bo to v korist revije, kot tudi naših šolarjev. S to vizijo in s temi željami živim, delam in ostajam seveda optimist«.
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 Giulia e Giulia,
r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzet-ti.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Good morning Babilonia, dram., It., 1987, 120'; r. Paolo e Vittorio Taviani; i. Vincent Spano, Greta Scacchi.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Oci ciornie, It., 1987, r'. Nikita Mikhalkov; i. Mar-cello Mastroianni, Silvana Mangano
PENICE - 17.00, 22.15 La piccola botte-ga degli orrori, srh. kom., ZDA 1986, 100'; r. Frank Oz; i. Rick Moranis, Ellen Greene
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator, fant., ZDA; r. J. McTiernan; i. A. Schwarzenegger.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Appunta-mento al bulo, kom., ZDA 1986, 100'; r. Blake Edwards; i. Kirn Basinger, Bruce VVillis
EDEN - 16.00, 22.00 Love for šale (Amo-re in vendita), porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Pla-toon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Wilem Dafoe.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Dimensio-ne terrore, srh.
MIGNON - 17.00, 22.00 II ragazzo dal kimono d'oro, pust.
CAPITOL - Danes zaprto.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Avventu-ra nel tempo, pust.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Crlmini del cuore, kom., ZDA 1986, 105'; r. Bruce Beresford; i. Diane Keaton, Jessica Lange, Sissy Spaček.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 A grande trepada, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 A. A. A. Club per intimi, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
koncerti
Repentabor - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. V nedeljo, 4. oktobra, ob 18. uri v repentabrski cerkvi SKLADBE GEORGA PHILIPPA TELE-MANNA. Izvajajo; Klemen Ramovš, Paolo Faldi, Irena Pahor, Dina Slama.
XI. glasbeni september. Jutri, 1. oktobra, ob 20.30 bo v evangeličansko-lute-ranski cerkvi nastopil VVIENER SCHUBERT TRIO.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri. V nedeljo, 4. oktobra, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert NONETA VITRA iz Ribnice na Dolenjskem. Na sporedu pesmi Marija Kogoja, Rada Simonitija in Radovana Gobca.
čestitke
Manuelo in Fulvia je osrečilo rojstvo VALENTINE. Srečnima staršema iskrene čestitke, mali Valentini pa veliko sreče in dolgo življenje želi KD Primorsko.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 30. septembra
SONJA
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.49 - Dolžina dneva 11.48 - Luna vzide ob 14.23 in zatone ob 22.14.
Jutri, ČETRTEK, 1. oktobra
TEREZIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 12.47 najvišja 19 cm, ob 22.19 najnižja -29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb narašča, veter 15 kilometrov na uro severovzhodnik, burja, s posameznimi sunki do 30 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Damian Sossi, Matija Rauber, Francesca Ulcigrai, Nicolč Pesa-ro, Omar Ocovich, Carmelo Cipolla.
UMRLI SO: 87-letna Bianca Stradi vd. Catalano, 79-letna Aliče Michelich por. Mecchia, 78-letna Albina Zakrajšek por. Dubbi, 82-letna Nerea Rebez, 79-letna Giustina Ceppi, 79-letni Giovanni Pasa-rit, 86-letni Mario Taboca, 90-letni Antonio Scherbi, 64-letni Giuseppe Valentini, 70-letni Albino Lisjak, 71-letni Felice Pontara, 65-letni Mario Manzin, 90-letna Amelia Močnik vd. Cadalbert, 1 dan stara Monica Ceccotti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. septembra, do sobote, 3. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-Ije).
NABREŽINA (tel. 200466} - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 • Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano; prireja ga skupno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta 12.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 767304).
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 4. oktobra, strokovno vodeni izlet na Passo Pura (1.470 m) in po naravoslovni poti "Sentie-ro Tiziana Weiss". Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 6.30, ob 9. uri zbirališče na trgu v Ampezzu Carnico. Predvidene so 4 ure hoje. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika.
SKD Slavec iz Ricmanj priredi v nedeljo, 18. oktobra, enodnevni izlet v Brežice, Pleterje in Laško. Vpisovanje na sedežu društva danes in jutri od 20. do 21. ure. Tel. 280808.
Slovenska gobarska družina - Trst
priredi v nedeljo, 4. oktobra, tradicionalni izlet za člane v Hudičevec. Odhod ob 8. uri izpred spomenika padlim na Opčinah.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča celoletne suplente v šolskem letu 1987/88, da je zanje razpisan izreden rok za habilitacije. Tozadevne ministrske ordinance so razobešene na Deželnem šolskem skrbništvu. Rok za prošnje zapade 26. oktobra 1987.
Sindikat slovenske šole obvešča šolnike, da je urad v Ul. Carducci 8, II. nad., odprt vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
RAZNI NATEČAJI
Sindikat CGIL obvešča, da je družba ANAS razpisala tri natečaje za tržaško območje, in sicer za inženirja, za geometra in za tehničnega pomočnika. Vse nadaljnje informacije posreduje CID - CGIL, Ul. Pondares 8, 2. nadstropje, tel. 75043, int. 251.
* * *
Tržaška pokrajina razpisuje javni natečaj za.pet slug s polovično rezervo za stalno osebje, ki dela v Upravi. Možnost vpisa zapade 31. oktobra 1987. Prošnje morajo izročiti Tržaški pokrajini, v urad predsedništva v Ul. Geppa 21. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Urad za osebje v Ul. Geppa 21 od ponedeljka do sobote.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do 3. oktobra od 9. do 14. ure, tudi po telefonu 734265. Vpisovanje novih abonentov od 5. oktobra od 10. do 14. ure in od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
ABONENTI IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
_________gledališča_____________
VERDI
Operna sezona 1987/88. Pri blagajni gledališča (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrjevanje starih. Otvoritev sezone bo 20. oktobra z Bizetovo opero CARMEN.
TEATRO STABILE
Pri Teatru Slabile so v teku vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 87/88. Vpisovanja sprejema osrednja blagajna v Pasaži Protti (tel. 69406) do vključno 2. oktobra 1987.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Gledališka sezona 87/88. Vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev sprejema UTAT - Pasaža Protti 2, in blagajna gledališča - Ul. Ghirlandaio 12.
razna obvestila
KRUT obvešča, da se začne 15. oktobra tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B - tel. 631084.
Slovenska prosveta prireja pred novo gledališko sezono srečanje z vodstvom in člani SSG, ki bo jutri, 1. oktobra, v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20. uri.
SKD Tabor - Opčine obvešča, da bo prvo srečanje udeleženk telovadnega tečaja v Prosvetnem domu na Opčinah jutri, 1. oktobra, ob 16. uri.
Godbeno društvo Prosek prireja tečaj za mlade godbenike. Interesenti naj se javijo do 2. oktobra v drogeriji Ukmar na Proseku ali ob torkih in petkih od 20. do 21. ure v Soščevi hiši na Proseku.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo potekalo vpisovanje v plesno šolo za otroke in mladince od 6. do 14. leta starosti danes, 30. t. m., od 17. do 18. ure na tel. 228497:
Sklad M. Čuk obvešča zamudnike naj naročijo slike poletnega centra še danes, 30. septembra, v Prosvetnem domu na Opčinah pri g.e Valeriji. Vse naročene slike pa lahko dvignejo od 5. oktobra dalje.
KD F. Venturini priredi plesni tečaj za odrasle v Domu A. Ukmarja pri Dom-ju. Tečaj, ki ga bo vodil priznani učitelj, bo ob ponedeljkih in sredah od 20.30 do 22.30. Za informacije tel. na št. 812993 ob urah kosila.
Otroški pevski zbor F. Venturini
vabi vse otroke, ki jih veseli petje naj pridejo v soboto, 3. oktobra, ob 14.45 v Kulturni center A. Ukmar pri Domju.
Važno za mladince! Ustanavljamo mladinski pevski zbor. Pridite v soboto, 3. oktobra, ob 15. uri v Kulturni center A. Ukmar pri Domju.
ŽPZ Prosek-Kontovel sklicuje sestanek danes, 30. t. m., ob 20.30 v Soščevi hiši. Vabi nove pevke, ki jih zanima zborovsko petje.
razstave
V	umetnostni galeriji Barbacan bo
do 3. oktobra razstavljal slikar Ivo PETKOVŠEK. Razstava je odprta od 17.00 do 19.30.
V	umetnostni galeriji Malcanton bo
do 3. oktobra razstavljala svoja dela Gabriele SCHURIAN iz Avstrije.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je še danes odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo v soboto, 3. oktobra, ob 18. uri otvorili razstavo tržaške likovnice Olivie SIA-USS. Razstava bo odprta do 15. oktobra.
V	prostorih tržaške pokrajine - Trg V. Venelo 4 - bodo v soboto, 3. oktobra, odprli grafično razstavo slikarja Carla CASETTIJA. Razstava bo odprta do 17. oktobra ob delovnikih od 17. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Po lanskem velikem. uspehu pravljice
OLE LUK
izrecno ponavljamo za naše malčke in njihove mamice v
nedeljo, 4. oktobra, ob 10.30 v Kulturnem domu v Trstu.
razne prireditve
Kriška sekcija VZPI-ANPI priredi v soboto, 3., in v nedeljo, 4. oktobra, v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK OB POIMENOVANJU SEKCIJE PO EVAL-DU ANTONČIČU. V soboto bo kulturna akademija, v nedeljo pa shod z gosti iz Gribelj in TPPZ P. Tomažič.
KD V. Vodnik vabi na koncert skupine SVVINGING’ FAST FOOD v petek, 2. oktobra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 4. oktobra, PRAZNIK KALAMAROV. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in veselo razpoloženje. Začetek ob 16. uri.
V nedeljo, 4. oktobra, bo v Barkovljah procesija rožnevenčne matere božje, po maši od 8. ure. Vabljeni vsi, posebno noše.
prispevki
V	zahvalo za voščila ob rojstnem dnevu daruje Milica Čok 25.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na teto Anico Terčon darujejo Peter, Barbara in Metka z družinami
50.000	lir za KD I. Gruden, 50.000 lir za ŠD Sokol in 50.000 lir za pevski zbor fantje izpod Grmade.
V	spomin na Angelo Čufar vd. Beme-tič daruje Marija Ježinova (Bazovica)
20.000	lir za KD Lipa.
V	spomin na pok. Velemira (Veljka) Guština darujejo svojci 400.000 - lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	počastitev spomina pok. Milana Kureta darujeta Oskar in Zdenka Kuret
30.000	lir za SKD Slavec.
Ob smrti očeta Milana Kureta daruje sin Enjo z družino 100.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob gospe Hermine Jeraj darujeta Vida in Štefka 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Milana Kureta darujejo uslužbenci občine Dolina 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Milana Kureta daruje Tiberio Mauri 10.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Milana Kureta daruje Albert Derganc 20.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Alojza Pirca daruje Vida Gerlanc-Mennucci 10.000 lir za glasilo KPI Delo.
V	počastitev spomina Norme Regent vd. Pertot darujeta Anica in Srečko Orel
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	drag spomin na Normo Regent vd. Pertot daruje Vida Gerlanc-Mennucci
10.000	lir za ZŽI-UDI.
V	spomin na svoje pokojne daruje Anton iz Trsta 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Za Skupnost družina Opčine so darovali: Savran 10.000 lir, Marčela 10.000 lir in N.N. 10.000 lir.
V	spomin na svoje drage pokojne daruje družina Savrano 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob smrti Milana Kureta darujejo Nel-la, Edi, Nerina, Dora in Jola 25.000 lir za SKD Slavec-Ricmanje in 25.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
_________mali oglasi_________________
MLAD slovenski par kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
PRODAM zazidljivo parcelo 2.600 kv. m v Križpotu - Mačkolje. Tel. 228803.
PRIVATNO prodam stanovanje v Rojanu: kuhinjski kot, dnevna soba, sobica, spalnica, kopalnica, dva balkona in klet. Tel. 723671 ali 417814.
GOSTILNA na Krasu nujno išče kuharico. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Kuharica«.
GOSPA srednjih let išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Tel. 280674.
PRODAM lancia beta 2 V 1600 1981, 70.000 km, za 1.400.000 lir. Tel. 0481/882317.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje, Stradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi na dom.
ŠTRAJN ALDO - lastnik trgovine "Bazar Dolina" obvešča, da sprejema tudi številke za tedensko žrebanje (Lotto).
menjalnica			29. 9. 1987
Ameriški dolar		..	1313.—	Japonski jen 				 8.—
Nemška marka 		717,—	Švicarski frank ...		 864.—
Francoski frank		213,50	Avstrijski šiling ...		 101,5C
Holandski florint		636,—	Norveška krona ..		 194,—
Belgijski frank		33,50	Švedska krona ....		 203,—
Funt šterling		..	2135.—	Portugalski eskudo		 9.—
Irski šterling			..	1900,—	Španska peseta ...		 10.—
Danska krona			184,50	Avstralski dolar ..		 900.—
Grška drahma 		8,—	Debeli dinar			 1,2C
Kanadski dolar 		990,—	Drobni dinar			 1,2C
| .Jm TJtJ			
	K&EDE		
c
ti in morje
vojko colja
Ženska in njena stvarnost caria capamoii
RIB 820 profesionalni hibrid za plovbo na vsakem morju
Med zadnjo Americas Cup je marsikdo opazil napihljivi čoln, ki je italijanskim jadrnicam služil kot pomožno in službeno plovilo. To je bil RIB 820 obrata Plasteco iz Senaga pri Milanu. Povsem razumljivo to plovilo ni namenjeno dopustniškim kapitanom, a predstavlja nedvomno vrhunec tovrstne proizvodnje, da ga bomo predstavili predvsem kot zanimivost. Kot prvo naj navedemo, da stane brez davka IVA kar 47 milijonov lir. Razsežnosti tega plovila pa so naslednje: dolžina 8,32 metra (bivalna 7,12 metra) in širina 3,30 metra (bivalna 2,25 metra), da imamo v bistvu približno 15 kvadratnih metrov bivalne površine, kar omogoča, da na ta napihljivi čoln vkrcamo tudi 16 oseb. Premer zračnih komor je 0,52 metra, plovilo pa tehta 1000 kilogramov.
Kot nam slike zgovorno dokazujejo je vsestransko preskrbljeno za krmarjevo udobje, saj je to deloven in ne športen čoln. Povsem razumljivo so vgradili najboljše materiale tako glede tkanin kot plastičnega dna, ki ima dvojno lupino in vodotesne komore za prtljago in akumulatorje. Med dvojnim dnom so še vbrizgnili polistirol, da bi ojačili celotno strukturo in zagotovili še dodaten vzgon; tako je plovilo nepotopljivo tudi s poškodovanimi zračnimi komorami.
Na krmo lahko namestimo maksimalno dva krmna motorja po 150 KM za skupnih 300 KM. Načrtovalec predlaga raje 240 KM. Predvidena je tudi namestitev notranjega motorja na Z pogon, ali celo hidroreakcijskega motorja. Zadnja rešitev je bržkone najprimernejša, ker omogoča plovbo tudi v plitvih vodah.
Povsem razumljivo so plovne značilnosti tega napihljivega čolna izredne. Delovna glisna hitrost je 35 vozlov, jakosti morja 2. stopnje sploh ne občuti, da je kot nalašč za reševalne in oskrbovalne namene. Med drugim, 'ga je testirala tudi vojska, ki ga je pohvalno ocenila. Vse to ponovno potrjuje, da so ti gumenjaki smotrni le za profesionalno rabo in to pri večjih razsežnostih.
V Freudovi družbi na Devinskem gradu
»Ni mogoče ustreči vsem in še svojemu očetu... Tako sem v življenju cenila samo mnenje, odobravanje, ljubezen nekaterih očetov in jih izbirala na vse višjem nivoju, vse do zadnjega očeta, mojega velikega učitelja Freuda.«
Tako je zapisala Marie Bonaparte, potomka diktatorja s Korzike in žena grškega prestolonaslednika, ki je v svojih zrelih letih spoznala očeta psihoanalize. V sebi je še skrivala brazgotine težkih mladostnih let, obenem se je zavedala svoje nesposobnosti,- da bi še naprej vestno in spretno igrala vlogo, ki jo je narekovala njena kraljeva kri, in obenem skrivala osebno stisko. V njej je živela želja po spoznavanju lastne ženske stvarnosti in slepo zaupanje v nove zdravilne prijeme, ki so se v tistih časih uveljavljali na Dunaju.
Srečanje s Freudom je bilo za Marie Bonaparte odločilno, pomemben pa je tudi njen doprinos k psihoanalizi. Terapevtski odnos med očetom nove teorije in imenitno pacientko je kmalu prerasel v pravo prijateljsko vez, ki jo je Marie navdušeno spodbujala s popolno predanostjo velikemu učitelju in njegovim »odrešujočim« besedam. Grška princesa je namreč že od mladih nog na skritem gojila željo, da bi se posvetila zdravniškemu poklicu, njena želja pa je. ostala neuresničena, saj so časi bili ženskam nenaklonjeni. Kljub razočaranju se je tedanjim pravilom uprla in začela uresničevati svojo skoraj brezupno odločitev: borila se je za uveljavitev psihoanalize v svoji državi. Njena odločitev ni bila lahka: ženska s popolnoma novimi teorijami se je znašla pred izredno zaprto stvarnostjo, ki je z nezaupanjem gladala na vsako inovativnost. Zadnja Bonaparte pa je v svojem boju uspela: prevedenih je bilo več Freudovih del, psihoanaliza se je začela uveljavljati v Franciji, kjer je v Parizu leta 1928 nastalo prvo psihoanalitično društvo.
Da bi dosegla uspeh, se je Marie po-služila vseh sredstev, ki jih je imela na razpolago: pomemben družbeni status, osebna znanstva, kulturno izobrazbo in ne nazadnje tudi denar. Uspelo ji je tako poravnati dolgove Freudove založniške hiše, ohraniti dragoceno pisemsko zbirko med Freudom in njegovim učencem Fliessom, omogočiti Fre-
udov beg z Dunaja ob prihodu nacističnih čet in rešiti Emilia Servadio pred rasističnimi preganjanji.
Zasluga Marie Bonaparte pri uveljavljanju psihoanalize se tudi ne omejuje na te solidarnostne posege, čeprav so pomembni. Marie je bila zvesta učenka in zagovornica Freudovih teorij, kot lahko razumemo tudi iz začetnega citata. Aktivno je sodelovala pri psihoanalitičnem poglabljanju v človeško dušo in pri odkrivanju čedalje bolj zapletenih pojavov človekove podzavestne stvarnosti, ki jo je v literaturi izrazil Edgar Allan Poe. Vedno bolj se je zanimala za analizo ženskega spolnega življenja. Freud, ki je prvi v psihoanalitičnem ključu interpretiral svetopisemski mit Adamovega rebra, ji je pozneje zaupal: »Potem ko sem trideset let raziskoval žensko duševnost, še nisem razrešil velikega vprašanja, kaj ženska hoče.«
Marie Bonaparte je bil posvečen kongres, ki se je odvijal 26. in 27. septembra na Devinskem gradu na temo Zenska in psihoanaliza. Gostoljubnost princa Turn und Taxisa, ki je tako dokazal, da je od očeta podedoval ne le razkošni dvorec, ampak tudi mecensko nagnjenje, je tokrat upravičljiva tudi iz drugega zornega kota. Marie Bonaparte je bila namreč babica današnjega devinskega gospoda. Ob prijetnih otroških spominih devinski princ s ponosom poudarja tudi njene kulturne zasluge.
Manifestacija je stekla pod pokroviteljstvom mnogih kulturnih organizacij. Glavni organizator pa je ženska, Anna Maria Accerboni, aktivna znanstvena raziskovalka Tržaške univerze, ki je leta 1985 na Pomorski postaji že priredila podobno srečanje o zgodovinski vrednosti psihoanalitične kulture. Namen dr. Anne Marie Accerboni je od vsega začetka ponovno ovrednotenje psihoanalize v naši deželi, ne samo kot dediščino ali zato, ker se je tukaj rodil Edoardo Weiss, temveč in predvsem zato, ker je prav psihoanaliza obogatila literarne ustvarjalce, kot so bili Svevo, Saba, Joice, Voghera ali Bazlen. Istočasno skuša tudi osvetliti Freudovo poglabljanje v ženski svet, saj je svojim številnim sodelavkam poveril nalogo, da dopolnijo dotedanje izsledke moških psihoanalitikov.
današnji televizijski in radijski sporedi
[C
RA! 1
	C	RAI 2	1	| A RAI 3	RTV Ljubljana	
TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi (8. del)
12.05	TV film: II campo da tennis
13.30	Dnevnik
14.00	Dok. oddaja: Ouarkov svet
14.50	Risanka: Grisu il draghetto
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti, Orgle (1. del)
16.00	Risanka: Trollkins
16.20	Nanizanka: La baia dei cedri
16.45	Glasbena oddaja: Canzoniere italiano (2. in zadnji del)
17.55	Rubrika: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Rubrika: Te lo do io il Brasile
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.25	Nogomet: evropski pokali
22.15	Aktualno: Piti grandi insieme
22.30	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Variete: G.B. Show n. 6
0.35 Dnevnik - zadnje vesti
11.55 Nadaljevanka: I cervi volanti 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nanizanka: Tuono blu
15.25	Film: Narciso nero (dram., VB 1947, r. Michael Powell, i. Deborah Kerr, Sabu, David Farrar)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Blondie
18.30	Dnevnik- športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: Le lunghe ombre (r. Gi-anfranco Mingozzi, i. Lina Sastri, Antonio Degli Schiavi)
21.50	Dnevnik - nocoj
22.05	Kviz: Il milionario (vodi Jocelyn)
22.50	Nogomet: Evropski pokali 0.20 Dnevnik - zadnje vesti
0.35 Nočni film: La cripta e Lincubo (srh., It. 1964, r. Camillo Mastro-cingue, i. Christopher Lee, Jose Campos)
13.25	Šport: odbojka, Italija-Jugoslavi-ja (prenos iz Belgije)
16.00	Šport: atletika (prenos iz Perugie)
16.30	Variete: Dadaumpa
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Nadaljevanka: Le inchieste del commissario Maigret - L'ombra cinese (1. del)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Pokerconcerto - Compilation
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanščina in Italijani danes v svetu -Jezikovni otoki (3. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - Am-nesia
21.30	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: Profumo di donna (kom., It. 1974, r. Dino Risi, i. Vittorio Gas-sman, Alessandro Momo, Agosti-na Belli)
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Deželne vesti
23.40	Koncert: Tina Turner
10.00	TV mozaik. Integrali
10.40	Matineja. TV drama: Ifigenija v Avlidi (pon.)
15.50	Šport: rokomet, Dinos Slovan-Medveščak (prenos iz Ljubljane)
17.15	Poročila
17.20	Otroška oddaja
17.40	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (6. del)
17.55	Otroška oddaja: Moj prijatelj Piki Jakob (6. dej)
18.15	Dokumentarec: Živalski svet
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.00	Film: Dobrodošli na Dunaju - 3. del trilogije Kam in nazaj (dram., Avstrija 1986, r. Axel Corti, i. Gabriel Barylli, Nicolas Brieger, Claudia Messner; v tretjem delu svoje filmske trilogije se Corti še vedno ukvarja z usodami emigrantov, le da se ti v tem filmu vračajo v domovino.)
22.05	Dok.: Po sledeh napredka
22.50	Dnevnik
23.05	Rubrika: Videogodba (pon.)
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med
drugim naslednji prispevki:
GORICA — Mojster Mušič časten meščan Gorice (razgovor pripravil Marko VValtritsch)
TRST — V Slovenskem klubu o novi sezoni Stalnega slovenskega gledališča
DEVIN — S simpozija o ženski psihoanalizi
TRST — Mlad slikar Chersicola v Občinski galeriji
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.00	Šport: nogometno prvenstvo za evropske pokale
21.50	TVD Vsedanes
22.05	Film: La vita di Vernon e di Irene Castle (glas., r. Henry C. Pot-ter, i. Fred Astaire, Ginger Ro-gers)
Cii canale 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro Italija
7.20	Risanke
8.10 Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Cuore selvaggio (kom., VB 1950, r. Michael Powell, i. Eme-rich Pressburger)
16.30	Nanizanki: Maude,
17.00	Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-
. rito
20.30	Film: La moglie del prete (kom., It. 1971, r. Dino Risi, i. M. Mas-troianni, S. Loren)
22.30	Informativna oddaja: SpecialeNews
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Pre-miere
0-40 Nanizanka: Sceriffo a New York
C^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: I vinti (dram., It. 1952, r. M. Antoniom, i. Anna M. Ferrero)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy,' Juny Peperina, Mini Pony
14.30' Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.30	Film: Lanima e la čarne (pust., ZDA 1957, r. John Huston, i. D. Kerr, R. Mitchum)
0.30 Nanizanki: Shannon,
1.20	II Santo
ITAL! A 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Nanizanka: La fami-glia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 A Team,
21.30	Riptide
22.30	Tednik: Ciak... si gira
23.30	Film:	Tre donne
(dram., ZDA 1977, r. Robert Altman, i. Sissi Spaček, Shelly Duvall)
1.40	Nan.: La strana coppia
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Dan-cing Days
16.30	Nan.: Fantasilandia
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
20.30	Film: Mercoledi delle ceneri (dram., 1973, i. Elizabeth Taylor, Helmut Berger)
22.30	Nanizanka: Il profumo delpotere
23.30	Film: La sorellina (krim., 1980, r. Peter Medak, i. William Shatner, Patty Astin)
1.00	Nan.: Delphy Bureau
C ^ TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Risanka
15.00	Nanizanka: George
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.00	Film: Susanna (kom., ZDA 1938, i. Cary Grant, Katherine Hepburne)
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
20.30	Film: Una donna si ri-bella (dram., ZDA 1936, i. Katherine Hepburne, Herbert Marshall)
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
f ^ TEIEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Bom naredu stazice (pon.); 8.40 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Sre-denski zbornik: Ženska in naš danes (1. del); 12.00 Živozeleno; 13.20 Komorni mešani zbor Nova Gorica; 13.40 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Roman: Pod svobodnim soncem (3. nad.); 15.10-17.00 Sredenski zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Violinist Črtomir Šiškovič in pianist Igor Lazko; 18.00 Tržaška pisma Vuka Karadžiča; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano;
11.05	Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije;
14.05	Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina Slovenije; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Dobri znanci; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Nove operne plošče; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Poletne glasbene prireditve; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Dober dan; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Rubrika: Jezikovna pravila; 11.15 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani, 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za...; 18.00 Ghetto Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30 Za vsakogar nekaj; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst - L' altra Trie-ste; oddaje podnevi in ponoči povezuje glasba.
Interpelacija svetovalca Štoke na Deželi
V Kulturnem domu v Gorici
Nesprejemljivo stališče Prefekture o spremembi poitalijančenih priimkov
V petek predstavitev sezone in pogovor o našem gledališču
Deželni svetovalec Drago Štoka je 24. septembra letos naslovil Deželnemu odboru interpelacijo v zvezi z enostranskim, nesprejemljivim in protiustavnim tolmačenjem zakonov, glede vračanja poitalijančenih priimkov v izvirno obliko. Deželni svetovalec Štoka je v interpelaciji navedel dobesedni prepis pisma goriške Prefekture, 7. januarja letos, v odgovor na vlogo, ki jo je vložil občan, za povrnitev priimka v izvirno obliko.
Pismo Prefekture se v prevodu glasi: "Gorica, 7. januarja 1987 Predmet: Prošnja za vrnitev priimka v izvirno obliko.
V zvezi s prošnjo z dne 14. novembra 1986 s katero ste zaprosili za spremembo vašega priimka iz Abrami v
Abram, s konsekvenčnim preklicem prefekturnega dekreta št. 2580/12 z dne 9. 2. 1931 s katerim je bil omenjeni priimek vrnjen v italijansko obliko, vam žal sporočamo, da ne moremo ugoditi prošnji, ker smatramo, da bi lahko samo v primeru javne koristi izdali ukrep za katerega prosite. Smatramo namreč, da bi sprememba priimka, ki je v rabi več kakor petdeset let in ki je naveden v številnih javnih in zasebnih aktih, imela neugodne posledice na primarno potrebo sigurnosti juridičnih odnosov, izvirajočih iz omenjenih aktov.
Navajamo nadalje, da po mnenju tega Urada, ni nepomembna okoliščina, da nihče od najbližjih, oziroma direktnih naslovljencev omenjenega de-
kreta, ni prosil za njegov preklic v letih neposredno po spremembi političnih razmer."
Pismo je podpisal namestnik prefekta dr. G. Coco.
Deželni svetovalec Štoka v pismu Deželnemu odboru zahteva da le-ta nujno posreduje pri Goriški prefekturi, da svoj sklep, ki je v nasprotju s pravnimi predpisi in celo protiustaven, popravi. "Gre za ukrep, ko se občanu uradno vsili priimek, ki ni njegov in ki ga on odklanja in ki ponovno uvaja v naše kraje metode prisile, ki premočno spominjajo na žalostno preteklost," zaključuje svojo interpelacijo Drago Štoka.
Vsak dodaten komentar bi v tem trenutku bil odveč.
Pred vrati je nova sezona našega gledališča, ki živi in mora živeti dalje,-kljub materialnim in drugim težavam, ki hromijo njegovo dejavnost. Na Tržaškem se je že pred dnevi pričela abonmajska kampanja z vrsto srečanj in pogovorov z našimi gledališčniki. Od jutri do 19. oktobra bodo vpisovali abonmaje tudi v Gorici in sicer v Kulturnem domu.
Skoraj istočasno bodo tudi predstavitve repertoarja v novi sezoni in pogovori - srečanja z gledalci. Tako srečanje je bilo v ponedeljek zvečer v Katoliškem domu v Gorici, naslednje pa bo v petek, 2. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu.
Govor bo o repertoarju v novi sezoni, vodstvo in sodelavci Slovenskega stalnega gledališča pa bodo z vso po-
V Sovodnjah proslava in obračun 10-letnice delovanja krvodajalcev
Stave za loto tudi v kioskih
Pred nedavnim smo že poročali o sklepu, da bo z letošnjim letom možno igrati na državno loterijo —- loto tudi v časopisnih kioskih. Medtem ko je na Videmskem in Tržaškem vse steklo kot po olju, je v Goriški pokrajini prišlo do manjše zmede. Končno so tudi pri nas razrešili birokratske in druge vozle. Od ponedeljka je stave na loto mogoče vpisati, poleg edine igralnice, v Ulici Nizza, tudi v nekaterih goriš-kih časopisnih kioskih.
Tako v kiosku Bruna Laurentija v Ul. sv. Mihaela 79 ter Marie Zanelli v Ul. Brigata Pavia 27. Vnetim igralcem lota bo poleg teh dveh na razpolago še kidšk Dorine Donda v Ul. Giulio Cesare 52 v bližnjem Ločniku. V prihodnjih dneh pa bo še en kiosk v Gorici dobil uradni placet za sprejemanje stav.
Tudi v Krminu sprejemata od začetka tedna stave dve trafiki in sicer trafika Vilme Scoda v Ul. Gorizia. 3 in Pie Neroni v Ul. Zorzut 4. V Gradežu se bo s tem ukvarjala Maria D Acunto v Ul. Galilei 11. Vsi lastniki, oziroma upravitelji zgoraj omenjenih kioskov so v prejšnjih tednih opravili specializirani tečaj, ki ga je organiziralo združenje prodajalcev časopisov. V kratkem napovedujejo odprtje tudi nekaterih drugih kioskov, ti pa naj bi bili v Tržiču, v Gradišču, v Ronkah ter v Škocjanu ob Soči.
Zaenkrat se stave vpisujejo na tradicionalen način, s tem da se neposredno izpolni obrazec, oziroma, da se vpišejo številke. Precej novosti bo, ko bo igra lota povsem avtomatizirana.
■ V petek ob 20.30 se v stolnici pričenja koncertna sezona kulturnega društva Lipizer. Nastopil bo simfonični orkester Verdijevega gledališča v Trstu pod vodstvom dirigenta Alkisa Baltasa. Na sporedu so skladbe Rossinija, Respighija in Čajkovskega. Koncert je v sklopu glasbenega abonmaja društva Lipizer.
Sovodenjski krvodajalci so v nedeljo proslavili deset let delovanja samostojne sekcije Združenja prostovoljnih krvodajalcev v sovodenjski občini. Srečanje se je pričelo z verskim obredom in polaganjem venca k spomeniku. Nato je sprevod z godbo krvodajalcev iz Vilesa na čelu šel do občinske telovadnice, kjer je bila osrednja prireditev ob 10-letnici.
»Ob tem jubileju naj se predvsem zahvalim vsem, ki že od vsega začetka darujejo kri in tako izpolnjujejo svojo dolžnost do sočloveka,« je dejal predsednik sekcije Branko Černič. Ugotovil je, da je število članov od ustanovnega občnega zbora leta 1977, ko se je včlanilo 61 krvodajalcev, naraslo na 106. Nekoliko manj pozitiven je obračun dajatev. Količina darovane krvi je namreč do leta 1984 stalno naraščala, v zadnjih letih pa je opazno deločeno upadanje. Nekateri člani namreč iz zdravstvenih razlogov ne morejo darovati krvi, mladi pa se premalo vključujejo v sekcijo. Zaradi tega je Černič pozval vse, ki jim zdravje to dopušča, naj sočloveku ne odrečejo pomoči in naj darujejo svojo kri.
Predsednik je tudi omenil stike s sorodnimi združenji in organizacijami. Dokaz stikov je bila prisotnost delegacij številnih krvodajalskih sekcij in združenj na Goriškem ter delegacij Rdečega križa iz pobratene Škofje Loke, Nove Gorice, Ajdovščine in Vipave. Ob čestitkah vseh krvodajalskih društev s katerimi sodelujejo, so sovodenjski krvodajalci bili deležni čestitk in pohvale tudi s strani občinske uprave, ki jo je zastopal podžupan Vlado Klemše, ter dr. Catapana iz transfuzijskega centra pri goriški splošni bolnišnici.
Desetletnica je bila priložnost za podelitev priznanj najbolj zaslužnim aktivnim članom. Diplomo za deset darovanj krvi je prejela Mirjam Deve-
tak, Vilko Fajt si je z 20 darovanji zaslužil bronasto kolajno, Ladi Tommasi pa kar zlato: kot dolgoletni krvodajalec in soustanovitelj sekcije v Sovodnjah je namreč že dosegel zavidljivo število 50 darovanj.
Darovanje krvi je seveda najpomembnejša, ni pa edina dejavnost sekcije. Tajnica Marinka Batič, ki je tudi prejela priznanje za svoje nesebično delovanje v sekciji, je navedla pomembne prijateljske stike s krvodajalci tostran in onstran meje. Sodelovanje se je v zadnjih letih precej razširilo, prizadevajo pa si, da bi postalo še kakovostnejše. Zanimivo in odzivno je bilo tudi vzgojno-izobraževalno delovanje, saj je sekcija priredila več predavanj in tečajev o prvi pomoči in drugih zanimivih zdrastvenih temah.
Prireditev v občinski telovadnici je prijetno dopolnil raznolik kulturni
program. Nastopili so harmonikarji, gojenci šole Glasbene matice in člani orkestra Miramar, Ugo Tomšič, Walter Ferfolja, Erika Pelicon in Magda Tomšič, ženski pevski zbor KD Sovodnje god vodstvom Marinke Lasič in Rezi Češčut, dekliški nonet Kresničke iz Sovodnja pri Škofji Loki ter kotalkarji KŠD Vipava, ki so z živahnim nastopom na prijeten način sklenili prireditev. Sledilo je še družabno srečanje, priložnost za razgovor, spoznavanje, utrjevanje novih stikov med krvodajalci iz raznih krajev in, zakaj ne, priložnost, da se še koga prepriča o pomenu darovanja krvi, majhne žrtve z veliko človekoljubno vsebino. Društvo krvodajalcev je ob 10-letnici izdelalo tudi spominsko plaketo in jo podarilo prisotnim sekcijam in društvom.
pismo uredništvu
w
Se polemike o vlogi ISIG
Sodišče začasno prepovedalo izvedbo Ljudožercev v PDG
Premiera je bila napovedana za jutri zvečer
V zvezi z nedavno polemiko okrog vloge Goriškega inštituta za mednarodno sociologijo nam je prof. Stras-soldo posredoval sledeče pismo. Za boljše razumevanje vsebine naj pojasnimo, da je nekatere kritike/ prof. Strassolda na račun sedanjega vodstva Isiga s skupno izjavo podprla skupina sociologov, ki delujejo na univerzah v Trstu in Vidmu, med temi tudi prof. Darko Bratina, ki je istočasno ravnatelj Slorija.
Spoštovano uredništvo!
Kot vam je morda znano, v nedavnem pisnem odgovoru na kolektivno izjavo vseh (razen enega) docentov sociologije univerz v naši deželi v zvezi s problemi Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici, prof. Pagu-ra, predsednik istega, poziva "univerzitetne inštitute in Slori, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Isiga".
To povsem neumestno sklicevanje na Slori lahko preseneti; vendar po mojem mnenju ne gre za naključno zamenjavo vlog. Gre za jasen izraz duha novega modela Isiga: duha, ki je, kot sem že lahko rekel, "rimski", tj. centralističen, nacionalističen in "ministrski" ter ni več goriški, se pravi odprt in pluralističen. Postopno opuščanje vsakega interesa za oblikovanje dobrih znanstveno-kulturnih odnosov s kolegi obmejnih držav ter emarginacija in v bistvu izključitev slovenskih ter nemških članov znotraj Isiga, ki so imeli temeljni pomen za "prvotno verzijo" Inštituta, sta med razvojnimi smernicami Inštituta, ki so me najbolj prizadele in ogorčile.
Med mnogimi dokazi teh smernic je zavrnitev s strani predsednika in ravnatelja Isiga predloga, ki ga je že pred več kot dvema letoma postavil
takratni predsednik Italijanskega sociološkega društva prof. Achille Ardi-gč, da bi Isig resnično imel vlogo povezovalca med italijanskimi sociologi in jugoslovanskimi, oz. sociologi iz drugih vzhodnih držav. Mislim, da vaše bralce lahko zanima vsebina pisma, ki je bilo naslovljeno name in sem ga takoj posredoval - kot je bilo izrecno zaželeno - voditeljem Isiga, vendar brez vsakega odziva.
Prisrčen pozdrav Raimondo Strassoldo Povzemamo, v strnjeni obliki, vsebino pisma prof. Ardigoja:
Dragi prof. Strassoldo!
Prepričan sem, da je vaša vloga glede mednarodnih odnosov v okviru Italijanskega društva za sociologijo posebno pomembna in zanimiva. Ne samo zaradi zaupanja do vas, ampak tudi zaradi vloge, ki ste jo imeli in jo gotovo še imate, v okviru. Isiga pri vzpostavljanju znanstveno-kulturnih odnosov z jugoslovanskimi kolegi. Zato vas prosim, da v pričakovanju priložnosti za neposredno srečanje posredujete predsedniku in ravnatelju Isiga pomembnost, ki jo pripisujemo stikom z jugoslovanskimi kolegi, v korist idealov razumevanja in miru med narodi. Zelo si želim, da bi bil Isig pobudnik mednarodnega srečanja s sociologi iz Jugoslavije in drugih vzhodnoevropskih držav na temo, ki bi bila sorodna tematiki našega prihodnjega kongresa: »Socialna obnova in ureditev: preko krize«. Vas lahko prosim, da pri vodstvu Isiga preverite možnost, da bi tako srečanje bilo jeseni prihodnjega leta? Prepričan sem, da bi lahko zanj dobili sredstva na vsedržavni ravni.
Vaš prof. Achille Ardigo
Temeljno sodišče v Novi Gorici je včeraj izdalo začasno odredbo o prepovedi uprizoritve drame Gregorja Strniše Ljudožerci v Primorskem dr-maskem gledališču v Novi Gorici. Ukrep je sodišče sprejelo na zahtevo Thee Skinder- Strniše, skrbnice dedinje avtorja omenjenega gledališkega dela. Svojo zahtevo skrbnica utemeljuje z dejstvom, da PDG z njo ni sklenilo pogodbe kot to določa zakon o avtorskih pravicah. Menda skrbnica dedinje Gregorja Strniše nasprotuje tudi temu, da bi postavitev drame režiral Mile Korun.
Proti odločitvi Temeljnega sodišča se je pritožilo Primorsko dramsko gledališče. O pritožbi bo odločalo Temeljno sodišče v Novi Gorici v prihodnjih dneh.
Ob tem velja povedati, da je bila uprizoritev Ljudožercev napovedana za četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu. To delo je bilo tudi prvo v novi gledališki sezoni PDG. Premiera, napovedana za jutri zvečer, bo po vsej verjetnosti odpadla, kako v naprej, pa bo odvisno, kako se bosta skrbnica in uprava PDG sporazumeli.
Na novo sezono in na premiero Ljudožercev so se pri PDG intenzivno pripravljali skoraj dva meseca in v postavitev predstave vložili tudi znatna finančna sredstva.
Ukrep Temeljnega sodišča v Novi Gorici je pravzaprav novost v slovenskem prostoru in bo nedvomno povzročil živahno razpravo. Zaenkrat še ni znano, če bo kasneje predvajanje drame Gregorja Strniše v Primorskem dramskem gledališču sploh možno, ali
pa ga bodo umaknili z repertoarja. Odločitev naj bi vsekakor prišla že v nekaj dneh, čim bo Temeljno sodišče razpravljalo o prizivu. Vsekakor zapletena zadeva.
__________prispevki______________
Za dograditev Kulturnega doma v Podgori so darovali:
Ivan Bregant 50 tisoč lir, Veni Klavčič 50 tisoč lir, NN 100 tisoč lir, Luciano Pe-rigoj je nabral 55 tisoč lir, Edi Maligoj in Giordano Bizjak sta ob priložnosti odprtja doma darovala 100 litrov vina.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali družina Zucalli 50 tisoč lir, druž. Glessi 100 tisoč, druž. Sgualdino 20 tisoč, Nerina Malfatti vd. Zitteri 60 tisoč, Rosa Paoletti 30 tisoč, druž. Mian 35 tisoč, Ot-tilia Comis-Elda in Rina Grion 30 tisoč, Lodovico Mischou 50 tisoč, druž. Lombardi in Sever 50 tisoč, Anita Pascoli z Gianfrancom in Wando 100 tisoč, druž. Bregant-Gnot 50 tisoč, druž. Vecchia 30 tisoč, dr. Piero Venuti 20 tisoč, Claudio in Ester De Colle 100 tisoč, Nives, Piero in Giorgio Zavagli 300 tisoč, Luigi, Anna in Renata Bader 250 tisoč, druž. De Gre-sic, Liuzzo, Zocalli in Beltrame 115 tisoč, druž. Marchi Corrado 30 tisoč.
Združenju "Pionieri Volontari del Soc-corso" so v razne namene darovali Firmi-na Zin 60 tisoč, Francesca La Sorsa 150 tisoč, Stefania Jvetich 200 tisoč, Maria Graselli 40 tisoč, Ervina Feresin 60 tisoč, Maria Dominutti 30 tisoč, Franco Nar-duzzi 90 tisoč, Alfrede Zonch 100 tisoč, Egidio Miani 40 tisoč, Rosa Princi 4 tisoč, Lionella Clancis 30 tisoč, Adelina Leban 80 tisoč, Giuseppe Sapienza 100 tisoč lir.
zornostjo prisluhnili željam in priporočilom, pohvalam in tudi kritikam. Na pogovor so zato vabljeni prav vsi redni ali samo občasni obiskovalci gledališča. Petkov pogovor - srečanje bo namreč priložnost, da se z gledališčniki pogovarjajo neposredno in da v določenih okvirih vplivajo na izbiro repertoarja.
Na srečanje So vabljeni tudi ljubitelji gledališča iz okoliških krajev.
Spor v mestnem podjetju
Upravni svet zavrača očitke sindikatov
Upravni svet mestnega podjetja zavrača očitke in namigovanja glede zelo težavnih odnosov med uslužbenci in vodilnim osebjem. Na tako stanje so pred dnevi v posebnem dokumentu opozorili sindikalni predstavniki uslužbencev.
Upravni svet mestnega podjetja v posebnem pismu odločno zavrača namigovanja glede strokovne pripravljenosti vodilnih uslužbencev in jim izreka polno zaupanje.
Upravni svet nadalje potrjuje pripravljenost na soočanje s sindikalnimi predstavniki o vseh vprašanjih. V pismu je tudi rečeno, da so pri mestnem podjetju stopili na pot prenove in reorganizacije, zavedajoč se, da bi to utegnilo povzročiti nekaj dodatnih vprašanj.
Sporočilo Upravnega sveta mestnega podjetja se zaključuje z željo, da bi sindikalni predstavniki to upoštevali in da bi prišlo čimprej do obnove stvarnega dialoga.
■ Pokrajinski konzorcij za oskrbo in rehabilitacijo razpisuje natečaj za dodelitev delovnih štipendij študentom ved iz področja delovanja konzorcija. Zahteva se 32-urno tedensko delo, za kar bodo zmagovalci prejemali po 650 tisoč lir mesečno. Prošnje je treba vložiti do 30. oktobra na sedežu Konzorcija v Gradišču (Trg Unita 3, tel. 99133). Tam dobijo zainteresirani tudi vse potrebne informacije v zvezi z delovnimi pogoji ter dokumentacijo, ki jo je treba priložiti prošnjam.
razstave
Razstava v Kulturnem in športnem središču Danica na Vrhu bo odprta še danes od 17. do 20. ure.
V galeriji Meblo v Novi Gorici bodo v petek obnovili razstavno dejavnost v novi sezoni. Ob 18. uri bodo odprli razstavo kiparskih del Erika Lovka iz Postojne. Avtorja bo predstavil Aleksander Bassin ravnatelj republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Razstava bo odprta do 17. oktobra.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev javlja, da bo od 1. oktobra spet rekreacijska telovadba in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure v telovadnici Kulturnega doma.
Tečaj ruskega jezika bo tudi v Gorici in sicer na pobudo združenja Italia—SZ. Prijave in informacije na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Torrebianca 13, tel. 040—60158.
Gospodarska zadruga Dol-Poljane
sklicuje redni občni zbor članov, ki bo v ponedeljek, 5. 10., ob 20. uri (ob prvem sklicu) in v torek, 6. 10., ob 20. uri (v drugem sklicu) v prostorih osnovne šole na Palkišču. Sklepali bodo o obnovitvi upravnega in nadzornega odbora ter o nekaterih drugih zadevah.
_______________kino___________________
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 17.00-22.00 »007 zona pericolosa«.
VERDI 18.00-22.00 »II bacio della donna ragno«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Parossismo eroti-co«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Capricci eroti-ci«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Absolutni začetniki« in
20.30	»Avtoštopar«'.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Oreste Battello iz splošne bolnišnice v cerkev na Sveto-gorski ulici in na glavno pokopališče, ob 11. uri Giovanna Cussigh vdova Vinci iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Augusto Alteo iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Tudi v prihodnji knjižni sezoni bodo pri ZTT izšla pomembna dela
Jutri v Solkanu prva letošnja premiera PDG
Iz poletnega nereda se na Založništvu tržaškega tiska začenjajo v tem prvem jesenskem mesecu bolje izoblikovati poteze knjižnega programa za naslednje leto, obenem pa prihajajo v tisk še zadnji deli letošnjega progra-ma. Jeseni, vse do decembra, izide navadno večina načrtovanih knjig; več kot polovica naklade se v tem obdobju tudi proda. Zato je sedaj na Založništvu veliko dela.
Kljub temu smo odgovornega za knjižne izdaje pri Založništvu, Marka Kravosa, uspeli ujeti za pogovor o dosedanjem delu in načrtih za prihodnost.
V	drugi polovici novembra bo ZTT Prisotno na knjižnem sejmu v Ljubljani. Tu bo skušalo poudariti svojo funkcijo slovenskega založništva, ki deluje Pri oblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora in prinaša v osrčje Slovenije utripe in posebnosti z zahodne meje.
Se pred tem pa se bo oktobra udeležilo tudi frankfurtskega knjižnega velesejma, ki je po vsej verjetnosti v svetovnem merilu najvažnejša pobuda na jem področju. Prisotnost na tem sejmu je torej zelo pomembna, na njem se bodo lahko začrtale smernice možnega mednarodnega sodelovanja. Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s koroškimi založniki namreč že nekaj časa išče pot v širši prostor. Prisotnost italijanskih založniških delavcev v Prankfurtu lahko veliko pomeni za uresničitev programa izdaj v italijanščini. Če se bodo stvari razvile v pra-vo smer in zadobile zaželeno obliko, bo že v naslednjem letu prišlo na tr-ži-šče prvih deset do dvanajst knjig v italijanščini.
Na beograjskem sejmu pa Založništvo letos ne bo prisotno, ne le zaradi stiske s časom, temveč zaradi jugoslovanske krize, ki se izraža tudi na knjižnem področju.
V	zvezi s stvarnim delom Založništva, torej z izdajanjem, se trenutno pospešeno pripravlja Jadranski koledar s prilogami. Novi Jadranski koledar bo skušal privesti bralce do ugodnega sprejema s poudarkom na humorističnih prvinah, zaradi česar je bil tudi razpisan poseben natečaj Dlaka na jeziku.
Priložene knjige bodo tri. Domači avtor Simčič je pripravil priročnik o vinu med ljudsko modrostjo in moderno znanostjo, ki bo obravnaval prav naše področje in bližnja vinorodna ob-' rnočja v Sloveniji in v Furlaniji. Zajetna in bogato opremljena bo nekaka inventarna knjiga, v kateri bo zbra-
nih sto najvidnejših avtorjev iz Primorske od najbolj sivih časov vse do danes. Tretja priložena knjiga pa bo svetovna uspešnica Raymonda Chan-dlerja, roman Sestrica. Kakšen pa bo zidni koledar, ostaja presenečenje. O njem smo izvedeli le, da bo obravnaval neko kulturno dediščino.
Iz letošnjega programa sta v zbirki Leposlovje tik pred izidom knjigi dveh pesnic^ in sicer Let morske lastovice Irene Žerjal in Bajalice koroške ustvarjalke Maje Haderlap, ki bo izšla v sozaložbi z založbo Drava.
V zbirki Slovenica bo v tem letu izšla esejistična knjiga Pavleta Merkuja Pajčevina in kruh. Zanimivo bo tudi delo Andreja Inkreta Tržaške kritike, ki bo obravnavalo dosedanje delovanje Slovenskega stalnega gledališča. Poglobljeno bo obravnavala stanje v zamejstvu knjiga iz zbirke Črno na belem Ednina, dvojina, večina. Sestavilo jo je več avtorjev z izkušnjami o kulturi sožitja med Slovenci in Italijani v Furlaniji-Julijski krajini.
Za knjižni program 1988 Založništvo še išče finančne možnosti in sofinan-
serje, saj je tržišče iz leta v leto bolj siromašno. Zelo verjetno je torej, da ne bo mogoče izdati vsega, kar je bilo za naslednje leto v programu.
V	zbirki Leposlovje bosta izšla celo dva prvenca, lirska in stilno intenzivna kratka proza Mirana Košute Onkraj zvezd in z igro in humorjem navdahnjena knjiga z naslovom Indigo Korošca Fabijana Hafnerja, pisana s postmodernističnimi prijemi. Ta bo izšla v sodelovanju z založbo Drava.
Če bodo tržni pogoji ugodni in bodo razpoložljive avtorske pravice, bo precej novih knjig izšlo tudi med prevodi. Med njimi bi morala biti tudi temeljna dela iz italijanske literature, npr. na novo prevedena Dantejeva Božanska komedija.
Na področju kulturne dediščine je na programu izredno delo Julijana Strainerja Rezijanski godci z analizo muzikološkega gradiva, podatki o godcih in o njihovi tradiciji. Nadvse pomembna bo izdaja študijske obdelave Lilijane Monai Nadiško gradivo iz zapuščine De Courtenaya, ki bo doživela prvo izdajo.
Pozornosti so vredne tudi načrtovane likovne izdaje, med katerimi je verjetno najpomembnejša monografija o slovenskem Narodnem domu Balkan, ki jo pripravlja M. Pozzetto. Ostali dve bosta monografija o Klavdiju Palčiču in zanimiv življenjepis Lojzeta Spacala.
Med knjigami otroške in mladinske vsebine je zanimiv načrt prevoda Martina Krpana v štiri manjšinske jezike, furlanščino, provansalščino, staro visoko nemščino in valdostanščino. Krpana bodo ob tem verjetno prevedli še v španščino in hrvaščino.
V	prvih mesecih naslednjega leta pa bi moralo iziti pomembno delo domačih avtorjev, ki je zahtevalo veliko truda in časa, namreč Krajevni leksikon Slovencev v Italiji.
ŽIVA PAHOR
Najbolj iskano v Tržaški knjigarni
1.	Matjaž Kmecl: SLOVENSKA POSTNA PREMIŠLJEVANJA (Cankarjeva založba)
2.	Gabriel Garcia Marguez: LJUBEZEN V ČASU KOLERE (Državna založba Slovenije)
3.	Norbert Jaušovec: SPODBUJANJE OTROKOVE USTVARJALNOSTI (Državna založba Slovenije)
4.	Razni avtorji: SPREHODI V NARAVO (Cankarjeva založba)
5.	Alojz Zidar: DOŽIVETJA TIGROVCA PARTIZANA (Založništvo tržaškega tiska)
Kot prvo predstavo v letošnji sezoni Primorsko dramsko gledališče pripravlja dramo Ljudožerci avtorja Gregorja Strniše. Grozljiv mrtvaški ples postavljen v čas tik pred koncem druge vojne kaže družino, ki, ne meneč se za različne ideologije in skupine v svetu okrog nje, pobija in žre ljudi, da bi preživela kruti lačni čas. Boj za golo eksistencialno preživetje in pridobitništvo Strniša uprizarja kot vase sklenjen krog zločina brez konca. V sodobnem svetu pa pesniška drama, visoko artistično konstruirana metafora, zadobiva povsem konkretne in zavezujoče reference.
Predstavo je zrežiral Mile Korun s sodelavci: koreografko Ksenijo Hribar, scenografko Janjo Korun, kostumografko Marijo Vidau, komponistom Ivanom Mignozzijem, dramaturginjo Diano Koloini in lektorjem Srečkom Fišerjem.
Nastopajo: Bine Matoh, Sandi Krošl, Metka Franko, Mira Lampe-Vujičič, Nevenka Sedlar, Teja Glažar, Jože Hrovat, Dragica Kokot, Sergej Ferrari, Nevenka Vrančič, Dušanka Ristič, Milan Vodopivec, Boris Kerč, Stane Leban, Tone Šolar in Ivo Barišič.
Premiera bo jutri, 1. oktobra, ob 20. uri v dvorani v Solkanu.
Izjava DSP ob Osnutku amandmajev k ustavi SFRJ
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV PREDLAGA SKUPŠČINI SRS, NAJ OD ZVEZNE SKUPŠČINE ZAHTEVA UMIK PREDLOŽENEGA OSNUTKA AMANDMAJEV K USTAVI SFRJ. TO PREDLAGAMO ZATO, KER TA OSNUTEK KREPI CENTRALIZEM, UNITARIZEM IN ETATIZEM, PO DRUGI STRANI PA NE UVAJA NUJNIH USTAVNIH POGOJEV ZA RAZVOJ POLITIČNE IN EKONOMSKE DEMOKRACIJE.
Šestnajstega marca letos smo v Cankarjevem domu v Ljubljani organizirali javno tribuno, na kateri so člani društva in drugi javni delavci izrekli veliko utemeljenih pomislekov v zvezi s predlogom Predsedstva SFRJ za začetek postopka za spremembo ustave SFRJ iz 1. 1974. Svoje pomisleke in zadržke v zvezi s konceptom sprememb, s katerim je Predsedstvo utememljevalo predlog za spremembo ustave in začrtalo smer in obseg sprememb, smo objavili v knjižni obliki in izročili v presojo javnosti, ki jih je pozitivno ocenila. Enako naklonjeno je javnost sprejela našo, v začetku julija objavljeno Izjavo, s katero smo opozorili na pomanjkljivosti nadljnjega postopka, predvsem na nezadostno obveščanje javnosti oblikovanja predloga amandmajev in izrazili bojazen, da utegne slovensko politično vodstvo v strahu pred očitki, da spodkopava enotnost Jugoslavije, pristati na amandmaje, ki bodo usodno okrnili državnost in suverenost slovenskega naroda. Opozorili smo na nesprejemljiva izhodišča, s katerimi predlagatelji utemeljujejo svoje predloge, na neupoštevanje vseh drugih stališč in predlogov, razen »uradnih«, in zahtevali enakopravno obravnavo alternativnih predlogov (neposredne volitve, pravica do stavke, neodvisnost sodstva...). Žahtevali smo dosledno spoštovanje pravic narodov, republik in avtonomnih pokrajin, protestirali zoper centralistične težnje in Predlagali Skupščini SRS, naj zahteva pravico, da v razpravi o predlaganih amandmajih izreka soglasje o vsakem posameznem amandmaju. Predvsem pa smo zahtevali od Skupščine SRS, naj o končnem predlogu sprememb, preden izreče svoje nesoglasje ali soglasje z njimi, razpiše referendum. Pozitivni odmevi naših dosedanjih akcij v zvezi z ustavnimi spremembami Potrjujejo naše prepričanje, da smo kot pisatelji naroda, ki je od svojih pisateljev in vseh izobražencev vedno pričakoval in še pričakuje tovrstni angažma, dolžni izreči svoje stališče o tako pomembnem dokumeptu. Kajti ta doku-©ent hudo ogroža pravice in interese slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov in opredeljuje njihovo prihodnost; v prav tolikšni
meri pa omejuje tudi pravice in osebno integriteto slehernega posameznika. Zato se čutimo dolžne, da obvestimo javnost tudi o naši oceni Osnutka amandmajev in hkrati apeliramo na slovensko politično vodstvo, zlasti na SZDL Slovenije in Skupščino SRS, da zavrne predlagani Osnutek amandmajev in obvesti Skupščino SFRJ, da Slovenija s predlogom amandmajev, ki temelji na tem Osnutku, ne bi soglašala. Čeprav namreč osnutek v dveh, treh točkah nakazuje možnost manjših pozitivnih sprememb (npr. delno uvedbo neposrednih volitev), pa v celoti povsem potrjuje naše sume in očitke, izrečene na javni tribuni in zapisane v julijski izjavi. Enako kot predlog Predsedstva SFRJ namreč tudi ta Osnutek opozarja na to, da je njegovo izhodišče v resnici težnja po spremembi koncepta jugoslovanske federacije. Ta novi koncept pa je najbolj razviden iz amandmajev, ki predvidevajo centralizacijo organizacije in vodenja t. i. velikih tehnoloških sistemov. Predvsem pa sam postopek in še zlasti pomanjkljivo obveščanje javnosti, kratek rok, ki je predviden za javno razpravo in tudi moralno in politično nesprejemljivi javni nastopi nekaterih jugoslovanskih politikov v zadnjem času kažejo, da je del jugoslovanske politične elite še vedno pripravljen manipulirati z ljudmi. Predlagane ustavne spremembe naj bi zagotovile več spoštovanja zakonitosti, obenem pa celo niti ta postopek doslej ni bil v celoti voden v skladu z ustavo. Naj navedemo le nekaj najbolj nesprejemljivih značilnosti Osnutka:
1.	težnja v centralizem, ki neizogibno vodi tudi v unitarizem, oziroma težnja po hudi okrnitvi suverenosti, državnosti in samostojnosti narodov, ki so se v federacijo Jugoslavijo združili ravno zato, ker so upali in sodili, da bodo v tej državi laže uresničili svoje zgodovinske želje in zahteve po državnosti, suverenosti in samostojnosti;
2.	prizadevanje za še doslednejšo redukcijo po-smeznika na zgolj delavca in funkcijo političnega sistema in
3.	težnja po še bolj administrativnem vodenju gospodarstva, ki grozi, da bo gospodarski sis-
V današnji številki objavljamo prvi, splošni del izjave Upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev o amandmajih za spremembo ustave SFRJ. V drugem delu Upravni odbor natančneje ob-razložuje osrednje trditve Izjave, ki pa so zaobjete tudi že v splošni obrazložitvi.
tem po uveljavitvi teh sprememb še manj učinkovit, ker bo omejen in podrejen politič-noideološkim in ne ekonomskim kriterijem.
4.	Med hude pomanjkljivosti Osnutka pa ne sodi le to, kar vsebuje, ampak tudi to, kar v njem pogrešamo - odločen korak v demokratizacijo naše družbe (prave neposredne volitve, uvajanje političnega pluralizma, neodvisnost sodišč, pravica do stavke itn.)
Zavoljo vsega tega odločno zahtevamo zavrnitev Osnutka amandmajev in Uvodne obrazložitve. Obenem pozivamo skupščino SRS in RK SZDL, naj od skupščine SFRJ zahtevata umik tega Osnutka amandmajev in jo obvestita, da Slovenija s predlogom, ki bi nastal na podlagi tega Osnutka, ne bo soglašala.
Slovensko politično vodstvo nosi po našem mnenju veliko odgovornost za to, da se je dolgo neupravičeno upiralo kakršnimkoli spremembam ustave, tudi tistim v smeri demokratizacije, češ da bo to samo krinka za prevlado centralističnih teženj. V resnici je centralistične težnje prav to slovensko upiranje spremembam samo še dodatno okrepilo. Če slovensko politično vodstvo ob ustavnih spremembah res skrbi le prodor centralizma v Jugoslaviji, naj pač Slovenija takim spremembam v skladu z veljavno ustavo jasno in odločno odreče svoje soglasje, hkrati pa naj bolj odločno podpre zahteve po pravih neposrednih volitvah in druge demokratične zahteve, ki so bile npr. v srbski in hrvaški skupščini doslej glasneje in odločneje postavljene kot v slovenski. V tem smislu s to svojo izjavo pozivamo enako in podobno misleče ljudi v vsej Jugoslaviji, naj težišče svojih prizadevanj ob ustavnih spremembah preusmerijo od vprašanj centralizacije, kjer v Jugoslaviji danes očitno niso vse republike istega mnenja in kjer torej potrebnega konsenza najbrž ne bo mogoče doseči, na vprašanja demokratizacije političnega sistema, ki pa so za obstoj Jugoslavije in njenih narodov v sodobnem svetu prav tako usodna - in kjer bi konsenz moral biti dosegljiv.
Slovensko politično vodstvo je naredilo hudo napako in ravnalo v nasprotju z interesi naroda, ko je v prvi fazi postopka letos spomladi kljub izrecnim opozorilom znanstvenikov in javne tribune DSP dalo soglasje k predlogu Predsedstva SFRJ v celoti, čeprav takrat to ni bilo nujno, medtem ko bo ob končanem predlogu ustavnih amandmajev res možno sprejeti ali zavrniti le predlog v celoti. Zato je sedaj, ko se začenja javna razprava o Osnutku amandmajev, treba toliko bolj jasno povedati, da Osnutek kot celota za Slovenijo ni sprejemljiv, in da bo Slovenija na koncu takšne spremembe prisilje-
na zavrniti. Ker drugačnih (v smeri demokratizacije) v'sedanjem Osnutku v bistvu ni, ta Osnutek ni zrel za javno razpravo. To je nujno tudi zato, ker je bil v postopku priprave sedanjega besedila v skupščinski ustavni komisiji preveč upoštevan omejevalni okvir predlagatelja teh ustavnih sprememb, Predsedstva SFRJ -do tega pa je prišlo tudi zaradi hude kršitve ustave v tem postopku. Vodja koordinacijske komisije ustavne komisije je bil član Predsedstva SFRJ Hamdija Pozderac, čeprav ustava v 326. členu članom predsedstva izrecno prepoveduje, da bi smeli opravljati poleg te funkcije katerokoli »samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo razen funkcij v družbenopolitičnih organizacijah!« Najbrž tudi zato, da člani tega najvišjega organa ne bi s svojo avtoriteto vplivali na stališča drugih organov samo z uradnimi stališči svojega organa, ampak še s članstvom (v tem primeru pa celo z vodenjem) drugih, tokrat celo skupščinskih organov. Tudi zato tako pripravljeni osnutek ne more uživati zaupanja jugoslovanske javnosti. Teža predloga, naj se Osnutek zavrne in pripravi nov, pa je tolikšna, da bi ga morala dati RK SZDL in republiška skupščina in ne le 30 delegatov Slovenije v zveznem zboru zvezne skupščine.
Zato predlagamo takojšnji sklic RK SZDL in Skupščine SRS, preko katerih naj se v tej fazi (v zaključni pa preko referenduma) izrazi volja Slovenije. Ker je republiška skupščina 18. marca letos sama sklenila, naj jo njena komisija za ustavna vprašanja »do oblikovanja osnutka ustavnih amandmajev obvesti o bistvenih alternativnih predlogih za posamezne rešitve« (iz konteksta pa je očitno, da so bili tu mišljeni amandmaji k zvezni ustavi), zahtevamo, da se ta sklep spoštuje, in da republiška ustavna komisija o tem poroča na tem zasedanju republiške skupščine. Obenem naj skupščini in slovenski javnosti poročajo tudi člani zvezne ustavne komisije in Slovenije o svojem delu in stališčih, ki so jih tam zastopali. Zlasti naj poročajo o tem, zakaj jim ni uspelo uveljaviti priporočila Skupščine SR Slovenije, naj se »o bistvenih vprašanjih - o katerih obstajajo argumentirani alternativni predlogi, ki so v skladu s temeljnimi načeli in cilji ustave - ne konča razprava v ustavni komisiji Skupščine SFRJ, temveč zagotovi javna razprava ob osnutku ustavnih amandmajev.
Mi torej nismo proti spremembam ustave SFRJ, vendar pa se je treba najprej dogovoriti o izhodiščih sprememb in konceptu federacije, v kakršni smo pripravljeni živeti.
V današnjih povratnih srečanjih prvega kola v treh evropskih nogometnih pokalih
Napoli: »dan maščevanja«
Predvidevanja govorijo v prid jugoslovanskih in italijanskih ekip
POKAL PRVAKOV
In končno je napočil dan »velikega maščevanja«, na katerega so Marado-na, Bagni in tovariši toliko čakali. Res je povratna tekma pokala prvakov med Napolijem in Real Madridom za-dobila »epske« razsežnosti. Kot da se bo drevi v Neaplju odločala usoda dveh narodov in ne... dveh nogometnih ekip. Temu primerno je tudi okolje, ki je naelektreno do skrajnosti. Špansko ekipo so na letališču pričakali neapeljski »navijači«, ki so s (svežimi) jajci obdelali avtobus Real Madrida ter žalili igralce in trenerja.
Sicer pa trenerja nista objavila seznama igralcev, ki bodo ob 20.30 stopili na igrišče. Za Napoli bosta ponovno nastopil Careca, ki je bil poškodovan, in branilec Francini, ki je bil diskvalificiran. V vrstah Reala pa bo stopil na igrišče tudi srednji napadalec Hugo Sanchez, ki ni igral v prvi tekmi (za zaprtimi vrati). Drevi čaka Bianchi-jeve varovance težko delo: popraviti morajo skrajno negativni izid (0:2) iz prve tekme. Jim bo to uspelo? Že res, da bodo imeli na svoji strani zveste in glasne gledalce, vendar zmaga z recimo 3:0 nikakor ne bo lahka.
Skopski Vardar čaka zelo težko »domače opravilo«. Nadoknaditi namreč mora kar tri zadetke nič manj kot pro-
ti evropskemu prvaku Portu. Smo že v znanstveni fantastiki...
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Drugoligaš Atalanta trdno veruje v napredovanje v drugo kolo. In kako ne bi, ko pa je njen nasprotnik waleš-ki Merthyr Tydfil, ki spada v sedmo državno ligo. Kakorkoli že, trenutno so ameterji iz Walesa v prednosti, pa čeprav le za zadetek. Tudi Hajduk naj bi doma nadoknadil gol proti skromni danski ekipi.
POKAL UEFA
Juventus, za katerega bo stopil na igrišče tudi Rush, je dejansko že kvalificiran proti La Valletti, prav tako tudi Inter proti Turkom Besiktasa. Veroni je dovolj, da izenači brez gola proti skromni poljski ekipi Pogona, beograjski Partizam pa mora nadoknaditi dva zadetka proti Albancem (!) ekipe Fla-murtari. Velež je na varnem, Crvena zvezda skoraj, Milan pa se bo še trudil proti Špancem Gijona.
DANES PO TV
15.00: Milan - Gijon (RAI2); 17.30 Juventus - La Valletta in Atalanta -Merthyr (RAI3); 20.30 Napoli - Real Madrid (RAI1); 22.45 Inter - Besiktas in Verona - Pogon (RAI2).
POKAL PRVAKOV		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Hemrun Spartans (Mal.) - Rapid D. (Av.)	0:6	danes
Vardar Skopje (Jug.) - Porto (Por.)	0:3	danes
G. Rangers (Škot.) - Dinamo Kiev (SZ)	0:1	danes
Dinamo Berlin (NDR) - Bordeaux (Fr.)	0:2	danes
Partizan Tirana (Alb.) - Benfica (Por.)	0:4	0:3
Sredets Sofija (Bol.) - Bayern M. (ZRN)	0:4	danes
MTK Budimp. (Madž.) - Steaua B. (Rom.)	0:4	danes
Anderlecht (Bel.) - Malmoe (Šve.)	1:0	danes
Napoli (It.) - Real Madrid (Sp.)	0:2	danes
Kuusysi (Fin.) - Neuchatel X. (Švi.)	0:5	danes
Galatasaray (Tur.) - Eindhoven (Niz.)	0:3	danes
Spada (ČSSR) - Fram Reykjavik (Iz.)	2:0	danes
Gornik (Pol.) - Olympiakos (Gr.)	1:1	danes
Omonia (Ciper) - Shamrock (Ir.)	0:1	danes
Jeunesse (Luks.) - Aarhus (Dan.)	1:4	danes
Linfield (Irska) - Lillestroem (Nor.)	1:1	danes
do ir a i d n ir DsvAirrvi#		
		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Dinamo Bukareš. (Rom.) - Malines (Bel.)	0:1	danes
Hamburger (ZRN) - Avenir Beggen (Luks.)	5:0	danes
Marseille (Fr.) - Lokomotive (NDR)	0:0	danes
Hajduk Split (Jug.) - Aalborg (Dan.)	0:1	danes
Dundalk (Irska) - Ajax Amsterdam (Niz.)	0:4	danes
Slask Wroclaw (Pol.) - Real Soc. (Sp.)	0:0	danes
Tirol (Av.) - Sporting Lizbona (Por.)	0:4	danes
Genclerbir. (Tur.) - Dinamo Minsk (SZ)	0:2	danes
Glentoran (Ir.) - Rovaniemi (Fin.)	0:0	1:1
Slima (Mal.) - Villaznia Shkodra (Alb.)	0:2	0:4
Voung Boys (Švi.) - Dun. Streda (ČSSR)	1:2	danes
Kalmar (Šve.) - Akranes (Iz.)	0:0	danes
OFI Crjte (Gr.) - Vitoša Sofija (Bol.)	0:1	danes
Den Haag (Niz.) - Ujpest Dosza (Madž.)	0:1	danes
Tromsoe (Nor.) - Saint Mirren. (Škotska)	0:1	danes
Atalanta (It.) - Merthyr (Wales)	1:2	danes
POKAL UEFA		
Dvaintridesetina finala	1. tekma	2. tekma
Bohemains (Irska) - Aberdeen (Škotska)	0:0	1.10.
Belenenses (Port.) - Barcelona (Sp.)	0:2	danes
Valur Reykjavik (Iz.) - VVismut (NDR)	0:0	danes
Utrecht (Niz.) - Linz ASK (Av.)	0:0	danes
Bohemians (ČSSR) - Beveren (Belg.)	0:2	danes
Espanol (Sp.) - Borussia M. (ZRN)	1:0	danes
Spora (Luks.) - Feyenoord (Niz.)	0:5	1.10.
Vitoria Gui. (Por.) - Tatabanya (Madž.)	1:1	danes
Dinamo Moskva (SZ) - Grasshoppers (Sv.)	4:0	danes
Borussia Dort. (ZRN) - Celtic (Škot.)	1:2	2:0
Verona (It.) - Pogon (Pol.)	1:1	danes
Lokeren (Belg.) - Honved (Madž.)	0:1	0:0
Dundee United (Škot.) - Coleraine (Ir.)	1:0	danes
Dinamo Dre. (NDR) - Spartak Moskva (SZ)	0:3	danes
AIK Stockholm (Šve.) - Vitkovice (ČSSR)	1:1	danes
Admira (Av.) - Turun Polloseura (Fin.)	1:0	danes
IFK Gdteborg (Šve.) - Brondby (Dan.)	1:2	danes
Bruges (Bel.) - Zenit Leningrad (SZ)	0:2	danes
VVerder Bremen (ZRN) - Mjondalen (Nor.)	5:0	danes
GKS Katovvice (Pol.) - Sportul (Rom.)	0:1	danes
Auxerre (Fr.) - Panathinaikos (Gr.)	0:2	danes
Victoria (Rom.) - Larnaca (Ciper)	0:0	3:0
Partizan (Jug.) - Flamurtari (Alb.)	0:2	danes
Milan (It.) - Sporting Gijon (Sp.)	0:1	danes
Juventus (It.) - La Valletta (Malta)	4:0	1.10.
Chaves (Port.) - Universitatea (Rom.)	2:3	danes
Trakija (Bol.) - C. zvezda (Jug.)	0:3	danes
Panionios Atene (Gr.) - Toulouse (Fr.)	1:5	danes
Inter (It.) - Besiktas Istambul (Tur.)	0:0	danes
Bayer Leverkusen (ZRN) - Austria (Av.)	0:0	5:1
Dinamo Tbilisi (SZ) - Lokomotiv (Bol.)	1:3	danes
Sion (Švi.) - Velež (Jug.)	0:5	danes
Odbojka: na evropskem prvenstvu
Alpinizem: Kukuczka preplezal Šišo Pangmo
Danes Italija
BRUSELJ — Jugoslovanska moška vrsta je po treh težkih porazih včeraj le prišla do svoje prve zmage, in sicer proti Romuniji, katero je odpravila s 3:0 (15:6, 15:9, 15:9). Kljub odlični igri pa je Italija (sicer po predvidevanju) izgubila proti Sovjetski zvezi, in sicer s 3:2 (15:13, 9:15, 7:15, 15:10, 15:3).
Danes bo na vrsti zadnje kvalifikacijsko srečanje, v katerem se bosta Italija in Jugoslavija v medsebojnem spopadu potegovali za uvrstitev v polfinalno skupino in s tem za uvrstitev od 5. do 8. mesta.
Tudi italijanska ženska reprezentanca se je pomerila s Sovjetsko zvezo in gladko izgubila s 3:0 (15:9, 15:4, 15:1). Ostali izidi:
Moški - SKUPINA A: Francija - Nizozemska; LESTVICA: SZ in Francija 8, Nizozemska 6, Italija in Jugoslavija 5, Romunija 4; SKUPINA B:
- Jugoslavija
Švedska - Španija 3:0, Grčija - Belgija 3:2, ČSSR -Bolgarija 3:1; LESTVICA: Grčija 8, Švedska, Belgija in CSSR 6, Bolgarija 5, Španija 4.
Ženske - SKUPINA A: Nizozemska - ZRN 3:2, ČSSR - Poljska 3:0; LESTVICA: SZ 8, ČSSR in Nizozemska 7, Poljska in Italija 5, ZRN 4; SKUPINA B: Bolgarija - Madžarska 3:0, NDR - Romunija 3:0, Francija - Belgija 3:0; LESTVICA: NDR 8, Bolgarija in Francija 7, Madžarska in Romunija 5, Belgija 4.
Košarka: italijanski pokal
RIM — V včerajšnjih tekmah za italijanski košarkarski pokal so dosegli naslednje izide: Bancoroma - Neutro Roberts 121:102 (61:52); Die-tor - Yoga 82:78 (49:48); Snaidero - VVuber 85:80 (34:43); Jollycolombani - Scavolini 98:79 (55:44).
Izenačen Messnerjev rekord
VARŠAVA — Tiskovna agencija »PAP« je sinoči objavila vest iz alpinističnega sveta, ki prihaja iz Pekinga: poljski alpinist Jerzy Kukuczka je osvojil vrh edinega kitajskega osemtisočaka Šiše Pangme (8046 m) ter tako izenačil rekord Reiholda Messnerja. Tudi Poljak je namreč osvojil vseh štirinajst osemtisočakov in sicer točno leto dni za juž-notirolskim alpinistom. Messner je namreč preplezal Lotse oktobra lani, tako da se je lahko Kukuczka boril »le« za drugo mesto. Če pa bi imel slednji kakega sponsorja več, bi prej dobil izredno težko (in drago) kitajsko dovoljenje za Šišo Pangmo in bi zgodovina svetovnega alpinizma imela drugega »kralja osemtisočakov«, ki bi ne bil Messner...
Tenis: v Portorožu
Pričelo SP novinarjev
PORTOROŽ — S slavnostno otvoritvijo in uvodnimi tekmami se je včeraj pričelo 10. svetovno prvenstvo poklicnih novinarjev v tenisu. Prvenstvo je uradno odprl Marjan Šifta, član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki je pokrovitelj prvenstva.
V uvodnih nastopih so imeli največ uspeha Italijani, Zahodni Nemci ter Švedi, pa tudi Jugoslovani so dosegli nekaj odmevnih zmag. Nekaj izidov 1. kola: moški absolutno: Renko - Stazer (Švi.) 6:1, 7:5, Janjič - Durien (Av.) 6:1, 6:1; nad 35 let: Fritz - Emud (Madž.) 6:4, 7:5, Jagodnik - Avar (Madž.) 3:6, 2:6; nad 45 let: Kancler - Van Pomp (Niz.) 6:0, 6:1, Bergant - Lageder (Niz.) 6:1, 6:4, Skodlar - Karasek (ČSSR) 6:7, 5:7, nad 55 let: Šnuderl - Novak (Av.) 6:2, 2:6, 7:5. (Kreft)
Občni zbor pokrajinskega odbora FIFA V j [__obvestila - obvestila	j
Vrsta kritičnih pripomb
V nedeljo med obema Goricama
Kolesarjenje
prijateljstva
Zveza telesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice ob sodelovanju ZSŠDI in goriške Obsoške skupine za socialni turizem organizira v nedeljo, 4. oktobra, jubilejno, 10. kolesarjenje prijateljstva. Gre za eno največjih špor-tno-rekreacijskih pobud, ki se že vrsto let odvijajo na obmejnem področju obeh Goric.
Kot je v zadnjih leti že običaj, bosta progi, ki tečeta na jugoslovanskem in italijanskem ozemlju, speljani na dveh različnih razdaljah. Krajša bo merila 30 km, daljša pa 80 km. Udeleženci daljše proge bodo startali (pred Športnim parkom) ob 8.30, tričetrt ure kasneje pa se bodo podali na pot udeleženci krajše'proge.
Vse, ki bi se radi udeležili zanimive kolesarske pobude, obveščamo, da se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ulica Malta 2 (tel. 33029).
V ponedeljek je bil v Trstu občni zbor pokrajinskega odbora italijanske odbojkarske zveze FIFA V, ki ni bil volilnega ampak zgolj delovnega značaja, čemur gre tudi pripisati dejstvo, da je bilo na njem prisotnih 12 od 14 včlanjenih društev. Pokrajinski odbor opravlja svojo funkcijo šele od februarja letos, tako da je tokrat v bistvu polagal obračun za sedemmesečno obdobje. Poročilo, ki ga je prebral predsednik Giacomelli, je bilo v celoti odobreno, v debata pa je posegel tajnik športnega združenja Sloga prof. Ivan Peterlin, ki je zelo kritično ocenil letošnjo odločitev italijanske odbojkarske zveze, da v novi sezoni uvede mladinsko prvenstvo under 15, katerega pa se ne morejo udeležiti društva, ki že nastopajo s svojimi ekipami v kategoriji under 16. Prav tako je bil prof. Peterlin kritičen do določil, da bodo morala odslej društva za vsak turnir, ki ga priredijo, plačati italijanski odbojkarski zvezi posebno takso,
kot tudi do določila, ki pravi, da se bo stekla polovica stroškov za vpisnine v razna prvenstva v blagajne tajništev FIPAV, kar tudi pomeni, da bodo v bistvu kaznovana tista društva, ki imajo večjo aktivnost.
Pred samim začetkom občnega zbora je bila krajša slovesnost, med katero so nagradili najboljša društva oziroma ekipe, ki so v minuli sezoni v raznih pokrajinskih prvenstvih osvojile eno od prvih treh mest. Najuspešnejše društvo v pokrajini je bilo v lanski sezoni ŠZ Sloga, pred Interjem 1904 in odbojkarskim klubom Bor. Vsa tri društva so bila nagrajena s pokali in praktičnimi darili, kot so žoge, mreže in majice, odbojkarski klub Bor pa je prejel še posebno priznanje za uspehe, ki jih je dosegel v državnem merilu s svojo ekipo miniodbojke. Na nagrajevanju so bile prisotne vse ekipe in seveda njihovi trenerji, kar je dalo celotni slovesnosti zelo simpatičen značaj.
(Inka)
SPDT
vabi vse planince, prijatelje in simpatizerje na tradicionalni 17. DAN PLANINCEV SPDT, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, na Slavniku. Slavje bo povezano s spominskim pohodom na Slavnik. Zbirališče bo ob 8. uri v Bazovici pred cerkvijo ali ob 9. uri v Skadanščini. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Vse informacije in vpisovanje pri vodji izleta Ervinu Gombaču (tel. 754742). Vabljeni!
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi vse svoje člane in simpatizerje na redni tedenski sestanek, ki bo jutri ob 20.30 na sedežu AO (Ul. Car-ducci 8, 2. nad.). Govor bo o bližnjem sezonskem programu.
PK BOR
organizira v sezoni 1987/88 plavalno šolo za otroke neplavalce, izpopolnjevalno vadbo za plavalce in tekmovalno skupino. Vadba bo v bazenu pri Alturi ob ponedeljkih, sredah in četrtkih v popoldanskih urah. Informacije po tel. 823293.
GIMNASTIČNI ODSEK
ŠZ BOR
sporoča, da je vpisovanje za letošnjo sezono v uradnih urah na društvenem sedežu, tel. 51377.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili bližnjega ALPINISTIČNEGA TEČAJA, na sestanek, ki bo v četrtek, 15. oktobra, na sedežu odseka (Ul. Car-ducci 8, 2. nad.) ob 20.30. Tečaj bo trajal mesec dni. Na sporedu bodo štiri nedeljske vaje (dve v Glinščici, dve v hribih) ter vrsta predavanj ob četrtkih. Prvič bo tudi tečaj za hojo po zavarovanih poteh in po snegu. Vse informacije pri alpinistu Davorju Zupančiču (tel. trgovina Papi Šport 227277).
SPDT
vabi vse svoje člane in simpatizerje na tradicionalni avtobusni IZLET V NEZNANO, ki bo v nedeljo, 11. oktobra, skupno s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane. Odhod bo ob 7. uri izpred sodne palače v Trstu. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta je 12 tisoč lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (UL sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304). Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 1. oktobra, ob 20.30 v Borovem športnem centru, Vrdelska 7.
ZSŠDI
obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, pričel plavalni tečaj v Lipici. Sodelujejo lahko otroci zadnjega letnika otroškega vrtca ter osnovne in nižje srednje šole. Informacije in vpisovanje vsak dan od 9. do 13. ure na sedežu ZSŠDI v Trstu, UL sv. Frančiška 20, tel. 767304.
SPDT
obvešča svoje člane, da bodo odslej odborove seje ob torkih ob 20. uri na društvenem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad), in ne več ob ponedeljkih ob 20.30.
ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS
priredi v sezoni 1987/88 naslednje rekreacijske dejavnosti:
ženska telovadba - sreda in petek od 21. do 22.30 (začetek 2. 10.); moška telovadba - četrtek od 21. do 22.30 (začetek 8. 10.); namizni tenis - torek od 21. do 23. ure (začetek 7. 10.).
Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu centra - tel. 229477 do 2. 10. od 18. do 19. ure ali na prvem treningu.
KK BOR MINIB ASKET
sporoča, da treningi potekajo po naslednjem urniku: letnika 78/79 in mlajši: ponedeljek 14.30 - 15.30; sreda 15.30 - 16.30; letnika 77/76: torek
14.30	- 15.30; sreda 14.30 - 15.30; petek 16.00 - 17.00. Vpisovanje med treningi. Informacije tel. 51377.
SK DEVIN
priredi v devinski osnovni šoli tečaj telovadbe za odrasle s pričetkom v petek, 2. oktobra, ob 20. uri. Telovadba bo ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Informacije po tel. 200236 od 13. do 14. ure. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
sporoča, da bo jutri, v četrtek, 1. oktobra, ob 16. uri v Borovem športnem centru zbor vseh skupin ritmike, akrobatike in plesne gimnastike za dogovor o urniku in letošnjem delovanju. Ob tej priložnosti se lahko prijavijo tudi novi telovadci in telovadke.
Košarka: turnir Stella azzurra
Zaslužen poraz borovcev
DON BOSCO - BOR RADENSKA	68:56 (26:26)
BOR: Korošec 16 (2:2), Kojanec 9 (3:7), Peretti 12 (4:6), Klobas 2 (0:2), Pregare 7 (3:4), Bajc, Kneipp 8 (2:2), Terčon 2 (0:1), Semen.
V 1. kolu turnirja, ki ga organizira Stella azzurra, so borovci izgubili proti mladincem Don Bosca. Okrnjena postava naših in spolzko igrišče sta verjetno pripgmogli k bledi predstavi. Vendar je treba dodati, da so borovci igrali preveč zmedeno in statično v napadu ter da sploh niso izkoristili fizične in višinske premoči pod košema, tako da je poraz povsem zaslužen. Turnirja, ki bo trajal ves teden, se udeležuje šest ekip in sicer Inter 1904, Stella azzurra in Ferroviario v A skupini, borovci, Don Bosco mladinci in Scoglietto v B skupini. Najprej se bodo ekipe pomerile vsaka z vsako, v četrtek, petek in soboto pa bodo polfinalne in finalne tekme. Po porazu z Don Boscom bodo naši drevi igrali odločilno srečanje s Scogliettom in sicer ob 19. uri na odprtem igrišču Stelle azzurre, Trg Rosmini, v primeru slabega vremena pa v telovadnici šole Morpurgo. (L. Furlan)
Košarka: v nedeljo v Nabrežini
»Memorial Matej Venier«
ŠD Sokol se je želelo oddolžiti spominu Mateja Veniera, svojega dolgoletnega košarkarja, trenerja in aktivnega kulturnega sodelavca, ki nas je nenadoma zapustil lansko leto. Matej je pričel svojo košarkarsko pot pri nabrežinskem društvu, nato je skupaj z nekaterimi soigralci nastopal še pri Kontovelu in pri kadetih Jadrana Farco. Dve sezoni je tudi treniral najmlajše košarkarje pri svojem matičnem društvu. Vendar se Matej v svojem delovanju ni omejil le na športno področje, saj je skupaj z nekaterimi vrstniki leta 1983 na novo ustanovil mladinski krožek Igo Gruden.
Zaradi vsega tega se je špotno društvo Sokol odločilo, da v sodelovanju z družino Venier organizira memorial Matej Venier, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, v nabrežinski telovadnici. Turnirja se bodo udeležile kadetske košarkarske ekipe Bora, Kontovela, Kraškega zidarja in Sokola. Omeniti velja, da bodo pod imenom Sokol nastopili igralci, ki bodo v letošnji sezoni branili barve Jadrana Farco v kadetskem državnem prvenstvu. Ekipo Kontovela pa bodo ojačili nekateri mladinci, (noč)
Namizni tenis: v soboto in nedeljo v Veroni na prvem turnirju »Grand Prix«
Odličen obračun Krasovih predstavnic
V soboto in nedeljo se je v Veroni pdvijal prvi od petih državnih turnir-isv, ki veljajo za končno lestvico “Grand Prix«. Uvedba takih tekmo-Vanj je novost za italijanski namizni tenis. Letos bodo namreč prvič po izvedbi petih turnirjev (Verona, Savona, Parma, Latina, Coccaglio) sestavili Končno lestvico in podelili denarne nagrade prvim trem tekmovalcem. Na teh turnirjih imajo pravico nastopa tudi igralci tuje narodnosti, če so registrirani za italijanski klub.
Tako so v soboto odpotovale v Ve-r°no najboljše Krasove igralke z izjedo Miličeve, ki je bila zadržana iz družinskih razlogov. To je bila prva Preizkušnja za Batiničevo, da je lahko sPoznala najboljše italijanske igralke ln trener Šercer je tako lahko preizkusit trenutno formo tudi ostalih kra-sovk.
Izkupiček tekmovanja za krasovke je nadvse pozitiven, kot nam je izjavil trener naših igralk, saj so v Veroni vse štiri naše predstavnice igrale dobro in se uvrstile na vidna mesta, razen Sed-
makove, ki je naletela v drugi kategoriji na neugoden žreb in že v prvem kolu, sicer »na razliko«, klonila pred poznejšo zmagovalko Pennacchinije-vo. Prva je stopila za zeleno mizo mladinka Obadova, ki je v tretji kategoriji osvojila odlično tretje mesto in si tako zagotovila pravico nastopa tudi med drugokategornicami. Nato so se pomerile drugokategornice, kjer se je Obadovi posrečilo iztrgati set Neapeljčan-ki Strinovi, Sedmakova je morala priznati premoč »presenečenju turnirja« Pennacchinijevi, Ukmarjeva pa se je prebila do četrtfinala in izgubila dvoboj z Negrisolijevo. V igri parov sta Ukmarjeva in Obadova izpadli v prvem kolu, Batiničeva in Sedmakova pa sta zasedli tretje mesto.
Zadnje na vrsti je bilo tekmovanje prvokategornic, kjer je vladalo veliko pričakovanje za nastop Batiničeve. Branka je vse nasprotnice premagala z gladkim 3:0, razen finalnega srečanja z Zampinijevo, kjer ni igrala tako zbrano in je bilo potrebno za končno zmago pet setov. Dobro se je v tem tek-
movanju odrezala Sedmakova, ki je v dvoboju z Zampinijevo v prvem setu izgubila na razliki, v drugem pa je celo vodila z 18:10, prednosti pa ni znala izkoristiti in tako je bil poraz neizbežen. Osvojitev enega prvega, dveh tretjih in enega petega mesta pa predstavlja spodbuden uspeh Krasovih igralk v teh predprvenstvenih nastopih.
V soboto in nedeljo bodo mlajše Krasove igralke in igralci zaposleni na mladinskem turnirju v Messini. Naslednji teden pa bo na vrsti drugi turnir »Grand Prix« v Savoni, kjer bodo skušale slovenske igralke potrditi dosežene uspehe.
IZIDI
3. kategorija
ČETRTFINALE: Obad - Bartolomei 2:0 (14,14); polfinale: Giussani - Obad 2:0 (15,12).
LESTVICA: 1. Crivellini, 2. Giussani, 3. Obad in Pennacchini.
2. kategorija
1. KOLO: Strino - Obad 2:1 (15, -21, 14), Ukmar - Negriolli 2:0 (17, 15). OS-
MINA FINALA: Pennacchini - Sedmak 2:0 (20, 22), Ukmar - Giussani 2:1 (-16, 11, 15). ČETRTFINALE: Negrisoli - Ukmar 2:0 (13, 10).
LESTVICA: 1. Pennacchini, 2. Negrisoli, 3. Strino, Semenza, 5. Ukmar.
1. kategorija
1. KOLO: Sedmak - Bartolomei 3:0 (7, 16, 14). OSMINA FINALA: Batinič -Semenza 3:0 (9, 12, 10), Vignola - Ukmar 3:1 (14, -12, 13, 16), Zampini - Sedmak 3:0 (21, 19, 16). ČETRTFINALE: Batinič - Corbetta 3:0 (14, 12, 12).POL-FINALE: Batinič - Donda 3:0 (4, 11, 12). FINALE: Batinič - Zampini 3:2 (18, -20, 17, -19, 17).
LESTVICA: 1. Batinič, 2. Zampini, 3. Donda.
Dvojice
ČETRTFINALE: Batinič, Sedmak -Corbetta, Andreone 2:0 (20, 12). POLFINALE: Zampini, Busnardo - Batinič, Sedmak 2:0 (18, 17).
LESTVICA: 1. Zampini, Busnardo, 2. Vignola, Arrisi, 3. Batinič, Sedmak.
Z. SIMONETA
Tenis na Goriškem
Študentski turnir
V zadnjem času smo večkrat poročali o povečanju zanimanja za teniško dejavnost na Goriškem. V ta okvir sodi tudi pobuda skupine univerzitetnih študentov Unifax, ki je ravno v teh dneh pripravila interni turnir, na katerega je povabila tudi nekatere prijatelje. Pravilnik turnirja predvideva, da bo vsak udeleženec, ne glede na rezultate, odigral štiri srečanja. Prva srečanja so že odigrali prejšnji teden, in sicer na igrišču gostišča Nanut ter v Moši. Tekmovanje se bo nadaljevalo ta teden, finalni spopadi pa bodo na sporedu v soboto in nedeljo na igrišču ob Nanutovem motelu.
Izidi. 1. KOLO: Tomažič - Komel 6:0, 6:1; Winkler - A. Sirk 6:3, 6:7, 7:6; Sancin - Baradel 7:6, 6:4; Lutman -Waltritsch 6:1, 6:3; Semolič - Zavadlav 6:3, 6:4; Devetak - Vogrič 6:2, 6:1; I. Sirk - Bavcon 6:3, 6:2; Peric - Vižintin 6:2, 7:6. ČETRTFINALE: Tomažič -Winkler 6:1, 6:2; Lutman - Sancin 6:2, 6:1; Semolič - Devetak 6:4, 6:3; Peric -I. Sirk 7:5, 1:6, 7:5. TOLAŽILNA SKUPINA: Komel - A. Sirk 7:5, 6:3; Baradel - Waltritsch 6:3, 7:6; Zavadlav - Vogrič 6:0, 4:6, 6:1; Komel - Baradel 6:4, 6:4.
(MAL)
Po pomembnih uspehih tudi v vsedržavnem merilu
Lokostrelci Našega prapora pri SKGZ in ZSŠDI
S sprejema SKGZ in ZSŠDI mladih lokostrelcev Našega prapora
Lokostrelci društva Naš prapor so bih deležni sprejema pri SKGZ in ZSŠDI, ki sta s tem podčrtali uspešno tekmovalno sezono mladih športnikov. Zadnji uspehi na rimskem državnem prvenstvu se namreč pridružujejo številnim drugim zmagam in odličnim uvrstitvam, s katerimi se je lokostrelsko društvo z vznožja Brd uveljavilo na državnem merilu.
V pozdravnem nagovoru je predsednik TO ZSŠDI Aldo Rupel podčrtal uspešno pot lokostrelske skupine, kar je vsekakor rezultat razvoja telesne kulture na Goriškem. Predsednik odbora za telesno kulturo pri SKGZ Jože Cej je izrazil zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih naši lokostrelci dosegli v zadnjih letih in pri tem izrekel posebno priznanje trenerju društva Benu Vižintinu. Po čestitkah predsednika TO SKGZ Mirka Primožiča so lokostrelski skupini izročili priznanje, katerega so bili deležni tudi trije mladi športniki (Denis Bensa, Boris Lutman in Ivan Zotti), ki so osvojili ekipni državni naslov na rimskem tekmovanju.
Košarka: na turnirju mesta Trst
Zaslužen poraz borovcev
BOR ADRIAIMPEX - STEFANEL
79:95 (35:47)
BOR ADRIAIMPEX: Arena 12 (2:4), Ažman 20 (2:5), Oberdan 9 (0:1), Škerk 17 (5:6), I. Bajc 15 (1:2), G. Bajc 4, Kras-, na 2, Čupin, Race, Pertot.
3 TOČKE: Škerk 2, Oberdan 1. PM: 10:18.
V	2. kolu turnirja mesta Trst so borovci zasluženo izgubili proti Stefanelu.
V	Borovih vrstah se je poznala odsotnost Smotlaka, predvsem pod košema in pri lovljenju odbitih žog. Omeniti pa je treba, da so »plavi« izgubili preveč žog in večkratmetali na koš iz nemogočih položajev. Kljub temu so se borovci enakovredno borili do 16. minute prvega polčasa, več pa niso zmogli.
Stefanel je v drugem delu tekme povedel za 20 točk, naši so se predali in tudizasluženo zgubili.
Omeniti je treba samo veliko požrtvovalnost Ažmana in Arene, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi.
LUKA FURLAN
NARAŠČAJNIKI
BOR - UBERTAS	90:68 (40:30)
BOR: Corossi 2, Barini 6, Starec 4 (0:2), Debeljuh 20 (2:3), Massimiliano Umer 4, Pavlica 13 (1:2), Martini 8, Ru-dež 12, David Umer 5 (1:2), Uršič 2, Simonič 12 (0:1), Škerlj 2 (2:4).
V prvem kolu turnirja Trofeja mesta Trst so borovci z nepričakovano težavo premagali ekipo Libertasa, ki se je predstavila na igrišču s samo petimi igralci.
Po izenačenem prvem polčasu se je v drugem delu pri Libertasovih košarkarjih poznalo pomanjkanje kondicije. Borovci so to izkoristili in odločno povedli.
Vzrok slabe igre borovcev je morda tudi nov način igranja, ki ga je uvedel novi trener, ki ga pa vsi igralci še niso dojeli.
ANDREJ PAVLICA
Slab dan naših nogometašev
NARAŠČAJNIKI
DOMIO - VESNA	3:1 (2:0)
STRELEC: v 86. min. Švab
VESNA: Delise, Esposito, Madotto, Ciacchi, P. Sedmak, Tence, Visentin, Švab, E. Sedmak, Zorzut, Pellaschier.
Slaba obramba je v nedeljo botrovala ponovnemu spodrsljaju kriških naraščajnikov, ki so v gosteh izgubili Proti Domiu. Tržačani so takoj odkrili šibko točko Vesne in se podali v na-Pad, tako da so že v prvem polčasu vodili z 2:0. Precej urejeno je Vesna igrala na sredini in v napadu, ker je ustvarila tudi nekaj lepih priložnosti, teda z nezanesljivoobrambo je zelo težko igrati, zato so se morali vezni igralci potruditi tudi v obrambi, da bi ne prišlo do še večje razlike v zadetkih.
Edini strelec Vesne je bil tokrat Deo Švab, ki je v kazenskem prostoru izkoristil predložek in z diagonalnim strelom premagal nasprotnega vratarja. Kriški branilci so nasprotniku puščali vse preveč prostora, tako da so lahko Tržačani brez težav in od vseh strani Prodirale v Vesnin kazenski prostor, kar je seveda onemogočilo učinkovito 'granje kriške enajsterice. (Andrej Kostnapfel)
PORTUALE - PRIMORJE	3:1 (1:1)
STRELEC: Žagar
PRIMORJE: Štolfa, Lukša, Škabar, Tence (Gherbassi), Peter Štoka (Ligoz-?i), Praselli, Žagag Trampuš (Riolino), Tomasetig, Mitja Stoka, Princival.
Rdeče-rumeni so začeli agresivno in s° bili tudi nekajkrat nevarni. Poleg Priložnosti Tomasettija in Štoke so ustvarili tudi več drugih nevarnih akcij. Okoli 25. minute so domačini z dote-uaj edinim strelom v vrata povedli. Gostje so reagirali in v zadnjih minutah prvega polčasa izenačili z Žagarjem, ki je dobro preigral branilce in
vratarja.
^ drugem polčasu seje stanje spreme-rulo. Domačini so vseskozi napadali, teedtem ko so Prošečani občutilinapor Prvega polčasa. Ni jim uspelo reagirati' Tržačani so bili nevarni iz prostega strela, vendar pa je Štolfa dobro posegel, nato pa so v drugi polovici drugega dela igre spet povedli z lepim strelom levega krila. Gostom ni uspelo 'zenačiti in zadnjo minuto so nasprot-uiki dosegli še tretji zadetek. (M. S.)
KUJGGESANA - BREG	4:2
STRELCA: v 67. min. Buzzi, v 83. tein. Ota
BREG: Luccaj. Crissani, Mojevski, ftečar, Ota, Rocchetti, Piero, Guštini, Grilanc, Buzzi in De Grassi.
Tokrat so brežani pokazali določen napredek v igri, tekma pa je v glav-nempotekala po že ustaljenih tirnicah. V napadu je bila igra zadovoljiva in je tudi obrodila dva lepa zadetka, od katerih je bil drugi dosežen s prostega strela. Velik problem pa predstavlja nezaslišana naivnost v obrambi, saj je nedoumljivo, da nasprotniki dosežejo zadetek zaradi napačne podaje med branilcem in vratarjem. Vsekakor pa se bo v prihodnje dalo z dobro voljo videti veliko boljšo igro od tiste, ki smo ji bili priča v nedeljo.
IZIDI 2. KOLA: Portuale - Primorje 3:1, Muggesana - Breg 4:2, Zaule Ra-buese - Giarizzole 1:0, Domio - Vesna 3:1, S. Sergio - Campanelle 3:0, Olim-pia - Čampi Elisi 2:0, Opicina - Forti-tudo 0:0, Montebello - S. Vito 0:0. Počiva: CGS.
LESTVICA: Portuale, Domio, Montebello, Zaule Rabuiese 4, Opicina, S. Sergio, Olimpia 3, Giarizzole, Muggesana, Fortitudo 2, Čampi Elisi 1, Vesna, Campanelle, Breg, S. Vito, CGS, Primorje 0.
NA GORIŠKEM
ITALA - JUVENTINA EDILCASA
1:2 (1:1)
STRELCA: Aleš Ferfolja in Peter Gergolet.
JUVENTINA: Florenin, Devetak, Zanier, Lakovič, A. Florenin, Češčut, P. Gergolet, Pahor, A. Ferfolja, D. Gergolet, Zampar. Trampuš, D. Ferfolja, Ambrosi, Meniš.
Začetniki Juventine so v Gradišču zabeležili drugo prvenstveno zmago. Tudi tokrat so varovanci trenerja Evgena Ferfolje pokazali, da zelo dobro obvladajo žogo in da bodo tudi v letošnjem prvenstvu odigrali vodilno vlogo.
Srečanje se za Juventino ni začelo pod najboljšo zvezdo, saj so domačini prvi prešli v vodstvo. Od tega trenutka dalje pa so slovenski nogometaši zaigrali odločneje, tako da so rezultat najprej izenačili, z zadetkom Petra Gergoleta pa prešli v vodstvo. (M. P.)
NAJMLAJŠI
PRIMORJE - BREG	0:2 (0:2)
PRIMORJE: Franza, Savi, Pahor, Zacchigna, Puntar (Husu), Štolfa, Vo-dopovec, Trampuš, Gruden (Osi), Sardoč, Kante.
Breg je pokazal boljšo igro in je zasluženo zmagal. Obramba domačinov je bila nesigurna. Tekma je potekala večinoma na sredini igrišča. Breg je dosegel oba zadetka proti koncu prvega polčasa. Najprej so izkoristili napako obrambo in povedli, nato na predložek je napadalec realiziral z lepim strelom. V drugem polčasu so se Pro-sečani podali več v napad. Napadalci pa se niso izkazali in obramba gostov ni imela težav obdržati rezultat. (M. Š.)
IZIDI 2. KOLA: Primorje - Breg 0:2, Portuale - Giarizzole 7:1, Montebello-Triestina 0:2, Zaule Rabuiese - Campanelle 0:1, S. Andrea - S. Giovanni 0:1, Don Bosco - Esperia 4:0, Olimpia -Fortitudo 4:0. Počiva: CGS.
NA GORIŠKEM
ISONTINA - JUVENTINA CARNICA ASS.
1:1 (1:0)
STRELEC: Marino Petean.
JUVENTINA: Ferfolja, M.Petean, Lomuscio (Marvin), Marušič, Peršolja, M. Peteani, Narduzzi (Di Bert), Devetak, Kobal, Češčut (Koršič). Peric, Onofrio.
Najmlajši igralci združene ekipe Juventine so zelo dobro pričeli prvenstvo in remizirali proti močni ekipi Isontine, ki združuje igralce izMorara, Šlovrenca in Koprivnega.
Potek srečanja je pokazal, da so si juventinci zaslužili več kot delitev točk, saj so ustvarili več priložnosti za gol in imeli stalno terensko premoč.
(M. P.)
ZAČETNIKI
PRIMORJE - BREG	1:0 (1:0)
STRELEC: Aleš Pahor.
PRIMORJE: Ciacchi, Gherbassi, Husu, Guštin, Sardoč, Trampuš, Aleš Pahor, Rebula, Kristjan Pahor, Emili, Nadlišek.
Prošečani so zmagali zasluženo, saj so vseskozi napadali in tudi zgrešili več nevarnih priložnosti. Nadlišek je zadel vratnico, nato pa je Aleš Pahor dobil žogo iz gneče igralcev v kazenskem prostoru in premagal vratarja. Trampuš je večkrat streljal na vrata a ni imel sreče. Brežani so v redkih akcijah prispeli nevarno do Ciacchija, ki pa ni imel večjih problemov. (M. S.)
ZARJA ADRIAIMPEX - GIARIZZOLE
0:4 (0:2)
ZARJA: Lesan, Poropat, Doljak, Ra-žem, Grgič, Pussini, Posega, Tence,
Danjem in Devan Grgič, Jurinčič, Gla-vina.
Ne glede na rezultat, ki je povsem pravičen so Zarjini začetniki igrali mnogo slabše kot prejšnjo nedeljo proti Opicini. Bili so pod stalnim pritiskom močnega nasprtonika, vendar niso storili nič, da bi se tega otresli. Najslabše pa je to, da sploh niso poslušali trenerjevih nasvetov, zato nič čudnega da smo videli tako bledo predstavo, za katero pa upamo, da se ne bo več ponovila. (M. Ž.)
IZIDI 2. KOLA: Primorje - Breg 1:0, Muggesana - Ponziana 0:0, Zarja - Giarizzole 0:4, Chiarbola - Opicina 2:0, Campanelle - Vivai Busa B 1:3, S. Giovanni - Fortitudo 3:0, Esperia - Soncini A 0:4. Počiva: CGS.
LESTVICA: Chiarbola, Giarizzole,
S.	Giovanni 4, Primorje 3, Soncini A, Ponziana, Vivai Busa B, Fortitudo, Zarja in CGS 2, Muggesana 1, Campanelle, Opicina, Esperia, Breg 0.
CICIBANI
Skupina B
BREG - SAN SERGIO	1:2 (1:2)
STRELEC: Bandi
BREG: Jercog,_ Bandi, Čuk, Rocco, Argenti, Sancin, Živec, Ota in Šik.
Ta začetek je bil za ekipo, ki prvič nastopa skupaj, še kar pozitiven. Nasprotniki so takoj povedli z 2:0, nakar je Breg pred iztekom prvega polčasa z Bandljem zmanjšal zaostanek. V drugem polčasu so brežani stalno napadali, vendar jim ni uspelo izenačiti. Treba je povedati, da mladi igralci še ne poznajo svojega mesta na igrišču, saj so pred prvenstvom odigrali le tri prijateljske tekme in zato ni še govora o kaki uigranosti. Vsekakor so vsi zadovoljili, za odtenek boljša od ostalih pa sta bila Čuk in Argenti.
IZIDI 1. KOLA: Fulgor A - Muggesana 8:0, Soncini B - Domio 1:1, CGS B - San Giovanni 0:11, Breg - S. Sergio 1:2, S. Andrea B - Don Bosco 1:3. Počiva: Chiarbola.
Skupina C
ZARJA ADRIAIMPEX - COSTALUNGA
6:1
STRELCI: Pussini 2, Metlika, Lipovec, Baldi, Kočevar
ZARJA: Družina, Buda, Kočevar, Križmančič, Baldi, Marc, Lipovec, Pussini, Metlika, Sancin, Rupini, Domio.
Visoka in povsem zaslužena zmaga naših cicibanov, ki so predvajali hitro in učinkovito igro. Vrsta lepih napadalnih akcij je tudi obrodila zaželjene sadove. Mnogokrat so zarjani streljali proti nasprotnikovim vratom in šestkrat jim je tudi uspelo priti do gola.
OPICINA - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Švara, Carli, Prinčival, (Lovrečič), Sardoč, Emili, Širca, Kuk.
Tudi za cicibane je prišel čas prvenstva. Naši so prvo tekmo odigrali na Opčinah. Igra je bila zelo privlačna in hitra. Obe ekipi sta igrali napadalno. V prvem polčasu bi lahko naši dvakrat prišli v vodstvo, ampak je odličen domači vratar dvakrat ubranil strele naših. Tudi v nadaljevanju so naši imeli nekaj priložnosti, najprej s Širco, nato še s Sardočem in Carlijem. Pohvalo zaslužita predvsem Sardoč in Carli, poleg celotne ekipe, za prikazano igro. (Maxi)
NA GORIŠKEM
STARANZANO - MLADOST 9:0 SOVODNJE - AZZURRA	0:5
SOVODNJE: Pisk, Ožbot, Zanfag-nin, Pellegrin, Černigoj, Peteani, Tomšič. Fajt, Figelj.
Cicibani Sovodenj so pred domačim občinstvom doživeli poraz proti ekipi iz Gorice. Povedati sicer velja, da so po regularnem srečanju, ko so v ekipo vstopili trije mlajši igralci, premagali Azzurro s 3:0.
MLAJŠI CICIBANI
ZARJA ADRIAIMPEX - GIARIZZOLE
0:3 (0:1)
ZARJA: Urdih, Grgič, Sabadin, Fur-lanič, Ban, Brazzani, Bergagna, Domio.
Zarjini najmlajši tekmovalci so pozitivno odigrali njihovo prvo prvenstveno tekmo. Že iz samega začetka pa je bilo razvidno, da so pod velikim psihološkim pritiskom, kajti zanje je bila ta predstava nekaj povsem novega. Kmalu so se otresli treme in v nadaljevanju povsem enakovredno kljubovali močnemu nasprotniku, kateremu pa je vseeno uspelo kar trikrat zatresti Zar-jino mrežo. (M.Ž)
IZIDI 1. KOLA: Esperia - Ponziana A 1:3, Zarja - Giarizzole 0:3, Vivai Busa - Soncini 1:2, Portuale - Zaule Rabuiese 14:0, S. Andrea - Fani Olimpia 1:11, Fortitudo - Ponziana B 1:3.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.: din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
30. septembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - štrena De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG
Nesrečo v Medellinu povzročilo večdnevno deževje
Nova teorija dveh zdravnikov iz Ancone
Plaz v Kolumbiji ubil 120 oseb 200 ranjenih in 500 pogrešanih
MEDELLIN — Najmanj 120 mrtvih, 200 ranjenih in 500 pogrešanih: to je strašni obračun nedeljske nesreče v Kolumbiji, kjer je plaz zemlje in kamenja do tal porušil vzhodno četrt andskega mesta Medellin, Villa Pina. Na naselje je zgrmel cel hrib in uničil 70 stanovanjskih hiš.
Plaz je povzročilo silovito deževje prejšnjih treh dni, tolikšno število žrtev pa gre pripisati okoliščini, da ni ujme naznanilo nobeno znamenje, kakor na primer usad ali podobno. Zaradi padavin so narasli vsi okoliški hudourniki, voda je preplavila bregove, njena neznanska sila pa je začela kotaliti v dolino najprej gramoz in zemljo, potem kamenje in nazadnje še ogromne skale. Naplavine in ostanke uničenih poslopij je prekrila debela plast blata, ki je seveda močno otež-kočila delo reševalcev.
Tik pred plazom so zaslišali ljudje kot nekakšen grom: mislili so, da gre za eksplozijo, morda letala, ki je padlo na Ande, po nekaj sekundah pa so s srhom ugotovili, da hrib drsi navzdol in začeli bežati. Med žrtvami je tudi 30 otrok, ki so bili ravno tisti čas pri prvem obhajilu, a med ranjenimi je tudi največ otrok z najrazličnejšimi zlomi na udih.
Medellin je drugo največje mesto v Kolumbiji in leži v prostrani dolini sredi Andov kakšnih 500 kilometrov daleč od glavnega mesta Bogota. Naseljuje ga nekaj več kot milijon prebivalcev. Uvodoma smo omenili, da se ni plaz na noben način naznanil: toda oblasti so vedele, da preti mestu nevarnost, saj so ravno pred kratkim sklenile zgraditi novo stanovanjsko naselje, kamor naj bi premestili ljudi z ogroženega območja.
Na zgornji sliki razdejanje po plazu in reševalci, ki iščejo preživele; na spodnji pa krste s posmrtnimi ostanki v športni hali	(Telefoto AP)
So človeka z aidsom okužile afriške opice?
ANCONA — Med številnimi teorijami, ki skušajo pojasniti nenadni pojav aidsa v svetu, sta dva znanstvenika Vsedržavnega inštituta za rehabilitacijo in zdravljene ostarelih iz Ancone, Sergio Giunta in Giuseppe Groppa razvila tezo, da so človeka z virusom aidsa okužile opice. V pismu, ki ga objavlja mednarodna znanstvena revija Nature, Giunta in Groppa trdita, da se je to zgodilo v petdesetih letih, ko so na debelo lovili in prekupčevali z opicami iz potreb farmacevtske industrije, ki je izdelovala cepiva predvsem proti poliomelitisu. Ta »trgovina« je do skrajnosti povečala verjetnost, da so opice ogrizle svoje lovce in pazni-
ke. Nova teorija v glavnem soupada s hipotezami profesorja Luca Montagni-era z inštituta Pasteur v Parizu, ki pa je naletela na precejšnje kritike predvsem v afriških in vzhodnoevropskih znanstvenih krogih.
Kot prvi dokaz pravilnosti svoje teorije zdravnika iz Ancone navajata, da so v teh letih lovili in izvažali v ZDA predvsem opico cercopitheus aethiops, pri kateri je virus aidsa najbolj podoben človeškemu. To je vsekakor premalo, zato predlagata, da bi izvedli obširno študijo o bolezni ljudi, ki so bili zaposleni v tej trgovini z opicami-Človek naj bi se torej prvič okužil z aidsom pred kakimi tridesetimi leti.
Izginil lažni nevrokirurg Opravil le šest izpitov
VIARIGI — yiangi, manjša občina v pokrajini Asti, je na en mah izgubila priznanega nevrokirurga in namestnika župana. Luigino Negro, ki je kril obe funkciji, je namreč izginil kot kafra, ko se je po mestu razširila vest, da... ni bil zdravnik.
Negro je že deset let vestno opravljal službo nevrokirurga v bolnišnici »Santi Antonio e Biagio« v Alessandrii, ne da bi kdaj diplomiral iz medicine. Prag medicinske fakultete je sicer nekajkrat prestopil, saj je iz uradnih listov razvidno, da je tudi opravil šest izpitov, do diplome pa je bila pot očitno dolga. Kljub svojemu po sili razmer pomanjkljivemu znanju pa je Negro uspešno dokončal prakso v bolnišnici »Santi Antonio e Biagio« in tudi nadvse briljantno opravil zaključne izpite.
V Viarigiju je bil deležen velikega spoštovanja, njegova »profesionalna« spretnost pa mu je odprla tudi vrata politične kariere. V rodnem kraju, kjer je živel z ženo, bivšo bolničarko, in mladim sinom, so ga izvolili za podžupana, poleg kirurškega dela v bolnišnici je lahko računal tudi na številne bolnike, ki so zahajali v njegovo ambulanto.
Zdaj je vsega tega konec. Preiskava o diplomah in dokončanih študijih uslužbencev deželnih KZE, ki jo je sprožila vrsta škandalov v turinskih zdravstvenih inštitucijah, je razkrila Negrovo skrivnost. Turinski uradi so posredovali vest o nedokončanem študiju medicine, Luigino Negro pa je moral najprej priznati svojo krivdo preiskovalcem, nato se opravičiti volilcem, predati ostavko občinski upravi, zapustiti bolnišnico in izginiti neznano kam.
Vedno več nevarnosti za civilna letala ob pristajanju na kabulskem letališču
ISLAMABAD — Pred nekaj meseci je afganistanski časopis objavil komentar, v katerem opozarja mednarodno javnost na nevarnost ob preletavanju afganistanskega zračnega prostora. Časopis dodaja, da je nevarnost resna predvsem za letala vzhodnih družb, ki letijo na progah Bližnjega in Daljnega vzhoda.
Časopis trdi, da so bila v zadnjih šestih mesecih sestreljena tri afganistanska potniška letala, ki so letela na notranjih progah. To pa ni ustrašilo pilotov velikih letalskih družb, ki redno letijo nad afga-
nistanskim zračnim prostorom, zaskrblja pa jih pristajanje na letališču v Kabulu.
Na podlagi informacij, je bilo prvo letalo sestreljeno v bližini mesta Khost, atentat pa si lastijo mudžahedini. V atentatu je izgubilo življenje 44 oseb, med katerimi je bilo baje tudi 20 otrok. S svoje strani mudžahedini trdijo, da so sestrelili letalo, v katerem je bilo veliko število visokih častnikov tajne policije . KAD
V drugem primeru je bilo letalo sestreljeno s strani pakistanskih bojnih le-
tal phantom. Po podatkih afganistanske vlade je bilo 30 mrtvih med potniki! Prava dinamika sestrelitve letala pa ni bila še razjasnjena. Pakistanske vojaške oblasti trdijo, da so sestrelile afganistansko letalo v mejah svojega zračnega prostora. Poleg tega pa Pakistanci podčrtujejo, da so sestrelili vojaško letalo, ne pa civilnega. Vsekakor je kabulska vlada ostro protestirala, saj ni mogoče, da je bilo letalo sestreljeno na pakistanskem ozemlju, če so reševalci našli ostanke letala na afganistanskih tleh.
Polkovnik Rabuka proglasil republiko Fidži Zavrača Commonvvealth in zahteva novo ustavo
Polkovnik Rabuka med tiskovno kpierenco (Telefoto AP)
SUVA — Polkovnik Sitiveni Rabuka je otočje Fidži proglasil za republiko. Novo vlado naj bi vodil sam, z oporo mešane vlade, ki naj bi jo sestavljali vojaki in civilisti. Med svojo prvo tiskovno konferenco po drugem državnem udaru, ki ga je vodil na otočju od maja letos, je polkovnik Rabuka izjavil, da 'namerava izvesti ustavno reformo ter odpraviti lik generalnega guverneja. Državna funkcija glavnega guvernerja, predstavnika kraljice Elizabete na otočju, ki je član Commonweltha, naj bi bila torej odpravljena, kar bi pomenilo, da se je polkovnik javno odrekel britanski protekciji obenem pa odstranil nasprotnika Ratu Sira Penaie Ganilaua.
Sitiveni Rabuka je opravičil svoj drugi državni udar z nujo po avtonomiji domačinov, ki naj bi jih ogrožalo masovno priseljevanje Indijcev. Rabukove izjave so bile že deležne uranega odgovora avstralske vlade, ki ne bo priznala nove republike in bo odrekla sleherno pomoč otočju. Britanske reakcije so bile sicer previdnejše, Velika Britanija pa bi lahko zahtevala izločitev otočja iz Commonwealtha in črtala finančno podporo, ki znaša 8 milijard lir letno.
V tretjem atentatu je bilo največ žrtev. Od 55 potnikov in članov posadke , samo dva potnika sta preživela nesrečo. Afganistanska vlada je tisku sporočila, da je šlo za civilno letalo, ki je letelo na redni liniji. Mudžahedini pa s svoje strani trdijo, da je bilo letalo vojaško.
Če je v resnici prišlo do pomote, je razlaga lahko želo enostavna. Afganistanska civilna letala imajo v svoji floti sovjetska transportna letala tipa anto-nov-23. To so letala, ki letijo precej nizko, zato so zelo lahka tarča raket zemlja-zrak. Glavno orožje mudžahedinov so lahke rakete ameriškega tipa stinger. Gverilcem se prilegajo, ker jih lahko vodi samo ena oseba, poleg tega pa izbirajo same cilj na podlagi infrardečih žarkov. Zadenejo namreč v najbližji leteči vir toplote.
Pojavljanje sodobne oborožitve ameriške izdelave in učinkovitost napadov mudžahedinov spravlja v krizo poveljstvo afganistanske vojske, hkrati pa zaskrblja sovjetske vojaške kroge. Po neuradnih virih kaže, da prihaja orožje iz pakistanskega tržišča in spada v ameriški plan moderne in učinkovitejše oborožitve mudžahedinov. Po prvi pošiljki 150 raket tipa stinger in po presenetljivih uspehih mudžahedinov, je CIA odobrila še pošiljko 300 raket istega tipa.
Afganistanski časopis izjavlja tudi, da so bila do sedaj zadeta samo afganistanska letala, ni pa izključeno, da bi prišlo do katastrofalne pomote in da bi bilo sestreljeno letalo tuje letalske družbe, ki samo leti mimo Afganistana. Nevarnost grozi posebno tistim letalom, ki pristajajo v Kabulu. Da bi se linijska letala izognila smrtonosnim raketam, se začenjajo spuščati navpično na letališče, poleg tega pa z višine 3000 metrov spustijo aluminijaste trakove, da bi preslepili rakete in jih odvrnili od pravega cilja.
Za odpravo alkoholizma v Ameriki
WASHINGTON — Nekateri raziskovalci trdijo, da gostilničarji lahko storijo proti alkoholizmu mnogo več kot številne prepovedi in svarilne kampanje. Njihova teorija je utemeljena, saj so sami več tednov prostovoljno delali kot natakarji in točaji v dveh barih Blacksburga. »Z nekaterimi gosti smo se vedli običajno,« pišejo v poročilu, ki so ga objavili v ameriškem časopisu o javnem zdravju, »z drugimi pa smo se zadrževali s kramljanjem in dovtipi, vmes pa smo jim ponujali vodo in hrano, čeprav je niso ravno naročili; obenem pa smo jim odsvetovali alkoholne pijače. Izidi pregledov, ki smo jih opravili na običajnih obiskovalcih, so bili presenetljivi: količina alkohola v krvi se je občutno znižala, tako da je prekoračila le za 0,2 odstotka mejo, ki dopušča vožnjo za volanom.«
Ti podatki dokazujejo, da bi bilo dobro organizirati na državni ravni tečaje iz psihologije za gostilničarje. To bi lahko v veliki meri zadržalo pojav alkoholizma in njegov razvoj. Problem je zelo pereč v ZDA, kjer se je pitje alkoholnih pijač razširilo tudi med mladoletniki. »V naši državi lahko naštejemo milijone zasvojenih z alkoholom, med temi je veliko žensk, mladih in celo otrok. O tem pa nihče ne poroča. Vlada se ukvarja z aidsom in mamili, za alkoholizem, ki je še mnogo bolj razširjen, se pa ne zmeni.«
HODOPOTEC
riše Ivo Antič
št. 10