PoStnlna plačana y sr iZfcružmsld^pdnili. ILUSTROVAM! LIST ZA MESTO IN DEŽELO «■» WA W številka 23 Leto vil Posamezna itevilka po 2 Din l*haja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Ljubljana, 13. junija 1935 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki ŽJ-f dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. Neverjetno dosti so vsa povojna leta Rovorili in Se govore o krizi sodobnega zakona. Najbolje in najzgovorneje pa govori o tem statistika; saj točno in vestno registrira vse zakone in vse ločitve. Te statistike so važne, zanimive 'it poučne... samo hladne so. Iz njih se ne vidijo podrobnosti, iz njih ne Uganete življenja. Statistike so mrtve številke, življenje je pa živa reč. Mi, ki denemo od časa do časa naše sodobno socialno življenje pod drobnogled in pišemo drobne socialne reportaže. gledamo te stvari drugače. Gleda-1110 jih z očmi, ki iščejo opravičbe, razloge in vzroke. In časi h se nam res (»sreči, da kaj zagledamo. Tako se spomnim neke gospodične, ki sem z njo kramljal pred kakim letom dni o današnjem zakonu. Bila je iz boljše družine in se je ravno razgledovala za možem. Tako je nanesel pogovor na neko njeno prijateljico, ki se je bita malo prej poročila. Čudil sem se, kako more živeti s tako majhno mesečno plačo. — Saj ju njena mama podpira, je odgovorila. Pošilja jima denar, razen tega pa prinese vsakih štirinajst dni ali tri tedne, ko pride v mesto, tudi kaj 'tlaga s seboj. Če nje ni, se pa mlada dva odpeljeta k njej na obisk. Kadar je treba kupiti drva, jih mama plača. Kadar je na vrsti obleka, jo mama kupi. — A to vendar ne more zmerom tako iti! — Upajmo, da bo on vendarle kdaj imel boljšo plačo ... Razumem, da je življenje težko in da ni lahko z majhno plačo voditi gospodinjstvo. Samo neče9a ne razumem: da bi mlada žena mogla ohraniti spoštovanje do moža. ki ga njegova ali njena rodbina leta in leta podpira z denarjem, moža, ki ga njeni starši rede. V tako imenovanih dobro situiranih ali bogatih družinah si dekleta iščejo moža z dobrimi kvalifikacijami. In te-daj ai, po navadi kupijo moža |>o vzorcu. Recimo takšnega in takšnega doktorja, inženjerja ali zdravnika, simpatične zunanjosti, zdravega itd. Reg da takšni mladi možje navadno nimajo kaj prida dohodkov, da bi mogli spodobno prehraniti družino, kaj šele, da bi zmogli za nakup raznih toalet, krzna itd. A kaj bi tisto! Saj to itak njen oče kupi! Kadar je mlademu soprogu potrebna nova obleka, jo kupi njen oče. Pohištvo kupi takisto njen oče. Mesečno podporo pošilja njen oče in kadar gresta na počitnice, seže snet njen oče v žep. Potem se pa ljudje čudijo, če pride do ločitve, če mlada žena vara moža in ga ne spoštuje. Saj naposled zakon vedarle ni samo teater in zabava. Neka gospodična mi je ondan pripovedovala : — Po dolgem času sem se zadnjič srečala z nekim znanim gospodom. Vprašal me je, kje sem v službi, in se mi je čudil, da še nisem otnožena. »Vi bi morali osrečiti katerega moškega,« mi je rekel. »Saj imate lepo plačo, a danes je toliko mladih moških brez zaslužka...« — Sijajno! — Da, prav takšne so bile njegove besede, je prezirljivo pokimala moja znanka. Škoda lev da se jaz ne pulim za to, da bi iskala gospode brez službe, ki bi jih vzdrževala s svojo plačo. A ne mislite, da je bil tisti gospod edini, ki mi je tako rekel... Tako mi je pripovedovala moja znanka, .laz osebno sem pa skromnega mnenja, da si mladi ljudje za začetek žele mnogo preveč, da si z redkimi izjemami predstavljajo zakon neresno in površno, brez preudarka in brez odgovornosti. Današnji ženski svet je vajen sam služiti denar in zato se težko vživi v skromne razmere, kakršne mu more nuditi mož, mož bi pa hotel, da mu žena prinese v hišo prav vse. še poročno obleko. Da trpita zaradi tega njegov ugled in ponos, menda današnjemu moškemu še mar ni. Haka. Izguba V neki dunajski kavarni, kjer so se zbirali umetniki, se je neki neznan pisatelj pobahal, da se je rodil isti dan, kakor je Goethe umrl. V družbi je bil tudi znani satirik Saphir. Pogledal je pisatelja in sulio pripomnil: >Oboje je ža nemško literaturo velika izguba!« Revolucija tridesetih žena Kako so pred 100 leti zavladale ženske na avstralskem otoku in si podjarmile moške Sto let je minilo te dni, kar je odplula angleška jadrnica »Welmouth« na pustolovsko potovanje proti Avstraliji. Z ladjo »VVelmouth« je v zvezi ustanovitev ženske republike »Ball’s Piramid«. Avstralija! Pred sto leti je bila ta zemeljska celina skoraj popolnoma neraziskana. Evropci, ki so se bili iz kakršnihkoli vzrokov preselili na to takrat neznano zemljo, so se morali trdo boriti z naravo in divjino. Seveda so postali ti ljudje zaradi neprestanih naporov mišičasti in odporni, njihovi otroci pa še odpornejši in še močnejši. Ti otroci so bili potomci raznih hudodelcev in beguncev, ki so pobegnili v neznane kraje, kjer se jim ni bilo bati ničesar drugega kakor skrivnostnih sil narave. Med izseljenci so veljale le moč, sila in pest. Iskali so zlata; tisti so ga imeli največ, ki so bili najmočnejši in naj-brezobzirnejši. Takrat Avstralija še ni bila zemlja čutečih in nežnih bitij ... * Nič čudnega ni, da je bilo takrat le malo žensk tako hrabrih, da bi sC upale deliti z novimi priseljenci trdo življenje v divjih deželah. Seveda je ! bila ženska redkost v tistih krajih, zategadelj je pa tudi več veljala. Iz Avstralije so pošiljali izseljenci mesec za mesecem nujne prošnje na Angleško, naj jim vendar pošljejo ženske. Angleška vlada se je h koncu odločila in poslala z ladjo v Avstralijo lepo število prostovoljnih nevest — samih deklet med dvajsetim in tridesetim letom. Ta dekleta sicer niso bila angeli, prej vse ko to. Vlada ni nič kaj izbirala, nič ni povpraševala po njihovi preteklosti. Izseljenci so bili žensk prav veseli. Kaj kmalu pa, ko so po raznih znakih dognali, da ta dekleta niso tako nedolžna kakor so si jih želeli, so se togotno zmrdovali nad nevljudnostjo angleških oblasti. Ker pa boljših ni bilo, so jim le za prvo silo zalegle. Kesneje se je marsikatera od teh žena prav odlično izkazala: postale so dobre matere, požrtvovalne žene in pogumne tovarišice svojim možem. Toda prva slaba izkušnja je Angleže vendarle malo iztreznila. Pri prihodnji izberi nevest so bili previdnejši. Leta 1835 je odplulo iz Londona tri in trideset devic proti avstral- SHpivmctsi vile ffladdve Tragedija starega milijonarja, njegove mlade žene in lepega šoferja* Sodišče ne pozna mijosti: oko za oko, zob za zob V 17. številki »Družinskega tednika« z dne 2. maja t. 1. smo priobčili dopis iz Londona o tragediji, ki se je neke noči odigrala v hiši starega milijonarja Rattenburyja med njim, njegovo lepo mlado ženo in njunim šoferjem. Policisti, ki so vdrli v milijonarjevo vilo, so našli starega Rattenburyja mrtvega. Kdo ga je ubil? Njegova žena ali šofer? Oba sta krivdo jemala nase ... Te dni se je končal proces. Sodišče je razsodilo. A še preden se je odigralo zadnje dejanje te pretresljive drame, je Alma Itattenburyjeva dopolnila svojo usodo ... V naslednjem priobčujemo naše londonsko poročilo o poteku procesa. (D-I) London, junija V Londonu se je končal proces, ki je teden dni zanimal vso angleško javnost. Sodišče je obsodilo dvajsetletnega šoferja Percyja Stonerja na smrt. Obdolžili so ga, da je Mr. Rattenburyja on umoril, ne pa Rattenburyjeva žena. Zgodovina tega procesa vam je gotovo še v spominu. Zakonca Rattenburv-jeva sta stanovala v vili Madeiri v Veleparnik »Normautlie«, največja ladja na svetu, se te dni odpravi že na drugo vožnjo v Ameriko. Kakor znano, je za prvo vožnjo potreboval samo 4 dni in 3 ure; drugič misli priti še hitreje. — Na prvo vožnjo iz Nevvyorka v Havre s« je vkrcalo na »Normandie« . «di več Slovencev. Bournemouthu, najelegantnejšem morskem kopališču južne Angleške. Mr. Kattenbnry je bil sedeminšestdesetlet nik; prišel je bil iz Kanade, od koder je bil; pripeljal s seboj tudi svojo mlado ženo. V vili sta stanovala še komornica Irenai Briggs in šofer Peroy Stoner. Oba služabnika sta bila z gospo Rat-tent)iiryjevo v prijateljskih stikih. Komornica je klicala svojo gospodarico »darlingn (srček), šofer se je pa vozil 7. njo večkrat za več -dni v London. Prenočevala sta skupaj v najrazkošnejšem hotelu. Vpisala sta se zmerom za brata in sestro. V noči 24. marca je našla policija starega Rattenburvja vsega okrvavljenega v vili. Na posledicah zevajoče rane na glavi je starec čez štiri dni umrl. Umora sta bila sumljiva Mrs. Rat-teubur.veva in njen šofer Stoner. Oba sta trdila po svoje. Šofer je jemal krivdo nase, gospa pa nase. Zdi se da sta bolela zaradi prevelike ljubezni drug drugega obvarovati. Še iz zapora je pisarila osemintridesetletna gospa mlademu šoferju goreča ljubav-na pisma: »Ljubi, moram te videti... Obožujem te... Piši mi... Samo nate mislim... Vse življenje bom ljubila samo tebe!s Stoner je bil gospe popolnoma podložen. Vse je storil, karkoli je zahtevala in želela. Gospa Rattenburvjeva je bila strastna in živčna ženska. Vse je bila že preizkusila: alkohol, cele steklenice whiskyja na dan in mamila; zlasti morfij. Stoner je bil popolnoma pod njenim vplivom; tudi on se je vdajal istemu uživanju kakor ona. Po Rattenburyjevi smrti se je njegova žena sama obtožila umora, šofer je bil sprva vse njene izjave potrdil, kesneje je pa »priznal«, da je on morilec. >Čakal sem,« je izjavil, da se je Rattenbury poslovil od svoje žene in odšel v svojo sobo. Skozi okno sem “kočil nadenj in ga udaril po glavi. Samo jaz sem kriv! Moja gospodarica ni vedelar ničesar o tem. Gbtožila se je samo zato, da-bi mene rešila. Toda nisem vreden, da bi sprejel tako žrtev,« Kdo neki je lagal? Ona ali on? Sodišče je moralo načeti trd oreh: Lne-iuu izmed obeh, ki sta trdila, da sta morilca, je moralo dokazati, da ni .morilec. Preiskava je bila zelo obšit na, razprava 6ama se je vlekla kar ves teden. II koncu so sodniki ob- sodili I*ercyja Stonerja na smrt, Rat-ter.buryjevo so pa oprostili. * Na zatožno klop sta pripeljali. dve paznici na smrt bledo gospo, ki He je s praznim pogledom lovila pq sodni dvorani. Ko ji je sodnik BporoStl razsodbo, ni niti trenila z očesom. Vsem se je zdelo, da še nečesa pričakuje. Smrtna obsodba Stonerja jo je zadela kakor udarec z batom. Skočila je pokonci in razširila roke. kakor bi hotela nekaj strašnega odvrniti od sebe. Z ubitim glasom je znvpila: »Ne, ne!« Mladi šofer je sprejel obsodbo junaško, prav tako junaško, kakor se je bil vedel ves teden med razpravo. Na obrazu eta mu bili zapisani samoza-tajevanje in hladna razsodnost. Morda ga je zgolj ljubezen storila tako močnega, da je prepričevalno odvrnil sum od svoje gospodarice, ki jo je tolikanj ljubil. * Nekaj dni po smrtni obsodbi svojega ljubimca je Alma Viktorija Rattenburyjeva skočila v Temzo in utonila. Sodišče jo je bilo oprostilo in jo obsodilo v življenje. Toda zanjo je bilo poslej življenje brez čara. Misel na to, da ji bodo obesili tistega, ki ji je bil vse na tem svetu, jo je preganjala podnevi in ponoči. Ni mogla več prestati in je šla prostovoljno , v smrt. OPOZARJAMO NA VELEZAMMIVE DOŽIVLJAJE POLKOVNIKA LAW-RENCEA NA 4. STRANI (ieueral tiiiring, predsednik pruske vlade in nemški letalski minister, se je te dni mudil Pri nas na ženitovanjskem potovanju skemu pristanišču Brisbanu. Kapitan jadrnice >\Velmouth« ni plul po običajni morski poti, temveč je pod Novo Gvinejo križal Javansko morje, od ondod je pa krenil proti Avstraliji. Ladja je bila samo še nekaj sto milj od sydneyskega pristanišča, ko je nenadoma zadivjal silen vihar na morju in polomil jadrnici jambor z jadri vred. »Welmouth« je bila kakor lupina na razburkanem morju. Valovi so jo zanesli v bližino otočja Lord-Howe. Po dolgem in napornem križarjenju je ladjica srečno pristala ob otoku »BalPs Piramid«, ki leži na 159. stopinji vzhodne dolžine in 32. stopinji južne širine. _ Prav tistega usodnega dne se je bila zbrala v Brisbanu truma iskal-ceY. z*a^®> ki so težko in hrepeneče pričakovali ladje z novimi nevestami, lodaj o ladji ni bilo duha ne sluha( Cele ‘tedne so čakali in čakali, a zaman. Morali so se sprijazniti c mislijo, daje postala ladja>Webnouth« žrtev: zahrlttnih » Na »BalPs Piranudu« se je izkrcalo 38 žena in 10 mož. Na otoku ni bilo razen njih žive duše. Pač pa ga je narava obdarila z nepopisno lepoto. Ženske so prve dni skoraj obupale; mornarji so jih morali tolažiti in jim vlivati poguma. S časom so se novi otočani privadili podnebju in otoku. Ženske in mornarji so ubogljivo izvrševali kapitanove zapovedi. Nenadoma je pa Evine hčere prevzel pohlep po vladanju, čutile so, da so v premoči. Lepega dne so se uprle. Odstavile so kapitana in izvolile iz svojih vrst tričlansko vlado. Ustanovile so najmanjšo državo na svetu, hkratu pa vstoličile najčudnejšo vlado. Moški se niso prav nič trgali za svoje pravice. Rajski mir na malem otoku je njir hova čutila omamil in dejali so si, da je bolje tako nebrižno živeti in prepuščati delo in skrb za vsakdanji kruh vladajočim ženskam. Rajsko življenje na malem otoku pa ni ostalo dolgo neskaljeno, ženske Se nadaljuje na str. 4 Potres v HelmUistauu, ki je divjal prejšnji teden, je terjal na desettisoče človeških žrtev. Porušil je tudi glavno angleško letališče v Kveti in ubil 34 angleških letalcev. — Na naši sliki del kvetskega letališča. Kako pišejo otroci Dve srčkani zgodbici dietnega dekletca in dietnega fantka. — Tudi mali imajo bujno domišljijo! (G-K) Pričujoči dve zgodbici smo povzeli iz zbirke Rute Shawove, znamenite vzgojeslovke, ki je za angleški govoreče otroke od 4—8 let ustanovila dve šoli, eno v Rimu, drugo v Parizu. Zgodbici je učiteljica sproti pisala, kakor sta jo otroka pripovedovala. KRILATA DEKLICA (Pripoveduje 41etna punčka) Nekoč sem bila bebica. Toda preden sem bila bebica, sem se rodila. A dolgo, dolgo, preden se je to zgodilo, sem bila princesa. Znala sem letati. Imela sem taka krila, da sem jih lahko snela, in tedaj sem postala lepa deklica. Nekega dne sem šla na morje plavat z nekim zalim fantkom. Odložila sem svoje perje, da se mi ne bi zmočilo. Položila sem ga na skalo, da bo na varnem. Zali fantek mi je pa ukradel lepa peresa in zbežal. Hitela sem za njim, da ga vjamem in nabijem, ker mi je ukradel moja krila. Toda tekel je tako hitro, da ga nisem mogla dohiteti. Skril je krila, jaz sem pa tekla k vilam, da me ne bi mogel najti. Dolgo sem ostala pri vilah, dokler se mi ni stožilo po zalem fantku. Da, hotela sem nazaj! Prišla sem k svoji mamici in postala njen otrok. Do danes še nisem našla zalega fantka. Našla ga bom pa, ko bom velika. ADAM IN EVA (Pripoveduje 61etni deček) Adam in Eva sta bila prva. Bog je napravil zanju sadovnjak in še mnogo drugega. Hiše nista imela. In tudi obleke ne. Mogoče je nista potrebovala, ker je bilo poleti. In preden je postalo mraz, sta grešila. In Bog ju je izgnal iz vrta. Zdaj bom povedal, kako sta grešila. Bog jima je rekel: »Jabolka, ki rase tam sredi vrta na onem drevesu, ne smeta pojesti.« Potem ju je Bog zapustil, da pojde delat. Moral je namreč veliko iskati. Saj zmerom rečemo,kadar česa ne najdemo: Bog ve, kje je! Ko je Bog prišel ob petih popoldne domov na čaj, ni videl ne Adama ne Eve. Skrila sta se mu. Nista marala Bogu pred oči. Zakaj ko sta zjutraj zapustila Boga, je prišla kača, zaplesala na repu in rekla: »Pojejta to jabolko!« Ker je pa jabolko zelo lepo dišalo in bilo videti dobro, sta ga pojedla. In potem sta se skrila iz sramu. Ker sta bila namreč jabolko pojedla. Tudi nista mogla tam nikjer dobiti obleke. In Bog ju je poklical. Ona dva pa nista marala priti. Bog ju je pa vendarle našel in rekel: »Pridita takoj k meni! Kaj sta storila?« Tedaj je rekla Eva: »Pojedla sem jabolko, ker mi ga je kača dala.« In Adam je rekel: »Jedel sem jabolko, ker mi ga je iEva dala.« Tedaj je vzkliknil Bog: »Ven! Ven iz mojega sadovnjaka! Jedla sta moje sadje!« Tedaj je poklical svojega angela, da mu bo pazil na vrtna vrata in ne bo spustil noter ne Adama ne Eve ne nikogar drugega. Zakaj, jedla sta njegova jabolka. In ta jabolka so bila samo njegova. Pozneje kadar se je Bog vrnil domov na čaj, je imel vselej^ mir in mu niso delali preglavice ljudje, ki so kradli njegovo sadje. Adam in Eva Bta šla pa ven in sta živela drugod. Tudi sta morala zelo težko delati. Toda Bogu nista nič več kradla jabolk. Angel je pazil zelo dobro. Mipnihi, hi so šli v -past Nepriporočljiv način, kako se odkrižaš nadležnih gostov (S-i) Hongkong, maja Današnji dan ni menda nihče več v dvomu, komu je hujše: »upnikom ali dolžnikom. V Čikagu je nedavno prejel neki trgovec nagrado za najboljše pismo, v katerem je dokazal, da mu vprašanje Kako naj pridem do svojega denarja«, zadaja mnogo več skrbi kakor pa vprašanje »Kako naj plačam svoje dolgove?« Nihče na svetu pa menda ni temeljiteje potrdil starega kitajskega izreka, ki pravi: Dolžnik se smeje, ka- dar se upnik joče«, kakor neki portugalski tovarnar volne v Hongkongu. * Tovarnar Chenfon je bil po vsem Hongkongu znan in priljubljen. Leta in leta je kupoval od Tibetčanov volno in jo predelaval v svojih tovarnah v klobučevino in blago. V njegovi tovarni so delali zvečine napol odrasli mladeniči. Svoje izdelke iz čiste volne je pošiljal Američanom, Rusom in Japoncem. V Ameriko je pošiljal cele ladje. Ni bilo blaga, ki bi bilo tako toplo in trpežno kakor Chenfonovo. Kupčije so mu cvetele in premožni Kitajci so bili seveda prepričani, da je bolj zveličavno naložiti denar v Chenfonovo tovarno, kakor ga pa hraniti v še tako odlični banki. Vsakdo, kdor je imel količkaj denarja in le količkaj veljave v Hongkongu, je skušal priti s Chenfo-110111 v stike. Svetovna gospodarska kriza tudi Kitajski ni prizanesla. Chenfon je ostajal dolžan ogromne tovore volne in zgodilo se je celo, da ni premogel toliko denarja, da bi plačal svojim upnikom vsaj obresti. Ugledni tovarnar je pa hotel kljub vsem gmotnim neprilikam vsaj na zunaj obdržati videz svojega bogastva. Vabil je nestrpne upnike k sebi, jim prirejal blesteče zabave in razkošne pojedine. Chenfon je bil tako izbrano vljuden in prijazen s svojimi upniki in jih je tako sijajno zaslepljeval s sijajnimi pojedinami, da so le uboge pare pozabljale na milijone, ki jih jim je bil dolžan. Smehljaje se je kramljal z njimi, jih tolažil s krilatimi besedami in jim prisegel, da mora zdaj zdaj napočiti čas, ko se bodo njegove blagajne čez noč napolnile z žvenkečočim denarjem. Toda o vseh teh obljubljenih milijonih ni bilo duha ne sluha. Popolnoma nepričakovano se je zgodilo v Hongkongu nekaj nezaslišanega. štirinajst dni je ves Hongkong vlekel na uho govorice, ki so se šii ile«po mestu: Chenfon in njegovih enajst upnikov je izginilo. Nekega večera je bil priredil Chenfon, kakor običajno vsak teden, obilno pojedino svojim upnikom. Vsa njegova palača je bila od tal do najvišjega nadstropja razsvetljena do zgodnjega jutra. Tako je vsaj pripovedoval neki Kitajec, ki je sel tisto noč večkrat mimo Chenfonove palače. Zjutraj, ko so služabniki hoteli svojemu gospodarju sporočiti neko važno novico, so v svoje začudenje dognali, da Chenfona nikjer ni, in da manjka za njegovimi gosti vsak sled. Policija je bila prepričana, da so roparji ugrabili vseh enajst gostov s Chenfonom vred in jih odvedli bogve kam. Chen-fonova palača je stala sredi zapuščenih skladišč, ki jih že zdavnaj niso več uporabljali. Zdelo se je torej popolnoma naravno, da so se med to zapuščeno zidovje prikradli v trdi noči razbojniki in napadli gospodarja in goste, meneč, da bodo našli pri njih bogat plen. Cele čete stražnikov so iskale blizu in daleč pogrešance, vendar ni bilo nikjer najti niti najmanjšega sledu. Policijski predsednik je bil prepričan, da so razbojniki vseh dvanajst ugrabili, da bi izsilili od njihovih sorodnikov odkupnine. 11 koncil si policija ni več znala pomagati. Minil je bil že cel teden in od nikoder se ni javil nihče izmed pogre-šancev. Sorodniki so najeli angleške in ameriške detektive, ti so jim pa seveda za svoje posredovanje mastno zabelili račune. Angleži in Američani so si pulili lase nad toliko zabitostjo Kitajcev, da jim gre in se jim izmuzne taka tolpa zločincev, ki se ji posreči odvesti ponoči kar brez sledu dvanajst hongkonških bogatinov. Po enem tednu je v hiše pogrešan-cev kar deževalo izsiljevalnih pisem. Nekateri dobička željni ljudje so si kar na lepem izmislili bajke o ugrabitvi. Sorodniki so jim nasedli in ljudje, ki niso o ugrabitvi vedeli niti toliko kolikor policija, so si nabasali polne žepe denarja iz blagajn lahkovernih sorodnikov pogrešanih trgovcev. Oblastva so vedela, v kakšnih gmotnih neprilikah je bil Chenfon, zato so na koncu, ko niso in niso mogla ničesar dognati o pogrešanih trgovcih, pričela misliti na to, da se je morda Che-lon na lep in lahek način hotel rešiti svojih nadležnih upnikov. Vendar je bilo tudi s to rečjo križ, saj je bil sam Chenfon izginil z njimi. Štirinajst dni po skrivnostnem dogodku je prišla v Hongkong brzojavka iz Macaa, da je policija prijela Chenfona v trenutku, ko je liotel stopiti v neko igralnico. Detektivi so takoj odvedli tovarnarja na policijo in tam so po dolgih zaslišanjih spravili iz njega resnico na dan. Tovarnar se je bil hotel rešiti svojih upnikov in jih je zaprl v neko skrito klet zapuščenega skladišča. Brzojavka je natanko popisala lego tega skladišča. Hongkonška policija je nemudoma odkorakala v Chenfonovo tovarno in res našla v kleti Chenfonove žrtve. Zaprti trgovci so bili popolnoma izčrpani in oslabljeni. Chenfon jim je bil sicer dal mnogo konzerv in vode, da niso umrli od lakote in žeje. Pripovedovali so, da jim je bil usodnega večera Chenfon pripravil razkošno večerjo, potem jih je pa odvedel v skrivno klet z obljubo, da jim bo tam postregel z opijem. Ko so v dobrem razpoloženju pili vino in konjak v skriti kleti, jih je nenadoma presenetil Chenfon z izjavo, da jih je speljal prav za prav na led, da misli sam odpotovati v tujino, njih pa pustiti za pokoro nekaj dni v zaprti kleti. Prav po kitajskem diši ta stvar, je pa vendarle resnična. Trik s poljubom ali iznaidlliva pestunja (F-L) Los Angeles, junija. 221etna pestunja Mabel Talgar-thova se je pred dvema letoma preselila z Angleškega v Ameriko, meneč da si bo tam čez noč napravila denar. Pa si ga tudi je, samo — Mabel je bila zelo zalo dekle in tako ji ni bilo težko obrniti nase pozornost vsakokratnega gospodarja, kjer je služila. Streljala je z očmi k zakonskim možem, na katerih otroke je morala paziti; kadar je bila_ na samem z njimi, jim je pa privoščila Banka Baruch 11, Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxel!es; Holandija: št. 1458-66, Ded Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice Rodbinski prizor »Dobro, da si prišel domov, oče. Ravnokar sem imel srdit prepir s tvojo ženo!...« (»Jtulge«, Newyork) kar se le da zapeljiv smehljaj. In ker je znana reč, da se tudi oženjeni možje ne otepajo mladih in zalih j deklet, je prišlo, kar je moralo priti in s čimer je prefrigana Mabel računala: šli so na limanice in privoščili lepi Angležinji nekateri sladek poljub. Tega je pa Mabel ravno čakala. Nekaj dni nato je namreč vselej zahtevala od galantnega gospodarja skromno »odpravnino« 2000 dolarjev (100.000 Din), drugače — je zagrozila — bo pa napravila škandal v hiši in povedala gospe, da jo je njen mož zapeljal. Gospodar se je seveda ustrašil; Bog ne daj, da bi žena kaj izvedela o njegovem »prestopku«! Tisti mah bi bila na dnevnem redu ločitev, in to bi ga stalo še dosti več > — ne glede na to, da bi bilo za zme- j rom konec njegove rodbinske sreče. Zato je že rajši plačal zamolčnino. Drag poljubček! Pestunja je nato še tisti dan odpovedala službo, zahtevala lepo izpričevalo od nič slabega ne sluteče gospe in šla iskat nove službe. Tamkaj je spet preizkusila svoj trik, kajpada z uspehom — kaj hočete, vsi smo pod kožo krvavi! Devetkrat je tako napravila, devetkrat po 2000 dolarjev je spravila v žep. Toda v deseto se ji je polomilo. Grešni mož se je namreč rajši ženi izpovedal svojega »greha«, le-ta je pa meni nič tebi nič krščenico ovadila zaradi izsiljevanja. Policijski uradniki v filmskem mestu so trdi ljudje in vajeni vseh iz-kušnjav. Zato lepa Mabel pač nima dosti upanja, da bi tudi oni šli v njeno »poljubarsko« past. Tako bo morala iznajdljiva pestunja hočeš nočeš sedet. Olgina tragedija Ljubezen, ki se je začela s hranilu«; knjižico in končala z nožem. — Dramatsko poročilo sodnega zapisnika (Č-l) Dunaj, junija »Visoki gospod sodnik, tako b’lo, ko Norberta oplazila z britvijo: Jaz Ruskinja in strastno ga ljub’la. Moje sestre Ruskinje mi branile, jaz pa b’la slepa, preveč ljub’la. Robotila zanj v baru. B’la mnogo starejša od njega. On me silil, da hodila amizirat stare gospode. A on rekel, da stari gospodje ljubit ,šlank‘ deklice, debele videti stare in jaz delala gimnastiko, da postala ,šlank‘. Kadar on hodil pa opravkih, mene zaklenil doma. Kakor sužnjo! Jaz igrala igro: ,Človek, ne jezi se!‘ on pa flirtal z mladimi punčkami. Strašno plakala! Lepega dne rekel: ,Strastnije te ljublju*. in vprašal kakšno značko imet jaz na hranilni knjižici. ,Mu-lenka, Mulenka — to je pa ruski nežno ime za ljubimca — kaj ti rabit značko?* jaz vprašala Norberta. On samo rekel: ,Ljublju te!‘ in jaz mu povedala značko: ,Omsk‘. Norbert dvignil 1200 šilingov, moj denar! Še nekaj mesecev živet z menoj, potem pa zahteval prostost. ,Srček, sram te bilo!* rekla jaz, ,samo še v soboto pridi. Ob sobotah vsi možje pri svojih ženah!* Prosila, plakala! On ne imel čas za mene. Vsak dan odnašal svoje stvari, potem odšel v Solnograd. Odpeljala jaz za njim v Solnograd. V hotelu mi pobotal« V kavarni jaz pila, on pil, rekel mi kako srečen bit poleg mene, potem odšel in nič plačal. Vrnila spet na Dunaj. Tri šilingi mi ostali. Srečala ga in on obljubil randevu. Prišel njegov oče in rekel, da me sin ne ljubit. Prišel še Norbert in rekel: .Ruski pes*: naihujša žalitev za Rusa. Lačna b’la že pet dni. On pričel mahati z britvijo. On imel britev. Jaz ne. Jaz ne brijem brke. Iztrgala mu britev in potem oplazila njega >n očeta. Saj vseeno: Mulenko izgubila za zmerom.« Sodnik je ganjen poslušal izpoved lepe Rusinje Olge V. Obsodil jo je samo na pet dni zapora, saj jih je bila že štirinajst odsedela v preiskani. V šoli Učitelj: »Slavko, povej mi katero izmed lastnosti vode!« Slavko: »če se človek z njo umije, postane črna.« Potem pa že! -Onile gospod in gospa se očividno prav dobro razumeta. Ali sta mar poročena?« »Da — pa ne drug z drugim.« LISTEK ..DRUŽINSKEGA TEDNIKA" Igračkanje (ro, C-o) Pariz, junija Odkar so prišle kmalu po vojni križanke v modo, si po naših salonih vsi vprek razbijajo glavo, kaj bi si novega izmislili za krajšanje časa. Akrostihi so izumrli; v sedanjo dobo telefona in pisalnega stroja ne sodijo več. A tudi križank postajajo ljudje že počasi siti; ničesar zanimivega ne najdejo več v njih. Človek je pa tak, da bi zmerom rad česa novega, tudi če ni nič posebnega, samo da je malo izpremembe v enoličnosti vsakdanjega življenja. Anagrami so že stari, a ker jih je križanka zadnja leta precej izpodrinila, so se ljudje zdaj tern rajši vrgli nanje, ko jih je nekdo spet privlekel na dan. Vzemite na primer poljubno besedo (denimo predor); vaša naloga je, da iz nje, to se pravi iz črk te besede, napravite kar moči dosti novih besed: prod, red, oder, pero itd. Kdor prvi ustvari čim več takih besed, je najboljši; njemu gre nagrada, če nič drugega, vsaj pohvala. Ali pa nekaj drugega, podobnega: poiščite kolikor moči dosti besed z osmimi črkami, tako da bo tretja ,n\ sedma pa ,o*. Ali na-štejte imena živali po pet črk. J n tako dalje, do nezavesti. Francozi se že od nekdaj radi ukvarjajo s te vrste duhovno telovadbo. Dan za dnem slišimo, da se nam tujci čudijo, kako se ljudje pri nas zanimajo za razprave o jeziku, koliko smisla je doma v francoski družini za besednjake in leksikone, za finese jezikovnega sloga in za citate naših klasikov. Nikjer drugod na svetu, govore ti ljudje, ne zahtevajo bralci tako neizprosno, da jim pisatelji pišejo v brezhibnem jeziku, kakor ravno na Francoskem. Ali je potem čudno, da prinašajo naši veliki dnevniki celo pravi pravcat količek za slovnico? * ♦ * Sedanji svet je sit gledališča, še kino ga nič več posebno ne navdu- šuje. Vračamo se v dobo salonov, duh in duhovitost prihajata spet vse bolj in bolj do veljave. Oran-žada po cocktailu. Rekel sem že, da križanka izgublja svojo mikavnost in da nekdanji akrostihi niso za sedanji vek. Tedaj je prišel nekdo in napravil križanca iz obojega: novo igro iz dveh starih. Poglejmo, kakšna je! Izberite si spet neko besedo. Napišite jo navpično, posamezne črke drugo pod drugo. Potem jo napišite še enkrat, od zadaj. Vzemimo na primer besedo ,lov‘: L O V V O L Nato izpolnite vrzeli med črkami z novimi besedami. Zapišite na primer: lopov, Orinoko in vi-triol. Potlej naj vsakdo iz družbe pozove svoje tovariše, naj uganejo, katere besede je zapisal. Seveda jih jim, mora popisati, in sicer kar se da nedoločno in duhovito, a pri tein vendarle smiselno pravilno. Recimo za ,lopova*: beseda, ki smo jo dobili iz hrvaščine, Hrvati pa iz madžarščine, a mi in oni se lepo zahvalimo zanjo. Za ,Orinoko*: ameriška reka, tolikšna, da jo v Evropi prekašata po dolžini samo Volga in Donava. Za ,vitriol‘: že marsikatera razočarana ljubezen si je iskala utehe v njem. Tisti kdor ugane sosedovo besedo, dobi eno točko. Tisti čigar besede ni nihče uganil, dobi dve. Otročarije? Kakor vzamete. Vsaj čas mine pri njih. In duha si tudi prilično zbrusite. * * * Z Angleškega smo pa dobili še druge v. te igračkarije, dosti resnejše in težje. Pri njib igra logika glavno vlogo. Ce ste dobri v računstvu, vam bo tudi prav prišlo, ni pa neobhodno potrebno. Glavno je, da vam ne manjka inteligence in... potrpežljivosti. Za primer: »Tole je moj nečak,« pravi Nace svoji sestri Mini. »Moj pa ni,« odgovori Mina. Kako si to razlagate? Ali pa: Dva dečka sta se igrala na strehi. Splazila sta se na vrh skozi dimnik. Ko sla se vzravnala, je imel eden od njiju sajast obraz, drugi pa ne. In vendar se je šel umivat tisti, ki ni bil umazan. Kako boste to utemeljili? Ce ste inteligentni v tistem smislu, ki si ga nekateri predstavljajo pod to besedo, boste pravilno odgovorili na obe vprašanji, in niti predolgo vam ne bo treba razmišljati. Za sklep pa še tole, najtežje: Šest pisateljev se pelje v prvem razredu brzega vlaka, po trije na vsaki strani. Imenujejo se Black, Brovvn, Grey, Green, Pink in White. Po poklicu so (a ne v istem vrstnem redu): esejist, zgodovinar; humorist, romanopisec, dramatik in pesnik. Vsakdo izmed njih je napisal po eno knjigo in zdaj jih berejo na vožnji, vsakdo kajpada ne svoje, temveč delo katerega drugega izmed šestorice. G. Black bere eseje. G. Gray bere knjigo svojega vizavija. G. Brovvn sedi med esejistom in humoristom. G. Pink je sosed dramatiku. Esejist sedi zgodovinarju nasproti. G. Green bere dramo. G. Brovvn je svak romanopiscu. G. Black sedi v kotu in se ne zanima za zgodovino. G. Green sedi romanopiscu nasproti. G. Pink bere humoristovo knjigo. G. White ne mara pesmi. Zdaj pa povejte, kaj je kdo? Če odgovorite na to zamotano vprašanje približno v pol ure, smete reči, da ste zelo »inteligentni Kaj beremo in slišimo drugod Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod Mornarski pogum (B-P) Pariz, junija Pred odhodom »Normandije« na prvo vožnjo v Ameriko. ' Kapitan Pugnet je prišel na ladjo poslednji trenutek, kakor je bil obljubil. Prejšnje tri dni, ko so imeli na parniku velike slavnosti in banket, so povabljeni gostje začudeni opazili, da ni kapitana nikjer. Bedel je vse tri dni pri svoji nevarno bolni ženi, ki so ji morali trikrat trans-fundirati kri. Toda kapitan je obljubil, da bo o Pravem času na ladji. In pogumno je izpolnil besedo: stisnil je zobe, pozabil je, da je človek, in postal spet ■Mornar. Doživel je zadoščenje: njegova »Normandie«, najlepša in največja ladja sveta, je izpolnila nade, ki jih je domovina polagala vanjo: preplula je ocean v rekordnem času. (»Jour«) Teater in kino (C-P) Pariz, junija Na Francoskem že nekaj tednov proslavljajo velikega pesnika Viktorja Hugoja. Ondan je prišel — beremo v »Jouru« — mimo Francoske akademije ravnatelj nekega pariškega kina in osupnil, koliko ljudi čaka pred blagajno. »V tej krizi, ko tako manjka denarja!« je vzkliknil. »Takšna gneča že tri ure pred predstavo! Neverjetno!« Prijatelj, ki je bil z njim, mu je tedaj pokazal gledališki program, nai-bit na zidu. Tam se je bralo: »Drevi za 501etnico Viktorja Hugoja ,Lukre-cija Borgia1.« »Kaj mislite, da je res zato tak naval?« »Menda!« Kinematografa!- se je globoko zamislil. še tisti večer je poslal v ti-skarno besedilo za novi program, la-kole ga je sestavil: Ta teden V PROSLAVO 50 LETNICE Viktorja Hugoja »PLAV ŽAR-: * Za tiste naše bralce, ki v francoski književnosti niso doma: ,Lukrecija Borgia* je zgodovinska drama jubilanta Viktorja Hugoja, .Plavžar je pa filmska drama, prirejena po romanu francoskega ljudskega pisatelja Georgesa Ohneta... stotak iz suknjiča, ki ga je bil objestno vrgel čez stol. Ko se je mon-sieur Gerard poslovil, sta deklici očitali druga drugi, da je vzela stotak. Zadeva je naposled prišla pred sodišče in monsieur Gerard je moral priti pričevat. »Ali poznate ti dve dami?« ga je vprašal predsednik. »Kako ju ne bi, gospod prezident!« »Katera vam je vzela stotak?« »E, gospod prezident... to bo pa težko...« je menil monsieur Gerard in skomignil z rameni. »To bi morali pa vendar vedeti, s katero ste ... ste se ... zabavali... Ona druga vam je pa med tem iz-meknila denar. To bi bilo logično — ne?« »Priznati moram, gospod prezident, da se le zelo nejasno spomnim obraza svoje takratne prijateljice. Toda če dovolite, bi vseeno lahko dognal...« In monsieur Gerard stopi k deklicama. Predsednik je nemirno gledal, kaj bo. On je pa odprl prvi damici usta, pregledal njene zobe in s sijočim obrazom ugotovil: »Evo, zdaj vam lahko povem. Z •gospodično Irmo sem bil, prav dobro se spomnim, da je imela na desni zgoraj votel kočnik, ki bi ga bilo treba plombirati.« Ta izpovedba je zadoščala. Irma se je izmazala, Nelly je pa morala za teden dni na ričet. Pogovor v tramvaju (B-P) Pariz, junija V »Jouru« beremo: Prestregli smo tale razgovor v podzemeljski železnici: Ona: »Velja torej: jutri zvečer ob sedmih, tam in tam. Če bi se slučajno kdo od naju zakesnil. . . On jo je pa z vzdihom presekal: »Da, da, razumem: počakal te bom!« »Poslednji naboj« (D-P) Pariz, junija Francija je prejšnji teden kar dvakrat izpremenila vlado. Obakrat jo je strmoglavil parlament. Francoski frank preživlja hudo krizo, proračun kaže čedalje večji primanjkljaj, zlato beži iz dežele, parlament si pa dovoljuje lahkomiselni luksus, da podira vlado za vlado. Preden se je naposled Lavalu posrečilo sestaviti življenja zmožen kabinet, je bilo zato treba nič koliko pogajanj, pregovarjanja in prigovarjanja, groženj z razpustom parlamenta in obljub na vse strani. Neki duhovit Francoz je to politično mešetarjenje ponazoril s temle akrostihom, sestavljenim iz imen politikov, ki so te dni veljah za najresnejše ministrske kandidate: Pierre taval Petain Edouard Herriot Fernand Bouisson Mario Rousfan Louis Marin Louis Rollln Georges Pernot Frossard Jacquier Laurent-EynaC Paganon Ernest Lafont Perfetfi GeOrges Mandel Matlrin Joseph Caillaux Cathala DCnain Če berete debelo natisnjene črke od zgoraj navzdol, dobite simbolen akrostih: La derniere cartouche. Po nase bi se to reklo: Poslednji naboj... Zveza narodov je izgubila pravdo d'-O) Ženeva, junija. Gospa Porrassova, vdova po nekem Francozu, je bila že dvanajst let strojepiska pri Zvezi narodov. Med drugimi čari je imela tudi zelo lepe lase in je bila na svoj .glavni* kras zelo ponosna. Nekega dne je pa z grozo spoznala, da ji je postala glava plešasta ko jajce. Vsa v skrbeh je tekla k zdravniku. Ta ji je pa povedal, da so ji lasje samo zato izpadli, ker se je njen organizem zastrupil, zastrupil se je pa od dima, ki je uhajal iz pokvarjenega kamina v pisarni, kjer je delala. Gospa Porrassova se ni dolgo obirala, temveč je vložila tožbo zoper Zvezo narodov; terjala je odškodnine 60.000 švicarskih frankov (skoraj 1 milijon Din). Ta zahteva se ji je zdela tem bolj utemeljena, ker ji je bilo tajništvo Zveze narodov nekaj dni prej zaradi varčevanja odpovedalo službo. Upravno sodišče Zveze narodov je Lepša simfonija (A-W) Praga, junija Te dni umrli češki skladatelj Jožef Suk je bil nekoč v družbi svojega slavnega učitelja Antona Dvoraka. »Povejte mi, vi ki dobro poznate moja dela — katero vam je najljubše?« »Mojster,« je spoštljivo odgovoril Suk, »vašo ,Simfonijo novega sveta* zelo cenim. Toda še dražja mi je neka druga: osemnajst let ji je in sinje oči ima.« Tako je Jožef Suk zasnubil in dobil roko gospodične Nataše Dvorakove. Imena, da pri njih sape zmanjka (F-0) Oslo, junija. »G. David Kafokolioakimiokevo-csaknemajhanok je postal poštar 7ia Haitiju,« smo čitali pred kratkim v ameriških časnikih; kdorkoli je bral to novico, je gotovo zamišljeno obstal spričo toli dolgega imena. Toda Američani na tem polju nimajo rekorda. V Walesu na Angleškem stoji vas, ki se imenuje Llanfair-prollguyulyogenyaldchmydehardndro-poll Ilandisiliogogsegogoch; po naše bi to ime pomenilo »Cerkev svete Device v dolini blizu cvetočih lesk«. Izgovarjava tako dolgega imena bi bila dosti pretežavna, tudi za domačine; zato rečejo Waližani omenjeni vasi kar na kratko Llanfair. Slavni angleški državnik Cronnvell je imel pogumnega častnika, za čigar ,kratko* ime bi bil v našem jeziku potreben cel stavek: »Če ne bi bil Jezus umrl, da te odreši, bi bil obsojen v pogubljenje.« Poznamo pa tudi drugo skrajnost: kačastim imenom stoje nasproti izredno kratka. Tako na primer je v Švici reka, ki se imenuje Aa, na Kitajskem imajo pa mesto z eno samo črko: I. Tudi tako rodbinsko ime (I) je v deželi vzhajajočega solnca zelo razširjeno. Na Holandskem imajo vas, Y po imenu, neko mestece na švedskem se imenuje A in na Kitajskem imajo pokrajino, ki sliši na ime U. . (>Magiisinet&) Radi priznamo da skrbijo gospodinje za čimbolj raznovrstno hrano, toda marsikatera ne ve, ali pa je celo pozabila, da se dajo prav Jajnine, to so izdelki naše domače tovarne testenin Pekatete na najrazličnejše načine pripravljati. Gospodinje ne pozabite zato na 'Jajnine . ček živi zdaj v Hollywoodu in ima svojo novo ,mamico* zelo rad. Zgledi vlečejo. Za Jolsonom so prišli drugi: Wallace Beery, Harold Lloyd, Gloria Swanson, Constance Bennett, Barbara Stanwyck — vsi ti slavni filmski igralci in igralke so adoptirali vsak po enega izpostavljenega otroka, Frederic March pa celo dva. Večina teh otrok je prišla iž »Illi-noiškega zavetišča«, ki ga je ustanovila Mrs. Walrathova; v njem so preskrbeli in odgojili že 2500 izpostavljenih otrok. (»Sunday Referee*) »Mrtvec« se je vrnil (F-h) London, junija. • Kolikokrat se je že zgodilo, da so se pogrešani in že za mrtve proglašeni vojni ujetniki po dolgih letih vrnili domov, ko se jih ni že nihče več nadejal. Zdaj se je pripetil podoben primer, samo da se je začel šele po vojni. William Edwards je služil v indijski vojski. Kmalu po sklenitvi premirja so ga pogrešili in ker ni vsa ta leta nihče nič slišal o njem, so ga proglasili za mrtvega, njegovi vdovi na Angleškem je pa vlada odredila primerno pokojnino. Ondan — po 16 letih — je pa nenadoma potrkalo na vrata neke hiše v Fullbournu, tam kjer je Edwards nekoč stanoval. Vdova je odprla, a kdo popiše njeno grozo in veselje, ko je zagledala pred seboj moža, ki ga je že 16 let imela za mrtvega. Vse kaže, da je bil Edwards iznenada izgubil spomin in celih 16 let brez miru taval po Indiji in Angliji, dokler ga ni bogve kaj spet spomnilo njegovega domačega kraja in mu vrnilo spomin. Goering in uniforme (F-T) Pariz, junija General Hermann Goring, predsednik pruske vlade in nemški letalski minister, je strasten ljubitelj uniform. Pravijo, da se za vsako priložnost obleče v drugačno; ni je okoliščine, ki ji ne bi Goring dal izraza s posebnim uniformnim krojem. Nemcem je to kajpada všeč; saj je znana reč, da ga zanje ni lepšega doživljaja kakor gledati defileje in vojaške parade. Goringovi neprijatelji se radi po-norčujejo iz njegove manije do uniform in vedo povedati nič koliko istorij na ta račun. Tako pravijo, da je ondan počila v ministrovem sta-j dokaz novanju vodovodna cev. Vsa prestrašena je planila sobarica k njemu v delovni kabinet in obupno zavpila: »Kuhinja je pod vodo! »Brž mojo admiralsko uniformo.« je odgovoril general. ( »Gringoire«) \JGARtTA VARDAR BEZ "N I KO TINA Golobi na svetilnikih (B-P) London, junija čuvaji na angleških svetilnikih so ostali zvesti stari navadi: s celino so v zvezi le z golobi pismonoši, ki po večkrat na dan, dostikrat v najhujšem viharju, nosijo njihovo pošto v domovino in se vračajo s pozdravi od njihovih dragih. Te dni je vodstvo britanske mornarice vnovič predlagalo, da naj bi čuvaji na svetilnikih opustili golobe in se rajši odločili za telefon in radio. »Nikoli!« so odvrnili vrli možje. »Preveč so nam dragi ti naši tovariši v samoti.« Kadar postane kateri golob le prestar, da bi še mogel opravljati službo, ga vzame čuvaj k sebi in sam skrbi zanj. A tudi mornariška uprava ni umazana; saj plača čuvajem primerno odškodnino, da lahko spodobno prehranijo svoje pernate prijate!'' Tako živi golob do smrti na *’■' ’v države. In še nekaj: še nikoli ni pri.slo nobenemu svetilniškemu čuvaju na um, da bi pospešil konec svojega krilatega tovariša in ga pojedel v okusni obari. Trikratni dvojni blagoslov (F-L) Praga, junija V neki češkoslovaški občini se je te dni pripetil kaj nenavaden slučaj. ____________ _____ Nekemu kmetu je rodila žena: na ■ memo njegovo izredno težo, je svet sta prišla dvojčka. Kmalu nato priznalo, da je tožba gospe Porras- i se mu je otelila krava: tudi tu sta ........................................bila dva mlada. In naposled je po- vrgla še svinia, takisto dva. Vse to se je zgodilo isti dan. Kajpada je bilo v hiši veliko vesolje nad tolikim blagoslovom. sove utemeljena, toda odškodnine ji je prisodilo samo 5000 frankov, češ da ta znesek popolnoma izravna izgubo njene frizure; res da je gospa imela zelo lepe lase — je ute m l valo sodišče svojo razsodbo — t la služili ji niso v prav nikak strogo služben namen. (>Ahora«, Madrid) Poznavalec žensk Gringoirjui) Hollywood — mesto izpostavljenih otrok (F-O) London, junija V Hollywoodu je vzcvetela m,va moda — moda adoptiranja otrok. Filmske zvezde, ki so preveč obloženi; z delom, da bi si mogle privoščiti ,lik-sus* lastnih otrok, so začele tuje jemati za svoje. Tako sta Al Jolson in njegova žena Duby Keeler posinovila nekega ljubkega sedemletnega dečka; mal- 31etni otrok — 59 kil (F-O) London, junija. Leslie Bovvles je najdebelejši otrok na Angleškem: čeprav mu je šele tri leta, tehta nič manj ko 59 kil! Ko je bil mesec dni na svetu, je tehtal 4 kile, s tremi meseci 8 kil, na tvoj prvi rojstni dan pa 25 kil. Danes nosi že očetovo obleko! Mali Leslie ie levičar; če izvza- P?" polnonia normalen otrok, razumen in zdrav. Hodi še r težavo, a če se po nerodnosti zadene v očeta ali mater, se komaj obdržita na nogah. Vzlic svoji teži je majhen; meri le 98 centimetrov. Seveda se razni impresariji kar pulijo, da bi nenavadnega otroka razkazovali v varietejih. Bo\v lesova sta p;i vse še tako zapeljive ponudbe za- da. (»Sunday Chroniele«) Novo delo »Kako ste dobili inspiracijo za najnovejšo sliko?« »Moj sin je potreboval nove hlače!« Slabši spol (F-O) London, junija. Deklice so s 14 leti povprečno za 5 centimetrov večje od dečkov istih let; tudi težje so za C kil. Tako je dognal angleški zdravnik dr. Blackett. Ta .tehtna* premoč deklic se začne z 12 letom; takrat torej oba spola zamenjata vlogi: slabši spol postane močnejši, močnejši pa slabši. ( ■■■ N’ evv s Ch ro n tel e «) -«♦— ■ ' Novotarije (nik) Budimpešta, maja Budimpeštanskemu patentnemu sodišču je nekdo prijavil izum »dehteče voščenker. Kaj bo z ujo, ni [mediil. Neki lekarnar je pa začel prodajali posebne vrste zobotrebec; impregniran je namreč z neko razkttževalno in blago dehtečo tekočino. Kdor si bo s takim zobotrebcem bezal po zobeh, ne bo ust samo razkužil, temveč tudi rnz-dušil. Priporočljivo posebno po čebuli in česnu... Gladovalec se oženil z dolarsko princeso (F-L) Ne\vyork, junija. Da rekordno gladovanje nekaj ne-. posebno v Ameriki, je najlepši gladovalni umetnik George Burlington. Mož se je namreč ondan oženil v Cincinnatiju z Miro Galati-novo, hčerjo ameriškega kositrnega magnata. Lepa dolarska princesa sc je zagledala vanj, ko je videla, kako junaško prenaša :’>0 dnevno rekordno gladovanje. Miriiviga očeta cenijo na svojih 20 milijonov dolarjev. Od tega bo brez dv rna lep del padel hčerki edinki kot dota v naročje. Burlington^ torej i j bo več treba z lakoto služiti si svoj vsakdanji kruh. - - • 500 avtov zastonj a ne pri nas (G-K) Tokio, junija Velikodušno darilo je privoščil svojim delavcem lastnik neke tovarne za izdelovanje električnih žarnic^ ker je letna bilanca njegovega podjetja pokazala 1200% dobička, je podaril vsakemu od svojih 500 delavcev avto. A to mu še ni bilo dovolj: najel jim je v predmestju, tik prijaznega jezera, dve veliki hiši in jim v njima uredil stanovanja, tako da se^ bodo lahko večer za večerom po končanem delu peljali z lastnim avtomobilom v lepo naravo. Pri nas, v toli hvalisam kulturni Evropi, bi napravili drugače: razdelili bi dobiček med siromašne delničarje... Za god in praznik mati dobro ve, otroci se Dr. OETKER-jevih kolačev vesele! Napoleon in ženske Nekoč se je general Bonaparte srečal na večerji pri Talleyrandu z znano pisateljico Ro.«po Staelovo. Umet-trca si je že dolgo želela znanstva s stavnim zmagovalcem in se mu je skušala približati. In res ni dolgo trajalo. ko j-" bila z njim v pogovoru. Iz njenih besed so se kar kresali duhoviti aforizmi; kajpada zraven tudi ni pozabila pokaditi velikemu vojskovodji z laskavimi pohvalami njegovih uspehov. Bonapartu so bile duhovite ženske od nekdaj trn v peli, zalo se je držal zelo rezervirano. Naposled je pa prešla Staeiou« h generalnemu naskoku; v ničem urni domnevi, da je generala očarala s svojo duhovitostjo, ga je vprašala, katera ženska je neki v njegovih očeh naj večja. :-Madame.« je suho odgovoril lioua-parte in jo hladno pogledal. >ti;»la, ki da svojemu možu največ otrok.< Pogovora je bilo konec. Pri gospe Staelovi je Napoleon m zmenim odigral. Skrivnostni doživljaji polkovnika Lawrencea King-Lawrenče na zapadni fronti Kako je prefrigana Nemka ukanila »kralja vohunov" (G 1. štev. 2*2) Poklicali so bolničarje iz bolnišnice in vso mrtvašnico podrobno pregledali. Nekemu bolničarju se je zazdelo, da v nekem kotu pilia. Pogledal je kvišku in videl, da je okno odprto. Aha, tori so torej odnesli truplo! A le kako so se mogli tako visoko popeti s težkim bremenom*?... Gotovo so imeli lestvo s seboj in vrv; potegnili so truplo kvišku, potem ga pa na drugi strani spustili v sneg. Ker je že ves dan hudo 6nežilo, je truplo priletelo na mehko in ni nihče slišal ničesar. Zdravnik je po končanem pregledu poslal poročilo svojim predstojnikom. Poveljstvo je takoj uvedlo strogo preiskavo. Na fronti je dan za dnem padlo na tisoče mož in smrt rdečelasega podčastnika ne bi bila nič nevsakdanjega; zato pa tatvina njegovega trupla ni bila tako nedolžna reč. To je bila za vojaške oblasti skrivnost, ki ji morajo priti na sled. * Na podlagi uradnega poročila dr. Rouverata so francoske vojaške oblasti zaprosile oddelek angleškega »Intelligence-Servicea , čigar člani so pomagali francoskim protivoliunskiin oddelkom na bojišču, naj pošlje dva »veja najzanesljivejša uradnika, da bi pomagala razčistiti skrivnostno tatvino trupla rdečelasega podčastnika. Prav v tistem času je bil med angleškimi protivohuni na francoskem bojišču polkovnik Lavvrence. Tudi takrat je imel potni list na ime Charlesa Kinga. Le malokdo med francoskimi častniki je vedel, da se skriva za tem imenom polkovnik Lavcrence. : Tntelligence Service« je določil prav njega in njegovega pomočnika, starega angleškega protivohuna in veščega detektiva Josepha Smitha, za preiskavo skrivnostne zadeve. Oba odposlanca angleškega »Intel-ligence-Servicea« sta prišla še pred jutrom v malo francosko vas. Edina dvonadstropna hiša sredi vasi je bila vojaška bolnišnica. Komaj sta King in Smith vstopila, ju je ves zaripel v obraz pozdravil doktor Rouverat. »Premislita, gospoda, pred pol ure so nam kmetje sporočili, da so našli v bližnjem gozdu rdečelasega mrliča. Že spet nova skrivnost! Čemu neki so neznanci odnesli podčastnikovo Iruplo in ga dobrih deset minut od tod pustili v gozdu?« King se je nasmehnil in dejal: »Kar zdelo se mi je tako. Za one, ki so mrliča ukradli, ni bilo važno truplo samo, temveč njegova obleka, v kateri je imel prav gotovo važne listine in pisma.« Vsi 6o se začudeno ozrli v Kinga. Govoril je tako prepričevalno, kakor da bi že vse vedel. Doktor Rouverat je odvedel Kinga in Smitha v mrtvašnico. Komaj je odkril rjuho z mrličem, sta se King in Smith spogledala. Ta obraz sta oba prav dobro poznala! V spiskih »tntelligence - Servicea« w imeli namreč zbrane vse podatke o znanih vohunih in o vseh. onih, ki so jih sumili vohunstva. King in Smith sta takoj pričela iskati sledov^. Prav natanko sta si ogledala okno in iskala prstnih odtisov, zakaj po njunem mnenju so morali neznanci edinole skozi to okno odnesti truplo. Ko je King vse vestno pregledal, je tiho dejal svojemu tovarišu: »Ne bi rekel, da 6o vdrli neznanci skozi okno. Zdi se mi, da so tam kar tako nalašč pustili sledove, da bi otežkočili preiskavo. Prepričan sem, da sploh ni stopila neznančeva noga v mrtvašnico. Na nadoknicj se prav točno vidi, da je nekdo okrušil zid in prav nerodno s prsti obrisal prali. Nalašč seveda! Ne verjamem, da bi bili skozi tako ozko okno prenesli podčastnikovo truplo.« King se je vrnil k rdečelasemu mrliču. Obzirno mu je segel v žepe in jih obrnil. Pretipal mu je vso uniformo, a našel ni ničesar. Zahvalil se je doktorju Rouveratu: »Zdaj nimava tu več opravkov. Mrliča lahko pokopljete. Poizvedovala bova že, a ne tukaj!« • Prihodnje dni je pošiljal King čudne Šifrirane brzojavke v London in Wa-shington, od koder so mu na prav tako čuden način odgovarjali. Njegov prijatelj Joseph Smith je pa med tem brskal po spiskih francoskega protivohunnkega oddelka. Našel je, kar je iskal. Ugotovil je, da je bil rdečelasi francoski podčastnik že več let v službi sovražil iškega vohunstva, prej je pa bil član neke nevarne razbojniške tolpe v Ameriki. King je poslušal poročilo svojega tovariša in dejal: »Ker je bil ta rdečelasi možak v Ameriki, se mi zdi, da sem našel ključ te skrivnosti. Vsaj v načelu. Tatvina rdečelasca spominja na ameriške metode. Trdim, da ni bil nihče stopil v mrtvašnico, kajti skoraj nemogoče bi bilo, da bi se bil odrasel človek stisnil skozi tako ozko okno. Cowboy, ki zna vihteti laso, bi pa utegnil doseči z vrvjo podčastnikovo truplo in ga potegniti skozi okno.« »Tudi jaz bi rekel, da je mogel to napraviti edinole kakšen ameriški cowboy,« je menil Smith. »Toda od kod vraga bi se vzel tak Američan na francoskem bojišču!« »O, še več jih je! Stavil bi, da bom tega cowboya kmalu izsledil v bližini te kmečke bolnišnice. Ko bova našla njega, bo skrivnost razčiščena.« King ei ni dal miru. Vso naslednjo noč je naporno iskal dozdevnega ameriškega cowboya. In res ga je na lepem izsledil v uniformi ameriškega častnika. Poklical ga je k sebi in ga pričel izpraševati. III. Vohun dobro ve, da se ne sme zaljubiti. Vendar je tudi on človek iz krvi in mesa ter utegne pozabiti svojo domoljubno dolžnost. Zgodi se, da sreča nekje na poti svojega burnega življenja žensko, o kateri je sanjal še kot otrok; zaljubi se in pika! Utegne se zgoditi, da se vohun celo poroči, vendar še preden to stori, mora dati slovo svojemu nevarnemu in živce ubijajočemu poklicu.-Nihče ne mara .oženjenih vohunov;.pravijo, da niso več do-, volj zanesljivi in hrabri v službi. . Niso pa redki taki primeri, da se je vohun med vojno zaljubil v. sovražim' vohunko. Te ženske so bile'skoraj same lepotice in marsikateremu moškemu, ki je moral navezati.z njimi »poslovne« stike, se je otajalo . srce. Po navadi so vsi cenili svojo domoljubno dolžnost više kakor ljubezen do ženske. Odrekali so se svoji ljubezni in marsikateri izmed njih je poslal svojo ljubico na morišče. Koliko romantičnih doživljajev ■ Pogreb nekronanega kralja Arabije ■z sleherne svečanosti so bili pokopali Kinga-La\vrencea na pokopališču i Morriton v dorsetski grofiji. La\vrenceovi najboljši prijatelji so sli za pogrebom, celo angleški kralj je poslal svojega zastopnika čedalje trdovratneje širijo glasovi, da Lawrence sploh ni u Brez vasi in vendar se umrl in da so ne- kega drugega takrat pokopali, ne njega. , Američan ni bil nič navdušen za pogovor, šele ko mu je King pokazal izkaznico »Intelligence - Servieea :, je možakar postal malo prijaznejši. Ponudil je Kingu roko. »Tom Arekley sem, častnik, in prav od srca me veseli, da sem spoznal v vas svojega angleškega tovariša!« »Kaj? Tovariša?« »Da, v službi sem pri ameriški pro-tivoliunski organizaciji »Secret-Servi-ceu«. Izvolite pogledati mojo izkaznico.« King je preletel z očmi legitimacijo in nekam hladno vprašal svojega novega znanca: »Priznajte, da ste. ukradli rdečelasega mrliča! Prav gotovo ste bili nekoč cowboy?« »Prav imate,« se je zasmejal Arck-ley. »Vendar se zaradi tega ne dam prijeti. Napravil sem Ameriki in zaveznikom uslugo, ko sem ubil tega rdečelasega vraga ...« »Še to povrh! Vi sami ste ga ubili?« »Da! Že dalje časa sem mu bil za petami. Vedel sem, da je nemški ogleduh. Ne morem pa razumeti, na kakšen način je postal kot ameriški državljan francoski vojak. Tisto noči, ko so ga našli z rano na glavi, sem opazil, da daje z ogledalom in elepico neka znamenja bližnjim nemškim četam. To izdajstvo me je tako razkačilo, da si nisem mogel kaj, da ga ne bi. bil česnil po glavi. Ker so se pa že bližali franconki vojaki, nisem več utegnil prebrskati njegovih žepov. Kesneje sem ukradel mrtveca, in našel pri njem važne skrivne listine. Dognal sem, da je ta falot poznal prav skrivne ameriške in francoske vojaške namene in jih je hotel sporočiti Nemcem ...« King je prisrčno stisnil Arckleyu roko čeprav mu ni bilo všeč, da je v tej zadevi igral samo majhno in podrejeno vlogo. Arckley je menda opazil to njegovo nejevoljo, zato ga je potolažil : .Dobremu proti vohunu nikdar ne manjka dela. Če vam je prav, greste lahko z menoj. Razvozlati moram neko zamotano in nevarno vohunsko zadevo, in dejal bi, da jo bosta zmogla edmole taka dva, kakor sva midva.« King ni mnogo premišljeval. Udaril je v prijateljsko ponujano roko. vezanih z življenjem vohunov! Mnogim vohunkam s« je posrečilo, da so pobegnile iz naročja svojih ljubimcev, sovražnikovih vohunov, še preden so jih ti utegnili pogubiti. Ljubezen je pa kaj čudna vez, in človek se je časih ne more znebiti. Več angleških, francoskih, italijanskih in nemških vohunov je po končani svetovni vojni poiskalo svoje drage, prej sovražil iške vohunke, v njihovih domačih mest»h. Mnogo se jih je poročilo. V vojni je ljubezen do domovine najsvetejša dolžnost, v mirnem času pa ljubezen. To dokazuje tudi primer ameriškega protivohuna Toma Arckleya. Stvar je bila taka: s francoskega bojišča sta »e King — polkovnik Lavvrence — in Tom Arckley napotila v London. Tamkaj so Kingu sporočili, da bo moral kaj kmalu odpotovati v Palestino, da zrevolucionira prebivalstvo in prisili nezadovoljneže k vstaji proti Turkom. »Dotlej bi pa ne bilo napak, mu je dejal takratni šef Intolligence-Servicea, polkovnik Mac Keen. »če bi se malo pozabavali z neko mlado in lepo damo, ki je že dalje časa v Londonu in ki se zanjo živo zanima londonski pro-tivobunski urad.-' Tej mladi dami je bilo ime Ines La-rington. Stanovala je v najelegantnej-šem londonskem hotelu. Charlesu Kingu je polkovnik Keen naložil dolžnost, da na skrivaj spremlja lepo tujko na vsakem koraku. Ta lepotica se je bila po šobi. vpisala v hotelsko knjigo kot ameriška državljanka. Njene listine so bile do poslednje pičice v redu. Nadzirati žensko, tudi če ni vohunka, je prav težka stvar. Lavvrence-King ni nikoli v življenju imel rad opravka z ženskami, prav posebno se je pa ogibal vohunk. Toda šef Intelligenee-Servicea mu je tako ukazal, in King je bil poslušen kakor poslednji vojak velike angleške vojske. Kmalu ee je mogel King prepričati, da je Ines Laringtonova zelo previdna, preračunljiva in prefrigana ženska. Dejal si je, da bo prav težko sam opravil to stvar. Zato je vprašal svojega novega prijatelja, Američana Toma Arekleya, ali bi nemara hotel njemu osebno pomagati pri razčiščenju te zamotane zadeve. Seveda bi Infelligence-Service ne smel' ničesar vedeti, da se vmešava v stvar tudi član ameriškega »Seeret-Servieea«. : Arckley je bil navdušen, zakaj ženske so ga prav posebno mikale. King in Arckley sta noč in dan nadzirala lepo Ines. Že sta mislila, da je imel polkovnik Keen prav, ko je sumničil lepo tujko. Laringtonova je imela zelo mnogo denarja. Kesno ponoči je sprejemala v hotelu čudne obiske, pogosto se je pa vozila z avtomobilom zunaj mestnega območja. Tajna agenta 6ta ugotovila, da se sestaja z nekim starejšim gospodom v majhni hišici zunaj mesta. King je kmalu dognal, da je bil ta gospod nekoč osumljen vohunstva v prid Nemcem. Ker pa takrat preiskava ni ničesar dognala, ga je londonska policija izpustila. Sestanki Ines Laringtonove s tem osumljencem so bili za Kinga dovolj tehten vzrok, da si je ustvaril o lepi tujki svoje mnenj,?. Oba z Arckleyein sta poostrila svoje nadzorovanje in kmalu ju je presenetil Mac Keen z dokazi o tujkinem vohunskem poslanstvu. Nekega večera je Mac Keen poklical Kinga in mu sporočil: »Dobil som tajno brzojavko iz Amsterdama. Naša tamkajšnja protivohun-ska centrala mi je poslala celo sliko Ines Laringtonove. Naši tovariši na Holandskem so prepričani, da je ta ženska nemška vohunka. Po rodu je Holandka in dela za Nemce.« Tom Arckley, ki mu je King pripovedoval o tej zadevi, se je takoj 'zavzel za lepotico. »Morda je pa kaka zmota vmes,« je dejal. »Le poglejte si sliko, pa boste takoj verjeli. Ona je, to je na dlani. Zdaj morava ugotoviti, po kaj je sploh prišla na Angleško, kaj tu počne in koliko naših vojaških tajnosti j.? že sporočila Nemcem.« ♦ Bog ve, ali bi bila King in Arckley kdaj izvedela skrivnost lepe Holand-ke, če bi jima ne bili prišli na pomoč nemški zračni orjaki, strah in trepet londonskih prebivalcev. Še preden 6o pričeli nemški Zeppelini krožiti nad mestom, so sirene oznanile londonskim prebivalcem bližajočo se nevarnost. Londončani so bežali kar v spalnih oblekah na ulico, zakaj med zračnimi napadi je najnevarnejše ostati v visokih hišah. V hotelu, v katerem je stanovala Ines Laringtonova, je vladala prava zmeda. Gostje so tekali po stopnicah kakor iz uma. Lepa Ines je bila med prvimi, ki so pobegnili na cesto. Tisto noč je imel King službo. Stanoval je tik njene sobe in je . slišal, kako je - lepotica zbežala iz* sobe. Še na misel mu ni'prišlo, da bi bil se sam zbežal. Dejal si je, da ga bomba lahko zadene prav tako na ulici kakor v hotelu. Vajen je bil nevarnosti! * Njegova prva misel je bila: »Imenitna prilika, da malo pobrskam po sobi gospodične Ines! Saj drugače ji tako ne pridem blizu. Mogoče mi bodo njeni kovČegi povedali kaj o njeni skrivnosti.« King je odšel v njeno sobo. Ines m bila zaprla vrat za seboj. Tudi King jih je samo priprl, da bi lahko slišal, . kdaj se bodo hotelski gostje, vračali v svoje sobe.; -Z mrzlično naglico je pričel slikali V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Opazil je, da se Ines postelje Se doteknila ni. Na nočni mizici je gorela električna žepna svetiljka, na stolu je pa ležal že skoraj dopleten volnen jumper. Takoj si je bil na jasnem, da je ta jumper vrgla v naglici na stol, ko je zaslišala sirene, oznanjajoče nevarnost. To ročno delo je Kinga najbolj zanimalo. Premečkal ga je v rokah in si ga ogledal od vseh strani. Prvi mah je videl, da je moški jumper. Izdelan je bil iz dveh volnenih nitk razne barve. Še pletilka je tičala v njem. Kingu se je hotelo milo storiti. Mislil je, da plete dobra Američanka jumper za svojega ženina ali pa za brata na francoskem bojišču. Že je bii prepričan, da se je Mac Keen zmotil in da Američanka ni vohunka in hotel je oditi iz sobe — takrat se je pa iz jumperja izmuznil droben listič, ves popisan s tujimi besedami in številkami. ' Glej, glej, to je pa druga!« je pomislil King. »Torej je ta jumper ip sumljiv!« Sprva si je sicer dejal, da je moi..., našel kakšno zaljubljeno pismo a*i pa listič iz mladenkinega dnevnika. Končno si ga je pa vendar ogledal. Na lističu je bilo po nemško zapisano : »Transporti čet na zapadno bojišče: šest zank v desno, štiri narobe. — Na vzhodnem bojišču po železnici: sedem zank na desno, devet narob v< Vse polno označb je bilo na lističu, vse polno znakov in številk. Na ta prav prefrigani način je torej Ines Laringtonova natanko »poročala sovražniku tajnosti zavezniške vojske na zapadu in vzhodu. King je bil že marsikaj videl i" doživel. Toda takšnega poročevalner-. načina se ni bil nadejal. Premislil je položaj in polglasno zamrmral pred se: * »Dobiti jo moram čimprej v svoje roke!« * King je spadal med tiste ljudi, ki ne premišljajo dolgo, kaj ‘naj store. Z jumperjem in skrivnostnim lističem v roki se je obrnil proti vratom, da prikliče hotelske uslužbence in da aretira nevarno vohunko. Zakaj, zdaj m moglo biti več dvoma, da je lepa Miss Laringtonova v službi nemškega vohunskega urada. Toda King ni bil še napravil dveh korakov, ko je obstal kakor ukopan. Nekdo je zaloputnil vrata in neznana roka je bila od zunaj obrnila ključ. King je bil ujet! (Se nadaljuje.) Ali je Laivrence ».Najboljši Dr. OETKER-ja so preparati"! kdor jih pokusi, trdi vsaki. Laivreneea še niso bili poko/uti i, ko so že vstali glasovi in dvomi: Ali je bil to sploh Laivrence, ki se- je ponesrečil z motornim kolesom? Ali je bil on listi, ki je umrl s počeno lobanjo? Ali so res njega pokopali in ne koga drugega na njegovem mestu? Tudi pariški >Oeuvre< je med tisti-, mi, ki ne morejo prav verjeli, da i havireneea ne bi bilo več. Sumljivo se mu zdi zlasti to, da so ranjenega motociklista tako strogo stražili, tla živ krst ni mogel k njemu, še naj-bližnji sorodniki ne. Tudi to je čudno, da nihče ne more reči, da l>i bil z lastnimi očmi videl obraz moža, ki so ga takrat pokopali. Zaradi vseh teh okoliščin, nadaljuje pariški list, ni neverjetno, kar trde nekateri: da namreč Laivrence sploh ni mrtev in da so zadevo s katastrofo na motornem kolesu tit pogreb ,moža s počeno lobanjo‘ samo zato uprizorili, da bi pravi Laivrence mogel bolj neopaženo izginiti z Angleškega. Kam? Kdo bi vedel, kje na Vzhodu imajo ta trenutek Angleži največje interese... Morda v Abe-siniji,- morda v Afganu, kdo ve! Pri polkovniku Lamrenceu je vse mogoče, tudi tisto, kar se nam utegne zdeti neverjetno. A vendar... Težko je verjeti, da bi bili Angleži svojega lastnega kralja zapletli v to intrigo. Saj so vsi listi na svetu pisali, da je bil eden izmed prvih, ki je poslal La ivrenceovi rodbini s očalno brzojavko, bnš kralj Jurij V. Skrivnost je obdajala Laivreneea, ko je bil živ, skrivnost ga obdaja še mrtvega .. • Skrivnost vile Madeire Nadaljevanje s 1. strani so ravnale z moškimi kakor s sužnji. »Visoka vlada« je zaradi pomanjkanja moških proglasila mnogoženstvo. Vsak moški je dobil dodeljene kar tri device za žene. Težka stvar! Mornarjem je postalo neprijetno in nerodno s tolikimi ženami. S silo ne bi bili opravili ničesar, to so vedeli. Njihove vladarice so bile silno bojevite. Tedaj so si štirje mornarji v samoti in v urah prostosti izdolbli iz velikega debla zasilen čoln in neke noči so na skrivaj zapustili otok. Od ostalih sta dva umrla, dva sta kesneje takisto pobegnila in samo dva sta ostala na otoku Ball’s Piramid za pleme. Begunci so srečno prišli do avstralske obale in pripovedovali naseljencem o čudnem otoku In o njegovi legi. Sydneyski mestni očetje so sklenili rešiti te brodolomce z zapuščenega otoka in jih pripeljati v Avstralijo. Na ladji, ki so jo poslali ženskam na pomoč, je bila cela kopica takih, ki bi se bili radi za vsako ceno poročili. Prepričani so bili, da bodo med ženskami na BelPs Piramidi! našli, kar jim srce poželi. * Ko je ladja pristala ob BelPs Pi-ramidu in so Avstralci povedali republikankam, po kaj so prišli, so jih le-te prav neprijazno zavrnile. Mornarji in priseljenci so si skušali zlepa pridobiti njihova'srca,* toda vladanja željne Amazonke so jih napodile s kamenjem in gorjačami. Zato se je posadka ladje vrnila v pristanišče in odplula nazaj v Avstralijo. še današnji dan je ostal otok samostojen. Njegovi prebivalci, potomci bojevitih žensk, ki so se pred sto leti naselile na tem otoku, odštevajo vladi vsako leto primeren davek, zato pa uživajo popolno svobodo. Otočanski zakoni prepovedujejo Avstralcem naseljevanje v nekdanji ženski republiki. Domačini BalTs Piramida so premožni. Niti svetovna gospodarska i,.,:— j« //v 1 Stiskač Napisala Wilhelmine Baltinester »Veš, Avgusta, to mi v resnici ne gre v glavo, da moraš zme-f°m nekaj jesti ali pa piti!« Tako je dejal gospod Strampf svoji “el>i ženici, ko sta se peljala na nedeljski izlet. . V železniškem vozu so prodaji pijače in jedila. Kakor v bul letu! Gospa Avgusta je bila Pravkar rekla svojemu možu: »Oskar. turško bi pila!« »Mar nisi čitala, da tukajle nikogar ne silijo s pijačo in jedjo? Ne razumem te, Avgusta! Pred 'sem; kava ti škoduje! Razen tega sva se včeraj zmenila, da ne bova več toliko zapravljala na izletih, in bi seveda pričneš že kar v vlaku. Saj doma ob tej uri b*dS ne piješ turške!« »Prosim te, bodi vendar že tiho! Smešno si skop!« »Nisem skop; štedljiv pač, in tega tebi manjka. Kava ti škoduje. Zdravnik ti je tako povedal!« »Kaj ve ta bedak!« »Čemu ga pa potem kličeš; horda nič ne računi?« »Tako, zdaj mi še zdravnika ne Privoščiš. Ali naj mar poginem? »o je že od sile!« »Pravkar si trdila, da je zdravnik bedak!« »To je moja stvar!« Gospod Strampf je jezno pograbil časnik in pričel čitati. Zmerom je tako napravil konec zakonskim prepirom. Toda nekaj ga [e tokrat še ščegetalo v grlu. Moral je z besedo na dan! »Emi se je prejšnjo nedeljo peljala v jedilnem vozu. Imela je novo športno obleko. Pila je tursko. Vlak se je nenadoma sunkovito ustavil in polila si je vso kavo na krilo. No. zdaj pa premisli, ali ni to od vraga?« Gospa Avgusta se je vgriznila ' jezik in molčala ko riba. »Vprašal sem te, ali ni od vraga; mar ne slišiš?« »Veš kaj, dragi, ti in tvoje obnašanje — vse je tako smešno, da se mi že kar etudi. Prihodnjič si kar izmisli, da se je zaradi turške kave zgodila železniška nesreča!« Gospod Strampf se je naslonil nazaj in še pisnil ni. Gospa Avgusta je gledala skozi okno v daljavo in premišljevala: »Kako žalostno je moje življenje! Učila se nisem ničesar, vsaj nič poštenega — potem sem pa izbirala moža, dokler nisem našla tega izbirka! Ta svoj godrnjavi vis a-vis, ki mi še turške kave ne privošči!« Na glas je pa dejala: »Zakon je res težek križ!« Za časnikom se ni nič zgenilo: molk! »Ti me tako ,razvajaš*, da se mi kar čudno zdi!« Molk! »Da, da, možje govore samo takrat, kadar zatrjujejo svojo zvestobo, ali pa kadar jim žene preveč denarja porabijo!« Izza časnika: »Mar dvomiš o moji zvestobi?« : Misliš, da sem tako zelena, da ti verjamem?« »To je pa že od sile!« »Ni dedca na vsem svetu, ki bi bil zvest. Tako je že moja pokojna babica zmerom dejala!« : 0 tem tvoja babica pač ni imela pojma!« »Kaj? Pojma da ni imela? Bila je zelo pametna in povsod spoštovana gospa!« »Že mogoče! Toda moških vseeno ni poznala!« »Seveda, vse kar se tiče moje družine ti ni nič mar. To ti je že tako v krvi! Seveda, tvoji ljudje, ti so pametni, da je kaj!« »Pusti, prosim te, sorodstvo!« Že prav! Kadar govoriva o tvojih, jih zmerom zagovarjaš^ moje pa zmerjaš!« »Kdaj sem pa, vraga, zmerjal tvoje ljudi?« »Pravkar; mojo babico!« »Oprosti! Dejal sem samo, da ni poznala moških navad.« »Mdr mi daj!« »Saj nisem jaz pričel.« »Oskar, da veš, to je moj poslednji nedeljski izlet. S teboj namreč! Vsak bova šla na svojo pest. Morda si bova potlej spočila najine živce.« »Prav je tako!« »Ti si pa vljuden!« »Samo tebi sem pritrdil!« Dvojčki se po časopisnem oglasu poročili z dvojčkoma V Kansasu v Ameriki sta dali triletni I.uiza in Mode Cotts oglas v časnik, da bi vzeli za moža dvojčka, ki ne sineta ne »kad iti ne piti, vsak teden pa morata prinesti domov celo plačo. Dobili sta ')1 odgovorov iz vseh delov sveta, odločili sta se pa za dvojčka Reya in Roya Sibinga, mornarja iz Oneida v Kansasu. Na sliki vidimo oba srečna zakonska para. »Mika me, da bi kar izstopila na prihodnji postaji.« »Seveda! Denarja imava, da ga lahko kar skozi okno mečeva. Listek je vendar plačan do konca!« »Ti zmerom samo na denar misliš!« ' »Moram, saj zato ti ne! Služim ga jaz!« »Joj, moji živci: njih ti seveda ni mar?« »Vidiš, to je narobe: ti izdajaš denar z živci namestil s pametjo!« Prosim le. Oskar, nikar mi ne pridiguj! Ves teden te moram poslušati, vsaj v nedeljo mi daj mir!« »0, prosim! Pusti me, da v miru preberem Časnik!« »Lep izlet! Zato eva se odpeljala, da ti bereš in se zadiraš name.« »izvolite, milostljiva, rad vam dam pol časnika!« »Nočem in nočem. Nikar mi ga ne rini! Raztrgala ga bom na drobne kosce in ga vrgla skozi okno! Tvoja dolžnost bi bila, dolžnost po srcu, da me zabavaš!« : Za božjo voljo...« : Nikar ne govori tako glasno. Natakar hodi sem in tja in kar vleče na uho!« ♦ Natakar- hodi sem in tja. Nosi in prinaša. In prav takrat, ko je gospa Avgusta mirila« svojega moža; je nesel na pladnju skodelico turške. Škilil je k obema, nenadoma se je spotaknil' in... Po obleki gospe Avguste se je pocedila črhorjava tekočina; po novi obleki gospe Avguste .. . Natakar se je na dolgo in široko opravičeval. Gospa Avgusta mu je prizanašajočo in prijazno odkimala. Nato se je 'obrnila k možu in mu s sikajočim prizvokom zabrusila: : Tako. moj dragec! Zdaj bo romala obleka v čistilnico! Ta turška, ki mi je nisi privoščil, te bo stala hudo dosti!- (B-V*) Življenje in kariera Jana Kiepure (Gl. š t e v. 20 i n 21.) V Varšavi so Kiepuri ponudili taajhno vlogo v narodni operi »Hal-ka«. Bil je sicer razočaran, ker je njegova vloga obsezala komaj petnajst besed, vendar je pa hkratu s trepetajočim srcem pričakoval ure, ko še bo lahko pokazal in zapel v gledališču zbranemu občinstvu. Kiepura je tistih borih petnajst besed zapel kar večkrat za povrstjo; celo arijo je napravil iz njih. Kapelnik se je križal. Komaj je zastor padel, je pritekel blagajnik h Kiepuri in mu stisnil deset zlotov v desnico. Obsodili so ga, da je popolnoma nemuzikalen in da ne zmore niti majhne vloge. Nesreča po navadi nikoli ne pride sama. Janov oče je izvedel, kako klavrno se je sin obnesel pri krstni predstavi. Sveta jeza ga je obšla in nadrl je sina: »Če misliš ostati pošten človek, postani pravnik, drugače pa pojdi kar v cirkus!« Svojo izjavo je podkrepil z dvema gorkima zaušnicama. Od tistih dob je bil Jan Kiepura ■ prepuščen samemu sebi. Brzezinsky ga je naučil nešteto opernih vlog, vendar ni bilo v vsej Poljski gledališča, ki bi kar meni nič tebi nič angažiralo izvrženega študenta. Pogosto je Živel revež ob samem čaju in kruhu. Z vso vnemo se je pričel mladi Umetnik potegovati za službo pri lvovskem gledališču. Ravnatelj mu je zaupal, zakaj Kiepurov glas in nastop sta mu bila všeč. Kiepura je bil neizmerno vesel, da bo prejemal vsaj skromno plačo, saj mu je bilo glavno, da bo smel peti, javno peti, kakor je bil sanjal vsa leta. Bil je prepričan, da bo zmagal, samo če mu bo ravnatelj določil takšno vlogo, da se bo mogel izživeti v njej. Na potu v Lvov mu je bilo malo Čudno pri srcu. Nehote je mislil_ na tisti usodni večer v Varšavi, ko je s svojo petnajstbesedno vlogo tako klavrno propadel. V oddelku tretjega razreda mu je sedel nasproti neki star dobrodušen gospod in čital časnik. Janu ga še mar ni bilo, zakaj ves je bil prežet melodij iz opere »Faust«. Tako zelo se je zamislil v dejanje, da je pričel kar z gestami spremljati svoja notranja doživetja. Z usti je napol slišno mrmral čudne in nerazumljive besede. Nenadoma se je pa streznil, kajti stari gospod ga je bil prijel za roko. Prijazno in zaskrbljeno mu je pogledal v oči in ga vprašal, ali mu ni nemara slabo. Kiepura je na kratko odkimal in se spet zamislil v svojo vlogo. Ljubezenski prizor drugega dejanja z Marjetico ga je tako silno prevzel, da mu je vsa kri šinila v glavo. V grlu ga je tiščal trikratni vzklik: »Ljubim te ...« Takrat je bilo staremu gospodu že preveč. »Tak povejte vendar, kaj vam je k ga je neprijazno nahrulil. Kiepura ga pa še za mar ni imel. Premišljeval je dalje. V tretjem dejanju še Faust in Valentin skušata v dvoboju. Jan je kar na lepem zavpil ko zverina, potegnil meč (ki ga seveda ni imel) in krilil z roko kakor obseden po oddelku železniškega voza. Stari gospod je ves bled in odprtih ust držal za kljuko na vratih, in komaj se je vlak na prihodnji postaji ustavil, je izginil iz voza. Od tiste ure dalje je bil Kiepura ves čas do Lvova sam v oddelku. Prepeval je na ves glas in doživljal svojo vlogo. Poljskem menda še noben umetnik ni. Uprava gledališča si ni .mogla kaj, da ne bi angažirala mladega umetnika, ko ga je pa občinstvo hotelo za vsako ceno videti. Z gostovanjem v Varšavi je Kiepura sklenil prvo dobo svojega umetniškega delovanja. Jan Kiepura je postal čez noč najslavnejši poljski tenorist. Pred poldrugim letom je še kot novinec nastopil na varšavskem odru za deset zlotov, zdaj je pa prejemal za tri večere kar tri in trideset tisoč zlotov. Stari blagajnik, ki mu je prinesel ta veliki znesek, mu je prijazno in dobrodušno stisnil roko: »Saj se še spomniš, Jan, ko sem ti prvič prinesel deset zlotov napitnine?« Slava, ki je je bil deležen med domačini, Kiepure ni popolnoma zadovoljila. Zmerom in zmerom ga je nekaj gnalo na Dunaj. Na Dunaj v staro mesto godbe in petja. Vedel je, predobro je vedel, da so Dunajčani čela svojo kariero kot plesalka in pevka. Vsebina lilma ie posneta po neki dogodivščini < odvojne-ga Dunaja. Rain-on Novarro je mlad poročnik lovskega polka. Zaljubi se v neznano dekletce iz Pratra. Evclynina vloga je taka, da mora peti in plesati. Zdaj bomo vsaj lahko presodili, kaj zmore v filmu. 'JVSV* Pozna k- »Nocoj sem bil na svetbi, kjer smo jedli s samim srebrnim jedilnim orodjem.« »Pokaži!« C, ti bacili j Napisal Evgen Hellai Nekoč je živel mlad mož, ki so ga že kot otroka cepili proti kozam. Resneje zoper davico. Deček je rasel. Z njim je rasla znanost. Znanost o bacilih. Zaskrbljeni starši so dali fantku cepiti še marsikaj. Najprej zoper jetiko, potem pa še zoper raka. Mladenič je bil zdrav in zadovoljen. V tistih časih je našel neki angleški zdravnik bacil pijanstva. Mladenič je zelo pazil na svoje zdravje; zato se je odpeljal k izvedencu in 'ono r pijanstvo. Takrat je a, če'bi se dal cepiti zoper kugo, kolero, tifus, ošpice, glavobol z«a-go, zobobol, vnetje slepiča . . Potem je tudi slišal, da cepijo že zoper premočno utripanje srca. bolečine v ušesih, nahod, det lost, bronhialni katar, jetiko v . .-lu, kurja očesa, trdo kožo in gnojenje. Zoper vse to se ;e dal mladi mož cepiti. Toda zdravniška \ .... .*e počiva. Učenjaki so spet našli nove bacile, in ker je mladi mož budno bdel nad svojim zdravjem, »e je sproti zanimal za vsa nova dognanja. Tako se je zgodilo, da Ramon Novarro je živel v deških ■'<> ga cepili še zoper prehlad hri-lelih v Durangu v Mehiki. Njegov |>o, piotm, levmahzem, živčnost, oče mu je nekoč za božič daroval slabokrvnost, porodne krče lutkovno gledališče, ki je postalo l :lklal, lnu I® zdei<)’ d? L malemu Ramonu najljubša igrača, j cepljen ze zoper vse bolezni. ki Mali je s tako vnemo premikal lutke in si izmišljeval tako ljubke igro, da so mu že takrat prerokovali sijajno gledališko kariero. — Več znaš, več veljaš, pravi pregovor. In res je tako. Ramon igra starokopitni, gledališki x-avnatelji in ! zdaj z Evelino Layevo v filmu občinstvo. Bal se je spet znova Prl" j > Mlada noč«. V tem filmu je Eve mm četi z neznatnimi vlogami. lina lastnica lutkovnega gledališča Ravnatelj Schalk, pri katerem se v' 7fimaj^|:'laj-nosti varieteja«, • Nikoli več nobene ženske« in :> Angel iz pekla«. V teh treh filmih se je pokazal McLaglen v najboljši luči. Poudaril je bolj kakor kdaj prej svoj vsestranski igralski talent in dokazal, da je odličen komik. arejo ta ubogi človeški rod. Toda motil se je! Nihče ga ni še cepil zoper omedlevico, zastrupljenje in zoper kopico drugih bolezni. Šel je in se dal cepiti š« '/nn<-r vse te bolezni. Ves je bil že preboden z ui^ eijskimi iglami in nožki. Vsa t mogoča in nemogoča cepiva so h koncu načela mladeničeve možgane. Zdravniki so ugotovili, da se mu mehčajo Na srečo, je prav tisle dni našel neki škotski zdravnik bacil, ki je kriv mehčanja možganov. Mladeniča so cepili in mu rešili dragoceno življenje. Ko je zdrav in močan zapuščal zdravilišče, se je oddehnil na cesti in presrečen vzkliknil; »Zdaj se mi pa ni hvala Bogu ničesar več bati! V tistem trenutku je padla zidarju s strehe opeka in priletela. mladeniču prav na glavo. Mladenič je bil pri priči rešen vseh posvetnih muk in težav. Umrl je. -Nihče ga ni bil cepil zoper opeko... Ludovik XIV. iu pevec Neki pevec, ki je zelo lepo pel, še več si je pa domišljal ua svojo umetnost, je doživel čast, da so ga predstavili francoskemu kralju Ludoviku XIV. Kralj je opazil, da ima zelo zanikrne nogavice. Vprašal ga je prijazno, ali je on tisti pevec, ki so mo o njem že toliko lepega pripovedovali. »Ne vem, Veličanstvo,« je samozavestno odgovoril tenorist. »Vem le to, da imam tak glas, da lahko z njim vse napravim, kar te hočem.« »Če je to res,« je odvrnil kralj, »bi vam pa svetovni, da napravite z njim par nogavic, ker ste jih zelo potrebni.« Dobra roba se hvali sama, zatoDr. OETKER-jU ni potrebna reklama1 je je 16. nadaljevanje »O neznanem junaku, ki spi iamJe [iod spomenikom, in nehote sem se spomnil svojih padlih tovarišev iz Bele armade, ki jim nihče ne ve grobov,« je rekel z zamolklim glasom. Deklica se je zasmejala, da skrije ganotje, ki so jo te besede navdale z njim. Dajta no, ali s takimi mislimi čakate damo?« se je pošalila. 185 »Oprostite!« je vzkliknil, očitaje , si sam pri sebi, da je res kršil srcu’ pravila o spodobnem vedenju. Nisem pozabil na vas, gospodična! Čakal sem vas s te strani... Saj res, od kod ste pa prav za prav prišli? :* ;-Od ondod.« In pokazala je na Tivolsko cesto. Jaz sem pa gledal po Vaclavov« m trgu.« Mislila sem si,« si je dejala na tihem, zadovoljna, da ga je speljala na led. »Kako bova šla v Židanice? vprašala na glas. »Peš?« »Ali naj pokličem taksi?« predlagal. >Ne, voza ne maram.« Mislila je na to, da se vendar ne spodobi, da bi šofer sedel zraven nje. Ker jo je že sama misel na takšno domačnost odbijala, nista prišla ne avto ne kočija v poštev. »Tramvaj k je odločila. Stopite naprej, jaz bom že šla za vami.; >Ali mi ne bi dovolili, da vam pomagam Čez cesto? Precej prometno je ob tej uri. Saj nisem otrok, da bi me morali držati za roko! Sama znam iti!... Stopite naprej!' Njen glas je bil tako oblasten, da ni pripuščal ugovora. Mladi mož i" zavil proti postajališču, ne me-n “ se za to, ali gre ona za njim a "a . ram vaj je bil nabito poln, tako da še sedeža nista dobila, (ineča ju je čisto stisnila. Čeprav se je Suzana prizadevala, da ne bi gledala mlademu možu iz obličja v obličje, so jo ljudje vendarle pritisnili k njemu; čutila je na čelu njegov topli dih. Tolikšna bližina mladega H tisa io je silno zmedla. Čutila je. kako ji kri burrveje polje po žilah in kako vsa medli ob Rusovem dotiku. Kadarkoli je pogledala kvišku, so bile Jeanove oči vprte vanjo, in kadarkoli sta se njuna pogleda srečala, je začutila p« vsem životu presladek drget, da so ji zatrepetala kolena in jo je minila v sa volja ... Ko sta v Židenicah izstopila, je Suzani gorel obraz, Husov je bil pa bledejši kakor po navadi. Toda sveži zrak jo je hitro spravil k zavesti, Hvala Bogu, da se ne vozim dostikrat v tramvaju; tako slab zrak je notri! Da, dosti ljudi se vozi z električno; poceni je pač!, Uf, kakšna vročina je bila! Ae zdaj sem vsa rdeča! Jean jo je pogledal; v njegovih očeh je še zmerom gorel oni čudni ogenj, ki jo je v tramvaju tako zmedel. Kako se vam poda rdečica! Še mnogo zaljši ste! Polivala ji je dobro dela, loda izrekel jo je Jeau, zato bi bila dala ne vem kaj, da bi spravila pregalantnega šoferja v meje, ki mu gredo. Zdaj ko je stala na ulici, se ji je polagoma vrnila vsa oblast n id samo seboj; edino čuvstvo, ki je imelo takrat prostora v je bila nejevolja, da se je tako prepustila ugodju v tramvaju. Srdila se je na samo sebe, da se je mogla tako izpo-zabiti nasproti človeku, ki ni drugega kakor navaden uslužbenec. Kar streslo jo je, če je mislila na to. In potem ji je prišlo na um: ali se ni tudi Jean preveč izpozabit? Ali se je ni mar doteknil z roko? Ali je ni še bolj stisnil k sebi, ko se je tramvaj sunkovito ustavil? In ali se je ni ves čas drznil tako čudno gledati? Le odkod je vzel to predrznost, ko je bil drugače vendar tako korekten in spodoben? Na vse lo je mislila, ko je nemo stopala zraven Jeana. Tudi on je molčal. Prišla sta do križišča, kjer je bil promet posebno živahen. Za pešce bi bilo tam nevarno iti čez cesto. Ne da bi bil pomislil, z ‘docela prirodno kretnjo dobro vzgojenega moža, je Jean prijel Suzano pod roko in jo peljal med avtomobili čez cesto. Suzana se ni upirala; toda komaj je stopila na drugi strani ceste na pločnik, je trdo odrinila njegovo roko. Ta vidni izraz njegove zaščite se ji ie zdel kar pre-domač. Le kako se predrzne kaj takega sredi ceste, vpričo ljudi? Ali je še daleč do vašega notarja?.: je mrzlo vprašala. Ne ravno preveč... kakih pet minut še.. Hvala Bogu! Nič me ne mika, da bi še dolgo takole hodila z vami kakor na promenadi. Okrutna beseda je bila izgovorjena. Kar odleglo ji je. Jean se je ustavil, odrevenel, kakor bi ga bil zadet leden curek vede. Čepi,a v ga ni gledala, je čutila, kako jo je premeril z očmi. A premagal se je; vzravnal se je in pokazal s prstom na drugi konec ceste. Izvolite iti naprej, gospodična, ie rekel z ledenim glasom. Ko boste tam, vam boni povedal^ kod morate iti. Kakih petdeset metrov od prvega križišča še.: Zmignila je z rameni. Bila je nezadovoljna sama s seboj. Kako smešno občutljivi ste, je rekla. Rekla sem vam bila, da pojdem z vami k notarju, zato poj-deva skupaj. Nočem pa pohajkovati v vaši družbi po toli obljudenih ulicah. Oprostite, gospodična: te poti ne opravljam v svojo zabavo, prav tako kakor nisem pred nekaj me- Pri notarju sta hitro opravila. Jean je predstavil Suzano za darovalčevo tajnico. Dejal je, da darovalec ne mara povedati svojega imena, zato je njega poslal k notarju; tajnica naj bi pa po njegovi želji prisostvovala podpisu pogodbe, da ne bi notar prezrl katere bistvene določbe. Hladna vljudnost, ki jo je kazal užaljeni Rus do dozdevne tajnice, in njena nekam ohola zapetost sta Rusove besede v notarjevih očeh le še podkrepili; bil je prepričan, da mu je Jean povedal golo resnico. Pol ure nato sta bila že opravila. »Vesel sem, da je ta zadeva vendar že v kraju,, je rekel mladi mož. »Naj se zdaj zgodi karkoli, zastran tega Johana Barkerja smete biti popolnoma brez skrbi, ko mene več ne bo. :; Suzano je že ob sami omembi, da bi jo šofer utegnil zapustiti, prevzela čudna otožnost. Ali mi mislite tako kmalu dati slovo? je vprašala s stisnjenim glasom. Vsak dan se moj odhod približuje,« je odgovoril, sanjavo upirajoč oči v daljavo. Tako ni mogel videti, da je pri teh besedah neznana žalost zmračila njen lepi obraz. -Saj sem bil tako že predolgo pri vas: je grenko dodal. Že zdavnaj bi bil moral bežati od vas, če naj si ohranim svoj notranji mir.c Te krute besede so mu skoraj proti volji ušle iz stisnjenih ustnic, Deklici je bilo, kakor da bi bil zazijal prepad pred njenimi nogami. Jeanovo priznanje jo je bolj zmedlo kakor presenetilo. Nadaljujte! Vaše besede mi krajšajo čas se je hotela po sili norčevati. Toda glas ji je zvenel tako hripavo, da ji je tisti tnali postalo.žal, zakaj ni rajši molčala. V/.lic nemiru, ki je drgetal v njenih udih. je čutila v srcu čudno .slast; želela si je, da bi ji še dalje govoril. Instinktivno je slutila, da Zanimivosti z vsega sveta (»lavni dobitek je spravil mož s krinko. V Pariz je ondan prišel neki moški s krinko na obrazu in zahteval od. blagajnika državne razredne loterije, da mu izplača glavni dobitek. Blagajnik je prvi mah mislil, da gre za kakšnega hudodelca, toda kaj kmalu je ^ srečni dobitnik pojasnil zadevo. Izja-seci zaradi svojega užitka hodil po! vii ie. da ga je strah sorodnikov, ki hi Otokarjevi ulici. • I !^a utegnili spoznati in obrati za kak- Rusov ostri odgovor je zadel Suzano v živo. Ni vedela, kaj naj reče. Nekoč se ni upal tako z menoj govoriti,« je grenko premišljala. •Sama sem si kriva; preveč domača sem bila z njim, zdaj pa misli, da mu je vse dovoljeno... Mahoma jo je obšla slaba volja; jezilo jo je, da ji je pokvaril ves popoldan s svojo smešno občutljivostjo, |>opoldan, ki si ga je obe-njeneni tala tako lepega. šen tisočak. Kdor ie malokrven, bled in sploh slabega zdravja, naj rabi najnovejšo zdravilno specialiteto, ki se imenuje sFERRO DOVIM . Zanesljivo sredstvo in zelo dobro zdravilo s kininom za vse tiste, ki prebivajo v nezdravih (močvirnih) krajih, kjer trpi staro in mlado zaradi malarije in drugih nalezljivih l>o-lezui. »FERRODOVIM« daje izreden apetit (voljo do jedi) in zelo hitro osveži vsakogar, komur je katera bolezen načela zdravje. Za dober uspeh zadoščajo dve do tri steklenice. »FERRODOVIM« BOGDANOVIČA pošilja po pošti Mr. Ph. A. Mrkušič, lastnik lekarne Bogdanovič v Mostaru. Cena steklenici Din 40'—, tri steklenice Din 110-— franko poštnina. Oglas reg. pod S Or. 0082.32 Orjaški otrok. V ruski vasi Brilo-J tisovem živi desetleten deček, ki tehta 8K kil in je poldrugi meter visok. Ta čudežni otrok rase z neverjetno naglico. Lansko leto se je zredil za 24 kit, močan je pa ko hrust. * Srefni najemniki. Na Angleškem in Irskem'so po voini zgradili toliko tliš, da stanuje v njih dva in pol milijona družin. Skoraj nikjer na Arnile-škem ni več pustih delavskih kolonij. Letos nameravajo Angleži sezidati 300 tisoč novih stanovanj. Cena jim je razmeroma zelo nizka. * Kmet je postal milijonar. V okolici Ptoestija na Komunskem je neki kmet našel na svojem zemljišču bogate petrolejske vrelce. Pričel je takoj črpati lo dragoceno zemeljsko olje in si tako kaj kmalu nabral več milijonov. S prav posebno odpornostjo se je branil vsiljivih posredovalcev, ki so hoteli ku- piti njegovo posestvo za neko petrolejsko družbo. Kmet je ostal ]>oleg vsega bogastva preprost in kmetiški. * Žaba, ki napada ljudi. Taka žaba ži- vi v Južni Ameriki. Brez vzroka napada ljudi, jih ogrize In odskaklja tako hitro proč, da jo je skoraj ne- mogoče ujeti. Njen ugriz je dokaj nevaren. * Najmanjši kinematograf. V ameriški državi Ohiu je tako majhen kino, da je v njem komaj za trideset ljud; prostora. Vodstvo pobira vstopnino šele po predstavi, in samo od tistih, ki jim je film ugajal. i hoče mladi Rus Se nekaj povedati, trde očitke ali pa novo priznanje, sama ni vedela. A čeprav bi bila tako rada slišala te besede, jo je drevenita srdita volja, da se pokaže nebrižna nasproti vsemu, kar bi ji imel povedati. Toda Jean jo je razočaral: molčal je. Žal mil je bilo že tega edinega priznanja, ki mu je bilo ušlo zoper njegovo voljo; zato se je krčevito premagoval, da ne bi zinil nobene besedice več. Zakaj le predobro je čutil, da bi bilo nevarno še kaj reči: sleherna beseda bi že tako dovolj nenormalno razmerje med njima še bolj opredelila ali pa prenaglila dogodke. Tega se je pa mladi Rus bal. Šele po daljšem molku, ko je videl, da lahko izpremeni smer pogovora, ne da bi zmotil tok njenih misli, je povzel s tistim korektnim glasom, ki je Suzano vselej zadel kakor vbodljaj z iglo: Kam ste zdaj namenjeni, gospodična?. '»Na vem! Kamorkoli! In sicer sama. Pogledal jo je skrivaj od strani. In tedaj jo je videl tako bledo in odrevenelo, da se je njegov ponos listi mah stopil kakor kepa snega v pomladnem solncu. Sklonil se je k njej in jo tiho zaprosil: Ali bi mi dovolili, da vas Izvabim na čašo čaja v bližnjo rusko čajarno? Tja ne zahaja nihče kakor samo moji rojaki študentje. Mirno je tam in od rok; ni se vam bati, da bi srečali katerega znanca.« Ne! je srdito odklonila, še preden je utegnila premisliti; uživala je, da ga je mogla ponižati s svojo zavrnitvijo. Pokličite taksi iu dajte šoferju moj naslov. Domov grem.c »Kakor izvolite.;; Dve minuti nato ji je odprl vratca avtomobila iu ji popravil sedež. Pridite jutri zjutraj kakor po navadi.:' Jean še je sklonil nad njeno drobno ročico, ki jo je držal v svoji roki. Ker je bila v rokavicah, jo je zavihal in pritisnil na rokavični izrezek, tja kjer se je videla njena rožnata polt, spoštljiv poljub. Suzana je prebledela ob dotiku teh vročih ustnic. Ne vedoč, kaj počne, je skrčila prste okoli njegove roke, kakor bi se bala, da ji jo bo odtegnil. Kje je ona ruska čajarna?« je vprašala hripavo in glas ji je drhtel od razburjenosti. Ne daleč od tod — par korakov od univerze.« Prav, sprejmem vaše vabilo. Pojdiva.« Hvala!: je samo odgovoril in ji stisnil roko. Velel je šoferju, kam naj pelje, potem je pa obstal. Čakal je, da ga Suzana povabi k sebi v voz. Ker se pa deklica ni zgeniia, se je mahoma odločil in vstopil. Toda izbral si ni sedeža zraven nje, temveč je spustil sklopili sedež in sedel tako, da je bil mladi milijonarki poševno nasproti. Suzana se mu je na tihem zahvalila za tolikšno obzirnost. »Kako spretno se zna ogniti sleherni težavi — če le hoče!« je hvaležno pomislila. Če bi hotela biti pravična bi bila morala priznati, da se zna mladi Rus zmerom korektno izmotati iz vsake neprilike. Vseh teh šest mesecev, kar je bil pri njej v službi, um ni mogla niti enkrat očitati niti najnedolžnejšega prestopka, ne najmanjše prekršitve pravil o družabni spodobnosti. Toda ona ni premislila tega. Vedela je samo to, da je on vzrok, da se mora tolikokrat baviti s svojim ponosom; da utegne biti vsaj malo krivde tudi pri njej, ji še na um ni prišlo. »Tako občutljiv je in tako ponosen,« si je pogosto rekla na tihem, »da mu moram zmerom znova kaj popustiti.« XXIII Čajarna, ki sta se ustavila pred njo, je bila res majhna. Preden si prišel vanjo, si moral skozi kuhinjo, ki je gledala na cesto. I* kuhinje si pa prišel v dve še precej veliki sobi za goste. Ob tisti uri sta bili skoraj prazni. Jean je pojasnil Suzani, da se opoldne in zvečer ta čajarna izpremeni v restoran; v njem dobe ruski gostje svoje narodne jedi, ki jih v drugih gostilnah tako zelo pogrešajo. V prvem in drugem nadstropju so bile še druge sobe in majhni kabineti; tam so se shajale manjše družbe, ki niso marale prevelike bučnosti. Suzana se je radovedno razgledovala naokoli. Vse se ji je zdelo novo in zanimivo, saj ni bila še nikoli v nobenem ruskem lokalu. S čajem je bila zadovoljna; miza je bila snažno pogrnjena in okrašena s cvetlicami. Po stenah so visele tkane preproge, posejane z zlatom in srebrom, s stropa so pa visele velike steklene krogle ® električnimi žarnicami. Mladi mož ji je popisal maloštevilne goste, ki so sedeli v pivnici. »Onile je kozak iz Urala; po njegovi zagorelosti ga boste spozua-li... Dami v njegovi družbi s težkimi plavimi kitami sta pravi Rusinji... Za onole mizo sede Kav-kazci, v onem kotli pa pristni cigani. Vidite, kako mišičasta telesa imajo in pravilno oblikovane obraze s skrivnostno žarečimi črnimi očmi?...« Hotel ji je popisati še druge, toda ona mu je skočila v besedo; . H kateremu plemenu pa prav za prav vi spadate, Jean?« Jaz? čistokrven Rus sem.« In kje ste živeli na Ruskem?« Ko sta bila moja roditelja še v Petrogradu, smo stanovali v Zna-menski ulici,* po očetovi smrti se je pa moja mati preselila na deželo.« - Kaj je bil vaš oče?-; »Častnik.« »A vi?« Ko se je začela vojna, sem bil v paževski šoli.« »To se pravi, dijak?« »Da. če hočete.« Zasmejala se je. Kaj naj to bo: ,Če hočete*? Vselej kadar govorite o sebi, ste tako redkobesedni, da moram polovico ugeniti. Tako sem prisiljena domnevati, da je paževska šola gimnazija ali kaj.« Zdaj se je Jean nasmehnil. »Ne, to je bila vojaška šola.« »To se pravi, da bi bili tudi vi postali častnik, če ne bi bila revo lucija strmoglavila monarhije?« »Najbrže.« »A kaj ste počeli zadnjih dvanajst let?« »šel sem z belo armado najprej z generalom Kortulovim, potem pa z VVranglom. Po razsulu sem se zatekel v Prago in tu živini že šest let.« Ves čas kol šofer?« »Šofer?!« Ponosuo se je vzravnal. Hotel je že vzklikniti: »Ali imam res zunanjost poklicnega šoferja?« Toda premislil se je. Na um so mu prišli nešteti znanci, prav tako dobro odgojeni, prav tako visokega rodu, ki morajo danes šofirati taksije v Pragi, Parizu, ua Dunaju in v Berlinu, če hočejo zaslužiti vsaj za skorjico kruha. Videl je, da ga Suzana napeto opazuje, da bi mu brala misli z obraza. Pobesil je glavo, nato je pa tiše povzel: »Ne; rešil sem si nekaj draguljev in tako sem se prve čase pretolkel skozi življenje. Potem me je dober prijatelj iz bele armade poklical v ueko podjetje, kjer je za ravnatelja. Zadnja leta sem se pa dosti učil... Takrat je prišel vaš oče in me vprašal, ali ne bi šel k vam za šoferja... In zdaj čakam, da dobim primernejšo službo, ki mi jo je obljubil neki prijatelj na Angleškem.« »Na Angleškem?« je osupnila Suzana in trepalnice so ji trznile. »Da... v okolici Londona.« * Aristokratski del nekdanje ruske prestolnice. Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas* prodrl je v najmanjšo gorsko vas! Kaj mora vedeti novodobna ženska Preizkušena sredstva za nego lepote Nešteto sredstev, starih in preizkušenih, poznamo, vendar jih v našem modernem času več ne uporabl jamo, ker niso bog ve kako »sodobna«, ker ne nosijo zvočnih imen in niso zgnetena v slikovito pobarvane tube in škatlice. Sredstva, ki jih bomo našteli tukaj, so poceni in njihova uporaba ni nič težka. Telesne vaje so seveda prvi pogoj za dosego popolne telesne lepote. O tem vprašanju smo že marsikaj napisali in nameravamo o priliki še več. Danes mislimo naše čitateljice seznaniti z raznimi sredstvi, ki podele obrazu svežost in lepoto. * Vsako jutro namočimo platneno cunjico v mlačen čaj in jo položimo za nekaj trenutkov na oči. (Ni potrebno da je to prav ka-miljčni čaj, lahko je tudi prestan i'uski ali kakšen drugi rastlinski čaj.) Kadar smo zvečer trudni in moramo v kavarno ali na obisk, je dobro, da položimo na oči bo-raksove obkladke ali pa krpe, namočene v rožnati vodi. Vsak večer pred spanjem si namažimo trepalnice in obrvi s čistim ricinovim oljem. To sredstvo krepi rast in daje trepalnicam in obrvim, hkratu pa vsemu očesu, nenavaden sijaj. Kadar si umivamo glavo, in to moramo storiti najmanj vsak mesec, natremo lasišče z mlačnim oljčnim oljem. Mlačno olje prodre globoko v kožo, hrani laskovice in poživlja krvni obtok. Vsak d a n moramo lase trdo krtačiti v smeri pričeske. Krtačiti moramo hitro in ritmično. Zjutraj se ni dobro okopati v topli vodi, če nimamo po kopanju časa za počitek, kajti jutranja kopel oslabi telo. Kopanje zvečer osveži in okrepča. Zjutraj se je treba okopati in umiti v mrzli vodi. Kdor ima zelo občutljivo kožo, naj se naprej umije v mlačni, potem si pa temeljito izplak n e obraz v hladni vodi. * Tudi v kuhinji najdemo sredstva za polepšan je: Kdor nima dovolj časa za lepotičenje, a hoče biti kljub temu lep in svež, naj zmeša jajce s sokom ene limone, naj prilije malo olja in nekoliko kapljic mleka. S to mešanico naj si namaže obraz in vrat. Čez deset minut naj izpere strjeno plast tega mazila in si temeljito osveži kožo še z mrzlo vodo. Jajčna maska napravi kožo odporno, limona ji daje belino, a olje jo hrani in jo napravi gladko iu nežno. Kako strežeš bolniku (Fi) Vsakdo, kdor streže bolnikom, naj si zapomni, da je njegova naloga negovanje in izvrševanje zdravnikovih zapovedi, ne pa svojevoljno poseganje v način zdravljenja. Bolnik mora imeti pred vsem mir in red, mora biti zmerom čisto oblečen, njegova postelja anora biti snažna in vse okrog njiega prijazno. Strežnica mora 'biti vedra in vesela, ljubezniva in i dobrosrčna, vendar resna in natančna, o pravem času tudi ener-jgična. Časih mora celo bolnika »nahruliti, vendar ne sme biti ni-ikdar sirova. Bolnika ne sme nikoli nadlegovati z vpraševanjem. Govori |naj zmerom samo to, kar je po-! f rebno. Pomenkov maj ne pričenja in naj na bolnikova vprašanja skopo odgovarja. Nikoli naj ue pripoveduje o svojih družinskih razmerah, nikoli o drugih 'bolnikih in boleznih, še manj pa o operacijah in smrtnih primerih. Na splošno naj nikoli ne govori o stvareh, ki bi utegnile bolnika razburiti. Strežnica ne sme dišati ne po cigaretah ne po kuhinji ne po potu ne po dišečem milu, še manj pa po kakšnem vsiljivem parfumu. Bolnik je za vsak vonj zelo občutljiv. Nikoli naj ne odgovarja na vprašanja, ki jih zadaja zdravnik bolniku; saj zna bolnik sam točneje povedati, kako in kaj je. Bolničarka mora biti zmerom čedno oblečena, mora imeti lepo počesane lase, čiste roke in nohte zmerom očiščene. Predpasnike ali halje naj menja vselej, kadar so le malo umazani, ne pa samo ob sobotah. Bolniku ne sme nikoli m e d obedom pripovedovati, kaj mu namerava pripraviti za večerjo. Kadar govori z bolnikom, mu ne sme nikdar tako blizu, da bi čutil njeno sapo, ker je to zvečine neprijetno. Na posteljo ne sme nikoli sesti, pač si pa naj postavi stol blizu, vendar ne preblizu bolnikove postelje, tako da ga lahko vsega obdrži v očeh in se z njim pomenkuje. Bolničarka naj govori dovolj g 1 a s n o, da se bolnik ne zmuči s prisluškovanjem. Kadar govori z bolnikom, naj se nikoli ne oprijemlje posteljnih stranic, in tega naj tudi ne dovoljuje obiskovalcem. Bolnik čuti vsak še tako lahen tresljaj in se zaradi tega lahko razdraži i;i vznemiri. Okrog bolnikove postelje mora zmerno hoditi, da ne razgiblje preveč zraka z naglimi kretnjami. Posteljo naj čisti rahlo, da ne stresa bolnika. Vrat od sobe in omar naj n e odpira naglo in s treskom; to je neotesano. Bolničarka naj hodi p o t i h e m, vendar naj se ne plazi. Obuje naj mehke čevlje, ki ue škripajo in ne klopočejo. Obiskovalcem naj ne dovoljuje, da utrujajo bolnika s predolgimi obiski. Pri nevarno bolnih je najbolje, če bolničarka obiskovalcu sploh ne ponudi stola. Potlej vsaj dolgo ne ostane. Kadar pridejo k bolniku sorodniki in dobri prijatelji, naj odide bolničarka z opravičbo iz sobe; tudi kadar je zdravnik končal svoj pregled in se z bol-kom še prijateljski pogovarja, naj zapusti sobo. Vsakemu bolniku je treba meriti ob določenih urah vročino. Če tudi zdravnik tega ne predpiše, mu jo je treba meriti vsaj zjutraj in popoldne med četrto in peto uro. Seveda je treba vsakokratno temperaturo zapisovati. Bolnik naj stisne toplomer pod levo pazduho, s prosto roko naj pa pritiska levo k telesu, tako da je toplomer prav tesno pritisnjen ob telo. Kadar bolnik zaspi, naj odide bolničarka po tihem iz sobe. Bolnik naj pa ima pri posteljni omarici zvonček, da lahko pozvoni strežnici, ne da bi se moral napenjati s klicanjem. P r a § k e, ki jih pripravi bolniku, naj vsuje bolničarka v vodo zmerom ob postelji, prav tako naj kane predpisano količino kapljic zdravila pred njim v vodo ali v mleko, to pa zato, da bolnik vidi kako mu bolničarka pripravlja zdravila. Sicer utegne postati nezaupljiv in živčen. GROF MONTE - CRISTO Roman Napisal Aleksander Dumas Nasveti za gospodinje Sočivje takole ohranimo sveže: solato položimo glavo ob glavi s koreninicami navzgor, počez pa položimo mokro cunjo; cvetačo zavijemo v pergamentni papir, ki ga obložimo še z zelenimi, cvetačnimi listi; sparjeno zelenjavo za juho namakamo nekaj minut v malo slani vodi, potem jo pa pustimo, da se odcedi; prav tako napravimo s paradižniki; sveže kumarice očistimo v vodi z mehko ščetko, nato jih pa pazljivo namažemo z beljakom. Tako konzervirane kumarice obesimo na vrvce, da ostanejo prav dolgo časa sveže. Volnene tkanine in flanele postanejo kakor nove, če kanemo v vodo za izpiranje nekoliko glicerina. * Velike luknje v nogavicah zamašimo tako, da jih podložimo s koščkom tila. Tako si prihranimo mnogo časa z dolgotrajnim krpa1 njem. 91. nadaljevanje »Reči hočem, da žena naj višjega sodnega uradnika v prestolnici ne sine oskruniti s svojo sramoto ne-omadeževanega imena in ne sme spraviti v sramoto svojega moža in otroka.« »Ne, ne, oh, ne!« >Pač! Storili boste dobro delo, iu za to dobro delo se vam že v naprej najlepše zahvalim.« »Zahvalite se mi — zakaj?« »Za vaše besede.« . Kaj sem pa rekla? Vse se mi vrli v glavi... 0, Bog, ničesar več ne razumem.« In nesrečna žena vstane z vsemi razmršenimi lasmi in s penami na ustih. »Niste mi še odgovorili na vprašanje, ki sem vam ga zadal takoj po vstopu: kje hranite strup, ki se ga navadno poslužujete?« Villefortova žena razširi obupno roke. »Ne, ne!« zakriči. »Saj ni mogoče, da bi hoteli kaj takega!« »Nočem, da bi umrli na morišču — razumete?« odgovori mrzlo Vil-lefort. »0, milost, gospod!« »Hočem, da se zadosti pravici. Moje poslanstvo na zemlji je, da kaznujem!« vzklikne Villefort s plamenečimi očmi. >Vsako drugo žensko bi poslal na morišče, pa naj bi bila kraljica sama; z vami bom usmiljen. Zato vam rečem: Kaj ne, gospa, saj ste si spravili par kapljic svojega najslajšega, najhitrejšega in najzanesljivejšega strupa?« »0, odpustite mi, dajte mi živeti!« »Fej, kako je strahopetna!« zamrmra Villefort. »Pomislite, vaša žena sem!« »Zastrupljevalka ste!« »Rotim vas pri Bogu vsemogočnem!« »Ne!« »V imenu vaše nekdanje ljubezni do mene!« »Ne!« »V imenu najinega otroka! 0, zaradi najinega otroka me pustite živeti!« »Ne! Ne, vam rečeni! Če bi vas pustil pri življenju, bi nekega dne še svojega otroka ubili, kakor ste druge.« »Svojega otroka da bi ubila!« zakriči mati in se vrže proti Ville-fortu. »Svojega Edvarda da bi ubila!« Blazen grohot se ji utrga iz ust, da je še Villeforta za trenutek obšlo usmiljenje. A samo za trenutek. »Dobro premislite!« reče nato s hladnim glasom. »Če ne bo, ko se vrnem, pravici zadoščeno, vas bom jaz sam ovadil in aretiral z lastnimi rokami.« Težko sopeč je mlada žena ležala na kolenih pred njim. V njenih očeh je gorela blaznost. »Da se razumeva, gospa: zdaj grem, da izterjani smrtno kazen za morilca. Če vas dobim še pri življenju, bo drevišnjo noč ječa vaše stanovanje.« Žena mu ni odgovorila; le nerazumljivo hropenje se ji je utrgalo iz prsi. Villefort se vzravna. Njegov glas se je zdel manj trd, ko se je zdaj priklonil pred njo in dejal: »Zbogom, gospa!« Villefortova žena tega ni več slišala. Onesvestila se je. Kraljevski prokurator je odšel in dvakrat zaklenil vrata za seboj. XII Porota Benedeltova afera je zbudila v Parizu velikansko pozornost. Kot stalni gost najbolj gosposkih kavarn in najelegantnejših pariških salonov si je dozdevni princ Ca-valcanti za svojega parmesečnega bivanja v Parizu pridobil nič koliko odličnega znanstva. Časniki so na dolgo in široko pisali o vseh mogočih doživljajih galantnega plemiča«, zraven pa niso pustili v nemar tudi njegovih »junaštev« iz prejšnjega, kaznjenskega življenja. Tako ni čudo, da so Parižani ko- maj čakali razprave proti mlademu morilcu. Tisto jutro se je torej vse gnetlo pred sodiščem. Ze ob sedmih zjutraj so stale dolge kače ljudi, čakajočih, da pridejo na vrsto, in že eno uro pred začetkom razprave je bila dvorana nabito polna. Beauchamp je imel kot ugleden časnikar eno izmed najlepših mest v dvorani. Nekaj korakov od sebe je zagledal Chateau-Renauda in Debraya; pomignil jima je k sebi. »Lepa reč, kaj?« meni Beauchamp. »Dičnega prijatelja smo imeli!« Naj ga vrag vzame!« zagodrnja Debray. »Takega plemiča še nisem srečal v življenju.« ,7 Visi iško plemstvo!« skomigne Chateau-Renaud z rameni. »Ta bo dobil svoje, kaj?« meni Debray. »To bi moral vas vprašati,« odgovori žurnalist. »Vi boste bolje vedeli od mene. Ali niste 011 dan na ministrovi večerji nič govorili s predsednikom o teh stvareh?« »Sem.« »In kaj vam je rekel?« »Nekaj, kar vas bo osupilo.« »Na dan z besedo, saj vidite, kako sem nestrpen!« :v Nu, dejal je, da je Benedetto, mož, ki smo ga vsi imeli za pravega Feniksa, kar se zvitosti tiče, prostaški morilec, ne vreden niti tega, da bi ga po smrti raztelesili in mu proučili možgane.« »Princa ni ravno tako slabo igral,« meni Beauchamp. j Saj res,« se obrne Debray k njemu, vi ste gotovo te dni kaj govorili s kraljevskim prokuratorjem?« Kako neki, ko pa gospoda Villeforta že teden dni ni na izpre-gled. Sicer pa ni čudo; to nerazumljivo umiranje v njegovi hiši, in zdaj še smrt njegove hčere ...« »Nerazumljivo umiranje? Kaj mislite s tem reči, Beauchamp?« »Nikar se ne delajte nevednega! Kaj res ne veste, zakaj pri Ville-fortovih tako iznenada umirajo?« Kako naj vem?« »Človek bi dejal, da zato, ker je v hiši morilec.« Mlada moža se streseta; tudi njima je to že prišlo na um. »A kdo naj bi bil morilec?« vprašata v isti sapi. -Mali Edvard.« Mlada moža udarita v grohot. »Le smejta se, jaz vama pa povem, da je prav mali Edvard morilec.« »Ne zbijajte šal!« »Niti na umu ni ni! Včeraj sem vzel v službo slugo, ki je bil prej pri Villefortovih. Nu, po njegovem je ljubeznivi otrok nekje izteknil nekako stekleničko s prav blagodejno pijačo in zdaj jo nataka tistim, ki mu niso po godu. Najprej sta se mu zamerila dedSaint-Meran in babica; meni nič tebi nič jima je nalil tri kapljice svojega čudodelnega eliksirja v čaj; tri kapljice pa že zadoščajo. Potlej je prišel na vrsto vrli Barrois, stari Noirtierjev sluga; mož se je najbrže kdaj znesel nad malim razposajencem. In naposled si je sklenil privoščiti še Valentino; ta se sicer najb»že ni znašala nad njim, zato je bil pa ljubosumen nanjo. Nu, nalil ji je svoje tri kapljice — in konec je je bilo kakor drugih.« »Dajte 110, ne imejte naju za norca!« »Kaj ne, sliši se kakor pravljica?« pritrdi Beauchamp. »Takšno govoričenje se mi zdi neslano,« reče Debray. »Če ne verjamete, vprašajte mojega slugo; v vsej hiši so tako govorili.« »A kje naj bi bil otrok vzel ta strup? In kakšen more neki biti?« »Saj me izprašujete, kakor da bi stal pred sodnikom. Povedal sem vam samo, kar sem izvedel od drugih, več vam tudi jaz ne morem reči. Ubogi sluga se od’ samega strahu še jesti ni več upal.« »Tega ne morem verjeti!« »Kakor hočete, dragi prijatelj. Menda se še spomnite, kako je lani neki otrok iz Richelieujeve uli- ce v zabavo spravljal svoje brate in sestre na drugi svet: v spanju jim je prebadal ušesa. Mladi rod je zgodaj dozorel, kaj hočete! c »Stavim kaj, da sami ne verjamete niti besedice, kar nam tule pripovedujete,« zmaje Chateau-Renaud z glavo. »A glejte, grofa Monte-Crista ne vidim nikjer. Zakaj pa on ni prišel?« »Najbrže bo že sit takšnih prizorov,« meni Debray. »In sram ga bo kajpada, da je tako casedel tema Cavalcantijema. Pravijo, da sla prišla k njemu s ponarejenimi priporočilnimi pismi in pooblastili, in da jima je dal pol milijona posojila na njuno kneževsko posestvo.« : Ah, zdaj se spomnim: grofa Monte-Crista čakamo zaman k vzklikne Beauchamp. »Zakaj?« Ker je sam zapleten v to dramo.« »Ali je mar tudi 011 koga 1111 ril?« osupne Debray. »Ne, ravno narobe; 11 j e g a so hoteli umoriti. Gotovo se še spomnite, da je vrlega Caderoussa ubil njegov prijatelj Benedetto, ravno ko je zapuščal grofovo hišo. Znano vam bo tudi, da so pri Monte-Cristu našli umorjenčev telovnik z izdajalskim pismom. Ali vidite okrvavljeni telovnik na mizi?« Saj res!« »Pst, gospoda, sodniki so tu! Vrnimo se na svoje prostore!« V dvorani je završalo. Vrata so se odprla, na pragu se je prikazal sodni sluga in s svečanim glasom oznanil: »Sodniki prihajajo, gospoda!« XHI Obtožba Sredi splošne tišine se prikažejo v dvorani sodniki in odidejo na svoje prostore. Porotniki posedejo in tudi gospod Villefort se spusti na svoj naslanjač. Bil je nenavadno miren; na njegovem resnem in strogem obrazu očivid-110 ni bilo prostora za osebna čuvstva. »Orožniki, pripeljite obtoženca!« zapove predsednik. Oči vseh se upro v vrata, skozi katera se je imel prikazati Benedetto. Ni trajalo dolgo, ko je obtoženec vstopil sredi med orožniki. Njegov nastop je na vse nav-zočne napravil isti vtis. Na njegovem obrazu ni bilo niti sledu razburjenja ue strahu. Ko je stopil v dvorano, je preletel z očmi po vrsti sodnike in porotnike; posebno dolgo se je pa ustavil na kraljevskem prokuratorju. Zraven obtoženca je sedel njegov uradni zagovornik, še mlad plavolas mož; njegov zardeli obraz je izdajal dosti več vznemirjenja kakor Benedettov. Predsednik odredi prečitanje Villefortove obtožnice. Med branjem so se oč> vseh napeto upirale v Andreo, ki je z vprav spar-tansko mirnostjo sledil z neizprosno logiko-sestavljeni obtožnici. Villefort ni bil najbrže še nikoli tako oster v svojih hesedah, tako zgovoren v svoji obtožbi. Popisoval je umor v kar najživejših barvah, predočeval nazorno razmere, v katerih je obtoženec prej živel, skratka, vse svoje dolgoletno izkustvo in bistrost svojega duha je zastavil, da nariše obtoženca kot izvrzek človeške družbe, vrednega le še morišča. Andrea se pa za vse to še zmenil ni. Villefort ga je med branjem obtožnice večkrat predirljivo pogledal, hoteč se prepričati, kakšen vtis so napravile nanj njegove besede. Naposled je bila obtožnica pri kraju. »Vaše ime in priimek?« vpraša predsednik obtoženca. Andrea vstane. Zaradi hinkoštnih praznikov sc je ta številka za en dan zakesnila. Prihodnja izide spet v red«. Uprava. MAŠI BRALCI PIŠEJO Dopisi iz vrst naših naročnikov in bralcev in naši odgovori Pismo iz mojega kraja Z velikim zanimanjem sem Žitala pisma pod naslovom »Njene sanje?.. Tudi jaz sem hotela kaj pisati o svojih sanjah, pa sem vedno odlašala, sicer so pa moje sanje itak podobne drugim. Danes sem se pa odločila, da napišem par vrst o svojem kraju, da boste vedeli, da tudi pri nas z zanimanjem beremo »Družinski tednik Sicer pa ne veni, gospod urednik, ali bo tudi to moje pismo prišlo med pisma naših bralcev. Že nekaj let živim v velikem mestu, a opisati hočem svoj rojstni kraj. V lepi prijazni dolini, katero obdaja od ene strani velika gora, od druge pa majhni griči, leži moja rojstna vas. Da, lep je naš kraj. krasna naša dolina, saj se je tudi Vilhar tako lepo izrazil o njej; lepota sveta je, ki nam grozdja in vina presladkega da! Skozi mojo vas polje velika cesta; sredi vasi teče potok in se vije med zelenim poljem in rodovitnimi njivami. Naši ljudje so pridni in delavni in prav nič opravljivi kakor drugod. Tudi jaz bi rada dala slovo mestu, kako rada bi živela v ljubki domači vasici med dobrim preprostim ljudstvom! Toda velika kriza, ki je pri nas in drugod, me je prisilila, da sem morala iti po svetu za kruhom. Zadovoljna sem s svojo službo, a kaj, ko je pa tako lepo sanjati o domu in ker so ' o lepi spomini na ravna polja in na '■ 1'rioe! Anka. Pismo od Sv. Jošta Na griču zelenem mi hiša stoji, okrog nje drevje prijetno cveti... Na pobočju Sv. Jošta nad Kranjem stoji moj dom. Tu sem zagledal luč sveta. Po teli lepih tratah sem poskušal svoje prve stopinje; v tem kraju sem preživel vso svojo otroško in mladeniško dobo. Zato mi je še danes moj kraj najbolj pri srcu. Ko opazujem sedaj v pomladnem času cvetoče črešnje okrog domače hišice, se mi zdi, da ni prijaznejšega in lepšega kraja, ki bi se mogel primerjati s to meni tako drago okolico! Naš kraj Sv. Jošt ima več vasic s samimi malimi posestniki, ki se morajo s težkim delom borili za svoj skromni vsakdanji kruh. Zakaj tudi v naš kraj je posegla kriza s svojo dolgo in kruto roko in nam otežkpčila že itak ne preveč prijetno življenje. Zabranila nam je naše gospodarsko napredovanje, ki se je pred nekaj leti tako lepo razvijalo. Toda tukaj nismo vajeni mehkužnosti in sanjarjenja, zato še dokaj dobro kljubujemo tem težkim časom, drug drugemu pomagamo, drug drugega bodrimo, da ne omagamo pod težo današnjih bremen. Kdor bi po videzu sodil tukajšnje ljudi, bi si morda mislil, da so to sami trdi in neolikani ljudje, ki se ne brigajo za kulturo in napredek. Kdor ima pa priliko natančneje opazovati njihovo življenje, bo videl, da so jim sicer njihovo vsakdanje delo in skrbi iz-premenile zunanjost v trd izraz, a njihovo srce je mehko in značajno ter dovzetno za vsako dobro ih koristno stvar. Kljub krizi, čez katero sem nekoliko potožil, gledamo, da v napredku ne zaostajamo za drugimi kraji. Zato ravno sedaj popravljamo cesto, ki pelje iz Kranja do okoliških vasi pod Sv. Joštom. Tam kjer je bila še pred kratkim slaba vozna pot, bo prav kmalu prava cesta, po kateri bodo lahko vozili avtomobili prav do vasi Pševo in Javornika tik pod vrhom Sv. Jošta. Da l>o cesta dograjena, gre zasluga največ predsedniku »tražiške občine g. Križnarju, ki se je zavzel za to delo in ga tudi dokončal. Upamo, da bo ta cesta v veliko korist posestnikom in da se bo z njo še bolj dvignil tujski promet v tem kraju, ki se že itak v zadnjih letih lepo razvija. No, sedaj vidite, da tukaj nismo karsibodi, ampak da znamo biti tudi napredni. Sedaj se Vam moram, gospod urednik, oprostiti zaradi slabe pisave, kajti moja roka je bolj vajena pluga in drugih takih stvari kakor pa lahkega peresa! M. V. Dragi g. urednik! Če je kriza za vse na svetu, dovolite, gospod urednik, da jaz malo pripomorem, da je ne bo pri dopisih. Zato vam pošljem še enega. Takrat ko sem jaz preživljala tista leta, ko >jčlovek ne ve, da živi:, je bila v mojem rojstnem kraju navada, da je g. dekan dajai prvoobhajancem velike štruce. Torej ni čudo, da smo mi mlajši — dvanajst let je bilo treba navadno za prvo sv. obhajilo — z zavistjo gledali te srečnike, ki so moško korakali mimo nas s štruco pod pazduho. Končno je pa le prišel tisti srečni čas, ko se je tudi nam obetal veseli dogodek. Odbrali so nas in nam določili ure za pouk o sv. obhajilu. A neučakani kakor smo bili, smo vselej celo uro pred poukom razgrajali pred šolo. Da napravi red, nam je ukazal g. katehet, naj hodimo vedno do pouka v cerkev. Ko smo nekega dne zopet vsi neučakani preštevali muhe na večni luči, je nekdo presunljivo zavpil: ■Smrt je na koru!:: Če bi bila strela udarila med nas, ne bi bila napravila večje zmede, kakor te besede. Vse je drlo proti izhodu in 1 čeprav je bilo troje vrat. smo rinili vsi skozi ena. Pri tem se je nekdo zapletel v prt na oltarju sv. Antona, tako da so svečniki in vaze s truščem popadali na tla. To ie napravilo še več strahu, sai smo bili trdno prepričani, da smrt kleni ie koso. Na naše vpitje so pritekli vaščani, pa tudi g. katehet nas je že čakal pred cerkvijo. Vsi preplašeni smo pripovedovali, da smo videli smrt. Vsakdo jo je videl, a najbolj čudno ie bilo to. da vsakdo v d runi podobi. Eni so videli koščeno ženo, druai. da je bila očrnjena v IipIo riuho. tretji so pa trdili, da je bila črna. Eden io ie na videl celo z rocovi. Vse prigovarjamo g. kateheta, da bi nas snravil nazaj v cerkev in se sami orepričali, da prav za prav nič ni, je bilo bob ob steno. Ko so potem kmetje in g. katehet sami odšli v cerkev in zagledali rawle-ianie. so nam prennvedalu da bi’še kdaj sami šli v božji hram; s tem je bila za naše višie - zadeva končana. Za nas pa še daleč ne Bati smo se. da sedai. ko smo razbili vaze. ne bomo dobili štruc. To je bila mora, ki nas je tlačila in nam ilala misliti. Zaobljubili smo se sv. Antonu, o katerem nam je pravil g. katehet, da je velik čudodelnik, da na dan sv. obhaiila noheden ne bo pokusil tiste lene štruce, če Sv. Anton napravi, da bodo vse vaze in svečniki zooet celi stali na oltarju. Marsikateri očenaš smo zmolili v ta namen. S skrbio smo v nedelio gledali nroti sv. Antonu, ki je zopet imel cele vaze, pa ne tistih, ki smo jih mi razbili, temveč nove. Strah, da ne bo štruc, se nam ie potrdil — sv. Anton nas ni uslišal. Končno je prišel dan prvega sv. obhaiila. Vsa svečanost je šla neopažena mimo nas, navdajal nas je le strah, kaj bo s štrucami. Lahko si predstavljate, kakšno je bilo naše veselje, ko nas je po sv. maši čakala kuharica z jerbasom štruc. Vsi smo g. dekanu poljubili roko, mislim pa, da bi ga bili najrajši vsi po vrsti kar objeli. Vam, g. urednik, želim vsaj košček tiste sreče, ki jo je užila takrat s štruco pod pazduho Urša Strahopetnik Vabimo Vas M nakupu v naJcenejSI oblaCilnic* žL Pgesfeer Sv. Pcira cesta H (J3IIOIIOIIC3IIC3IIC3IIC3IIC3IIC3IC3IIC3IIOHC3IIC3IIC3IIC3IIC 0 o o Q O O O L. JUGOCESKA ! JV60SL0VENSK0-ČEŠM j tekstilna industrija § KRANJ IZDELUJE: barvano in tiskano blago iz bombaža in umetne svile. Zahtevajte samo Izdelke te tovarne! C3IICDIICDIIC3IICDIIC:|ICDIICDIIOIIOIIOIICDIIC3IICDIIOIICO Pismo iz Šenkovega turna Dragi gospod urednik! V »Družinskem tedniku« nas pozivate, naj Vam kaj pišemo iz domačega kraja: o ljudeh, o njihovih navadah in o podobnih stvareh. Dolgo sem odlašal. Saj veste: človek ima navadno več zanimanja za tuje čeprav malenkostne stvari, kakor za domače. Prav za prav bi rajši videl, da bi sami prišli ob priliki v naš kraj in si ga ogledali. Mogoče je pri vas v beli Ljubljani lepše in prijetnejše, vendar si ne bi želel drugega kraja, če bi mi bilo še enkrat dano na izbero, kje hočem priti na svet. Vi ne veste, kako drag mi je naš kraj. Zelo samoten je in nobenega hrupa ni, ki bi kalil svečani vaški mir. Prašna samotna cesta se vije skozi vas in se izgublja tam daleč v gozdu. Nad našo vasjo se dviga vaški hrib, ki se pravkar ovija v pomladansko obleko. In kako lep je pri nas večer, ko začne vas objemati prozorna bela megla, ko so hribi na zapadu zlato obrobljeni, nad njimi pa žari krvavordeče nebo in zadnji solnčni žarki zaman poskušajo prodreti prozorno meglo, ki ovija vas. Hiše so pri nas stisnjene tesno skupaj in mrko cledajo z majhnimi okni v svet. Za hišami se raztezajo cvetoči vrtovi, dalje pa njive. Kakor sem rekel, je naša vas precej samotna. Komaj da jo blagovoli obiskati poštar vsak tretji dan. Časih se oglasi tudi rubež, sem pa tja zaide k nam tudi kakšen berač, pa kaj kmalu zopet odide, ker naša vas je hudo od rok in d:i malo zaslužka. Življenje teče ljudem vedno enako in kakor se zdi. po zakonih narave začrtano pot. Pri nas se nič ne izpremi-nja:. ne ljudje ne zemlja ne živali. Ljudje so skromni iti malo zaslužijo.' Za vsak .dinar, ki pe izda, je treba dobro premisliti. Vendar pa upamo v boliSe.ča^e. . ' Naši ljudje so tihi in mirni. Le red-ko jih kakšen dogodek vrže iz te otopelosti. Na vzvišenem gričku zunaj vasi stoji majhna cerkvica Matere božje. Ves teden se samotno ozira okrog, v nedeljo pa oživi. Takrat se zberejo k maši ljudje od vseh strani in si pripovedujejo tedenske novice. Možaki pokramljajo malo pred cerkvijo o gospodarstvu, o politiki in občinskih zadevah, žene pa grede iz cerkve, stiskajo glave in si zaupno pripovedujejo, katera se je pred kratkim omožila in koga je vzela, koliko je imela dote in podobne stvari. Fantje in dekleta pa stoje ob strani cerkve in se šalijo. A kaj bi vam o njih pripovedoval. Saj sami veste, kako je z mladimi ljudmi: same neumnosti jim gredo po glavi. Zadnjič je pa imel mlad fant pri vasovanju smolo, šel je klicat 3ama dobrota, Kr-kor nanesejo prilike in 5a«. Vas pozdra dja Krivili. HUMOR Izktipi) jo je Dunajski satirik Sapliir je s svojo strupenostjo skoraj vsakogar ugnal. Nekoč jo je pa vendarle izkupil. Stvar se je zgodila takole: V družbi je nekdo vprašal: >Kaj je ljubezen (nemško Liebe)?« Saphir za odgovor ni bil v zadregi. »Če si prav razlagate posamezne črke te besede, morate priti do spoznanja: Lange Irrungen eines betroge-nen Esels (dolge blodnje prevaranega osla)::. Zbrane dame so se seveda ogorčile, le ena je bila tako prisebna, da je satirika duhovito zavrnila: -Izvolite svoj sistem preizkusiti še od zadaj: Eselhafte Bemerkung eines impertinenten Lumtnels (oslovska pripomba nesramnega bedaka).; Migrena Kardinal Mazarin se je nekega dne prijavil pri Ludoviku XIV. Odgovorili so mu, da ga kralj na žaloisf/ne more sprejeti, keF‘infa itiigreno . (glavoboli). ' ' '•■;•*. 'j Drugt daii se je kaV-dlnal popovno prijavil za avdierteo. : To‘pot pa j* kralj sprejM. ' ' ' »Migrena je že šla,: je dobrovoljno menil vladar. -Da, videl sem jo,: je odvrnil Mazarin, ne da bi bil trenil z očmi. //Nenavadno lepe plave lase je imela in modro obleko.« TEDHA 500 let demokracije. V Stockholmu na Švedskem slave te dni 500 let, kar se je sestal v Arbovi prvi švedski stanovski parlament. Groni-radijski signal. Med tem ko so si evropske radijske postaje-izbrale za svoj znak v premorih kakšno melodijo, ptičje žvrgolenje ali udarec ob zvon, skušajo biti Američani tudi na tem polju izvirni. Rekord je pa dosegla neka ne\vyorška postaja, ki oddaja na kratke valove: njen znak j® grom. pravi električni grom, kakor g® napravi iskra, ki preskoči med dvema elektrodama napetosti 10 milijonov voltov. 501etuico rojstva je te dni prazno' val v Ljubljani ugledni odvetnik ‘ll javni delavec g. dr. Oton F e 11 i c ll- — Iskreno čestitamo! Poročila sta se v Kranju gdč. Dorica Savnikova, hčerka vele* trgovca in industrijca g. Ivana Savnika v Kranju, in dr. Leo P o m p e> sodnik v Laškem. — Iskreno čestitamo! Diplomirali so na rudarskem oddelki' tehniške fakultete v Ljubljani: g?’ Karel Čeh iz Ljubljane, Vsevolod M a n o h i n iz Ivangoroda, Mitar M i * j i č iz Bjeljine in Ibrahim Š e h i c i* Sarajeva. — Na gradbenem oddelk11 tehniške fakultete v Ljubljani: gg. Janez Dolenc iz Škofje Loke, Venčeslav Funt ek iz Mengša, rudarski in-ženjer Franjo J u n g, Gabrijel K a -s t e 1 i c, Leonid Prihoda, Dimitrij S u 1 g i n, Milan Stegu in Friderik Vreč k o, vsi iz Ljubljane. — Na graškem vseučilišču je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Franc K o -k o 1 iz Laškega. — Na pravni fakulteti v Ljubljani gg.: Lado Frantar |* Ljubljane, Karel Kolarič iz Ptuja in Joško Žiberna iz Divače na Krasu. — Čestitamo! Novi grobovi Umrli so v Ljubljani; ga. Pavla Jamnikova, roj. Jankovič; ga. Amalija Maurer jeva, stara 70 let; Janez Pavšič, uslužbenec ve-lcmesarije Slamič v Ljubljani; ga. Justina Easteigerjeva, učiteljica v pokoju in vdova po višjem sodnem oficialu; Adolf Potokar, trg.; H. Praunseis; Frančiška Ivačičeva, soproga uradnika državnih železnic; Rado Železnik, igralec, dramskega gledališča v Ljubljani; ga. Joža. Malikova, vdova viš,- inšpektorja drž. žel. -r- V Kranju : ga. Marija ,dr. Kušarjev a. — V Mariboru; ga. Helena Z e m_- I j i č e v a,, soproga sodnika., okrožnega sodišča v Mariboru. — V Grad-cit: Franc Oset, veletrgovec v Št. Petru v Sav. dol. in solastnik avtomatskega bufeja »Daj-Daim v Ljubljani. — Pokojnim večni mir, žalujočim naše sožalje! Dlake, cenjene dame! na licu itd Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost. »Venera« eliksir Vas reši v par sekundah, brez bolečin, brez opasnosti vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »Venera* eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18"—, dve Din 28'—, tri Din 38'—. RUDOLF C0TII. LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) Poravnajte naročnino! Din 1000'- plačam ako Vam »Radio Balzanu ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom Naš stari sosed si je odpravil 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovanjem Šolske sestre, Gospodinjska šola. Mladika, Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzame. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—. RUDOLF C0TII. LJUBLJANA VII Janševa 27 (prej Kamniška 10 a) HALI OGLASI Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din 1'— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1*80. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 34. ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na »Družinski tedniki pod šifro »Žensko kolo«. OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ograjice, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana. Gosposvetska 13, Kolizej. POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubtjana, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. MAKULATUBNI PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na tedeo uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'— Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Mica 34. TVRDKA A. & E.~SKABERNE. Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau de Lahore — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 3-1 MLAD TRGOVEC na deželi, duševni inteligent želi v svrho ženitve dopisovati s trgovsko naobraženim dekletom, prikupljive in ljubke zunanjosti in plemenitega srca. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod: »Plemenit značaj«. VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA! Ravnokar je izšla od S. M. Felicite Kalinš