NOVI TEDNIK CELJE AVGUSTA 1973 — ŠTEVILKI 32 — LETO XXVII — CENA 1 DIIS ..SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC leraivki BRIGADE - UP , yseh koncev Slovenije v dneh dobivamo poročila japise o mladinskih delov- , akcijah. Brigadirski ho- I slišimo tudi občani na- I, obmo^j*- V nerazvitih jh celjske regije. Pa tudi jjj kilometrov čez sloven- I mejo, kjer so brigadirji (bolično začeli z gradnjo loveča spominskega doma jumrovcu. V današnjem NT t zavestno odstopili velik [prostora brigadirskim be- lan prav zato, ker se bliža lec akcije Kozjansko 73. tudi zato, ker mladinske ipde, tiste na cestah, ali one, ki so odšle očistit ie okolje smeti in odpad- (, postajajo del našega po- nega življenja. Postajajo tudi up mnogim občanom fflličnih krajih slovenske- prostora. Ijnosni politični besednjak zapel hvalnico brigadir- L njihovi zavesti in delov menii, prekoračenim nor- n in še čemu. A brigadir- življenje .je precej več. In Riii pri kom celo to ne. ia mladinske delovne bri- le nosijo v sebi nevidno I tovarištva in solidarnosti. mu. Volje. Akcije. Pre- sne sebičnosti in člove- spoznanja o neprema- "em mladostnem poletu, •"iju iz katerega veje upa- 'Panje veje iz tistih besed 'fSa kozjanskega brigadir- ji' je trdno sklenil svoje '["tke po končani akciji — ' ia ni imel predstave o "^^ti slovenskega človeka, 'jo sedaj ima, In da je to človek, ki mu moramo Ntati. Pa da se bo zato »mil. ^ takem trenutku je po- *"» samo prikimati. In "^li misli, da v- ' - tosre- dovati poštena stališča in mnenja občanov, vendar le, kar so jih le-ti pri- pravljeni prav tako javno jasno izpovedati. Nisem pa zato, da čas- nikarju kdo nekaj polpri- vatno natvezi, se skrije zanj, če uspe usi>e, če ne, je to novinarjeva stvar, on se bo že izvil. To ni pošteno, to ni fer. Tudi v uredništvo pri- hajajo ljudje. Vedo vse lepo povedati, toda ko jim svetujemo, napišite, ustavno pravico imate do tega, tega ne storijo. Pa novinarjevo i>ero nič bolj ne zaleže kot pero vsa- kega drugega občana. Pri obojem zaleže resnica in družbena teža problema. Tale zadnji odstavek sem zapisal zato, ker dvomim, da bi v Debru ne bilo no- benega pismenega občana, ki bi napisal kaj jih teži, če že jaz nikakor nočem. JURE KRASOVEC AUREA Celje s. o. p. o. podjetja Zlatarna Celje razpisuje več učnih mest za orodjarje in graverje Pogoj za sprejem je do- končana osemletka. Kandidati naj svoje proš- nje pošljejo na gornji na- slov najkasneje do 28. t. m. Delavska kontrola čeprav je bil dan uvajanju delavske kontrole v celjski občini močan i>oudarek tudi na skupni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZK, zbrani podatki govorijo, da z akcijo kasnijo v mnogih delovnih kolektivih. Zato smo se o tem pogova^-jali s Tone- tom Erjavcem .redsednikom komisije za r j.rnoupravne od- nose pri predsedstvu občin- skega sindikalnega sveta v Celju. PODAJTE KRATKO OCE- NO DOSLEJ OPRAVLJENE- GA DELA PRI USTANAVLJA- NJU ORGANOV DELAVSKE SAMOKONTROLE. Tone Erjavec: Sindikaiti in ZK smo si v Celju že pred meseci postavili več nalog za uresničevanje zahtev o uvedbi organov delavske kon- trole. Izoblikovali smo enot- na izihodišča, razčistili dUeme in celo pripravili predlog vzročnega pravilnika za ustanovitev delavske kontro- le. Želeli smo, da bi tak osnutek pomagal družbeno- političnim organizacijam v podjetju. Da bi delovnim sku- pinam olajšal delo, kajti o- predelitve so bile v pravil- niku jasne in so zahtevale predvsem konkreti2acijo, vključitev posebnosti življe- nja posamezne delovne or- ganizacije. Delavsko kontrolo smo ne- posredno povezali z uresni- čevanjem ustavnih sprememb. Konkretno pomoč smo dali. Seveda pa je vse odvisno od tega, kako so se v delovnih sredinah pripravili na delo za organiziranje delavske kontrole. KAJ KAŽEJO PODATKI, KI JIH JE SPREJELA VASA KOMISIJA? Tone Erjavec: Čeprav iz zbranih odgovorov delovnih organizacij ni mogoče delati povsem realnih sklepov, ker smo jih pač dobili premalo, vendar lahko povem, da s stanjem ne moremo biti za- dovoljni. Hudo kasnimo. Na naša vprašanja, do kod so prišli v kolektivu z organizi- ranjem delavske kontrole, je odgovorilo samo 27 delovnih organizacij. Pravilnik so spre- jeli v štirih, komisijo izvo- lili v šestih kolektivih, v osta- lih i>a se na razpravo o pra- vilnikih šele pripravljajo. Resda smo bili sredi dopu- stov. Vendar pa so rezultati manjši, kot bi lahko pričako- vali glede na močna politična prizadevanja. Potrebna bo no- va akcija. In tudi določitev odgovornosti, zakaj sklepov ne uresničujemo. KJE SO VZROKI ZA PRE- POČASNO UVAJANJE DE- LAVSKE KONTROLE? Tone Erjavec: Občutek imam, ko da nekateri še ved- no sprejemajo organe delav- ske kontrole kot neko akcijo. Prisilo. Kot nekak tujek v samoupravljanju. Namesto da bi jo sprejeli kot sestavni del samoupravljanja. Kot del zavestnih sprememb v posta- vitvi novih samoupravnih od- nosov v združenem delu! Ven- dar pričakujemo v prihodnjih tednih večjo dejavnost na tem področju. KATERE NALOGE BODO V OSPREDJU? Tone Erjavec: Tam, kjer še niso sprejeli pravilnikov, bodo najprej morali opra- viti to nalogo. Določiti vse- bino, organiziranost, naloge organa delavske kontrole in ga ustanoviti. Nato pa sta najvažnejši nalogi predvsem — sprejeti program dela ko- misije delavske kontrole in usposobiti člane komisij, da bodo lahko kos novim samo- upravnim nalogam. To bo zahtevnejše tam, kjer so usta- novili več temeljnih organi- zacij združenega dela in bodo v vsaki ustanovili organ de- lavskega nadzora. Organizira- ti bomo morali seminar za člane komisij. V programu dela pa bodimo aktualni. Od- nosi, problem razvojnih na- črtov, izdelava sporazumov in statutov, uresničevanje ustavnih sprememb — to so možnosti za uspešno delo ko- misij. ALI BOMO NALETELI V PRIZADEVANJIH ZA DO- KONČNO UTRDITEV ORGA- NOV DELAVSKE KONTRO- LE NA ODPOR, NERAZUME- VANJE ALI CELO OMALO- VAŽEVANJE? Tone Erjavec: Premagati moramo miselnost, da delav- ska kontrola ni potrebna. Na- dalje — v delovne kolektive jo moramo utrditi kot se- stavni del samoupravljanja. Ne samo v gospodarskih or- ganizacijah, ampak tudi v družbenih dejavnostih. V pri- pravi na oba kongresa ZK moramo oceniti, kako smo uspeli in tudi pri tem orgto- zoriti na vprašanje odtuje- vanja dohodka delavcem. Na- čela so jasna. Naloge tudi. Dvomov ne sme biti več. Zato bi si morale vse druž- bene sile prizadevati, da spre- jeta stališča v organiziranju delavske kontrole dosledno uresničimo. Berlinski festival SOLIDARNOST MLAdI Nemška demokratična re- publika je 26. julija pozdra- vila v Berlinu udeležence X. svetovnega festivala mladine Ln študentov. Med udeležen- ci je bil tudi Janez Kroflič, predsednik Občinske konfe- rence ZMS, občine Žalec. Povprašali smo ga za nekaj vtisov. Koliko mladine se je ude- ležilo te velike kultumo-po- litične manifestacije? Festivala se je udeležilo 37.000 delegatov iz 137 držav. Jugoslovansko delegacijo so sestavljale kuitume skupine, športne ekipe in predstavni- ki političnih organizacij. Na- ša delegacija je štela 400 de- legatov. Organizator je bila Svetovna federacija demokra- tične mladine in mednarod- na zveza študentov. Festivala si se udeležil kot član jugoslovanske politične delegacije. Zanima me, kate- rim problemom ste posveti- li največ pozornosti? Cilj festivala je bil, da smo izmenjali mnenja o vseh po- litičnih vprašanjih v svetu. Izmenjali smo izkušnje pri delu mladinskih organizacij in prikazali dosežene rezul- tate v mladinskem gibanju. Na vseh političnih manifesta- cijah je mladina vsega sveta podprla narode, ki se še bo- re za svobodo in osnovne človečanske pravice. Med pomembnejšimi dogodki je bila konferenca o evrop- ski varnosti, kjer je govoril tudi Janez Kocjančič. Kakšno je bilo delovno vzdušje na tej konferenci? Tu so se odražala različna mnenja o ciljih, ki jih za- sleduje konferenca o evrop- ski varnosti. Predstavniki iz vzhodnih socialističnih držav se niso strinjali z mnenji ju- goslovanske delegacije, zato je prišlo na skupinskem delu konference do razčiščevanja mišljenj in odnosov do ropske varnosti. Kakšen je bil še ostali programa na festivalu? Pohvaliti moram organj^ jo festivala. Že prvi dan, je bila svečana otvoritev stivala, je bil program i pravi jen tako, da mi je a v spominu kot edijish prireditev. Program je j jalo preko 30.000 mladij iz NDR. Otvoril ga je p; sednik festivalnega kom;' m predsednik NDR Ej Honecker. V naslednjih 4 so se vrstile p>oliti&ie, i turne, športne manifesi je, ki jih je bilo vsak i okoh 200. Kot član jufa vanske politične delega sem se udeležil solidamosi ga mitinga z mladino V< nama, Laosa in Kambod mitinga z mladino arabst držav, mitinga s študenti Afrike, Azije in Latinske Aj rlke. Sodeloval sem tudii konferenci o problemih zbj stveno-tehnične revolud| Udeležil sem se razgovora predstavniki iz SSSR in Vi nama. Naši pogovori so * pili odnose z napredno mi« no sveta. Ustavno kramljanm To so naši .slciipiii interesi Čeprav osnutek sloven- ske ustave skoraj nedvo- umno govori, da občinsko skupščino sestavljajo go- spodarski, prosvetno kul- turni, socialno-zdravstveni zbor, enotni zbor združe- nega dela in zbor krajev- nih skupnosti, bodo kon- kretne rešitve v skupščin- skih statutih najbrž dokaj različne. Se pred začet- kom javne razprave je bi- lo poudarjeno, da bo prav vprašanje, koliko zborov naj bo v občini, eden od »problemov, ki jih bo mo- rala osvetliti javna raz- prava in še posebej delo na statutih občin do ob- likovanja predloga usta. ve« Važno je, da ustavno besedilo pušča odprta vra- ta za dvoje rešitev — za več ali manj zborov. Raz- mišljamo o variantah — posebej glede na določila o položaju interesnih sku- pnosti. V življenju samouprav- nih interesnih skupnosti prinaša slovenska ustava precej novega, že dalj ča- sa smo dovolj glasno go- vorili o drugačnih odno- sih med porabniki izobra- ževalnih, zdravstvenih, kulturnih in drugih stori- tev na eni strani ter med delavci, ki te storitve da- jejo. Nudijo. Prepričevali smo se, da ni proizvodnja (gospodarstvo) ločena od porabe (družbene dejav- nosti), ampak da gre v tem primeru za medse- bojno odvisnost, preplete- nost, vzvratnost odnosov. Za združene skupne inte- rese. Rekli smo — bolan delavec ni kakovosten proizvajalec. Neuk človek je slab delavec in še slab- H samoupravljavec. Člo- vek brez smisla za kul- turne vrednote pa m zrno- žen ustvarjati novih od- nosov v socialistični, hu- mani družbi. Zato smo začeli govoriti o ceni storitev, a stvari nismo izpeljali. Tudi do- sedanje delo samouprav- nih interesnih skupnosti vendarle izraža še preveč državne, proračunske vo- lje. Namesto da bi skup- ščina, za primer, samo- upravne interesne skup- nosti postala prizorišče samoupravnega dogovora in sporazuma o kakovosti in obsegu neposredne me- njave dela. Da se v njej v popolnosti izrazi enotni interes združenega dela. Ne samo, ko gre za finančno pokritje, recimo potreb temeljne izobraže- valne skupnosti. Ne gre torej samo za ekonomski odnos. Temveč tudi za do. govor, na enakopravni os- novi, med partnerji o razvoju, rasti, vsebini de- la, reševanju problemov določene dejavnosti. In o podobnem. Prav zato bi morali manj spodbujati le pogodbene finančne odno- se med nadgradnjo in pro. izvodnjo, pač pa bolj ustanovitve interesnih sku- pnosti. Kjer se naj vse bolj srečuje in zaznava enotnost interesa vseh za naš boljši socialni, kultur, ni, človeški položaj. Soli- darni moramo biti v tej skrbi za celovito videnje stvari, zadev, položaja. Vse bolj se nam bo mo- rala vtisniti v možgane predstava o izredni med- sebojni povezanosti in od- visnosti vseh, ki ustvar- jamo. Delamo. Ce tako gledamo, in če je taka naša prihodnost, potem moramo interes- nim skupnostim prisluh- niti v vseh potankostih. Iskati nove samoupravne oblike in povezave. Se od- ločiti za dvodomnost sku. pnosti — za zbor delega- tov iz temeljnih organiza- cij združenega dela po- rabnikov in zbor delega- tov ponudnikov, ustvar- jalcev storitev v razno- vrstnih pisanih dejavno- stih. Ustanoviti znotraj samoupravne skupnosti tudi posebne enote skup- nosti, kar 123. člen omo- goča. Razširiti dajmo po- re medsebojnega povezo- vanja, združevanja, dogo- varjanja in sporazumeva- nja o sicer različno zni- ansiranih, a vendar enot- nih interesih delovnih lju- di. S predpostavko seve- da, da smo že nemalo- krat morali uravnavati konfliktne interese in z državno administracijo po. segati tja, kjer je bila nuia. Samoupravne interesne skupnosti bi morale do- bivati v družbeno.politič- nem sistemu vse večjo vlogo. Resda postopoma in preudarno. Tudi lahko ne bo. Vendar pa je samo to prihodnost vizije o kre- pitvi enotnosti združenega dela in o izločanju moči države. Neposredna me- njava dela naj ima kar najmanj posrednikov. Ce to rdečo nit poteg- nemo do konca, je seveda razumljivo, da se zavze- mamo za manjše število zborov v skupščini in za večjo živahnost v samo upravnem združevanju in- teresov znotraj različnih skupnosti. Ali je bojazen, da bi zaradi tega del de- lavcev ne mogel v celoti izraziti svojih neposred- nih interesov, upravičena? Je. če ne bomo v prime- ru odločitve o manjšem številu zborov postavili samoupravne interesne skupnosti v skupščinske klopi enakopravno kot zbor — ko bo tekel go- vor o interesih teh delav- cev, že sedanji skupščin- ski sistem omogoča, da morda razmišljamo o tej varianti. Skupščina inte- resne skupnosti se pojavi v vlogi zbora, ko je to potrebno. Sicer pa se naj znotraj nje gnetejo inte- resi vobeh vrst« delega tov. V čem je prednost take rešitve? Najprej predvsem fo. da že uresničujemo nekaj, kar bo prihodnji razvoj samoupravljanja zahteval Drugi, ne nepomemben razlog pa tiči v racionalni zgradbi »občinske samo- uprave«. Že sedaj smo hu- do karali dvakratno, tri- kratno razpravo enakih problemov z mnogokrat — istimi ljudmi. Že en izračun, na primer za po- dročje kidture, pokaže to- le: skupščino samouprav- ne interesne skupnosti sestavljalo 50 ljudi, pro- %vetno-kulturni zbor 50 ljudi, kakšen drug organ za kulturo še nekaj kul- turnikov, skupaj pa je celjski občini zaposlenih v kulturi manj delavce^- kot že znese ta približna številka. Ta mehanični, praktični pristop je seve- da politično nemogoč- vendar pa izhaja iz žif Ijenjske prakse. In prakso živimo. Prednosti so še nekate- re druge. a tudi slabost^ bi bržčas našli. Toda kanja v javni razpravi o osnutku slovenske ustavs< še bolj pa konkreten P^' stop v izdelavi statutom občin morajo izražati ustvarjalni odnos do stvo- ri. J. volfand .tfdUSl 1973 — št. 32 --- NOVI TEDNIK — stran 3 srečanjem kozjanskih aktivistov DOMA NA TLEH DEJANJ prvo nedeljo v septembru bo v Kozjem srečanje aktivistov OF kozjanskega okrožja. A tej priložnosti bodo skupščine občin Brežice, Krško, Sevnica, Laško, Šentjur in Šmarje ^gljle domicil aktivistom OF, ki so delovali v takratnih okrajnih odborih OF: Radeče r^iclani most, Laško — Rimske Toplice, Jurklošter, Planina — Sevnica, Rogatec, Seno- Blanca, Videm — Brežice, Šmarje in Pilštajn. odbor vabi vse aktiviste kozjanskega okrožja, borce kozjanskega odreda, legendarne y;rjnajste, drugih enot, občane, predvsem pa mladino, da se velike prireditve udeležijo. S odbor nima naslovov, zato ne bo mogel pošiljati pismenih vabil osebno. Vsi aktivis-ti ^se javijo svojim občinskim vodstvom SZDL. jjpte, polja, hiše, samotne j^' in steze med Sotlo, ^0, Savo in južno že- ^joso eno samo zgodo- ^ prizorišče. To je Ko- ^0, ki je dobilo svoje po' nekoč majhnem ob- .M, dobilo ga je po Ko- L predvsem pa po osvobo- ijn kozjanskem področju, partizanskem odredu. iskre upora je v letih [jiacije na kozjansko za- j]j prva celjska četa, ka- j zadnji komandir Vrlč (jder je z nekaj borci hd- proti Brežicam, da bi pli sebe zbral obupance iz rijeniškega pasu in njihov pretočil v bojevit srd. ni prišel do tja. Kozjansko območje, kjer se je za- li razvijati nova ljudska Ijst v času, ko je vsa lopa ječala pod peto hit- janske soldateske. Tu je tnala kot sekretarka okro- p odbora Tončka Cečeva- B. Ta aktivistka, oblečena bnečko ženico, je spretno ffla Osvobodilno fronto na Bočju, kjer so štiristo let prej korakale čete kmečkih up>ornikov v velikem sloven- sko-hrvaškem kmečkem pim- tu. Na Kozjanskem je Henina, v njej šola, kjer so po letu 1941 prvič na Štajerskem po- novno otroci hodili v sloven- sko šolo, učili pa so jih učitelji-partizani. Blizu je hi- ša, kjer je bil prvi Narodno osvobodilni odbor na Štajer- skem. Od prvih borb, ki jih je vodila Prva. celjska četa na tem območju, preko uspeš- nih spopadov bataljona pod Modrasovim vodstvom, pa vse do prihoda zmagovite XIV. divizije, je na Kozjanskem vel nov duh. Le tega so od hiše do hiše prenašaU aktivi- sti s pisano in govorjeno be- sedo. Bili so to aktivisti, ki so vodili vojaške odbore OP, ki so politično in gospodarsko obvladovali območja krajev- nih narodnoosvobodilnih od- borov, pa vse do okrajnih in okrožnega — ki je nosil ime vse pokrajine — Kozjan- skega. Kozjansko je nudilo zato- čišče tisočem borcev iz vse domovine. Kozjansko je samo dalo na stotine borcev, ak- tivistov, katerih izkušnje so bile dovolj velike, da so z njimi ob osvoboditvi domo- vine krenili v večja mesta in zasedli zelo pomembne po- ložaje v jKJlitičnih organiza- cijah, oblastnih organih in gospodarstvu. Veliko aktivistov kozjan- skega okrožja je padlo v boju, pod streli švabskih eksekutorjev, pomrlo v ta- boriščih smrti. Med njimi je tudi Tončka čečeva, ki je simbol uporne domovine, saj je tudi v Celju, med ujetimi in pobitimi tovariši, vsa pod- pluta in okrvavljena vzklika- la svobodi in svetlejši bo- dočnosti. Vsi, ki so ostali živi po štirih letih boja, ki so ostali bodisi doma v svojih skro- mnih hišah ali se razkropili po domovini, bodo prihodnjo nedeljo zbrani v Kozjem. Pri- šli bodo, da bi se po dolgem času spet spomnili slavnih dni in dogodkov. Prišli bodo tudi zato, da bodo Kozjan- skemu pomagali s svojo pri- sotnostjo, ki je dokaz o ve- likem deležu, ki ga je to območje dalo med osvobodil- no vojno. Borbene, uporniške tradicije Kozjanskega je tre- ba nenehno obujati. Tudi za- to, da bogateča se slovenska družba ne bi pozabila na eno od zibeli svoje svobodne ra- sti, še nedavno tega je ob razpravi, kaj je pravzaprav ko- zjansko območje, nekdo pre- cej pikro, toda zanesljivo toč- no opredelil zemljepisni po- jem: »Kozjansko se začne tam, kjer se pod nogami ali ko- lesi začne dvigovati prah!« Stvari so se začele premi- kati. Asfalt se že zajeda v pokrajino. Stroji hrumijo in brigade pretakajo znoj, da bi bilo boljše. Zato bo vsak, ki mu Ko- zjansko kaj pomeni, prišel. K. Po sklepu Republiškega sekretariata za Informaci- je, št. 421-1/72 je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973, Imel j v Savinjski dolini BOUSA LETINA ipet je postala Savinjska □a pravo »mravljišče«, saj nastopu čas, ko je treba ajkrajšem času pospraviti aelek hmelja. Zabrneli so »ji. Iz vseh koncev je pri- ' več kot 7000 obiralcev. ^Ijarji delajo skoraj noč sin, posebno še, če mo- 'fi rezati sadike in jih pri- *>ljati za strojno obiranje, 'prvih dnevih obiranja ka- da bo letošnji pridelek ioliko večji, vendar tega nioremo trditi za vse na- po dolini. Kot napove- 'ifjo strokovnjaki, bodo sorte hmelja dale znatno ^ pridelek kot doslej naj- rodovitna sorta hmelja '^g, ki daje povprečno .^tov hmelja na ha- Po- ^ računajo na sorto ki ga imajo že v dru- nasadih rn bodo že tolikšen pridelek kot J^g v svoji največji ro- ^ bi kaj več zvedeli o ^^'ijem obiranju hmelja 1^ zaprosili direktorja ^ »Kmetijstvo« Žalec Ovinka Kolenca in direk- TOZD »Kooperacija« Pil skana, da na o tem povesta, ing. Kolenc: »Naša ( " Obsega 887 ha hmeljišč, j^mo lahko pravočasno hmelj, obiramo s 25 j(i '^imi stroji in okrog ^biraici. Morali pa smo S^^^ti še okrog 700 delav- ' r. delajo pri strojih in ify^^nicah. Ročno bomo ' predvsem mlade na- Jo je enoletne in dvo- jj,''^r nove sorte hmelja, If^, gojimo še poizkusno. i^pl^^jjemo, da bo letošnji ;s'y nekoliko višji kot vendar pa ne bo bi- st„, presegal planiranih ^^^^"^ na ha.« Plaskan: »Koopera- .^oizvodnja ima vklju- hmeljarjev, ki pri- Vlado Plaskan, direktor TOZD »Kooperacija« delujejo na 840 ha hmeljišč. Na katerih, je 50 ha novih sort hmelja, in to atlasa in ing. Vinko Kolenc, direktor TOZD »Kmetijstvo« Žalec. aurore. Naši kooperanti obi- rajo v 36 strojnih skupnostih, od katerih je največja v Go- milskem ter v Gotovi j ah, ki imata vsaka preko 30 hme- ljarjev. 16 strojev je novih in tudi boljši so kot doseda- nji. Obirajo bolj čisto in manj pleveli jo. Poleg strojev pa obira okrog 5000 obiralcev. Po mojem mnenju bo letošnji pridelek v naši TOZD povpre- čno 10 odstotkov višji kot lani. Morda bi i)Ovedal še to, da je strojno obiranje mnogo cenejše od ročnega, kar bo posebno dobrodošlo v pri- hodnjih letih, ko bo, kot nam kažejo izkušnje, vedno teže dobiti obiralce.« Če povzamemo iz obeh iz- jav naših sogovornikov, ki sta prav gotovo dobra poznaval- ca razmer v hmeljarstvu, bo letošnji pridelek sorazmerno dober, končni rezultat pa bo, jasno, znan ob koncu obi- ranja. Besedilo in slike: Tone Tavčar Mer.jenje nabranega hmelja je za obiralce najpomembnejše opravilo. Tu so še posebno občutljivi in m vidijo radi^ da padajo kobule mimo. ODGOVOR lAVNEU DELAVCA GLUHI ZA VARSTVO OKOUA V 24. številki vašega časopisa mi je bilo dne 28. ju- nija 1973 postavljeno vprašanje: »Kakšne uspehe je doslej že zabeležila komisija za varstvo okolja in ka- ko je zastavila svoje delo ter kaj je z javno snago, zelenicami in parkom v Celju.« Odgovor na to vprašanje, predvsem na njegov pr- vi del je težak, saj dejansko nekih posebnih uspehov komisija za varstvo okolja doslej še ni dosegla. Ko- misija namreč nima oblastvene moči, temveč je samo organ skupščine, ki proučuje in analizira obstoječe stanje ter daje predloge za razne izboljšave na po- dročju varstva okolja in za izvajanje določenih pred- pisov. Doslej je komisija že večkrat naslovila na vse de- lovne organizacije v Celju, ki kakorkoli onesnažujejo ozračje in vode, naj s tem prenehajo in naj pripravijo ustrezne sanacijske programe. Tu moram jasno in gla- sno povedati, da na vse te naše pozive, kljub postav- ljenim rokom in celo grožnjam, da bomo inšpekcijsko ukrepali, ni odziva in od nekaterih največjih onesnaže- valcev v Celju sploh ne dobivamo odgovorov. Komisi- ja je tudi obiskala nekatere delovne organizacije, pre- gledala je njihove čistilne in druge naprave ter se s strokovnjaki i>ogovarjala o možnosti sanacije. Tudi tu je zaenkrat vse ostalo pri prepričevanju in prošnji, naj vendarle enkrat naše mesto postane zopet čisto. Tako ali podobno kot v delovnih organizacijah je bila sprožena akcija za varstvo okolja tudi v vseh šolah in krajevnih skupnostih celjske občine. Naša komisija je predlagala, naj bi šole in krajevne skup- nosti organizirale očiščevalne akcije, predvsem pa naj bi na vse možne načine pričeli z redno vzgojo otrok in odraslih v pogledu varstva okolja. Nekatere uspešne akcije, ki jih je med drugim pokrenila naša komisija, so v teku in so rezultati že vidni. Tako občani Otoka, Dolgega polja in Aljaže- vega hriba urejajo zelenice, sadijo rože in drevje. Nekatere šole so že organizirale razna predavanja in očiščevalne akcije. Skupščinska komisija za varstvo okolja se je tvorno vključila tudi v program rdečega križa na področju varstva okolja. Vprašanje je bilo postavljeno tudi, kaj je z ure- jevanjem zelenic, vzdrževanjem parka in čiščenjem tudi tu z doseženimi rezultati prav gotovo ni- smo zadovoljni. Občinski proračun je za gornje na- mene v letošnjem letu namenil preko 160 miUjonov starih dinarjev, kar pa je spričo visokih cen, ki so v veljavi tudi v naših komunalnih delovnih organiza- cijah, prav gotovo premajhen znesek. Na tem mestu pa moram povedati, da ni vse sa- mo v denarju, ki je prav gotovo pomemben, temv da gre tudi za nemogoč odnos prebivalcev našega mesta do čuvanja javnih nasadov in čistoče na sploh. Uničene zelenice na vseh območjih Celja zaradi par- kiranja avtomobilov, zaradi odmetavanja smeti, za- radi tega, ker jih ljudje pohodijo in drugega, prav gotovo niso v ponos našim občanom. Ravno tako niso v ponos občanom naše občine vsa divja smetišča, ki jih je po grobi oceni preko 100 v mestnem pre- delu. Tudi ni nobenega opravičila za to, da ljudje brezobzirno mečejo mimo koškov za smeti razne od- padke, od drobne emoalaže do osebnih predmetov. Ker že ravno pišem ta odgovor, naj dam svoje mnenje tudi na sestavek »KAJ S SAVINJO«? iz No- vega tednika z dne 10. avgusta 1973. Glede tega pro- blema menim, da se bo treba v Celju resno pogovo- riti. Stanje je nevzdržno in lahko bi rekel celo kri- tično. Stvari samo z inšpekcijami tudi ne bo mogoče rešiti. Te so namreč ravno v zvezi s Savinjo že ukre- pale in tudi ukrepajo. Vsi, ki povzročajo takšno sta- nje Savinje, vedo, kaj je narobe in prav bi bilo, da njihovi samoupravni organi o tem razpravljajo. Konč- no bo treba tudi v Celju začeti spoštovati veljavne zakonske predpise, ki govorijo o varstvu voda in ne nazadnje ustavna dopolnila, ki jasno govorijo o tem, da imajo naši občani pravico do življenja v zdravem in čistem okolju. Marjan Ašič Slovenske Konjice PISMO SZDL Občinska organizacija SZDL je poslala pred kratkim vsem krajevnim odborom na svojem območju pismo, v katerem jih seznanja z ne- katerimi organizacijskimi na- potki 2» izvedbo javne raz- prave o predlogu zvezne in republiške ustave. Predlaga- li so, da bi se na skupni seji sestala odbora SZDL in kra- jevne skupnosti ter bi izde- lali načrt za konkretno akci- jo. Predvsem je važno pravo- časno obveščanje občanov in zagotovitev večjega prostora. O teh stvareh se bodo dogo- vorili še podrobneje na bliž- njem seminarju za predsedni- ke in sekretarje odborov SZDL, ki so za začetek sep- tembra pripravlja občinsko vodstvo SZDL. 4. »tran — NOVI TEDNIK §t. 32 — 23. avgu^ IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV — Industrijska proiz- vodnja v celj.ski občini tudi po sedmih mesecih še vedno ne dosega pred- videne stopnje rasti. Le- tošnji proizvodni rezultati so za 9,7 % večji kot lan- ski. Najboljše rezultate imajo v grafični industri- ji (preseg 46,5%), naj- slabše pa v kovinski in- dustriji. Pod lanskimi re- zultati je tudi lesna indu- strija. — Keramična industri- ja v Libojah je letos v prvem polletju dosegla skoraj dve milijardi ce- lotnega dohodka, kar je za 8 več kot lani. Do- hodek je večji za 11 "'o. Pri tem je zanimivo, da je v tovarni letos zaposle- nih samo 486 delavcev (lani 507). Poprečno iz- plačani osebni dohodki na zaposlenega pa so le- tos narasli za 10 %. Od lanskih 1.453 din so se dvignili na 1.598 din. — Najboljše osebne do- hodke med žalskimi de- lovnimi organizacijami je imelo v prvih šestih me- secih tega leta podjet,je AVTOPREVOZ Šempeter. Lani so v tem času lahko izplačali le po 1.963 din, letos pa že 2.740 din, to je za 40 o o več. V pod- jetju je zaposlenih 54 de- lavcev. Poslovni rezultati pa so zelo ugodni. — Tovarna nogavic Pol- zela dosega letos izvrstne ekonomske rezultate. C!e- lotni dohodek povečuje na skoraj 8,5 starih mili- jard, dohodek pa za 32 odst. (na 31.091 din). Ostanek dohodka je izre- den, saj znaša 12.570 din. Polzelska tovarna zapo- sluje letos nekaj manj delavcev kot lani 984 (la- ni 991). — V celjski industriji je v juliju spet nekoliko upadlo število zaposlenih. Vendar pa je v celoti še vedno preseženo popreč- no število zaposlenih v primeri z lanskim obdob. jem za 3,4 "o. — Celjski izvoz je šele po sedmih mesecih pre- segel planirane polletne postavke. Skupno so celj- ske delovne organizacije izvozile letos za 13,580.434 dolarjev ali za 35,8 "o več kot leta 1972. Izred- ni izvozini porast beleži EMO. Močno pa presega- jo lanske rezultate še Že- lezarna, Libela, Toper, Zlatarna in žična. — Med gospodarskimi dejavnostmi v celjski ob- čini je po junijskih po- datkih vrstni red glede na višino osebnih dohod- kov takle: gozdarstvo 2282 din, trgovina 2159 din, promet 2102 din, obrt 2065 din, industrija 2018 din, kmetijstvo 1974 din, gradbeništvo 1897 din, komunala 1886 in gostin- stvo 18a4 din. Kovaška industrija HALE SO NARED Nove hale, ki jih kovaška industrija v Zrečah gradi v sodelovanju s firmo Renault so pod streho. V rekordnem času. V prihodnjih dneh bo- do Ingradovi delavci že zače- li s pripravo temeljev za na- mestitev uvoženih strojev, še le aprila so začeli s priprav- ljalnimi deli za gradnjo ok- rog 5000 kvadratnih metrov novih prostorov- Sredi junija je delo steklo, v prvih dneh avgusta pa se je na strehi ha- le že košatila zelena smreka — zgovoren dokaz, da je pr- va etapa gradnje mimo. V Kovaški industriji so z In- gradom zelo zadovoljni, saj dela izvaja hitro in dobro. V prostorni hali bodo mon- tiraU stroje v oktobru. Janu- arja nameravajo začeti s po- skusno proizvodnjo odkovkov za motorje renaultovih avto- mobilov. Sredi leta pa bo stekla polna proizvodnja, (ce- lotna naložba bo stala 8 sta- rih milijard. Všteta so obrat- na sredstva. Vso proizvodnjo bodo izvozili in že prihodnje leto bodo povečali bruto pro- dukt za štiri stare milijarde. Računajo na težave s pomanj- kanjem energije. V Kovaški industriji pa snujejo že drugo naložbo. Za- čeli bodo s proizvodnjo sin- tranih odkovkov, odkovkov iz praškastih kovin. Izgradnjo hale in novo proizvodnjo bo vodil dr. Stane Jurca, Letos jim manjka nekaj sredstev. Zato bodo to zamisel izpelja- li prihodnje leto. Zrečani pa so že sedaj ponosni na no- vost v njihovem proizvodnem procesu — na hladno kova- nje- Mrzlo jeklo kujejo in iz njega izdelujejo različne strojne in motorne dele. Vsi ti načrti ne zbledijo, čeprav Kovaška industrija v prvem polletju beleži rahlo stagnacijo. Realizacija je si- 'cer za 14 odstotkov večja kot lani in dosega 7 starih mili- jard. Vendar so pod planom, saj so načrtovali 18 milijard celotne realizacije. Na trži- šču opažajo nekaj manjše povpraševanje za njihovimi i2idelki. Zaloge postajajo neko. liko večje in prodaja je otež- kočena. Dohodek pa navzlic vsemu kar dobro kaže in tu- di skladi niso ra-^no majhni. Čeprav so morali zaradi ter- jatev nad 90 dni odpisati 300 starih milijonov. Na njihove poslovne rezultate vpliva po- dražitev surovine, upajo pa, da bodo tudi sami lahko ne- koliko povečali cene svojim proizvodom- Pričakujejo teža- ve pri oskrbi z reprodukcij- skim materialom. Bojijo se redukcije električnega toka in še morebitnih večjih posledic novega uvoznega režima. Ko- vaška se namreč srečuje na domačem tržišču s hudo tu- jo konkurenco. In ker ima trgovina pri domačih proiz- vodih zamrznjene cene, pri tujih pa ne, se seveda taka politika pozna v prodaji orod- ja iz Kovaške industrije v Zrečah. Vendar pa v tovarni zagotavljajo, da dobro pro- dirajo. Da bodo letos mnogo več izvozili. In da vedo, kaj hočejo. Še tale podatek — v tovar- ni dosegajo poprečni osebni dohodek v višini okrog 2000 dinarjev. Delo zreških kova- čev pa ni niti malo lahko. Zato je toliko bolj prav, da tovarna gradi dva stanovanj- ska bloka. Da skrbi za re- kreacijo delavcev, saj na Rog- li raste rekreacijski center.. Da skrbi za kulturno uredi- tev okolja. In da predstavlja osrednje gibalo v življenju kraja, ki se mu svetlika še lepši razvoj. -de Nova hala Kovaške industrije v Zrečah je pod .streho. V njej bodo proizvajali odkovke za motorje renaultovih avtomobilov. Celotna naložba skupaj z obratnimi sredstvi bo ve- l.jala 8 starih milijard. S poskusno proizvodnjo bodo začeli prihodnje leto januarja. Ingrad BOLJŠE RAZMERE Na interni slovesnosti so pred dnevi v celjskem grad- benem podjetju Ingrad odpr- li nov obrat družbene pre- hrane. Pa ne le to. Na central- nih obratih na Lavi je celot- ni dvoriščni prostor asfalti- ran, česar si je več kot 300 delavcev želelo že dalj časa. Zato ni naključje, da so vsi govorniki poudarili predvsem skrb kolektiva za izboljšanje delovnih razmer. Delavci pro- izvodnih obratov in mehani- zacije bodo poslej zlasti v de- ževnem in zimskem vremenu prihajali na delo boljše volje. Za življenje kolektiva pa je še posebej pomembna uredi- tev prehrane. Obrat prehrane je sicer majhen, a dovolj ve- lik, da bo prehranil vse zapo- slene. Topla malica na samo- postrežni način bo šla v pri- hodnje bolje v slast. Za obo- je, za asfaltiranje dvorišča in za ureditev prostora za mali- ce, so v Ingradu namenili ne- kaj deset milijonov. Zavest- no. Ker vedo, kot je omenil Stane Gorjup v slovesnem govoru, da morajo storiti vse za boljše delovne razmere. Člani delavskega sveta In- grada so si isti dan tudi ogle- dali gradnjo nove stolpnice na Lavi. Ingrad je bil naj- boljši ponudnik za gradnjo stolpnic, ki jih finansira ob- činski stanovanjski solidarno- stni sklad. Inženir L. Crepin- šek je razložil prednosti blo- kovne gradnje po utinor si- stemu, ki ga Ingrad prvič uvaja. Dokaz uspešnosti te novosti kaže stolpnica, ki se hitro dviga. Za eno etažo po- trebujemo teden dni. 106 sta- novanjski blok bo nared v pravem času, do prihodnje pomladi. Izvajalec je prepri- čan, da se bo sicer še nepre- izkušen sistem gradnje dobro obnesel. Zanimivo je, da je v vsakem betonskem bloku že vgrajena vsa električna nape- ljava- Nasploh je ogled stolp- nice že sedaj v grobi izvedbi prav zanimiv. In vzbuja upa- nje, da bodo stanovalci zado- voljni. Vsa dela izvaja sku- pina petnajstih delavcev. In- grad bo zgradil dve stolpni- ci s po 106 stanovanj iz sred- stev solidarnostnega sklada. Na Lavi, kjer že raste prvi blok, pa naj bi se v prihod- nosti naselilo čez 600 družin. To seveda spodbuja vpraša- nje, kdo bo gradil »sprem- ne« objekte. In kdaj pridejo na vrsto. še ena novica iz življenja celjskega gradbenega kolekti- va Ingrad — polletni rezulta- ti niso taki, kot so pričako- vali. V teh dneh se tudi do- govarjajo o ustanovitvi te- meljnih organizacij združene- ga dela- To je sedaj naša pr- va naloga, je povedal Franci Vrbnjak, partijski sekretar. Snujejo predlog za štiri te- meljne organizacije združene- ga dela. A se še niso odloči- li. O predlogu nove samou- pravne organiziranosti delov- ne organizacije bodo razprav- ljali po obratih. Franc Belehar, predsednik sveta poslovne enote proizvod- nih obratov na Lavi, Miro Medved, predsednik delavske- ga sveta Ingrada, in Stane Gor.tup, predsednik sindikalne podružnice pred vhodom v novi obrat družbene prehrane. Turizem NAVAl! POPUŠČ Velik naval gostov, j^« značilen tudi za naSe j turistično območje sko^t in avgust: čeprav v juiu^ radi slabega vremena ko manj; je te dni popj, če so bile do ponedelji^^ sedene prav vse turisti^r^^ čitvene zmogljivosti, ra^^^ sebnih sob, pa je od z^, tega tedna dalje že in tam dobiti prosto soi^ ležišče. Ne glede na to ^ vitev, informacijska s'.' celjske turistične zveze roča rezervacije 2;qs(; zdravilišča. Ta so še lepo zasedena. Očitno se tudi v naši:-, rističnem dogajanju poj^j .se bliža začetek šolskega in da družine, ki so bik počitnicah skupaj s šoj veznimi otroki, prihajajo mov in se tako pripravka mladim rodom vred naj šolsko obveznost. Sicer pa še to ~ te z tero območje, potem tui celjsko velja razmeroma i ka turistična sezona. Kn mu dva meseca in nič m ugotovitev pa daje misliti sta res samo julij in utj tista meseca, ki nudita pustnikom največje uj« sti? In ne samo to — i tako imenovani delavski rizem bi lahko trajal dhi so dnevi za počitek zelo] merni tudi v jesenskem.^ mladanskem in celo simd času. Prejšnji teden je bilo širšem celjskem ohM okoli 3.760 gostov ali zali stoikov več kot lani v ii času. Najbolj so bila m na zdravilišča, prav Atomske toplice pa i* Gornji Savinski dolini soi li lepo število gostov. CeljskaMetka" I UREJENA PREHRANA v celjski Metki, ki z obra- tom v Kozjem že šteje čez 1.000 zaposlenih, so v začet- ku avgusta odprli nov obrat družbene prehrane. Mrzli ob- roki so se umaknili obilnim toplim malicam, za katere morajo delavci odšteti po 3 dinarje. Ostalo krije tovarna. V prostorni, res prijetno ure- jeni tovarniški kuhinji dnev- no pripravijo čez 700 obro- kov. S samopostrežbo so si zagotovili, da v času malice ni navala. Bife z brezalkohol- nimi pijačami pa lahko »kom- pletira« mahco. Direktor Velj- ko Repič je izjavil, da je da- la sindikalna podružnica ide- jo za ureditev družbene pre- hrane že lani. Z naložbo v vi- šini okrog 30 starih milijonov so letos, in to je bil skrajni čas, kot so rekli v Metki, že dobili nov obrat. Poleg obrata družbene pre- hrane moramo omeniti še eno akcijo za dvig družbene- ga standarda zaposlenih v Metki. Njihov počitjiiški dom v Portorožu so letos poveča- li, tako da ima sedaj 60 po- stelj. In tako hrano, da nam jo vsi zavidajo, je pristavil Vlado Ramor. Dom je za ti- soččlanski kolektiv še vedno premajhen. Tuli zato, ker dopustniška sezona ne traja dovolj dolgo. Le od junija do srede septembra. Vendar pa so v Metki z diferenciranimi plačili za oskrbovalni dan (delavec z nižjo plačo mora odšteti za prebivanje v domu nekaj manj kot tisti z višjimi dohodki) le dosegli, da pre- cejšnji del članov kolektiva lahko z družinami preživi za- služeni dopust ob obali. Oba ta primera dokazujeta, da v t/3j tekstilni delovni organiza- ciji družbeni standard samo- upravnim organom ni špan- ska vas. S poslovnimi rezultati pr- vega pcjlletja pa v Metki ni- so zadovoljni. Plana ne dose- gajo. Težave imajo predvsem z bombažem, saj se je cena te surovjne na sve* trgu neverjetno dvigniH jo, pa, da bo v drug«" letju bolje. V teh dneh bodo v začeli z razpravo o nove samoupravne oT&^ nosti. Ustanoviti nain«! tri temeljne organizacij^ ženega dela — TOZD vodnja tkanin, TOZD * cija Kozje in TOZD « službe. Vsaka temeljni nizacija združenega imela delavski svet iu, torja. Za TOZD proJi tkanin bodo predlagali, rektorja Draga Pušn' Kozjem Veljka Kol* skupne službe pa Via' morja. Zbor delegatov naj bi štel 45 članov. vili bodo tudi organ zfj upravni delavski druge odbore. . ff Strokovno politični ^ Metke za uresničevanj'^^ nih dopolnil je ta P^"^ dal v razpravo. avgust 1973 — St. 32 NOVI TEDNIK — stran 3 Hjfija Koren Sabina Podvinšek Janez Otorepec Bojan Korošec Delavski turizem še malo in konec bo s tem dragim dopustom. Zato smo se napotili v delovne kolektive in povprašali tiste, ki so se že vrnili — kako je bilo, kaj je s cenami, ali so se imeli lepo, kje so lenarili in se zabavali. Podatki o turistični beri prvega polletja ne govorijo v prid do- mačemu turizmu. Čeprav smo v zadnjem letu precej razpravljali o delavskem turizmu, počitnišldh domovih, o skrbi za rekreacijo delovnega človeka, bistvenih pre- mikov ni. Iznajdljivost je še vedno mati modrosti. In če je naš sinji Jadran predrag, kam so vas ponesle noge? Ali jekleni konjiček? Na bazen? Pa kaj mislite — ali ste letos dražje preživeli dopust kot lani? 0R1JA KOREN: Gorenje Lesna Šoštanj, obrat fcja: »Na letnem oddihu sem ^ z družino. Odpravili smo (polni pričakovanj. Naš cilj K bilo Pohorje. Prenočišče L) imeli svoje — šotor, hra- pa smo se v hotelu ne- jjjpri Treh žebljih. Ne veni, j^o se že imenuje. Cena ni- Hui bila prehuda, saj je jjljrba za en dan znašala oko- j sedemdeset dinarjev. Z ^jskim letom cene ne bi lijogla primerjati, ker na do- (-istu nismo bili, po pripove- dovanju prijateljic sodeč, pa jO zelo poskočile. Na splošno f bilo zelo lepo. V &8stih jieh smo obiskali bližnje ho- lele, nabirali gobe in se igra- li z otroki. Ce bo denar, bo- mo šli na dopust tudi drugo (to, mogoče na Pohorje, lah- 10 pa kam drugam.« SABINA PODVINŠEK, ku- larica v Elektrarni Šoštanj: iVes mesec sem delala na sorju kot kuharica. Moje me- to je bilo v kuhinji. Precej fbilc dela, ostalo pa je tu- : nekaj časa za dopustova- ie ure.« Te proste urice sem ioristila za kopanje in son- mje, ali pa smo hčerka, sin :jaz odšli na sprehod v bliž- ja mesto in tam preživeli jkšno urico. Mož na dopu- n ni bil, ker je doma dela illko. Pravega dopusta si tu- ; drugo leto ne bomo mogli rivciščiti, ker z možem ne isluživa toliko, da bi bilo za ». V domu, kje sem delala, »cene zmerne. S tem mi- Jn cene za člane našega ko- itiva, če pa greš kam dru- ffii, v hotel, pa je nemo- JANEZ OTOREPEC — dela- *'v kurilnici Celje — Jugo- *fanske železnice: »Ze več- "»t sem bil na Pirševem db- * pod Mislinjem. Tja posi- li naše podjetje tiste, ki so ^ na pljučih in ker imam '•■ n&srečnc bolezen tudi jaz, ^ prišel v izbor teh dopust- '^ov. Seboj ne morem vzeti ^ine, zato tam preživim ^^e s prijatelji iz kolekti- ^ Družina ostane doma na f"%i, kjer imajo majhno ^^ijo in zato za dopust ni pa tudi denarja ne. j^a je na Pirševem domu j^na, najbolj pa mi ugaja ^ zrak, ki ga pri nas v kjer delam, najbolj p>o- Ce se bo dalo, bom * ^ šel, kajti drugje so ce- .'ednc hujše, in z mojo de- *rnico ne pridem zraven.« L^AN KOROŠEC, Sloveni- ja *vto, Avtomotor Celje — ^iščnik: »Dopust sem ko- 5'' s&dem dni. Bil sem na *^J^_v Selcah. V načrtu še, da bi malo obiskal jj^^""iJo, mogoče za dva tri \j S punco sva živela v 1^^. s sabo pa sva imela tudi nekaj hrane, da vse sku- paj ni bilo predrago. Cene so visoke in težko bi si privoščil življenje v hotelu, saj že, ko greš na ples v kakšen hotel, moraš s seboj nesti precejš- njo vsoto. Ce primerjam cene izpred dveh let, ko sem tudi bil v Selcah, in pa letošnje, lahko rečem, da so mnogo poskočile. Drugo leto namera- vam bolj na jug, ker pravijo, da so tam odlične plaže, hkrati p>a si bom ogledal naš Jadran. Pravijo, da so dol tu- di cene bolj zmerne. Ne vem, če je res?« URARSTVO TRGLAVCNIK, na vprašanje je odgovarjala urarjeva soproga: »Ja, letos smo bili v Rovinju. Tam smo bili prvič, pa tudi drugače gremo pri nas bolj redko na dopust, ker je dela mnogo. V Rovinj bi še šla, ker je bilo zelo lepo, drugače pa gremo vsako leto drugam. Le- tos smo živeli v vikend hišici skupaj s sorodniki. Bilo je ze- lo zabavno, posebno za nas ženske, ker ni bilo treba ku- hati. Naši možje so se zelo izkazali in so prevzeli kuhi- njo, fene pa smo imele res- nično lep dopust. Moškim je bilo kuhanje v zabavo, ker so sami taki, ki se ne kopajo radi, me smo i>a rade na son- cu in v vodi. Vsa stvar ni bi- la draga, saj je znašala noči- tev petindvajset dinarjev. Pozneje smo odšli še za nekaj dni na Madžarsko ob Blatno jezero.« METKA MEDVEŠEK — uslužbenka v Kovinotehni, prodajalna Galeb: »Letos smo preživeli deset dni na morju. v Fiesi pri Portorožu. Tam smo bili že lani in če bo po sreči, se bomo tudi drugo le- to odpeljali tja. Cene so zmer- ne, vendar je občutna razli- ka med lanskim letom in se- danjo sezono. Pozna se tudi pri obrokih, pri tem pa nočem reči, da smo bili lačni. S si- nom sva plačala penslon p>oln, medtem ko ima mož v domu Rudnika hgnita Vele- nje regres. Vtisi so bili lepi. V Fieso hodim že šest let. Dobro je tudi, ker vožnja ni predolga, dom je odlično ure- jen, vsaka soba ima svoje sa- nitarije, okolica pa je lepa.« STANKO GRASNER —šo- fer pri podjetju Sigma 2alec: »Najprej sem bil na Bledu, potem pa sem se odpravU čez Vršič, po Soški dolini in se za šest dni ustavil v Por- torožu. Bil sem skupaj z de- kletom. Cene so zelo visoke, če jih primerjam z lanskimi, ko sem bil v Piranu in Por- torožu. Letošnji dopust je bil zelo lep. Cene so letos mogo- če malo manj kot za polovi- co višje, lahko bi rekel, pre- hudo. Za drugo leto še ni- mam načrtov, ker pravijo, da jih za predaleč naprej ni do- bro delati.« ZDENKA KOSIC, uslužben- ka pri podružnici Ljubljanske banke, oddelek kmetijstvo: »Letos je bilo pa krasno, še z dvema kolegicama sem bi- la v Makarski. Domov sem prinesla čudovite vtise. Imeli smo predvsem veliko zabave, dobro družbo, spoznala sem veliko ljudi itd. Potovale smo s pomočjo Atlasovega turi- stičn^a paketa. Na pensionu smo bile v hotelu Riviera, ce- na paketa pa je znašala sto- dvajset dinarjev za sedem- dnevni dopust. Lani nisem bi- la nikjer, kljub temu pa. vem, da so letošnje cene ne- primerno višje od lanskolet- nih. V Makarsko se še od- pravim.« MARTIN CIZEL, mojster v podjetju Mizar: »Na dopustu sem bil v Fiesi. Hrano smo vzeli s sabo, stanovali pa smo privatno, v neki turistič- ni sobici. Cena nočitve je znašala dvajset dinarjev. Lani sem bil v šibeniku, kjer je bilo tudi dobro. Hrana, sta- novanje, vse je bilo poceni in v najlepšem redu. Vseka- kor je nekam treba na od- dih, ker v našem majhnem podjetju delamo vse dni v prahu, ropotu in se tako vsaj za tistih nekaj dni rešimo teh neprijetnosti. Jaz sam bi šel veliko raje v hribe, pa je družina bolj navdušena za morje. O cenah je težko go- voriti in vsak, ki mi jih ome- ni, me spravi v slabo voljo. Zato sem o njih najraje ti- ho.« MIJA CERNETIC, blagajni- čarka v trgovini Agrotehnika Celje: »Z družino sem bila v Portorožu, v domu podjetja. Dnevni pension je znašal tri- tisoč petsto starih dinarjev, to Tpa je več kot ugodno in bomo v ta dom še šli na od- dih. V lanskem letu smo bili v bližini šibenika, kjer je bi- la cena za en dan šestdeset dinarjev, kar je pa neprimer- no več v primeri s ceno v Portorožu. V Portorožu mi je všeč, ker je zelo ugodno, lepa plaža in ni predrago.« Odgovori povedo sami do- volj. Brez komentarja. Če- prav so v nekaterih izjavah skromne razlike v mnenjih, vendar smemo povzeti — do- pusti so kratki, cene previso- ke, standard niž.ii kot lani. Težave z družinskim dopu- stom. A navzlic vsemu se n»š človek znajde — skromno, pa tako, da mu je lepo. Ker pa bo vročinski, turi- stični ln dopustniški naval kmalu pojenjal, bi kazalo v delovnih organizaci.Jah pripra- viti analize o delavskem tu- rizmu: Kdo je letoval? Kje? Za koliko denarja? Kaj je pri- spevalo i>od>etje? Ali se obe- tajo delavskemu turizmu čml dnevi? Ali bi bilo narobe, če hi delavski svet razgrnil na seji vso težino problema, ki mu rečemo — skrb za zaslu- ženi počitek po delu? Naša skromna anketa nI imela velikih ambicij. Zbirali smo otlgovore delavcev raz- ličnih poklicev in osebnih do- hodkov. Morda pa bodo le koga spodbudili, da bo ugriz- nil v kislo jabolko — imeno- vano delavski turizem. BORIS MLINAR ^''sica Trglavčnikova 1 Metka Medvešek I Stanko Grašnel Zdenka Koši6i turizem Dragov dom na Homu DRAGOV DOM NA HOMU Nedelja pop>oldne. Dan je lep in vrh Homa je ves oživljen. Ljubitelji planin, dobre kaipljice, zidane vo- lje in ubranega petja so zbrani na soncu pred kočo, ob zidu romantične cerkvice. Tulkaj, v naročju tišine je pravzaprav vse: od osnovnega šolarčika do osem- desetiletnika. Da, Jakob Petek jih je že lani naštel osemdeset, ko pa fantje iirežeyo slovensiko narodno, pridno pomaga in smetto lahko trdimo, da planinski zrak človeka mladi, mu daje moči in dobro voljo, ki jo v dolini vse bolj pogrešamo. Da je v domu za vse lepo poskrbljeno, imajo na skrbi člani Balohove družine. Sun streže, mati Milka prav tako, pravijo pa, da je tudi oče boQj pri zdravju in kmalu bo tudi on priskočil na pomoč. Človek hi- tro občuti, da je strežba v dobrih rokah, to F>a je tisto, česar v mnogih domovih nimajo. Ko je gost nekajkrat solidno postrežen, se rad vrača in dober glas se širi po dolini, v mesto in vas. 2iviko, Milan in drugi planinski asi pa načrtujejo, ogledujejo, sklepajo, kako Dragov dom vrh Homa še bolje urediti, da bo prijeten, domač, topel in funkcionalen. Zdaj obzidavajo odprto površino in ta- ko bodo dobili nove prostore, kar poleg pa so že zakoličili za kuhinjo, shrambo, sanitarije, nove sobe. Dela je veliko in precej je bilo in bo narejenega udarniško, s prostovoljnim delom, z mnogo dobre volje da se postojanka preuredi tako, da bo dostop- na petičnemu in najbolj preprostemu delovnemu člo- veku. Zvedeli smo, da pripravljajo vrsto izletov, med drugim tudii množični pohod na Triglav. Večja sku- pina osvaja postojanke slovenske transverzale, še po- sebej pa je razveseljivo to, da je v vrstah PD Zabu- kovica vedno več mladih. Zanje pripravljajo tečaje, jim vrtijo filme, jih usposabljajo za dobre planince, iskrene tovariše in zdrave državljane. Tik p>od vrhom se vrietemu planincu — OBLAKU EDIJU — postavili spominsko ploščo. Bil je duše društva, podpredsednik in gospodar, krojač p>o po- klicu, globoko v srcu pa velik ljubitelj slovenskih planin. Pod Homom se je rodil, vrh Homa pa je ob tragični nesreča življenje pustil. Slava mu! Razmišljajo tudi, "da bi Slavkovo in živkovo cesto spremenili v nekakšno trimsko pot in s tem na vrh Homa privabili še več obisikovalcev. Tako bo prišla nova podoba Dragovega doma do polne veljave. Pre- pričani smo lahko, da bodo vse to zabukovški pla- ninci z nesebično vnemo tudi uresničili. Mi pa bomo rekli: KJE V NEDELJO POPOLDNE BOM? Kje? VA- BI ME HOM! --dk— PREVISOKE CENE Kmetje šmarskega področja, to je vasi Zibike, Pristave, Pustik, Mestinja in drugih naselij, ne.ffodiijejno zaradi previsokili pro- dajnih cen sadja in po\xtnin. Cene na celjski tržnici bi namrež morale biti nižje, da bi se naše sadje sploh lahlio prodalo, pa tudi tržnic naj bi bilo več (vsaj dve večji v Celju in še v dru^h krajih naj bi bile). Sa^ja je letos veliko, zadruga ga odkupuje po zelo nizki oeni, kolikor ga sploh odkupijo, prodajajo pa ga dvakrat dražje in ga tako kupci ne kupujejo radi. Razlika med odkupno in prodajno ceno naj bi se uporabila za gradnjo sta- novanj kmetom, za asfaltiranje cest ln v druge komunalne namene. Kmetje si pri takih stvareh sami namreč ne morejo pomagati, še predVsem, če nit' svojih pridelkov ne morejo pro. dati. Davki in prispevki za socialno zavarovanje so namreč izrfHlno visoki. Imamo tudi predlog, da naj bi podjetja, ki Icjj- koli gradijo na na.šem območju, zaposlovala tamkajšnje kmete, ki bi tako zaslužili nekaj denarja. NI nam tudi všeč, da v Zibiki sploh ni nobene mesnice in moramo hoditi po meso v Šmarje, Šentjur ali celo v Celje In zakaj primanjkuje mesa? Zopet zato, ker so odkupne cene prenizke (za s^'injino od 13 do na.7več 16 dinarjev kilogram). Razlike med odkupnimi in prodh-jnimi cena- mi kmetijskih pridelkov so namreč prevelike. Poudarjamo, da to ni samo problem šmarskega področja, temveč verjetno cele države. . __._^ Ivan Krašovecb OLEPŠAN VOJNIK Turistično društvo v Vojniku se je v zadnjem ča- su uveljajvilo z nekaterimi uspešnimi akcijami. ZlastJ to velja za ureditev kraja. Sicer pa dela pri društvu posebna komisija, ki Skrbi za ureditev okolja in stal- no opozarja na morebitne nepravilnosti. V Vojniiku so tako postavili nekaj novih klopi, sta- re pa so obnovili. Poskrbeli so tudi za lepe cvetlične nasade, radi pa bi namestili tudi koše za odlaganje smeti. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 23. avgust Koča na Kopitniku Letos slavi planinsko društvo v Rimskih toplicah svojo dvajseto obletnico ustanovitve. Z ustanovitvijo je štelo blizu sedemdeset članov, danes pa so vrste petkrat močnejše, vključno z mladinci. Planinsko društvo nima v načrtu organizirati zgolj izlete in nekatere manjše akci- je, ampak so si zadali večji in težje dosegljiv cilj. V zad- njih treh letih so zgradili in še gradijo novo brunarico na Kopitniku. Koča je odraz dela marljivih planincev, ki .so v planinski dom vložili prenekatero uro dela. Kopitnik leži nad Rimski- mi toplicami, 914 metrov nad morjem. Planinsko društvo Rimske toplice je že pred več kot desetimi leti dobilo na tem hribu od hrastniške skupščine v uporabo staro kočo. Lastnik te koče je bil med okupacijo in pred vojno dr. Ulih, tedanji lastnik zdra- vilišča v Rimskih toplicah. Ko je društvo dobilo kočo od Hrastničanov, je v njej sta- novala desetčlanska družina, kateri so v dolini priskrbeli stanovanje. Potem pa so ime- li proste roke. Kmalu so pričeli planinci z začetnimi deli. Najprej so napeljali električni tok. Na- dalje so se lotih prekrivanja strehe, ki je bila prej krita s slamo. Nova odeja je bila iz skodlov, ki so držali deset let, potem pa so jih nadome- stili s salonitnimi ploščami. Leta 1970 so kočo podrli, pu- stili so le strešni stol. Z ve- liko volje so zavihali rokave. Danes stoji na vrhu Kopit- nika lepa, zgledno urejena brunarica. Vseskozi društvo ni preje- malo nobenih dotacij. Začet- ne dinarje so dobili tako, da so oblikovalcem nudili pijačo in prehrano, pa tudi preno- čišče. V letu 1973, ko je pla- ninska zveza Slovenije uvide- la, da so napori planincev re- sni, jim je komisija za obno- vo postojank dodelila 20.000 dinarjev. V dvajsetih letih, kar društvo obstoja, je pre- jelo okoli 28.000 dinarjev. Pri obnovi so mnogo pomagale tovarne iz bližnjih krajev. Precej pa tudi avtoprevozniki s svojimi vožnjami, ki so bi- le brezplačne. Kopitnik je precej obiskan zlasti v spomladanskih mese- Dani škornik cih, ko se nanj povzpno zla- sti starejši ljudje, ki imajo radi mir. Mnogo pride tudi pacientov iz zdravilišča, tu in tam pa se oglasi kakšen tu- jec. Redni gostje so Zagreb- čani, katerim se je Zasavje 'precej priljubilo. Mnoge pri- vablja planinska flora, ki je na Kopitniku dokaj pestra. Najti je moč veliki in mali encijan, zlato jabolko, avri- kelj itd. Na posekah rasto tu- di maline, ki so prava posla- stica za planinske sladoku- sce. Razgled s Kopitnika je zelo pisan, saj nam oko nese od Zagrebške gore pa tja do na- šega Triglava. V zimskem le- pem vremenu se obiskovalcu odpre čudovita panorama Sa- vinjskih in Julijskih alp, ki jo v daljavi sklepajo vrhovi nekaterih avstrijskih ledeni- kov. Pot na Kopitnik je za pra- ve planince, tu mislim samo tiste, ki hodijo v hribe peš, precej dobra. V Šmarjeti nad Toplicami se pri cerkvici sv. Lorda odcepi s ceste pot, ki vas s pomočjo markacij, ki jih ni malo, pripelje narav- nost na vrh. Steza pelje mi- mo kmetij, po velikih trav- nikih in prešernih gozdičih. Treba je tudi po vrhu grebe- na, še dve tri markacije in na vrhu ste. Seveda je po- skrbljeno tudi za take, ki imajo radi udobje, saj se la- hko pripeljejo na vrh z avto- mobilom, če se odločite za ta način, jo morate ubrati pa naravnost po cesti za Hrast- nik, na katero zavijete v šmarjeti pri Rim. Toplicah. Pri gostišču Mamo zakrižari- te na levo hi že je pred vami makadamska cesta z mnogi- mi smerokazi. Ko prispete do koče, peš ali z avtomobilom, si lahko oddahnete in potešite žejo ali lakoto v spodnjih prosto- rih planinskega doma. če ni za to, da vam kuhajo in peko drugi, si lahko s seboj prhiesete meso in ga ocvrete na ražnju pred kočo. Oglje se dobi pri oskrbniku. V ko- či je tudi več prenočišč, zato s spanjem ni težav. Odbor planinskega društva si prizadeva, in bo to v bodo- če tudi zahteval, da avtomo- bilisti ne bodo puščali avto- mobilov pri koči, temveč se bodo morali obiskovalci po- truditi in jo od parkirišča pa do koče mahniti peš S tem bodo obvarovali okolico koče pred smrdljivimi izpušnimi plini, hkrati pa si bodo obi- skovalci nekoliko razmigali kosti. Foto in tekst: BORIS MLINAR Doktor Janez Pečar je prišel v Atomske toplice pri Podčetrtku naravnost iz Ljubljane, iz kliničnih bolnic, ki v toplicah raziskujejo učinek zdravilne vode, hkrati pa tudi pomagajo in usmerjajo bolnike k čim popol. nejšem zdravljenju. Ce je bilo še pred dvema letoma mogoče reči, da obstaja v toplicah kakršnakoli sanitetna služba, po. tem to za današnje razmere ne velja več. Gostje lahko dobe v izredno funkcionalnem prostoru, ki je na novo urejen, zdravila in pa prvo pomoč, kot smo že po- udarili, strokovne nasvete. Zdravstvena služba v Atom- skih toplicah torej ni več v povojih, kot je bila še nedolgo tega. —ms(- Dobje LOVSKA KOČA Lovska družina Planinsko Dobje že dalj časa gradi lov- sko kočo. Lovska koča na Dobju bo imela dva velika prostora in pet sob, ki jih bodo tudi oddajali interesen- tom, če se bo le pokazala po- treba. Kot vsi ostali prebivalci tega območja se tudi lovci lovske družine Dobje pri Pla- nini zanašajo na asfalt, ki bo tekei nedaleč od njihove no- ve koče. Menijo, da bo asfalt, s tem pa tudi boljši pogoji, pritegnil v njihovo lovsko družino še več prijateljev ij ga lepega in zanimivega šp« ta. Povedati je treba tudi i cLa pretežni del opravil p gradnji lovske koče opravi) jo lovci sami v svojem pn stem času. Tako bo gradi; koče precej cenejša,- lovci! bodo na boljšem s svojo,i cer, tako pravijo, bolj r«t kaso. Predvidevajo, da b« v kratkem priredili veselil ki naj bi jim vrgla sredstev za nadaljevanje gn nje. Šoštanj ^^^^ Franc Turinek Pred dnevi sem se oglasil pri hiši kovača Franca Turi- neka. Njegova hiša stoji dva do tri kilometre iz Šoštanja v smeri proti šmartnem ob Paki. Dom je postavljen tik ob cesti in moža ni bilo tež- ko najti. Obisk je bil zelo zanimiv, kajti v svoji delav- nici ima Franc Turinek mno- ge sitare stvari, ki so vredne ogleda. Najprej je prinesel na sve- tlo rjave podkvice, ki so bi- le v primerjavi z današnjimi nrmogo širše. »Moj oče je pomagal pri gradnji železniške proge iz Velenja proti Slovenjgradcu. Ja, to je bilo tam okoli 1890 do 1900. Na delu pri Hudi luknji je moj oče odkril dve kopiti, na njih pa podkvi. Ker je bil kovač, ga je vse zanimalo in je odnesel do- mov. Stari ljudje iz okolice so povedali, da bi podkve utegnile biti iz turških časov in to je tudi precej verjetno.« Druga starina, ki jo hrani kovač Turinek, zaposlen v elektrarni Šoštanj, pa je bila zelo stara, tudi z oksidom ob- dana rezilnica za vijake. To rezilnico je Turinekov oč« Miha kupil z drugim orod- jem vred od nekega velenj- skega kovača, ki za delo ni bil več sposoben, naslednika ni imel, pa je vse skupaj pro- dal. Ta rezilnica ni delana po enakem principu, kot so današnje, saj navoja ne vre- zne, temveč ga vtisne v voljno železo. Tudi druga rezilnica, ki pa je nekoliko drugačne oblike, je enake starosti in enako izdelana. Kot nekakšen družinski za- klad pa hranijo v hiši sveč- nik iz cinka. Turinek mu pri- soja starost 200 let, pravi pa, da ga je dobil že pred vojno, ko je za kovačnico kupKJval staro železo. Nek mož mu ga je prodal skupaj z ostalo sta- ro šaro, on pa ga je skrbno shranil in ga ima še danes. Najbolj pa. sem bil pJ*^ čen, ko mi je pokazal s^" na steklo izdelano sli*"! božjo podobo. Ta sliK*^ prava družinska svetinja ^ so jo dedovali iz ro^^JLj in je po sklepanjih seC^ ga lastnika stara okoli let in vredna ogleda. .j Turinek Franc že hrani te starine, zadnj« j pa premišlja, da bi Jj|V,| v kakšen muzej. Za koi^ dejal: »če bom še i^^^ kakšnem kotu v hiši stvari, ti bom že povedal' Slike in ^fl BORIS Levo podkev je nosil turški konj, druga pa je takso* s kakršnimi podkujejo konje danes. ptfOUSt 1973 — Št. 32 NOVI TEDNIK — stran 7 j^lptura Vaška Cetkoviča v Zrečah Kovači in umetnost !e v zadnjem NT smo za- lili drobnejšo notico o do- ku, ki vendarle zahteva, se ob njem nekoliko bolj ludimo. Da pretehtamo 8j, kar v vsakodnevnem ienjskem utripu v delov- kolektivih celjskega ob- i]i pogrešamo. Mislimo skulpturo, ki so jo pred (v; postavili na križišču scest v Zrečah. Ena med Di pelje do Kovaške indu- ije, do kolektiva, ki je po- toik in plačnik izdelave P umetniškega dela. Kip je Iflal celjski akad. kipar Klije četkovič- Snov, ki ji *hnil življenje, misel, na- Pičeno energijo v dveh ^'^h, je kovina. Iz kovin- ^ odkovkov je izoblikoval *ihovljeni simbol trdega ''^škega dela. A v sebi skri- 110Č življenja in napred- J razvoja. V umetniško spe- ^združenih odkovkih, je •^a povezanost dela, pro- ""^je z umetnostjo, s kul- l"' Predmet delavčevega *se nam nenadoma pred- li v novi vlogi. Kot umet- ^ estetsko oblikovan ki vzbuja čustva in ^Bogati. Notranje streže ^^nu človekovemu hrepe- po lepem. '^^d. zreška skulptura po- li^ ^ drugačne, strokovno ^^Ijene interpretacije. I priložnostni obiskova- ) pa se bo s skulptu- srečai s povsem naravno (f^^tvijo: Seveda, saj tu kovači. Kovaška in- fija. Ujel bo povezanost, j^J^nost proizvodne poti z poduhovlienim bra- U^^z umetnostjo, s skulp- .^j ^li je kaj nenavadnega Pote/i Zrečanov --oi jjjj^Polepšaj o z umetniškimi K^jf^i in podobami? Da so h* da ne mislilo nehq- tu '^odo imeli čez čas zre- i^^^^stavo »živih oblik« — \^ vivo. Kot jo premore- tj, ^pkateri maniši sloven- k vprašanie. ali ie '^^.'a usvojena brez pri- ie Marjan Osole. di- Kovaške industrije v ^, odfjovoril, da je bilo ''o^?^ dovolj razumevania ■j,, ]^i'nurrio pkciio. Da ie Idj].^^ da fahrika impulz za 'jj^^anje. In da bi mo- \ Vsi skll'"!'i VPČ r.rv IL kulturo. TaV^na vr- '^Uurnega mecenstva je prispevek k človekovi notra- nji rasti, njegovemu duhov- nemu razvoju. Zgleden je zreški primer. Zato, ker v naših gospodar- skih kolektivih ni na pretek razumevanja za kulturo, za umetnost. Premalo je priza- devanj, da bi gospodarsko ali domače okolje opremili z umetniškimi stvaritvami, s skulpturami ali s čim dru- gim. Skoraj povsod po svetu je kulturna preteklost poča- ščena s kipi in drugimi raz- ličnimi obeležji. Sodobna po- ta in umik iz betonske me- hanične vsakdanjosti, ki po- zablja na zeleno okolje in člo- vekovo srce, pa lahko pome- nijo tudi »žive oblike«. Tudi forma viva- Ne bi smeli izpu- stiti iz rok možnosti, da naš delovni korak umetniško po- svetimo. Ga poduhovimo. Prav zato bi lahko mecenst-« vo za take akcije široko spo- dbudili. Vendar pa včasih res manjka pobudnikov in ures- ničevalcev zamisli. Ne toliko sredstev. Le kaj pomeni, za primer, odšteti kolektivu, ki ustvari milijardo in več skla- dov, dva ali tri milijone za eno skulpturo. In to je delo, ki bo ohranjeno. V Zrečah se ne bodo zado- voljili s formo vivo. Razmiš- ljajo tudi o poživitvi celotne kulturne dejavnosti. In ne sa- mo to. Morda bodo še priho- dnje leto obudili k življenju pohorsko ohcet. Vodnikov večer in morda celo pripravi- li vrsto prireditev v okviru zreških kulturnih srečanj. Slavko Kejžar, predsednik Svobode, pravi, da bodo lju- dje radi sodelovali. Torej? Zreški primer je vreden pozornosti. In posnemanja. Kajti marsikaj nas lahko na- uči. -nd Zakaj tako? Praftf zares so hitro minile te počitnice, kajne? Se malo i>a bo spet zazvonil šolski zvonec, tišino v šo- lah bo nadomestil živžav, polni sonca bomo začeli z novim delom. Toda — ali ste že kupili šolske knjige? Nekateri že in tisti ste najbrž opazili, da nekaterih knjig še ni, ker so v tisku ali pa so zaloge pošle. Gotovo bo starše šoloobveznih otrok zanimalo, katerih knjig ne bodo dobili v teh dneh. Začnimo kar pri nižjih razredih osnovne šole. Za prvošolčke še ne boste mogli kupiti Prvega berila, prav tako bodo morali tudi drugošolčki počakati na Drugo berilo do konca meseca. Podobno je s Spoz- navanjem narave za 4. in 5. razred in z English I za 5. razred. Učenci šestih razredov bodo še malo počakali na Srbsko-hrvatsko vadnico. Spoznavajmo slovenski je- zik in English II, sedmošolci pa bodo še potrpeli brez Zgodovine, Zemljepisa, Anorganske kemije in Delovnega zvezka iz zgodovine, lahko pa pričakujejo Zgodovino do 10. septembra. Tisti, ki bodo letos obi- skovali zadnji razred osnovne šole, bodo lahko no- vembra kupili novo izdajo Zgodovine, Razvojni nauk pa bo v knjigarnah že do konca meseca. In kaj morate storiti zdaj? Najbolje bo, da greste tiste knjige, ki so že v prodaji, kar najhitreje kupiti. S tem si boste prihranili jezo, če bo katera *zmanj- kala, pa še v dolgih vrstah vam ne bo treba stati, saj se boste izognili navalu proti koncu meseca. dj Poljčane Pokaži, kaj znaš Ločani se ne zapirajo med zidove starodavnega ^radu »Pogled«, kjer se običajno odvijajo poletne kulturne pri- reditve. Pred mesecem so Konjičanom pripravili izvr- stno kulturno zabavno pri- reditev »Španija pleše in po- je«, to nedeljo pa so organi- zirali skupno s Prosvetnim društvom iz Poljčan javno tekmovanje ansamblov, pev- cev in drugih pod naslovom »Pokaži kaj znaš«. Dvorana je bila veliko premajhna, kar kaže na precejšnjo »kulturno žejo« v tem kraju. To smo izvedeli tudi iz razgovorov z občinstvom in nekaterimi vo- dilnimi kulturno prosvetnimi delavci. Ne moremo trditi, da je bila prireditev na visoki kul- turni ravni. Zlasti ne, ker se je predstavilo premalo kvalitetnih ansamblov in posameznikov. Lahko pa tr- dimo, da je pomenila po- živitev. V konkurenci je nastopilo 7 skupin in drugih nastopajočih. Kot dopolnilo k programu so prispevali levji delež člani vokalno- instrumentalnega ansambla »AVE« iz Velenja in prleški Franček s Tinetom, žal pa na prireditev ni prispel ma- riborski štef. Podobnim »kik- som« smo bili že večkrat priče in kažejo na dokajšnjo neodgovornost slovenskih umetnikov. V programu je sodeloval domač mešani pev- ski zbor, ki je zaželel vsem nastopajočim dobrodošlico. Dobro so poskrbeli za stro- kovnost ocenjevalne komisije, v kateri so sodelovali prizna- ni glasbeniki (sodeloval je celo major glasbe iz Beogra- da), ki so prisodili največ točk 12 letnemu pevcu Ediju Rozmanu. Drugo mesto si je prislužil Loški oktet, tretje pa ansambel »Ojsteršek« s pevkama. „Zarja" vabi Pri tem prosvetnem dru- štvu začenjajo novo sezono z organizacijskim, strokovnim in številčnim utrjevanjem- V ta namen so dali v tisk lične lepake ter vabila, ki jih bodo razposlali po celjskih delov- nih kolektivih, šolah in dru- štvih. K sodelovanju vabijo igralce, igralke, režiserje, li- kovnike-sceiiografe, odrske delavce, organizatorje in vse ostale, ki se želijo udejstvo- vati na amaterskem gledali- škem področju. Za ta korak so se odločili predvsem za- voljo tega, ker se je že več- krat primerilo, da posamez- niki, sicer ljubitelji gledališča, niso našli poti v društvo. Za- to so se že odločili, da bi z odprtim delom prispevali svoj delež h kulturni akciji. Prijave bodo sprejemali do 15. septembra, pa tudi med letom ne bodo odklanjali de- lavoljne in prizadevne prija- telje. Prijave sprejema pisar- na Občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij Celje, Gregorčičeva 6 — dnevno od 8. do 13. ure. Kulturni omnibus Kulturna skupnost v Celju bo v spetembru izdala pro- spekt, ki bo vključeval na- slove, obseg del, programe in cenike vseh kulturnih dejav- nosti v sezoni 1973/74. Pro- gram obsega celoten reperto- ar Slovenskega narodnega gledališča v Celju, koncertne poslovalnice, določa čas, ko bosta odprta Pokrajinski mu- zej in Muzej revolucije. Pro- gram pomeni zelo široko za- snovano kulturno akcijo, saj bodo z delom kulturnih usta- nov seznanjene najširše mno- žice delovnih ljudi. Zavod za spomeniško var- stvo je pričel z obnovitvenim delom na zidovih taborne cerkve na Svetini. Prejšnja le- ta so že restavrirali notra- njost cerkve, pri čemer so odkrili stare freske in gotske člene, na katerih so simboli različnih obrti- Ker so zidovi cerkve močno poškodovani, terja obnovitveno delo veliko finančnih sredstev in časa. Zato je Zavod za spomeniško varstvo opustil misel na to, da bi v letošnjem letu obno- vili fasado taborne cerkve. Z delom bodo počakali do pri- hodnjega leta. Letos se bo pričela nova etapa raziskovanj na celj- skem gradu, ki jo bo vodila arheologinja Bergantova z ljubljanske univerze. Lansko- letna raziskovanja so izkaza- la, da je grad kakih 300 let starejši, kot so mislili. Našli so tudi romanski arhitekton- ski člen, ki kaže, da je bila tu naselbina pred celjskimi grofi, ker so le-ti živeli v do- bi gotike. Letošnja izkopava- nja bodo prav gotovo odkri- la še kako zanimivost iz zgo- dovine celjskih grofov. Slavje v Žieali Ob kulturnih dogodkih, ki se vrstijo v konjiški občini v teh poletnih mesecih, se nam postavlja vprašanje, ali je res prišel dan, da se bodo prosvetne organizacije na no- vo organizirale in dajale ti- eto, kar od njih pričakuje današnji čas. Nekatera druš- tva so že doumela, da je njihovo delo še vedno dobro- došlo in družbeno pomembno. Preteklo nedeljo smo se napotili v Žiče, kjer so raz- vili (kot prvi v tej občini) društveni prapor Prosvetne- ga društva »France Prešeren«. Podobne , slovesnosti dajo vedno kaj koristnega: zbrali so nekaj sredstev, preizkusili so pripravljensot članov (pre- nekateri je odrinil po 50 sta- rih tisočakov za trak na društvenem praporu), priva- bili so mladino, organizacije, ki delujejo v tem kraju so se povezale in sklenile, da bodo tudi v prihodnje enot- no delovale. Ne nazadnje je to prosvetno društvo dalo svoj prispevek k proslavlja- nju kmečkih uporov. Ta dan so vaščani Zič do- čakali, sicer nekoliko neje- voljni zavoljo neurejenega cestišča, v vedrem razpolo- ženju. Ni jih motilo obira- nje hmelja in spravljanje se- na. Pri šoli se je zbralo več sto tistih, ki jim ni vseeno, kako bo v prihodnje zaživelo kulturno-prosvetno društveno delovanje pod novim prapo- rom. Sončna pripeka in prah nista motila kulturnega pro- grama, v katerem je sode- lovala godba na pihala iz Slov. Konjic, Loški oktet, do- mači mladinci in seveda vsi tisti, ki so bili -nnbudniki tega slavja. Predsednik prosvetne- ga društva Milan škorc je v kratkih uvodnih mislih ori- sal smisel in namen tega do- godka: »Prapor naj nas vodi k razvijanju kulture in pro- Milan Škorc svete med delovnimi ljudmi, saj nas bo kultura vodila k napredku delovnega človeka- Želimo, da bi naše društvo dostojno ohranilo več kot 70 letno tradicijo, hkrati pa bi se znalo vključiti v sodob- ne tokove, ki zahtevajo nekaj več kot v preteklosti. Z oživ- ljanjem tradicije in vključe- vanjem v splošno družbeno dogajanje bomo resnično o- pravili pomembno nalogo.« Njegove besede so izzvenele prepričljivo in nismo imeli občutka, da so le deklarirana fraza s patetičnim prizvokom, kar se ob takih priložnostih velikokrat dogaja. Kot dokaz za delo njihovega članstva nam je še v nevezanem raz- govoru našteval imena mladih in starejših požrtvovalnih lju- di, ure prostovoljnega dela pri urejanju kulturnega do- ma ter veliko želja. Veseli smo bili, da smo srečali člo- veka, ki še ima smisel ter voljo za tako delo, hkrati pa smo se razveselili, da je bil ta človek prosvetni delavec, ravnatelj osnovne šole. Udeleženci so bili nekoliko razočarani nad pozornostjo vodilnih občinskih družbeno- političnih dejavnikov. Med redkimi gosti iz Celja je bil (kot ponavadi na vseh po- dobnih prireditvah) tudi pred- sednik občinskega sveta ZK POS iz Slov. Konjic Konrad Sodin. Z izbranimi besedami jim je čestital za dobro delo in med drugim dejal: »Prav v sedanji dobi je nujno po- trebno, da se človek kulturno udejstvuje, da ne postane mrtev stroj. Prav v zadnjem času vidimo, da se ljudje množično udeležujejo kultur- nih prireditev. Prav okolica Loč, Ždč in Tepanja nam je dokaz za te trditve. Žiče in njihovo prosvetno društvo imajo dolgoletno tradicijo in krona vsega delovanja je prav današnje razvijanje društve- nega prapora. Iskrena hvala velja zlasti tistim, ki so pri- spevali občutne zneske.« Največ so prispevali: KO- NUS Slov. Konjice, Opekama Loče, Tovarna UNIOR Zreče, Krajevna skupnost Žiče, Ga- silsko društvo Draža vas — Žiče ter Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organi- zacij Slov. Konjice. Ob koncu zapisa naj po- vemo še to, da v tej vasi de- lujejo z roko v roki vse or- ganizacije. Vodilno vlogo ima vsekakor Krajevna skupnost na čelu s Franci jem Pav- šarjem- Z obnovo kulturnega doma, v katerega vlagajo vsak po svojih močeh, želijo ustva- riti družbeni center, v kate- rem bi se odvijale vse de- javnosti. S ponosom so nam pokazali okusno urejen klub- ski prostor. Obisk pri takem društvu vliie novega elana, nove volje. Odhajali smo pre- pričani v smisel tovrstnega prizadevanja in s sklepom, da bomo o tem veliko govo- rili kot dokaz in spodbudo drugim. ŠTEFAN ZVIŽEJ 8. stran — NOVI TEDNIK Celje mm ZA ZDRAVJE Ob fluoro^afski akciji, ki bo v Celju od 27. avgusU do 18. septembra in bo v njej pregledanih 57.000 občanov, bodo pobirali tudi prostovoljne prispevke za različne akcije rdečega križa. Denar bodo porabili predvsem za nabavo aparatov za zgodnje odlcrivanje raka in za letovanje otrok iz tuberkuloznih družin. Vsi, ki se boste udeležili fluorografiranja, pomislite na svoje Bdravje in prispevalte dinar za odkrivanje vaše bolezni! SlovensKe Konjice IZVOLJEN s 15. avgustom je pri ol)činski konferenci SZDL nastopil redno delo profesionalni sekretar SZDL MAKS BRECKO. Več let je bil zaposlen v konjiški kmetijski zadrugi in bil tudi vrsto let aktivni politični delavec. Daljšo dobo je bil pred- sednik krajevnega odbora SZDL t Stranicah, nekaj ča-sa pa je bil tudi član Izvršnega odbora občinske konference SZDL. Vitanje "elektrika 60 Naselje Rakovec aa Pohorju velja za oddaljen kraj. Pove- zavo s svetom je prinesla gozdna cesta, napravljena pred leti. Zdaj pa se kraju obetajo še boljši časi. Zasvetila bo elektrika, ki je do zdaj razsvetljevala le nekaj hiš. Pred vojno je bila namreč zgrajena manjša centrala v korist tamkajšnjega lastnika — veletrgovca. I>elavci podjetja Elektro Maribor že napeljujejo nov daljno- vod, dolg nekaj več kot pet kilometrov, postavili pa so tudi manjši trastormator. Elektriko bodo napeljali iz vasi Hudinja, ki jo je dobUa pred leti. Velik delež stroškov ho nosilo tudi Gozdno gospodarstvo iz Celja. V. L. Slovenske Konjice v sklopu lo.ških prireditev bodo v torek, 25. septembra, na gradu Pogledu v Ločah pri Poljčanah gostovali Avseniki. Za nje je veliko zanimanje, zla.sti zato, ker tega zabavnega ansambla niso v teh krajih čull že nekaj let. V poletnih mesecih Je tudi prometna milica dobila sezonsko okrepitev. Na celjskih cestah pomagajo urejevati promet trije mladi dijaki, ki Jim to delo pomeni zaslužek in zabavo obe- nem. Eden od trojice v »belem« je tudi Roman Vodeb, osem- najstletni dijak strojno-tehnične šole. Da bi «mbolJe opravljali svoje delo, go mladi prometniki poslužaU dvajsetumi te*aj • arejevaoju promet« tm križiščih. Kot Tfcbte, Roman nima prevelikih težav. D. S. Izpoved alkoholika Zgodbi smo prisluhnili v enem izmed kluDov za zdravljenje alkoholikov v Celju. Pripovedoval jo je mož srednjih let, ki se je po dvakratnem zdrav- ljenju v bolnici vrnil med klubske tovariše — absti- nente, ki se združujejo v klubih. Vedno več jih je in vedno bolj so potrebni, zlasti zategadelj, ker pomoč sotovariša v nesreči vliva največje upanje. Tudi tedaj, ko odpove lastna volja in je pomoč družine že pnjstranskega pomena. Zgodbe ne pripovedujem zato, da bi se nasla- jali ob njih in potem zamahnili z roko, češ, zgodbe pijancev so si podobne kot krajcar krajcarju. A je več v njih, za vsako se skriva človeška usoda, ki je pripeljala posameznika tja, kjer se najde uteha le še v kozarcu kalne pijače. Pristopil je k mizi in s svečano kretnjo vzel iz nje tabletko, ki odvrača vse skušnjave. Tetidis. 2kiaj bo miren, tableta odvrača vsako misel na pitje. Zlasti zdaj, ko ab- stinira leto dni. Na mizi ga je čakal nagelj. Za le- to abstinence, ki mu ga pKKiarjajo njegovi klub- ski tovariši. Da bi obno- vil spomin na hude dni in da bi tovarišem, ki ga še niso poznali, povedal svo- jo zgodbo, se je priprav- ljal dalj časa. Pravzaprav je zgodbe navajen pripo- vedovati, pa se je kljub temu težko razgaliti pred ljudmi in pripovedovati o najbolj skritih kotičkih svojega srca. A mož je mož in začeti je treba ... »Doma so vedno veliko pili. Imamo vinograde in za žejo se je pilo. Delali smo kot najhujši dninarji. Doma nas je bilo veliko otrok. Vsak je moral po- skrbeti zase, ker oče, ni- ti mati se niso brigali za nas. Jaz sem bil najprej pastir, j>otem pa sem se šel učit za krovca. Veste, kakžno delo je to? Na soncu ves delovni čas in s težkimi bremeni sem imel opraviti. Nebogljen vaje- nec sem bil in dali so mi piti, kolikor sem ho- tel. Tudi če se mi je vr- telo, sem pa delal še bo- lje. Tako niti ne pom- nim, kdaj s^n začel te- meljito piti. To je prišlo kar samo od sebe. Ko bi vedeli, kakšne količi- ne smo popili! Deset let je teklo tako življenje. Meni se je zdelo to čisto normalno. Med tem časom sem se oženil, žena pa je kmalu uvidela, da pijem preveč. Pomagala mi je, da bi se odvadil. A kaj, ko me je pa druščina ve- dno speljala. 2eni sem ob- ljubil, da ne bom več pil, a kaj, ko pa obljube ni- sem držal. Moj poklic krovca vedno bolj izmni- ra in stara druščina, ko smo delali skupaj, se je razšla. Po eni strani sem bU kar srečen, a kaj, ko pa sem moral zaslužiti. Delo pa mi je vedno manj ležalo. Napil sem se, po- tem pa sem pohajkoval. Misel na družino je bila vedno manjša ... 2ena mi je priskrbela delo v tovarni. Težaško delo je bilo to in vedno sem bH žejen. Tu smo veliko spili, predvsem pi- va. 2eja, neprestana žeja se je zajedala v glavo Ln razjedala moje misli. Po službi sem s tovariši (kaj kmalu se nas je zbrala prava klapa) zavil v gos- tilno. Moj poklic tesarja mi je vedno bolj vstajal pred očmi. Pogrešal sem ga in takrat se je kupi- ca 27vmila hitreje ... Zjutraj pred odhodom na delo, doma, nisem pil. Na ix>ti v tovarno pa že. Konjak, tako dve leti. Naenkrat mi ta ni več dišal. Nadaljeval sem s pelinkovcem. O družini v tem času ne govorim. Nisem vedel, da jo še imam. Žena in otroci me niso več iskali. Pustili so me, najsi sem bil kjer- koli. Tudi v jarkih sem dostikrat obležal in ko sen. se umazan vračal do- mov, sem našel molk. Ta je grizel najbolj. Potem mesec dni nisem pil. Skle- nil sem, da bom s takim življenjem prenehal. A gorje, če mi je kdo re- kel, da sem pijanec. Sram me je bilo. Pa sem zbo- lel in nekega ponedeljka nisem prišel na delo. Ko sem se vrnil od zdravni- ka, sem čul svojega pred- postavljenega, da z mano tako nič ni in da me bo prestavil v skladišče, kjer je manjša odgovornost. Jaz takrat nisem bil nič kriv. Oddal sem listek, da sem v bolniški in od- šel... kam drugam, kot pit. Napil sem se do ne- zavesti, za teden dni, ne vem, kje sem hodil. Ko sem prišel k sebi so me pokhcali v službo in ml predlagali zdravljenje v Vojniku. Nisem hotel sli- šati, bilo mi je pod čast, da bi bil pod isto streho kot norci. Še vedno sem hodil v službo in pil. Ko sem se enkrat spet napil do nezavesti, sem se zbu- dil v bolnišnici. Tu sem ostal tri mesece, potem pa sem se vrnil na delov- no mesto. V skladišče, tam, kjer sem delal na- zadnje. Ko sem se vrnil, sem sam pri sebi napravil celo vrsto obljub. Med drugim sem se tudi vklju- čil v klub zdravljenih al- koholikov. Tovariši so me lepo sprejeli, počutil sem se kot prerojen. A mini- lo je nekaj mesecev. Go- stiln sem se izogibal, še sok sem spil raje le do- ma. Bal sem se, da bi me vzdušje v zakajenem prostoru, ki se je lepo skladal s pijačo, zapeljal na stara pota. Imam dva fanta in nji- ma sem obljubil, da se bomo imeU odslej naprej radi. Zavedal sem se, imam otroka. Bila sta srečna, da sta našla o^. ta. V tem času mi je zbo- lolela mati. Do nje nikoli nisem gojil kdove kakšnih čustev, a zdaj, ko sen, trezno gledal na svet sem jo imel rad. Veliito je prestala, živela je ^ možem pijancem in imela sina pijanca. Hudo je zbo- lela in čez pol leta smo jo pokopaU. Tako kratek je bil čas sožitja, da te bolečine nisem mogel pre- nesti. Doma sem ogolju. fal ženo, da nisem vzel tabletke in se napil. Uži- val sem aspirin in ženo zavajal, da ne pijem. Pii pa sem le zmerno, tako, da niso doma nič opazili, še žena ne, ki je bedela nad mano. A dolgo ni- sem skrival. Enkrat sem se napil do nezavesti. K meni so hodili moji klub- ski tovariši, a ni nič po- magalo. Potem so pred lagali ponovno zdravlje- nje. Spet sem se znašel v bolnišnici. Bilo je hu- do in sram me je bilo pred zdravniki. Veste, mo- ško besedo daš, potem pa gre spet vse po starem ... Zdravil sem "se spet tri mesece. Veliko zgodb sem povedal, vse so bile po- dobne današnji. A bile so le s kančkom upanja. Zdaj sem trden. Od zad- njega zdravljenja absti- niram že leto dni. Ne boin pil več. Imam trdno vo- ljo. Fanta me držita po- konci, moja fanta, ki me imata rada in sta ponos- na name.« Plavi lasje so se delav- cu med pripovedovanjem zlepili na čelu. Postalo mu je vroče, ko je od- krival zgodbo svojega živ- ljenja, ki se je krivila pod udarci in se na kon- cu zravnala v zmerno po*^- Zgarane roke so drhtele- ko so sprejemale nagelj ^ poklon. Podarili so mu ga tovariši za eno leto absti- nence. Z upanjem, da se bo to leto zavleklo v vr- sto let, ko tesarja ne bO več zamikalo po pijači. ZDENKA STOPAP /dust 1973 — §t. 32 NOVI TEDNIK — stran 9 ]lior med prosvetarji SRCE Z OTROKI fja igrišču TVD »Parti- 0i v Braslovčah sem jjedal 39-lefcnega učitelja jiologije in kemije Milka 0ič&> ko je igral tenis. Q njem sem vedel le to, je mentor šolskega a)ortnega društva na os- jovni šoli v Braslovčah, jj je letos postalo drugo jjjljoljše tovrstno druš- ;,,o v Sloveniji. Ko pa ga naprosil za kra- jec razgovor, sem zvedel, je še predsednik ko- jiisije za ŠŠD žalske ob- jijie, da je član lO OZTK, 'j;an iniciativnega odbora 0 ustanovitev temeljne te- ;esno-vzgojne skupnosti v Žalcu in tajnik TVD »Par- ;izan« iz Braslovč. »Ker ste tako aktiven športen delavec, predpo- stavljam, da učite na bra- slovški šoli telesno vzgo- jo. Je to res?« '»Etoslej sem učil tudi •el»no vzgojo, to pa za- », ker sprva sploh nisem ifil tistega, za kar sem se specializiral. Moje področ- je je kemija in biologija, a sem ju končal, zanimi- ro, kot prvi redni študent ariborske pedagoške ikademije. Ker pa sem se ištudentovskih letih mno- jo ukvarjal s športom, :i je to tudi ostrgalo.« »Letos 22. junija je bila Braslovčah podehtev inznanj najboljšim ŠŠD 1 Stovenije. Kako to, da ?.e ravno vi gostili elito asih najmlajših športni- iov?« »Za organizacijo take prireditve se vsako leto poteguje več krajev. Le- ■os so pK>leg nas kandidi- rali tudi Novo mesto, 2i- ri itd. Ker pa smo bili mi, po športnih dosežkih, boljši, nam je republika zaupala organizacijo.« »Dosegli ste 4. mesto v atletiki, 5. v rokometu in delili 7. mesto v košarki. Kako vam je uspelo se- staviti tako dobre ekipe, saj je vaša šola med naj- manjšimi v občini?« »Vseh učencev, ki so do- slej obiskovali 6., 7. ali 8. razred, torej tistih, ki bi lahko prišli v poštev za šolsko ekipo, je bilo sa- mo 99! Od teh je bilo ak- tivnih 81 odstotkov, kar je najvišji odstotek mno- žičnost v SRS! 2e pri urah telovadbe sem opa- zoval otroke in najboljše pač zbral skupaj. Potem pa smo začeli s treningi. VadiU smo v glavnem po poiiku in to po sedem pol- nih ur na teden, atletiko pa celo ob prostih sobo- tah. Le tako je v močni konkurenci lahko doseči dobre rezultate in uvr- stitve. Vendar pa to ni najvažnejše. Pomembno je, da vključimo čimveč otrok v telesno-vzgojni proceB!« »Vidim, da ste z dušo ln telesom predani špor- tu. Kako pa je kaj pri- znano vaše delo med Bra- slovčani in vašimi kolegi na šoli?« »Zdi se mi, da sem v Braslovčah zelo priljub- ljen, ker je naše SSD poneslo ime našega kraja sirom po Sloveniji. Poleg tega si mlajši sovaščani, ki so že končali šolo, prej pa so bili aktivni, poma- gajo delati z otroci. V šoU pa bi lahko imeli več razumevanja. Res je, da otroci izostajajo od po- uka, vendar učno-vzgojni proces zaradi tega ni tr- pel, saj je večina tekmo- valcev odličnjakov!« »Kolikso časa namera- vate še ostati mentor ŠŠD?« »To je pa težko reči. Doslej sem bil vedno ve- sel, ko sem gledal razi- grane dečke in deklice in mislim, da bo tudi odslej tako. Vprašanje pa je, ka- ko intenzivno se bom uk- varjal z njimi. Entuziast si samo do neke mere, ko ti pa to že ogroža stan- dard, se je treba zami- sliti ...« Tak je Milko Ribič. Za svoje ogromno delo je prejel ie nekaj ix>hval, čeprav si je za žrtvovani čas in voljo zaslužil mno- go več. Toda nekateri ve- dno ostanejo skromni... Damjan Križnik Gospodarstvo DEVIZE ZA HRANO Prva vidnejša intervencija letošnjih dokaj bogatih deviz- nih rezerv naše državne bla- gajne — na tržišču je 200 mi- lijonov dolarjev, namenjenih v veliki meri za uvoz hrane. Marsikje so že vnaprej po- dvomih, če bo intervencija dela pri cenah zaželene re- zultate, saj bi ob bolje ure- jenem trgu lahko ob letošnji dokaj bogati letini tudi brez tega uvoza ljudje kupovali ce- neje in kmetje ne bi imeli te- žav s prodajo svojih pridel- kov, še pomembneje kot vprašanje, ali smo teh 200 milijonov dolarjev najumest- neje uporabili, pa se nam zdi — zakaj smo bili ob do- sedanji agrarni poUtiki v ta- ki meri navezani na nakup kmetijskih pridelkov v tujini- Dejstvo je, da nismo imeli prave dolgoročne razvojne politike, da nismo ustrezno poskrbeli za sistem cen in razširjeno reprodukcijo, da je bilo kreditiranje pomanjklji- vo, da je šepalo družbeno organiziranje kmetijskih pro- izvajalcev, da je bilo v trgovi- ni s kmetijskimi proizvodi vse polno pomanjkljivosti, ki so jih neredki vešče izkori- ščali, upoštevaje samo svoj žep itd. Vse to drago plaču- jemo že vrsto let in posledi- ce bomo nekaj let še čutili. Ker na hitro se nekajletnega izneverJanja razvojnim smer- nicam ne da popraviti. Pre- naložba v bazično industrijo, energetiko in kmetijstvo nas drago stane. Družbeni plan razvoja Jugoslavije od 1971- 75 leta je sicer skromno pred- videl, da bomo ob letni 3,5 odstotni stopnji rasti kmetij- ske proizvodnje pK)krih doma- če potrebe in cfe ne moremo račvmati na vidnejše presežke za izvoz, vendar je bilo celo to preoptimistično. V zadnjih petih letih, od 1968 leta do lani smo za, uvoz živil plačali 21 in pol novih milijard oziroma računajoč po povprečnem tečaju v tem obdobju okrog miUjardo in pol dolarjev. Torej ne veliko manj, kot smo v teh petih le- tih zaslužili s turizmom. Do- volj otipljiv dokaz, kaj po- meni zanemarjanje domače kmetijske proizvodnje. Zaradi domače oskrbe, za- radi plačilne bilance, zaradi gospodarske stabilnosti in za- radi strateških razlogov je dosledno uresničevanje ne- davno, vendar že kasno spre- jetega »zelenega plana« raz- voja našega kmetijstva nuj- no- Dejansko moramo v pra- ksi upoštevati, da je kmetij- stvo pjosebno važno področje za vse naše gospodarstvo, kar smo v srednjeročnem načrtu sicer zapisali, vendar ne do- volj spoštovali. TONE KRAŠOVEC SOSED SOSEDU TIGER MED TIGRI Vsaka soseska si ustvari svojo maskoto. Pa saj veste kaj Je to? Stvar ali živo bitje, ki ga sprejme za svo- jega in je la.st vseh, Id tam žive. Tako je tudi v soseski na Dolgem polju. V naspro- tju z ostalimi x>si in cucld, ki se potikajo tod okoli ima Tiger priviligiran položaj. Pa ne mislite, da zato, ker nosi tako strašno ime ali grize in je strah in trepet vse so- seske? Kje neki, najbolj mi- roljuben kužek je, ki ga je neka družina prinesla domov in je potem postal last vse soseske. Všeč je vsem lju- dem, mislim, da tudi tistim, ki imajo drugače pripombe za vsako tigo. Tiger je majhna črnolasa kepica, ki se hrani s tistim, kar mu prinesejo ljudje. Pred- vsem pa ga zanimajo otroci, ki so v središču dogajanja, če se kaj v zvezi s Tigrom dogodi. Zadnjič, da zadnjič, so mu navezaU na rep cunjo, da jo Je lovil ves popoldan in le dobrosrčnemu dečku se je za- li smilil, da ga je rešil in osvo- bodil nepotrebnega bremena. Pa mu j« spet drugi pri- nesel nekaj hrane, po čemer Je potem imel Tiger hud« želodčne težave. Pa spet drugi ga je pokli- cal k sebi in ga odnesel v stanovanje, da ga je skopal. Naslednji mu je prinesel po- skusit torto, kd jo je dobU za svoj rojstni dan in skrat- ka, brez Tigra v naši sose- ski ne bi bilo več življenja. Pomirja medsebojne spore. Jih tudi neti, a ker z glavico, ki jo nagne postrani, tako kot da ni kriv za nobeno vragoJijo, se vedno vse do- bro izteče. Skratka, blagi Tiger, nama- zan z vs«mi žavbami med Se vražjimi dečki je v naši soseski maskota, ki si Jo vsa- kdo sposodi ln je vsakemu pri srcu. Kaj ni vedno tako, da mora biti na svetu ne- kdo, ki Je povsod kamen spotike, a gorje, če ga ne W bilo? Zato Je prav, ds Tigri obstajajo, čeprav smo načelno proti psom, ki so v soseski za samo zgago. A Tigri so izjeme ln prav zato Jim moramo pustiti prostor pod soncem. Z. S. Takšen je kot vsi fantje 'ijegovih let: mlad, vesel, prijeten. Pravijo, da mu bila vloga Kekca, ki je igral lani, pisana na kožo. Njegove oči pa so mo- ^re. Tista sanjava sinjina 'leba se je vgnezdila va- ^k. Skrila je v sebi ma- terin nasmeh in prerasla ' brezmejno življenje. In Jože je življenje. ^fSik utrip srca izžareva Njegovo veliko zaupanje, lepih mladostnih idea- p^v ne more zrušiti še ^^•ko kruta resničnost (ki f^a biti človeku zelo na- ^lonjena, če ta v preiz- '^Ušnjah ohrani dovolj do- bre volje in življenjskega optimizma). Sinjina v Jožetovih očeh je vera v življenje. Najin pogovor ni bil le izmenjava besed. Bila je ena sama nepretrgana mi- sel. — V šmartnem ob Pa- ki te poznajo kot pridne- ga dijaka, prizadevnega predsednika mladinskega aktiva na šoli. nadarjene- ga literarnega ustvarjalca, dobrega glasbenika z od- ličnim, prijetno globokim glasom, predvsem pa si vsem ostal v spominu kot izredno talentiran igralec, ki se na odru nikdar ne znajde v zadregi. Naj to zadostuje tudi za našo predstavitev. Ti pa dodaj samo še svoje ime. — Jože Robida. (Sra- mežljiva rdečica se je pri- kradla na njegova lica). — Sedaj so sicer počit- nice, ki so ti, upam, lepe. A ni še dolgo tega, ko si se z vrstniki vred potil v šolskih klopeh. Os- mi razred osnovne šole si zelo uspešno zaključil. Kako je med šolanjem potekal tvoj vsakdan? — Pouk do enih popol- dne, potem izmenično glas- bena šola ali kakšen kro- žek -ali mladinski sesta- nek. Kosil sem redko pred tretjo uro. Doma? Mama vsega dela sama ne more opraviti. Kako bi ji ne mogel pomagati? Domače- ga učenja tudi ni bilo ma- lo pa še k sosedom sem kdaj pa kdaj skočil ali pa sem se zleknil pred televizor, kjer sem včasih nehote zadremal. — Kakšen odnos imajo starši do tvojih delovnih obveznosti in tudi do za- bave? — Mishm, da gledajo na življenje realno. Pri učenju me vzpodbujajo, ker vedo, da mi bo to koristilo. Želijo mi večji kos kruha, kot pa ga je življenje urezalo njim. Ve- do tudi, da imam svoje želje in mladeniške skriv- nosti — vanje ne drezajo. Vsakemu človeku je po- trebna zabava v pravi meri, zatorej mi je ne od- tegujejo, kaj šele prepove- dujejo. — Kaj ti pomeni knji- ga? — Da rad berem, so me najprej vzpodbudili v šo- li. A sedaj to živi v meni samem. Knjiga nam je eden redkih iskrenih pri- jateljev. Kaj mi še pome- ni knjiga? širi mi obzor- je znanja, bogati besedni zaklad, krajša mi čas, predvsem pa, vodi me v življenju. Zdi se mi, da bi bil brez nje kot slepec, ki ne ve, kam naj se po- da. A stripi? Ja no, za kratek čas jih kdaj pa kdaj tudi vzamem v ro- ko. — Verjetno ti ni tuj pKjjem •— politika —? — Ne, ni mi tuj. A se zanjo preveč tudi ne za- nimam. V naši državi imamo samoupravni socia- lizem. Bilo bi lepo, če bi bili vsi ljudje pri nas taki kot tovariš Tito ali bi se vsaj ravnali po nje- govih navodilih. Sicer pa mislim, da uživa SFRJ v tujini ugled, predvsem po zaslugi našega predsedni- ka zaradi njegove miro- ljubne politike. — Preidiva spet k stva- rem, ki so ti bližje. Z glasbo si torej nista navz- križ? (Njegova usta se spet razlezejo v prijeten nasmešek). Resnično si ne morem predstavljati, kako bi ži- vel brez nje. Zaenkrat so mi najbolj všeč narodna, narodnozabavna in zabav- na zvrst... — In klasična? — Ta je zame trenutno še kot neraziskan planet. Mislim, da premalo vemo o občutjih in da se v to glasbo premalo vtaplja- mo, zato je tudi ne razu- memo dovolj in ljudem v veliki večini ni všeč ... — O tej naši današnji mladini je veliko govora. Kaj praviš ti k temu? — Vsakdo enkrat pre- življa mladost, tako ali dioigače. Starejši radi ob- sojajo mlade. Spremenili so se časi in z njimi tu- di ljudje. Radi pa odrasli pK^zabljajo, da so bih tudi oni nekoč mladi, ali pa se svoje mladosti spet tako živo spominjajo, da bi jo radi kar prenesli v da- našnji čas. A so drugač- ne razmere. Sicer pa, ve- dno so na svetu ljudje, dobri in malo manj do- bri. — Tvoj življenjski na- črt? — Rad bi, oh ... (vsem ljudem želim v temle trenutku, da se zazrejo v ta droben obraz in te. oči, ki izžarevajo toliko hrepenenja; to so sanje, ki prav zaradi trdne mla- dostne vere obljubljajo resničnost.) Rad bi postal dober pro- fesor ali igralec. Nekoč bi si rad ustvaril srečno družino, kjer bi čas iz- polnjevalo delo, poštenost, razumevanje in — než- nost. — Kaj te tare? — Skrbi zaradi slabih materialnih razmer so se srečno uredile. DobU bom štipendijo za šolanje na gimnaziji. Strah me Je ne- česa drugega: sedaj, ko vstopam v drugo okolje, mi bo vse tuje. Bogve, ali mi bo kdo podaril iskren nasmeh, toplo besedo, do- ber nasvet...? XXX Oster večerni hlad mi je šel po udih, ko sem se vračala. V srcu pa sem nosila zaklad. Košček sl- njine nekih oči se je bil utrnil. V dlani sem še čutila krčevit stisk mla- dega človeka. A glej: v mraku, ki se .spušča nad dolino pod Goro Oljko, se že prižiga- jo drobne zvezde, ki na- znanjajo, da bo že jutri spet lep, življenja poln nov dan, saj ga bo gre- lo sonce. To naše ljubo domače sonce. Slavica PECNIKOVA to. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 23. avgu^ pisma v Aeru so v obratu kemične proizvodnje Šempe- ter ustanovili prostovoljno gasilsko četo. Aerovi ga- silci sedaj z rednimi vajami skrbe, da si bodo pri- dobili dovolj izurjenosti in izkušenj, tako da bodo v primeru požara znali učinkovito posredovati. Ga- silci Aera so najsodobneje opremljeni. B. S. DRAGI PRIJATELJ HMELJ Zopet si zrastel v avgu- stu, kakor vsako Leto. Ogledujejo te, kako se de- beliš. Tvoje telo je imelo veliko padavin za rast. Hmeljarji se te veselijo. Najbolj pa, ko boš v vrečah. Včasih si bil sa- mo v Savinjski dolini, se- daj si se pa tudi prikazal v spodnjih krajih štajer- ske in Kranjske. Kakor vidim, je tudi tebi v čast izvoljen hmeljski stareši- na. Ponavadi je to kak napredni hmeljar, kmet. Pravilno bi bilo, da bi še imel dva namestnika. Iz- voljena je, tebi v čast, iz vrst lepih deklet tudi hmeljarska princeza za leto dni. Ni pa prav, da princeza nima eno ali dve namestnici. Vsi te slavi- mo, zato bodi, zeleni hmelj, ponosen in daj bogate plodove. Franc Cepin, Žalec ZDOMEC, KDO JE TO Beseda kozmopolitizem ni več neznanka, poseb- no sedaj ne, ko se po Evropi in celem svetu pre- rivajo iz kraja v kraj trume ljudi, ki iščejo de- la oziroma možnosti eksi- stence. To so ljudje, ki nimajo nič drugega za pro- dati kot svoje žulje in svoje znanje. To so pro- letarci, ki se naseljujejo in združujejo tam, kjer jim delodajalci ne režejo pretenkih rezin vsakodne- vnega kruha. V tej trenu- tno »leteči« delovni sili je med brati iz tega dela Evrope tudi veliko Sloven- cev. Mnogo pa je naših ljudi že stalno naseljenih skoraj po vsem svetu. Cel svet je naš dom, zato nam beseda kozmopolit-svetov- Ijan, ni več neznana. Cas nas je učvrstil v zavesti, da smo vredni priznanja in enakopravnosti povsod tam, kjer se udejstvujejo s svojo prirojeno prid- nostjo in ix>štenjem. Ti- soč let so nas učili po- nižnosti in skromnosti. Ponižni nismo več, skro- mni pa še vedno. Na na- šem kamenju in kr.šu tudi drugačni ne moremo biti! Naše bogastvo je dobra volja, veliko pesmi in na tisoče popevk. Pomagamo ustvarjati dobrine za vse ljudi na vsem svetu in smo srečni povsod, kjer si smemo naš zasluženi kruh rezati. Mi pa, ki smo tako srečni, da smo ostali lahko doma v naši rojstni deželi Sloveniji, v naši Jugoslaviji, najdimo za te naše »rojake« neko bolj primemo besedo, kot je zdomec! LCC DAN HMELJARJEV v nedeljo, 12. 8. sem si ogledal turistično pri- reditev Dan hmeljarjev v Braslovčah. Na tej pri- reditvi sem bil prvič, bi- la pa mi je zelo všeč, tako da so organizatorji res vredni pohvale. Kot sera videl, se turistično društvo Braslovče res za- vzema za to vsakoletno prireditev. Prav tako pa velja omeniti ansambel Borisa Terglava iz Šem- petra. Stanko Mahne, Maribor Odgovor: Tudi mi smo želeli o tem dogodku več pisati, pa se prireditelji v odnosu do novinarjev niso najbolj izkazali ... KLUB DOPISNI KOV — IDEJA! Za vaš ln naš NT pošiljam dva prispe^^^ Ker se z Vranskega ^jj^ kdaj kdo oglasi, v časniku, sem se odločij. da vam bom še več^ poslala kakšen prispev^^' Seveda sem v pisanju ^ začetnica. Zato prosim, ^ mi oprostite, ker je ^ precej napak. Zato pa pozdravljam šo zamisel o ustanovit^j kluba mladih dopisniko, To je čudovita ideja! M novinarji bi mogoj, lahko seznanili mlade d,^ pisnike, kako so sami ^ Seli s pisanjem in še i marsičem. IVANA-ZLATKA CENCEN Fluorografska akcija, ki jo vodi štab za fluorografijo pri Skupščini občim] Celje, se bo pričela zadn.je dni avgusta. Polni zaboji in vreče vabil že čakajo, kdaj jih bodo razdelili med občane. Letošnja akcija je najbolj množična dosiejj posebej zato, ker vključuje tudi pregled sladkorja v krvi. Vsi vemo, da je postala sladkorna bolezen ena številnejših v zadnjih letih, zato je zgodnje odkrivanje diabetisa toliko pomembno. Organizatorji upajo, da se občani zavedajo posledic dolgotrajne bolezni in se bodo zato akcije polnoštevilno udeležili. DAMJANA ST.\>IEJCIC FRAN ROS GREGA IN GELA (II otroci, ki so v gozdu nabirali borovnice, so pove- dali in že se je slišalo po vsej vasi: »V Jurčevi koči se je naselil Gabrov Grega. Kar sam si jo je odprl. Menda je že ves teden tam, pa nihče ni za to vedel. Z njim pa je baba, Uplaznikova Gela, in si kuhata kakor na svojem.« Ljudje so se nasmihali. Radovedni so bili, kaj po- krene zdaj Lojz, mladi Kuranda, gospodar iz vasi, ki je Jurčeva koča bila njegova. Prav mu že ne bo in io so mu privoščili Pred letom si je dobil bogato ženo in je kar dobro gospodaril. Mlada Kurandovka, po rojstvu sina prvenca je bila prvikrat z doma in v cerkvi, je hudo nevoljna prinesla možu novico. »Same sitnosti so s to točo,« ji je pritrdil Lojz. »Po sili se nam vanjo vrivajo vsake sorte ljudje. Razkopali jo bo treba, da bo mir.« »Zdaj pa si je Grega še žensko omislil,« je dodala. »že zato moraš iztirati oba, da bo greha konec. Kakš- na nesnaga, bog pomagaj!« Na kraju Mlač, za močvirnimi travniki tik pod go zdom, pod žvajgo, je stala stara Jurčeva koča. Ze ne- kaj let je bila last Kurandovih, odkar je bil mrtev prismojeni Jurčev Drejec, tisti, ki si je v pijanosti rad poskušal vzeti življenje. Dvakrat se je obešal, nekaj- krat se je načenjal z nožem, nazadnje pa si je ponoči na cesti, potem ko so mu v gostilni izvili nož, pijan z velikim kamnom sam razbijal glavo. Pri tem si jo je tako zelo zrahljal, da je kmalu umrl. Kočo z njivo in koščkom travnika si je vzel v last že stari Kuranda. Ni mu bilo treba šteti kaj več kup- nine za vse to, saj je bil nanj posojal denar z name- nom, da mu kaj pripade in se tako tik ob dveh svojih njivah iznebi kočarjev, ki se je o njih širil glas. da kdaj tudi kradejo tod naokrog. Jurčeva koča je potem zaprta in prazna pričela razpadati. Pa se je iz belgijskih rudnikov vrnil Mrku- lov z družino in pri občini niso vedeli z njim kaj pa- metnejšega storiti, kakor da so ga poslali v kočo. Kurandu pa, ki mu do tega ni bilo, so plačevali po nekaj kovačev najemnine na mesec. Ko pa se ;e knap za delom odselil v Trbovlje, sta si že po nekaj dneh kočo sama odprla Gabrov Grega in Uplaznikova Gela. Pred šestdesetimi leti ali kaj se je Grega rodil na Kurandovi njivi v llcah. Tam so ženske, med njimi tudi njegova mati — dekla pri Kurandovih, okopavale korenje. Prišlo je nenadoma in do hiše je bilo preda- leč. Zdaj je z otrokom morala po svetu, zaradi njega je več let služila za golo hrano. Kdo da je Gregov oče, o tem sama nikoli ni besede izdala. Ljudje so menili. da bi to utegnil biti Artnikov hlapec, ki je tik pred otrokovim rojstvom na tiho izginil iz doline. Pozneje, ko je mali Grega že znal pasti živino, se je mati z njim mogla vrniti h Kurandovim. Kmalu pa se je videlo, da je Gregec zapadel božjasti. Kaaar ga je prijelo, je Kuranda, tedanji gospodar, Lojzov aea, velel hlapcu, naj vzame bič v roke in tolče po otroku. To da božjastnika, ki udarcev niti ne občuti, kmalu spet spravi k zavesti in ga počasi ozdravi togote, ki da je izvir te bolezni. V tem prepričanju niso gospo- darja omajale ne dekline solze ne nabrekle rdeče pro ge po telesu, kadar si jih je otrok stokaje otipaval Po zgodnji materini smrti je Gregec dorastei v hlap- ca. Božjast ga je le poredkoma napadala. Menjavat je gospodarje in kraje. Med vojno, na soški in tirolski fronti, se je navadil molče, brez odpora videti v vsem neizprosnost slabega in hudega in se zadovoljevati že z golim revnim življenjem samim. Ranjena kost v pre- streljeni nogi se mu je počasi, šele po vojni zacelila. Vrnil se je v domačo dolino, a zdaj je delat le bolj v sili, kot dninar, kadar drugače ni mogel priti do hra- ne in pozimi do strehe. Postavil si je celo leseno uto v Meleh, v Herodeževem gozdu, ki jo je odsluževal z delom. Ko pa se mu je pričela iznova odpirati rana na nogi, njegov grdi spomin na veliko vojno, ga je ta toliko motila pri delu. da mu je Herodež nedavno dal uto podreti. Potem so videli Grega, da je prenočeval po samotnih kozolcih sredi polja, pozimi pa je po hi- šah pletel koše in košare in spal po hlevih. Po vaseh je poizvedoval za bolnimi živalmi in mrhovini. Kose mesa, ki jih je odnašal, si je dostikrat pekel tudi na savinjskem produ. Pravili so, da pobira tudi mrtve vra ne, ki jih zakopava v gnoj. da se omedijo. Očitali so mu, da nastavlja zajcem in ponoči lovi ribe, pa da po njivah izmika. Govorih so o Gabrovem Gregu, da je potuhnjenec. Resda ni bil kakor mnogi drugi njemu podobni, ki so znali s šalami in posebnimi navadami zabavati ljudi. Izogibal se jim je rad. redkih besed je bil. Ko je v vasi dvakrat gorelo in je kazalo, da je ogenj bil pod- taknjen, je sum letel tudi nanj, čeprav mu orožniki niso mogli nič. Lojz Kuranda se je rodil, ko Grega že ni bil več pri hiši. čeprav mu ni bil prijazen, rad je z viška gle- dal na ljudi brez doma in poklica, ga vendar nikoli ni odgnal s praga brez vsega, pa če je bil to tudi ie kos črnega kruha. Vendar ga v hišo ni puščal, čutil pa je, da je Grega le malo vsaj povezan s Kurandoio hišo in mu torej ni bil povsem tuj človek. Tako vsaj je bilo do prihoda mlade gospodinje. Zdaj pa je z Gregom bila Uplaznikova Gela. Dosb mlajša od njega se je pisano oblečena potikala pp i* seh in beračila. Rada se je kriče smejala in jokala. G* vorila je hkrati o več stvareh, ki si niso bile v zve^ Izmlada je bila močno gluha. Nedorasli fantje so * včasih upijanili. da se jim je potem dala sleči tn " ničesar ni branila, dokler slednjič ni bruhnila v krcf vit jok tn jim je Jezusa kltčoč pobegnila. Da se je b» posled pridružila Gregu, to pa je bila za ljudi venda'^'! novica. Po stezi, skriti med visoko travo, ki so se v bohotili rumeni cvetovi močvirne kalužnice, sta vp^ Kuranda in njegov hlapec Tona dospela pod gozd. ^i" kaj je Jurčeva koča tudi zdaj poleti, v avgustu, s«'"' vala v vlažni, hladni senci. Le njena k vasi obrnjef^ polovica, ki je izza bujnega drenovja gledala v odf'^ svet, je bila zgrajena s kamenjem. Bili so to širo^' kvadri, sneti gotovo iz zadnjih ostankov ruševin i^"^ vrškega gradiča, ki je bilo od tod do njega pol ""^ hoda. Nad kamnitim tn lesenim delom koče je nela temna, z mahovjem porasla slamnata streha s menom, podobnim skrivljeni hrbtenici- Košček 2^^'' nekdanjega vrtiča ob koči, so obdajale prevržene, ^ nekod še. na pol inseče late in veje, zvezane s prot]^' Tod se je razraščat visok, gost plevel. Pred kočo je stalo troje dečkov iz vasi. Bilo )^ deti, da so pravkar metali kamenje skozi okno. je manjkalo nekai šip. Iz gozda sta se približevali j^'^ starejši ženski s košarami. Bili sta Kozlovka m ^'^ kovka, ki sta po Zvajgi, po poseki, nabirali malini- Z dolgimi šibami so dečki kazali na kočo: ^ »Notri sta Grega in Gela. Veverico sta si speKlA kosilo in sta jo že pojedla.« •Mladi gospodar Lojz s klobukom na glavi in v . srajci se je visok, kakor je bil, sklonil čez nizko v hišo. Po temačnem prostoru se je vlekel dim z odpf[ ognjišča. V kotu začrnelega, trohnečega poda je ., nastlana slama. Na niei ie sedel Gabrov Grega. ^ sel po rumenem obrazu, razmršen v laseh. Izza ooP raztrgane srajce ".o se mu temnile kosmate prsi- ^ zgotina na čelu mu je ostala še po padcu, ko 9"^^ božjast nekoč v mladosti vrgla na rob kamnitega^ randovega praga. Desna noga mu je bila še rmd nom gola. Pod njim si je bil razkril rano. vso J' ^ vem in zelenem gnoju. Okrog nje mu je noga ^^^'^^^ brekla in tu mu je koža žarela vijoličasto. Več a ga je obletavalo. Zagatni smrad se je mešal z po pečenem mesu. jjj' (Nadal.ievanje prihoo" j3 avgust 1973 — St. 32 NOVI TEDNIK — stran 11 ^LEPA DELAJ — ZGRDA POJDI ^oi mnogi bralci, vidim jaz, da lahko v na- -gjji Novem tedniku vsak fazodene svoje težave, ki ^so redko objavljene, za- mislim, da bo tudi mo- ta- Stara sem dvajset let in (jelam v tekstilni tovarni y Laškem že štln leta. jjj^arn mamo, brata m tri- jjajstmesečno hčerkico, jjče pa je umrl pred de- jetinii leti in pol. Od ta- ]y-at živimo z mamo, ki jidi ni več mlada, saj gre y oseminpetdeseto. Moja piama je prišla iz svoje fojstne vasi nad Rimski- pil Toplicami za kruhom , Rečico pri Laškem — I svoji sestrični - pred petintridesetimi leti, kjer je služila osem let kot (Jekla. Nato je spoznala piojega p>okojnega očeta in je z njim poročila na Per- fifievo posestvo. Tu ste sama opravljala težka de- la, oče pa je hodil tudi v rudnik. Po službi je hlap- jeval. kar zmore le ma- l(^do. Kajti zanju je, bila jutranja ura svit, večerna pa pozna noč. Tu smo živeli vse do 5. Julija letos, razen očete in brata, ki se je lansko leto preselil v Laško. Bilo je pred tremi leti. ko sem spoznala fante, dobro uro od naše vasi. Pogosto je »hajal k menr tn tu in tam je tudi pomagal no- vemu gospodarju, Karlu Razboršku. Seveda ni opravljal samo poljedel- ska, ampak tudi zidarska dela. Za vse je le dva- krat dobil po pet starih tisočakov. Novi gospodar Je videl eno pomoč več in mu je dejal, da če bo pri večjih delih pomagal, lah- Ico ostane tu, seveda pri meni in tako se je tudi zgodilo. Po enem letu je začel svoje; pa ne fant, ampak gospodar; da naj moj brat izgine, sicer bo imel vse svoje stvari zu- naj. Brata je pričelo skr- beti kam naj gre in kam naj da vso svojo opremo, še povsem novo. Tako je od rudnika dobil samsko stanovanje v bloku v cen- tru Laškega. Ostali smo sami za vsa dela, ki bi jih bilo moč opravljati s poljedelskimi stroji, delal pa je tudi moj fant, s ka- terim imam otroka. Ma- ma, otrok, fant in jaz, vsi smo živeli v eni sobi. Ta je bila tako vlažna, da smo imeli okrog pohištva za zidom lepenko, pod no- gami pa navaden beton. Ta soba nam je zadnje ča- se služila kot soba. kuhi- nja, drvarnica, prala sem v njej, pa še stranišče bi bila, če ne bi bilo gozdov. Pred 1. majem letos je bilo treba pomagati po- stavljati palice za fižol. Kot navadno, je gospodar Razboršek poklical mamo, naj gre pomagat, ona pa je rekla, da ne more pu- stiti otroka samega, jaz pa sem bila dopoldne v službi. Od takrat se je pričel na v.se nas jeziti, mi pa mu tudi nismo ho- teli več toliko garati, ra- zen mame, ki je delala takrat, ko jaz nisem bila v službi. Otroških stvari sploh nisem smela prati več zunaj. Voda za nas je bila med hišo in hle- vom tn tako sem prala v sobi, saj pralnega stroja nimamo. Drvarnico, ki smo jo posteviU s i>omočjo mi- zarja, nam je porušil, pa tudi drv nismo smeh ime- ti v njej. Gospodarjeva žena Marica nam je za- grozila, da jih bo vse zme- tala ven in da tudi nima- mo več skupnega strani- šča. Naslednji teden sem prišla domov s popoldan- skega dela nekaj čez 22. uro, vezna vrata so bUa zaklenjena. Ta vrata smo koristih vsi. Tudi prej so jih zaklepali, vendar se je dalo odpreti, sedaj pa je bil ključ z gospodar- jem v postelji. Kot mati enoletne hčerke sem mo- rala skozi okno do otro- ka, prav tako tudi zjutraj ob rani uri v službo, po- noči na potrebo itd. ža- lostno je bilo za mojo mamo, ko ni mogla skozi na potrebo, pa je bedela do jutra, dokler se vezna vrata niso odprla. Ko sem se potožila, so mi tisti, ki gospodarja dobro pozna- jo, verjeli in pravili, da ga bodo tudi ostali še spoznali. Kar verjeti niso mogli, da lahko človek v današnjem času dela te- ko, kot v XV. stoletju, v času kmečkih uporov. Pri- peljala sem s sabo tudi ljudi, da so videU, kako moram skozi okno ln ko so zagledali otroka, ki je smrkal, medtem ko sem se plazila k njemu, so imeli rosne oči. 3. julija letos pa je gospodar prišel, kot že nekajkrat prej, že pred sedmo uro se dreti na nas, vstopil je v sobo, ko je otrok še sladko spal. Brez pozdrava je dejal, ali že mislimo izginiti, ali kaj čakamo. Začel je su- vati mojega fanta, njego- va žena Marica pa nas je zmerjala s psovkami in žaljivkami. Otrok je bol teko preplašen ,kot že par- krat prej in smo ga ko- maj umirili. Nato je za- čel metati skozi okno ne- kaj otroških stvari, fan- tovih tn mojih. V jopi v žepu sem imela nekaj de- narja, ki je padel po tleh ln vsega drobiža tako ni- sem našla, ker je vse fr- čalo skozi okno. Na oknu F>a so bile lepe cvetoče rože, ki so ležale E)olom- Ijene na tleh, lonci pa so bili razbiti. Takoj sem pri- javila milici v Laškem, kjer mi je svetoval dela- vec milice, da velja, če to vidi tuja priča. Vpra- šala sem tudi, če smem to slikati, ker ima fant fotoaparat ln mi je dejal, da je to tudi dokaz. Ta- KOj sem poiskala fantove- ga nekdanjega sodelavca, ki naju je peljal domov. Najprej si je ogledal raz- metane stvari pod oknom m rože, nato sem dala fantu fotoaparat, da je dvakrat slikar porušeno barako in hišo, nato pa sem še jaz slikala, kar je ležalo na tleh. Takrat pa sta gospodar in njegova žena planila po mem, da nimam pravice fotografi- rati, psovala ste tn zgra- dil me je in tako Je za- čelo pokati po meni. Oba sta me parkrat pobUa na tla. Odvrgla sem fotoapa- rat, fant ga je pobral tn uspelo mu je fotografirati ta strašen pretep. Ko je zagledal fotoaparat, je iz- pustil lato, s katero me je tolkel in začel lučati kamenje v njega. Tako me je tisti, ki je bil priča te- mu, odpeljal z avtomobi- lom na pohcijo, nato pa k zdravniku, ki mi je pre- gledal odrgnine, pK)dplut- be tn ostelo. Zopet sem se morala javiti 7. julija, ko sem dobila tudi zdravni- ško spričevalo za sodišče. Se sedaj me ovira tilnik, ko me je tako strašno vr- gel, pa tudi šumi mi še v glavi in bom morala še iti na pregled. Lep dokaz o tem so fotografije. Čez dva dni smo našli stano- vanje v sosednji vasi, kjer imamo sobo, kuhinjo, last- no stranišče, drvarnico in shrambo. Sedaj smo sa- mi, zelo složm, otrok je že malo mirnejši. Le ma- ma se še zdravi za po- škodbami na nogah ln ro- kah, ki jih je že pred do- bila na posestvu. Sedaj se nam je nasmejala sreča, le mama se še zmeraj bori z zdravjem oziroma s tem, kar je dobila na nek- danjem Petričevem p>ose- stvu v zahvalo, za svojih petindvajset let garanja brez vsakega plačila soci- alnega zavarovanja. SLAVICA KRAJNC Zg. Rečica — Laško Nova cesta Šentjur Dramlje, speljana do Tmovca. MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Ze tretjič ta večer sem vzeta knjigo v roke. pa vselej so me premagale druge misli. Končno sem od- nehala, nisem mogla citati Bila sem napeta, razdražena. Zaman sem se trudila odvrniti svoje misli od Romana. Kje je spet nocoj? Ze dve leti sva poročena in od dveh let polovico večerov prebedim sama. Pozno ponoči pride pijan. Očita mi, da mu ntsem zvesta, da ga ne ljubim. Tepe me, nato me surovo vzame na postelji in končno zaspi. Sprva sem jokala, ga prosila, sedaj tega ne morem več Sama ne vem kdaj, neke noči pač, sem začutila do njega odpor in sovraštvo. Začelo je tleti v meni, ko se je naslajal nad menoj kot žival, potem ko je obredel vse lokale m kdo ve koliko drugih žensk. Nato pa je očital meni, da mu nisem zvesta. Bil je moj prvi fant in ljubila sem ga tako vroče, da bi zanj storila vse. Sedaj pa se je vse to spreme- nilo v odpor Hotela sem se ločiti — toda vselej me je preprosil. naj ostanem z njim, da bo postal boljši. Nikdar se m tega držal, jaz pa sem oklevala, bala sem se tega koraka, ostati sama odvisna le od sebe. Strah pa me je bilo tudi takega življenja. Le samomor me lahko reši Zadnji čas sem večkrat pomislila na to — tudi nocoj Nato me je zmotil telefon. »Majda, si sama?<- »Da!« Klical je moja prijateljica Darinka. Vedela je, kakšen je moj zakon, hotela me je iztrgati iz moje otopelosti kar pa ji ni nikoli povsem uspelo. »Pridi k meni, bomo šli kam na zabavo, doma si tako vedno sama.« »Mogoče pridem,« sem ji obljubila, čeprav mi ni bilo prav nič do tega. Vse bodo imele s seboj soproge, vse so srečno poro- čene, jaz pa bom z njimi kot nepoklican in ves večer me bodo pomilovalno gledali, kar sem najteže pre- našala. Pa vendar sem šla. Zaspati tako nisem mogla in Romana ne bo prej kot zjutraj. Majhna čedna krčma izven mesta je bila res pri- jetna. Tja smo se namenili. Imela je glasbo, dobro vino in vse. da človek lahko pozabi skrbi, je dejala Darinka, Meni pa ie bilo vseeno, kam gremo, četudi v pekel. Ob vhodu sta stala dva fanta. Zdelo se mi je, da je eden moj sošolec in že sem ga hotela ogovoriti, ko se je nepričakovano ozrl vame Najina pogleda sta se srečala — vendar mi je bil fant neznan. Družba se je prijetno razživela in celo jaz sem postala boljše volje, kar je vstopil spet tisti tant. Pogledal me je in se napotil proti mem. Spreletelo me je po vsem telesu, ravno tako kot takrat, ko sva bila z Romanom še srečna Zdaj tega občutka že dolgo nisern poznala, do nocoj. Ko me je prosu za ples, sem kot omotična vstala in šla, ne da bi še videla koga drugega kot njega. Med plesom sta se najina pogleda spet srečala. Na- smehnil se je in me rahlo stisnil k sebi. »Kako tt je ime,« me je vprašal. »Majda.« »Imaš že fanta, Majda?« Lahko bi mu zamolčala, lahko bi se ljubila z njim to noč, ne da bi mu povedala, tako kot je delal Roman, toda že mi je ušla beseda — poročena sem. Videla sem, da je onemei in postal hladnejši. »Torej sem prepozen.« »Da!« sem skoraj neslišno dahnila in tisti hip sem si želela le eno, da bi mu lahko rekla dru- gače Plesala sva molče, dokler se nista riajina pogleda spet ujela. V obeh je bila otožnost in le za hip so se njegove oči spet zaiskrile. Obupno sem se ga okle- nila, ko sem na čelu začutila njegove ustnice, ki so se takoj spet umaknile. Bile so tople in mehke. Tople so bile tudi njegove roke. ki so me oklepale, da' sem se počutila kot igračka v njih. »Majda boš prišla za trenutek ven.« Oklevala sem. Nisem hotela biti nezvesta Romanu, vedela pa sem, da bom čim bi ta fant hotel. Bil je velik, vitek, sve- tlolat,. lepih temnih oči in očarljivega nasmeha. Vse to se je vtisnilo v vse moje telo, ne samo v srce. »Boš prišla?« me je spet predramil njegov glas. »Nekaj bi te rad vprašal« Oklevajoče sem prikimala, čakal me jp zunaj v rdečem športnem avtomobilu. Prijel me je za roko in se mi nasmehnil »Ne boj se Majda Povej mi ali si v svojem zakonu srečna?« Sklonila sem glavo in molčala Mar naj temu tujcu prijpove- dujem svojo življenjsko zgodbo, ki je ne bo razumel. »Rad bi tvoj naslov,« je prekinil molk. Moja dlan je ležala v njegovi in tisti hip nisem občutila bridkosti ob misli no ločitev Za trdno sem se odločila, da greva z možem narazen. Ta hladna odločitev me je prevzela ravno zdaj Toda tega fanta ne smem zaplesti v to, da bi bil on kriv moje ločitve — nikdar. Če bi mi nocoj Roman dejal le eno lepo besedo, bi se spet omajal moj trdni sklep, toda ne bo ga doma in ko se bo vrnil, me bo pretepel. Počasi sem povedala naslov. »Majda, hvala ti, mem je ime Bojan. Videla se bova še — na svidenje!« In je odpeljal Srečno, Bojan, sem zašepetala za njim. Preveč te ljubim. Zato se ne smeva več videti, dala sem ti napačen naslov. v. k. MILENKO STRAŠEK Vrate so zaškripala, Marko je pnjel za kljuko ter ^ trdo zapahnil. Potem se je obrnil. »Hm, Marko. O, zdaj pa se bova memia, ali ne?« mnogo se zgodi in midva že dolgo nisva bila ^■^paj, kajne? No, kar bliže.« Starček sa je pogladil ^'ve lase. — Začetek je dober, vse pride s časom, ■^je zaprl brevir, nato pa se obrnil k Marku. »Vidiš, tekoie včasih premišljujem m se nasmehnem, 'ires, prav močno se nasmehnem. Zakaj bUo je res ^''iešno, kako si me prestrašil tekrai No, pa pustimo ^; In ko včasih tudi mislim še na kaj drugega, P^^dem do raznih zaključkov.« Zopet si je pogladil r^e m počasi stopica) ob Markovi desnici. Marko je ^ kimaj z glavo ter potrjeval župniku, j *'No, pa sem dejal: stera sva že z Markom, saj si starosti kot jaz, ne?« , »Seveda, seveda bo držalo. Vi ste, lim ... da že vem. ^' Približno bo.« , »No,« je povzel oesedo župnik, »pa sem si mislil, hitro teče življenje. Glej, 30 let že zvoniš na svoje ^j^^^ove — in jaz nekaj več svojim taranom na srce. ^'■^j, pravim, lepa lete so to. Koliko jih ze imaš?« ^ "Ihramosemdeset Ampak gospod župnik, zvonim pa • ^este, tako lepo dom. da bi večno poslušal. 4 ^liha, te srednji, kako jo ta zapoje, da se ves stolp 5^^- In Peter, s svojim mihm glasom potrkava, da ^ ^ kar milo stori. Tudi tisti spodaj, novi, ja, bi govoil. Lepšega m na svetu, kot so moji j^ovi.« Marko je mahal z rokami, tako se je razvnel ^^ojih ljubljencih. ^ »Marko, kar naravnost bi povedal...« je nenadoma tiho planil župnik. »Star si že, zvonovi pa p>otrebujejo ...« »Nič, gospod župnik, nič ne potrebujejo Več kot imajo, jim ni treba.« »Ampak, Marko, saj te razumem. Ti si slab, veš da z leti človek oslabi, nima več tiste moči. Vidiš tudi jaz sem, kaj bi rekel, ves slab sem m nemočen. To je usoda nas vseh. Tebe, Marko boh, da boš moral zapustiti zvonove, mene, da bom moral duše. Vidiš, tako je.« V naglem govorjenju se je sterec razburil, a saj, bilo je končno vseeno. Da, za Marka je bilo tako vse- eno. Končal je. Bolelo ga je, da praAn župnik — »ne- močen SI, kakor jaz.« Morda ima prav, a Marko se počuti teko čil ln zdrav. »Da, Marko, tako sem sklenil. Ne bi bil rad krut do tebe, nasprotno, želim ti vse dobro, pa sem zaprosil onega Ceneta, saj ga poznaš . . . « »O, o, kaj sem doživel, ooo!« Markov glas se je spremenil v ječanje. Oprijemaje se zidu jie odtaval za cerkev na pokopališče. Gori v stolpu je zazvonilo poldne. Sosedov Cene je hitro končal. Ko se je vrnil iz stolpa m zavil okoli cerkve, je zagledal Marka, spečega ob grobu. »Marko, pojdiva domovi« Starček je vstal in odšel z njim. Cez nekaj let je umrl daleč od svojih zvodov, v bol- nici in niti za poslednjo uro mu mso zapeli ljubi zvonovi. KONEC OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ~ OD mini reportaža UDARNIŠKI BAZEN Ce pridemo po cesti iz Slo- venskih Konjic, ki pelje v Lo- če, zavijemo takoj pri mo- stu na desno, gremo še malo naprej po cesti in kmalu pri- demo do žičnate ograje, ki je postavljena okoli in okoli loškega bazena- Ločani so ze- lo ponosni ljudje. Pravzaprav so tudi lahko. Imajo trgovi- no, gostilno (eno ali dve, ne vem natančno), imajo mesni- co, imajo načrt za nov kul- turni dom, imajo knjižnico, poletne kulturne prireditve in seveda tudi bazen. Vse to ima- jo in zato so ponosni. Vendar so upravičeno ponosni. Po- stavili so si gostilno, ker kdaj pa kdaj radi kaj dobre- ga popijejo. Postavili so si trgovino, ker kdaj pa kdaj kupujejo. Organizirali so kul turne prireditve, ker se radi izobražujejo. Prav tako so zahtevali novo knjižnico, ker radi čitajo in končno, naredi- li so si bazen, ker radi pla- vajo- Pa ne vsi! Samo »ta mladi«, kot je rekel stari stri- ček. Vendar pa to sploh ni važno, kdo plava (saj konec koncev tudi naš ljubi dinar plava), važno je predvsem to, da imajo bazen. In to lep, velik, za otroke in -odrasle narejen bazen. Loški bazen so pred leti naredili vaščani sami. Zajezili so rečico, betonirali njeno dno, naredih so bazenček za najmlajše in bazen je bil pri- pravljen za kopalce. Nato so postavili še kabine, pravza- prav samo eno skupno kabi- no, kupih sončmk, tudi samo enega, kupUi ležalno desko, tudi samo eno, postavili bife, ki uspešno posluje v vročih poletnih dneh m seveda po- stavili ob rob bazena mizo, kjer lahko starejši vaščani mimo zaigrajo tarok ah »šnops«, ne da bi jih žene pri tem ljubkem opravilu nervi- rale. Vendar pa niso pozabili tudi na tiste, ki jim pravimo, da so »lx)i) športni tipi« Za- n]t' so p()st..i\ih pri vhodu za- pia\lii\() n.ipiavico, ki ji re čemo tudi namizni nogomet. Kot vidite so loški dedci res poskrbeli za vse- Majhen problem pa se je pojavil letos, ko mislijo ob- činski možje napeljati v nji- hovo ljubo rečico kanalizaci- jo. In tako grozi loškemu ba- zenu resna nevarnost, da ga bo pobralo. Toda zaenkrat še stoji in dokler stoji, je vaška mladež srečna m zadovoljna in brez skrbi, če pa bodo iz sedanjega bazena naredili ka- nalizacijo, bodo pridni vašča- ni spet pljunili v roke in svo- jemu naraščaju naredili še lepši in še večji bazen. Dal- matine! bi ob tem rekli samo to: »Ala jim vera!« DAMJANA STAMEJCIČ MED OBIRALCI Medtem ko ob nekaterih hmeljiščih že brnijo stroji za o-biranje hmelja, je še vedno precej takšnih, ki jih je treba obrati ročno. Tam je seveda nadvse živaimo, saj Se hmeljarji znajo razvedriti kljub vročim sončnim žar- kom. Prav ta »ž\ža\« nas je privabil na eno od hmeljišč ko so pravkar meriii nmeij. MARJA JURICINEC — Brezje na Hrvatskem: »Počutimo se dobro, hrana je v redu, prav tako prenočišče. Tudi nabe- re se letos kar precej. Vroče pa je, vroče ...« STJEPAN ŽUNA — Vade pri Ivancih: »Kar zadovoljen sem, čeprav bi bilo lahko tudi boljše. Jaz naberem 13 do 15 meric na dan. Nekate- ri naberejo tudi več. Sicer pa je zelo vroče. S ceno pa je tako, več dobiš, več že- liš.« STJEPAN KANER, Fijesni- ca pri Vinici: »Zelo mi je vroče. Sem menda najmlajši v naši skupmi. Star sem 12 let. Naberem po 10 škafov na dan. To seveda ni hudo veliko, toda do takrat, ko grem v šolo, se jih bo kar nekaj nabralo. Tu sta še brat in sestra. S hrano in stano:^ vanjem pa smo zadovoljni.« Tako je torej na zadružnem hmeljišču v Dolenji vasi pri Preboldu. AU so zadovoljni tudi drugod, ne moremo za- gotovo trditi. Toda v glavnem prav gotovo so, saj se je da- nes položaj hmeljar — obira- lec precej spremenil, lahko bi rekli obrnil. Včasih so bili namreč obiralci turisti, ki so iskali to kratkotrajno zapo- slitev, danes pa hmeljarji iščejo obrilce in prav kma- lu bodo stroji tisti, ki bodo reševali vprašanje spravitve pridelka. Besedilo in slike: T. Tavčar KONTROLA ZA RED v lokalih razrezani ob- lazinjeni sedeži... razbite svetilke javne razvetlja- ve ... uničeni že itak skro- mni nasadi cvetja ... tr- ganje raznih obvestil .. vse večje onesnaževanje mesta z raznimi odpad- ki... to so ugotovitve že kratkega sprehoda po me- stu in parku. Sklicevanje na instituci- ie, ki naj bi skrbele za red in snago, je tu odveč. Končno — čimveč naj bi bilo raznih »organov«, ki naj bi odpravljali nepra- vilnosti, več bi bilo stro- škov. O tem, da so že itak preveliki, da se stalno ugo- tavlja, da je denarja pre- malo, ne bi govoril. Toda če ugotavljamo nedvomni napredek našega mesta, ne moremo trditi o napredku skrbi za izgled mesta Ce- lja. Tega ne bodo dali or- gani oblasti, ne podjetja, če ne bo sodelovanja vseh občanov. Prav vseh. In ko že uveljavljamo delavske kontrole v podjetjih, bi morale delovati tudi kon- trole občanov, da bi se stopilo na prste tako ti- stim malopridnežem, ki z veseljem razbijajo svetila, uničujejo nasade, skratka, ki se izživljajo na prav vandalski način. Ne upo- števajo, da se tudi na tak način uničuje delavski di- nar, da je tudi to del živ- Ijenjskega ^tandarda, da je tudi tu možna štednja ogromnih sredstev, da pa je za uspeh te štednje predvsem odgovoren vsak občan in tudi poklican, da nadzoruje in oiK>zarja na nepravilnosti. Začeti pa je treba pri sebi. Le na tak način bo- mo mestu vrnili lep izgled, le na tak način bo naše mesto zaslužilo spet na- ziv belo mesto. In če bomo vsi sodelo- vali — to sodleovanje pa je p>otrebno tudi v vzgojni smeri — bomo prihranili skupnosti (to je sebi) og- romna sredstva za druge namene. (30RAZD KLEVIŠAR Šmartno ob Paki NOVO NOGOMETNO IGRIŠČE Zadnjo sredo so v Šmart- nem ob Paki otvorili novo no- gometno igrišče. Za to prili- ko je domači nogometni klub povabil v goste ljubljansko Olimpijo. Igra je bila prav zanimiva. Ljubljanski prvoli- gaši so visoko premagali do- mače moštvo z rezultatom 1:6 v korist Olimpije. Gle- dalcev je bilo začuda veliko, saj jih je bilo najmanj 1800. Največ iz Zgornje in Spod- nje Savinjske doline ter Šale- ške doline. Ko bodo domači- ni uredili še vse potrebno okoli igrišča, bo to eno naj- lepših igrišč daleč naokoli. ZOPET STROJ ZA OBIRANJE HMELJA Poleg strojne zadruge Reči- ca ob Paki je sedaj dobil nov stoj za obiranje hmelja tudi kmetijski obrat Kmetij-^ ske zadruge Šoštanj v Šmart- nem ob Paki. Ta obrat je vsako leto najel navadno do 200 obiralcev hmelja, letos pa bo prvič obiral s strojem. Stroj je že montiran in del- no preizkušen. TO NI PRAV Ko so priključili v šmart- nem ob Paki bivšo »OLJKO« k Vergradu v Velenje, so menda čisto pozabili na nje- ne mizarje, čudno res, ko je vendar znano, da je bila edi- no mizarska delavnica tista, ki ni bila deficitna, temveč je delala z lepim dobičkom. Ali so sedaj mizarji krm, da bodo morali pustiti svojo de- javnost, kajti v kratkem bo te prostore prevzelo ixxijet- je Vino v Šmartnem ob Paki za shranjevanje svoje embala- že. Za mizarje se sedaj nih- če ne briga in so prepuščeni sami sebi. Ti ljudje, ki so delali preko 20 let v tem kraju bodo morali v krat- kem vse pustiti ter si poiska- ti delo drugod. Ali je to prav? Kje je socialistična zveza, ki bi morala prva dvigniti svoj glas, da se kaj takega ne bi zgodilo. Hlapec Jernej je storil svojo dolž- nost, sedaj pa naj gre po svetu iskat pravico . .. V šentjurskem AIposu so pregledali poiletne re- zultate gospodarstva in ugotovili, da je njihovo gospodarjenje zadovolji- vo. Letos so SI ob novem letu zadali 15 odst. višji plan, ter ga do polletja realizirali 60 odstotno. Vendar so se stroški pro- izvodnje v zadnjem pol- letju zelo povečali in ta- ko so imeU nekaj izgube, ker so svoje izdelke mo- rali dati v prodajo še po stari ceni. Vendar se bo- do nekateri rezultati pa prav zaradi tega še izbolj- šali. Tudi osebne dohodke imajo v letošnjem letu za 7 odstotkov višje od lan- skih v istem obdobju. Povprečni osebni dohodek je okrog 2000 din, kar pa iz meseca v mesec variira, pač glede na poslovne us- pehe podjetja. NA TRGU VSEGA DOVOLJ Dovolj založena celjska tr- žnica nudi v tem času pestro izbiro. Iz Makedonije so pri- peljali i>aprike po 6 dinar- jev in paradižnik po 4 dinar- je. Veliko je na trgu tudi so- late od 5 do 8 dinarjev. Krompirja je dovolj p>o 3 dinarje, še večja je izbira v sadju. Grozdje smo ta te- den lahko kupili po 7, lubeni- ce po 4 tn breskve po 4 do 9 dinarjev. Čeprav kumarice že jemljejo slovo, pa še lahko kupujemo kumarice za vla- ganje. Stanejo 8 dinarjev ki- logram. Celjski trg je bogat z mlečnimi izdelki in jajci, ki jih je za ta čas precej. Pro- dajajo pa jih po dinarju in 30 para. Z. S. .....nam je lahko. Tako so je občina Šentjur ^ činski praznik, v jih obiskali in praznik. ^ ZEME BERNARD, pi nik gasilskega društva: prej smo se hoteli za ski praznik pripravlja dvoj eno. Krajevna orga ja zase, mi gasilci pj ampak zia takšno delo nas premalo ljudi, zati le našli skupno pot i pravljali Loko za velii mk skupno. Kaj je Loi bUa za praznik? Vseg smo pričakovali, ne.} sta temeljni kamen za in zgrajena cesta do D tudi nekaj!« MARZEK FRANC, j v Cinkarni Celje, silskega društva: »Vel obljubljali, naredili 1 smo toliko. Gasilci bi za praznik dobiti tf" tomo brizgalno, ven nismo. V Zagrebu jfi zastoj, naročeno p^i mo že od maja. Gafl mo nove svečane i"" Obljubili so tudi, ^ asfaltirali center dar pravijo, da je ^ denarja. Res škoda.« Tako, tX) so da jim občinski W bi jim prinasel mnogo. Vendar da bodo zgradi^' ' kamen. . OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE no SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ZNIK vsega kar bi žusmu, kjer L letošnji ob- ^ravljali, smo ^esel občinski invalidski pa izučen Uj bil pomagal, Lvljali Loko za Jpii, vendar za- ^ nisem mogel, jsfeoraj slep, am- I, mi vid boljša. I/jka za praznik jj. Postavili so l^en za novo j je bilo najbolj iffoci potrebujejo ^se bodo izobra- ^jSih pogojih, kot u JAME, učiteljica, mladinskega ak- »Mladinci so pri lepo pomagali. I kresove, ki so I zvečer prižgali, ii nalogo, da ure- napišejo parole ■ Vse so naredili I Se kar uspešno, prevelike kritike, i praznik so pre- dom in tako "liadina možnost •"ati na raznih 'ne bo prepušče- STane, zaposlen Jj v Storah: »Vse * Icljub vsemu Pomanjkljivosti v JJciji priprav. Jjso lepše uredi- l'* ni, ki so ga denarja? Za- najprej, da , pripravljen, šti- ^^Pred praznikom ^"endar smo za ^ilUjivosti krivi je že pre- 7^ je mimo. I zdaj ne bodo H^s in da bodo flokončali vse vgj.^idhno lahko, novega. Ce ^jj^ali, bi imeh j^Jub vsemu, le ■^^viii temeljni Šoštanj PREKOPI GROBOV Zaradi eksploatacije pre- moga bodo že naslednji me- sec začeli ponovno prekopa- vati grobove na Šoštanj skem pokopališču, kar rnora biti po obvestilu Komunalno obrt- nega centra Velenje opravlje- no do konca letošnjega leta. Komunalno obrtni center Velenje je te dni spet raz- poslal vabila vsem, ki imajo še grobove na šoštanjskem pokopališču nanepreseljenem delu pod mrtvašnico. Ker se bo zaradi izkopavanja pre- moga i>okopališče moralo le- tos dokončno preseliti v Pod- kraj pri Velenju, je nujno potrebno oceniti še spomeni- ke m ostalo, kar ne pnde v p<,štev za preselitev. Vsi stro- ški prekopov in ocenitev gre- do na račun Rudnika lignita Velenje. Prekopavati bodo za- čeli že naslednji mesec, kon- čano pa mora biti do konca tega leta. Grobove oziroma six)menike ocenjuje tričlan- ska komisija, ki zaseda kar na FK)kopališču. Le-ta pa ima svoje normative tako, da pri- zadeti bolj težko povsem v celoti uveljavljajo svojo ško- do. Da gre pri vsem tem tu- di za veliko čustveno vpraša- nje, saj gre navsezadnje za grobove svojcev, ki jih je ve- čina leta in leta skrbno ne- govala, ni treba posebej po- udariti. Čeprav je razumljivo, da gre pri tem za širše druž- bene interese, je vsekakor najbolj prizadeto mesto Šo- štanj z neposredno okolico in njegovi prebivalci, ki bodo morali zaradi eksploatacije premoga še marsikaj žrtvova- ti, med drugim tudi kultur ni dom, čeprav se gradnja novega kljub obljubam še m začela. V. K. Slovenske Konjice UBODOV ŠE IN ŠE Zaradi velikega zanimanja za začetni šiviljski tečaj, ki sta ga pripravili Delavska imiverza v Konjicah in poslo- valnica tovarne Bagat v Ce- lju, sta se organizatorja do- govorila za še en tečaj. V prvem, ki se je začel v prvih dneh avgusta, je vpisanih 43 slušateljic, veliko pa je še takih, ki bi se rade naučile najosnovnejših pravil krojen- ja. Kandidatke za tečaj bodo prihajale na učenje v po- poldanskih urah, lahko pa tudi večernih, ko bodo doma že vse postorile. NOVA SLAŠČIČARNA Pred kratkim so na Vran- skem odprli novo slaščičar- no. Tega so se posebno raz- veselili mladi, ki so se do sedaj zbirali le po gostilnah in v hotelu Slovan. Sedaj pa se bodo lahko pogovo- rili o svojih drobnih teža- vah, o šoli in še o marsičem v tem prijetno urejenem lo- kalu. Kot kaže, so Vrančani pogrešali slaščičarno, saj je sedaj vedno dobro obiskana. K temu pripomore tudi dob- ra postrežba, vedno sveži sla- ščičarski izdelki, vedno na- smejan in prijazen Eles, ki skrbi za strežbo v lokalu. Ivana Cencen CE 441-38 POZOREN v časnikih navadno piše- mo o cvetkah, ki nam v medsebojnih odnosih ravno niso preveč v ponos. Kar spomnimo se, kako pozablja- mo že na vljudnost, na prija- zen jutranji pozdrav, na ti- sto osnovno človeško etiko. Da bi kaj več storili, kot velevata bonton in dobra vzgoja, kajpak ne poskuša- mo. Zato je prav. da zabe- ležimo ta pripetljaj z vozni- kom fiča CE 441-38. .Mlad delavec iz Cometa, voznik tega avta, je čisto »Samovoljno«, brez opozoril- nega dvignjenega kazalca, ustavil pešcu, ki se je iz Zreč peš odpravil 3 km do križi- šča glavne ceste Konjice—Ce- lje. Prijaznost, ki je ne naj- demo kar tako — na cesti. Zato, šofer CE 441-38, hva- la za gesto, ki Je, upajmo, dober zgled. In opomini že preveč pozabljeni solidarno- sti. Razumevanju, bi laiiko tudi rekli. DREN ZA KNJIGE v poslovalnici Dravinjske- ga doma so dobro založena z vsemi šolskimi potrebščina- mi. Ponje hodijo tudi iz Oplotnice in okoliških kra- jev. Primanjkuje samo tistih knjig, ki so še v tisku. ZMAGALE ŽENSKE Nad 120 članov delovnega kolektiva Dravinjski dom se ,6 preteklo nedeljo udeležilo skupnega srečanja na Rogli. PripraviU so tudi nogomet- no tekmo, kjer so. se pome- rile ženske in moški. Od bo- jevitih žena smo pričakovali zmago tn jo tudi dočakali. Tekma se je zaključila z zmago žena v rezultatu 3:2. Zdomci SREČANJA »Sledi popevka Leti leti la- stovka — za družbo iz Nem- čije« . . . Take in podobne po- zdrave slišiš, ko sediš proti večeru na vrtu kake restavra- cije, kjer imajo glasbo. V tem času živi v naši sredini na ti- soče ljudi, ki so prišh v do- movino na zasluženi dopust. Čeprav vemo, da delajo v tu- jini, predvsem v Zahodni Nemčiji, največ izseljenci iz Prekmurja, .so tam zaposlem tudi prebivalci iz drugih po- dročij- Med njimi je seveda precej rojakov iz Celja in okolice. Pred meseci sem jih obiskal v Ingoistadtu. To je indu- strijsko mesto ob Donavi, nekje na sredini poti med Miinchnom in NUrnbergom. Možje in fantje delajo ve- činoma v tovarni Auto Uni- onu, Audiu, NSU, AG, dekle- ta in žene pa v poznani firmi Telefunken. V primeri z druguni 'kraji, kjer živijo in delajo naši ljudje, je Ingolstadt za nas nekako nov. Res so sem zače- li prihajati naši ljudje šele pred nekaj leti. Zdaj imata obe veliki firmi dogovor z našimi zavodi za zaposlova- nje. Tako prihajajo v Ingol- stadt vsakih nekaj mesecev večje organizirane skupine naših delavcev. Firma Audi zelo lepo skrbi zanje že lani so jim zgradili dva velika in modema osemnadstropna sta- novanjska bloka. To so sam- ski domovi z res sodobno opremo. Pred kratkim so spravili pod streho še tretji blok, v gradnji j>a je že če- trti. Sredi tega naselja je fir- ma zgradila veliko športno igrišče, primemo za razne športe. V Ingoistadtu živi in dela okrog 2200 Slovencev. To šte- vilo se stalno povečuje. Zato so začeli misliti na organizi- rano kulturno in dmžabno življenje. V ta namen so ustanovili in registrirali Slo- venski center. V okviru cen- tra organizirajo razne kul- turne in družabne prireditve- Tako so letos že pripravili veliko slovensko pustovanje, praznovanje materinskega dneva, nekaj piknikov v oko- lici Ingolstadta, izlet v Goe- ppingen in še marsikaj dm- gega. Za jesen je v načrtu vinska trgatev, še nekaj pik- nikov, pa tudi par gostovanj dramskih in pevskih skupin iz domovine in zamejstva. Maja je bil v okvim cen- tra odprt socialm urad. Ta ustanova je bila našim lju- dem nujno potrebna, saj mnogi ne znajo tuj^a jezika in so jih zato brezvestni ix> samezniki grdo izkoriščali. Jeseni bo v Ingoistadtu stekla tudi slovenska dopol- nilna šola. Med izseljenci je namreč tudi čedalje več dm- žin z otroki. Šoloobveznih otrok je trenutno preko 60. Pozneje bo Slovenski center organiziral tudi otroški vrtec in varstvo. Maja je izšla prva številka literarnega glasila Slovenske- ga centra z naslovom Lastov- ke- List bo skrbel za tesnej- šo povezanost Slovencev in za njihovo pestrejše kulturno za- bavno življenje ne samo v Ingoistadtu, ampak p>o celi gornji Bavarski. Jeseni bo dobil center no- ve, velike prostore. Rojaki, ki so se morah za dosedanja srečanja posluževati najetih dvoran, se bodo kmalu lahko pogosteje srečevaU v svoji. Dela in novih načrtov roja- kom, ki delajo v centru, ne zmanjka. Veliko uspehov so že dosegli. Ce bodo še na- prej tako prizadevni, bodo prav gotovo dosegli tudi na- črte, ki so sd jih zadali. Zdaj so sicer, kot rečeno, na dopustu v domovini. To- da kmalu se bodo polni no- vih moči vrnili in začeli še s plodnejšim delom. ZVONE KOKALJ Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Jože Perčič Jože Perčič Planincem pa tudi veliki večini Kozjancev ni neznan. V majhni vasi Pla- ninska vas pri Planini domu je v okrilju sadnega drevja predsednik gradbenega odbo- ra za novo cesto Gračnica-Le- dinščica. Nedaleč vstran de- lajo brigadirji že skoraj dva meseca Kozjancem prepotreb- no cesto. Kaj meni o brigadi ln o akciji Jože Perčič? »Akcija Kozjansko 73 odlič- no uspeva. Z delom, ki ga mladi opravljamo, nam sle- herni dan znova dajejo upa- nje, da bo cesta Gračnica-Le dinščica v naslednjem letu na- rejena. Zadovoljni smo, da imamo mladino, ki je priprav- ljena pomagati. Lepo je videti brigadirje, ki tekmujejo med seboj, ljudje pa se skupaj z njimi vesele uspehov, Cesta pomeni Kozjancem kruh, go~ spodarski napredek in to ve- do tudi mladi, šolarji tega predela komaj čakajo, da se bodo lahko s šolskim avto- busom vozili v šolo. Delavci ne bodo več pešačili po uro pa tudi več do prometnih zvez. Lažie bodo gospodarili tudi kmetje. Predolgo bi bilo naštevanje, kaj vse dobrega more in bo prinesla cesta. Go tovo ima za to največ zaslug prav mladina, občinska konfe- renca ZMS Ljubljana Center, z njo pa vsa slovenska mla- dina, ki se je nesebično pri- družila akciji. Zanimivo je tudi dejstvo in hkrati tudi vse pohvale vred- no, da dajejo brigade s svo- jim pridnim delom zgled strojnikom in voznikom na trasi, da slednji nehote tek- mujejo z njimi in tako vse bolj napredujejo. Pregovor pravi: Ne hvali dneva pred večerom, skoraj prepričan pa sem, da bo brigada narodne- ga heroja Štefana Kovača- Marka, prekmurskega junaka, prav gotovo ena doslej naj- boljših na trasi. Vprašujete, kako bo, ko bo- do brigadirji odšli? Odgovor je sila preprost: pogrešali jih bomo. Seveda se bo cesta gra dila še naprej, čeprav bodo mladi brigadirji že sedeli v tovarnah, šolskih klopeh in drugod. Mi jih bomo čisto za- res pogrešali. Navadili smo se nanje, na življenje, ki je klilo pod Bohorjem tako kot že dolgo ne, navadili smo se, z njimi vred. na slabe in do- bre strani brigade, akcije sa- me. V celoti lahko rečem o akciji samo pohvalne besede.« Srečanje RIBOLOV IN ODGOVORNOST SIP Šempeter v Savinjski dolini. Poznate to podjetje? Seveda! Tu so velike in mo- deme delavnice poljedelskih strojev in najrazličnejših traktorskih priključkov. Naj- brž ni jKKijetja, ki ne bi ime- lo tudi vratarnico. Tu pa je delovno mesto za vratarja, čuvaja, telefonista. Tako tudi v SIP š'empeter. Telefonist VINKO ZAGORICNIK priti- ska na gumbe, dviga slušal- ko, vmes prihajajo delavci po škatlico cigaret-seveda samo v času malice-dmgi prinašajo potrdila za krajši izhod, tre tji sprašujejo, kje je glavna pisarna, komercialna, skladi šče ali če je direktor doma Tovariš Vinko je svojega po- sla vajen, zato je miren, da- siravno je pogled oster, v njem je čutiti odgovornost, Poletje je, vroči dnevi in zato vprašam: Kam po služ- bi? Ha, kam? Za Savinjo, Bolsko, Ložnico. Ribarim že šestnajst let, kar je za triin- štiridesetletnega možaka kar čedna doba. Od enainsedem- desetega pa sem tudi čuvaj pri RIBIŠKI DRUŽINI ŠEM- PETER. Pravzaprav so glav- na čuvaja dva: Potočnik Tone in jaz. Potem so pomožni ču- vaji m tudi miličniki nam po- magajte pri kontroli. Mojih obvodnih p>oti je okoli sto kilometrov. Avto, moped, ko- lo, največ pa noge. Toda, naj reče kdo kar hoče, kontrola je potrebna. Grešijo ne samo preprosti, neuki ljudje, tudi šolani so vmes. Ah pa zelo premožni in kršijo ribiška pravila zgoj zaradi objestno- sti. Razumljivo, največ pre- krškov narede začetniki. Mno- gi mislijo: izpit smo opravi- li, zdaj pa — horuk. Izgovo- rov najdejo še in še. Seveda jih najpiej opozorimo, potem pa . .. No, obravnava jih di- sciplinsko razsodišče. Izreče- ne so tudi kazni, izključitve. Zato nekateri ribiči čuvaja nimajo radi. Grozijo z vsem mogočim, tudi s fizičnim ob- računavanjem, zgodilo se je celo tv, da je bila grožnja s pištolo. In vendar navsezad- nje priznajo, da so grešili. Tako je. ko bi vsak izm-ed članov dobro prebral PRA- VILNIK in se ravnal po do- določilih, ne bi bilo prijav in ne kazni. V naši družini je preko 400 članov, veliko je mladih. Potok Ložnica je re- zerviran izključno za pionir- je, mladince. Pa se pritožu- jejo, da jih odganjajo prav čmolovci, ki jih je kar pre- cej. Večina ribičev je pošte nih, vedo in se zavedajo, da se morajo pri ribarjenju ob- našati kultumo, tovariško, pomagati z nasveti. So pa dmgi primeri, ko hočejo ho- diti in delati po svoje. Prav tem skušamo stopiti na pr- ste. Ne po žandarsko. S širo- kimi razgovori jih skušamo pripraviti do tega, da bi tudi oni postali resnično športni ribiči. Zato čuvaj za reko ni BAITBAU, marveč svetovalec, tovariš. Dmštvo si prizadeva, da bi bili vsi revirji bogati rib, da bi bile vode čiste, da bi dobilo ribištvo tisto pravo, humano veljavo. Zadeve ok- rog naših voda so širše, družbeno vprašanje Kar se našega dmštva tiče, trdim, da stoji na zdravih nogah. Vsem zares športnim ribičem pa skcz] poletne mesece: DOBER PRIJEM! -dk- 14. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 23. avgust 19^ Ob prazniku graničarjev v kardvli »Savinjski par- tizan«, prav tako pa tudi v karavli »Stelčev vrh«, je bilo prejšnji teden veselo. Prav ve- selo. Graničarji so praznovali SVOJ vsakoletni praznik — dan graničarjev. vodnik me je pozdravil pred karavlo- Ni še dolgo na dolžnosti v Logarski dolini, letos od marca. Spočetka je bilo težko. Zima, obilica sne- ga, mrzli vetrovi. Pa je pri- šla pomlad in s tem tudi lep- še misli, kajti Jovo je že raz- mišlial o tem. da bo dolino zapustil. Sedaj je povsem drugačnih misli. Povabil me je v karavlo. Slišim prav? Ponovno prisluhnem! Da, nisem se zmotil! Ženski smeh se oglaša iz jedilnice. Malce čudno se mi je zdelo Ni mo- goče ...?! O, pa je mogoče. Jerca je bila tu. 2e zjutraj je prišla, ko so jo graničar- ji naprosili, da bi jim p>oma- gala pri pripravi slavnostne- ga pogrinka in kosila, ko bo- do karavlo obiskali gostje. Miza, kot v kakšni sprejem- nici. Slika maršala okrašena z gorskim cvetjem. Na plad- nju pa pijače, kot ob spreje- mu, ki ga prirejajo drugod. Vodnik nervozno pregleduje še to in ono, kuhar pa nič. Mimo se vrti v kuhinji in se ne pusti motiti. Na dvorišču karavle se ustavijo avtomobih. Predstav- niki skupščine, družbeno po- litičnih organizacij občine Mozirje in Uprave javne var- nosti iz Celja. Rokujejo se z graničarji, le stražar ostaja sam onkraj ne preveč pro- stranega dvorišča in opazuje nevsakdanje dogajanje. Naj- številnejši so bih predstavni- ki mladine in tudi mladmke so bile z njimi. Mala jedilnica je bila kar pretesna, ko smo se vsi nagnetli v njej. Jože Deberšek, ki je prvi p>ozdravil graničarje, je bil kratek, prisrčen v besedah. Enako tudi Igor Lotrič. Da- nila. Knjiga o Titu ter tudi individualna darila za vsake- ga graničarja posebej. »Pa sem jim rekel, da naj ničesar ne pripravljajo,« se je oglasil Jože Deberšek, ko je vodnik povabil vse prisotne, da sedejo za mize. »Kaj češ, tako ti je to!« je pribil vodnik, skoraj gladko slovensko. Smuknem v kiihlnjo. Kuhar je ravnokar odsto- pil mesto ob štedilniku Jer- ci, ki je jela polniti kroaiike s — s čim neki drugim kot odlično pripravljenim pasu- Ijem .. Da, da, tudi v vojski se stvari v zadnjih letih hitro spreminjajo. Ob mojem zad- njem obisku v karavli sva s starim vodnikom natepavala pasulj iz aluminijastih krož nikov, danes pa so servirali to okusno jed, ki je menda ni boljše kot iz vojaške ku- hinje, v lepih porcelanastih skledicah s svetlo zeleno ob- robno črto in z napisom JNA. Kot posoda v kakšnem do- brem hotelu- Jerca polni porcije, mlad vojak, doma nekje iz Koso- va, pa hiti z njimi proti je- dilnici. Vrnil se je po nove porcije, pa ga je kolega mal- ce sunil in nekaj kapljic hra^ ne se je polilo preko roba. Odložil je posodo na mizo in jo odrinil proti kotu. »E, pa ne mogu ovako, go- sti so tu!« se je obregnil pro- ti kolegu. Tako, tako. Pasulj je bil hitro na mizi. Jaz sem svojega zmlatil kar v kuhinji in ko mi je kuhar ponudil še sočno pečenko in solato, sem neskromno pokazal na lonec s pasuljem. Ni mu bi- lo treba razlagati mojih že- lja. . Ob prijetnem kramljanju je čas hitro mineval. Vojaki so gostom pripovedovali svoja doživetja, o svojcih, o tem, koliko dni oziroma mesecev ostane še ta ali oni. Enim ostajajo še trije meseci, dru- gim še skoraj leto. Iz vse Ju- goslavije so se zbrali tu v Lo- garski dolini, kjer so vsi za- dovoljni in veseh. Mlad fant iz Vojvodine pri- poveduje: »Pa znate od počet- ka me je uvjek boleo vrat, gledaš uvjek gore, samo go- re, a kod nas sama ij^ ca ...« Pa je še dodal, ^ se je hitro navadil, kako- je tu izredno všeč in kako je že odločil, da bo priho(^ leto svoj letni dopust pj, vel prav tod v Logarski ^ ni, kajti domov se bo tu že čez tri mesece. Kot velika družina so, { prav teče v karavli strogi jaški red, čeprav se dan p čenja z obvezno jutranjo! kulturo (kot da jim je ho po strmih granlčarskih \ teh premalo?!,) je življenje karavU vendarle nekaj pos nega. Bolj domače, bolj sp ščeno, bolj so fantje nava ni drug na drugega. Kar prehitro se je iztel dan in posloviti se ie bilo in ba, S strmih pobočij gorai se vračale patrulje, psi soi oglašali v naznanjajoči vefc ko so se gostje poslovili iai vmilj domov Za graniftci pa se je iztekel dan poln di živeti j, dan drugačen od dn eih, nraznični dan .. . Tekst tn slike: BERNI STRMČM Igor Lotrič, načelnik celjske UJV izroča vodniku fenji^j Titu, praznično darilo ob dnevu graničarjev. Takole so mladi fantje iz različnih koncev Jugoslavije posedli za praznično pripravijeno i mizo. Kritih Nedvomno je avtobusna postaja poleg železniške po- membno prometno središče Celja. Ni mi znano, koliko ljudi prihaja z avtobusi v Celje, nekateri pač vsak dan, ker hodijo sem na delo, dru- gi pa se peljejo naprej na vse strani. Toda nekaj je na tej po- staji res narobe. Reklame. Stare so, umazane, tudi raz- trgane. In to ne kvari samo videza avtobusne postaje, temveč mesta samega, p>a tu- di podjetja niso predstavlje- na tako, kot bi morala biti. Reklama ni zgolj vabilo za nakup, je pravzaprav že pro- dajalec sam! In kako bi gle- dali prodajalca, ki bi bil umazan, raztrgan? Prav goto- vo bi se temu čudili. In rek- lama pri nas še nima tiste vloge, kot jo ima -dmgod. Reklama je vodnik, je infor- mator m predstavnik p>odjet- ja, ki kupca informira o na- kupu, proizvodih. In še ne- kaj bi moralo biti na avto- busni postaji. Načrt mesta. Mesto se je razširilo, vedno znova se pojavljajo nove uh- ce, ki jih tudi domačin več ne pozna. Tak pregled me- sta bi moral biti obeležen z označbami večjih podjetij, nujno pa seveda z označbo, kje je bolnica, sodnija. Rde- či križ tn druge važnejše in- stitucije. Tega pa naše celo mesto nima. Take table bi morale biti na vseh vpadni- cah v mesto. Tu bi se lahko podjetja združila m prispeva- la k lepšemu izgledu mesta Dosedanje reklame na avto- busni postaji pač ne delajo ugleda, zamenjati bi jih mo- rali čimprej. In ko gledam reklame ne- katerih malih obrtnikov, mo- ram priznati, da imajo ti več domiselnosti kot velika pod- jetja. Pa je tako. Reklama mora biti stalna, vedno nego- vana, vedno nova in seveda mora biti aktualna. Včasih imam občutek, da naše trgo- vine ne poznajo kupcev. Po tujini so dostikrat ankete z različnimi vprašanji, kaj jim je v trgovini všeč ali ne, na dalje ali so bili dobro po- streženi in česa v trgovini rjso dobili. Skratka, take sti- te vzdržujejo stalno, študij- sko. In se temu prilagajajo Seveda, tudi to je res, da je pri nas reklama šele v raz- voju, da nimamo menda in- stitucije, ki bi se s tem na- črtno ukvarjala. Ta tudi ne šole, ki bi take strokovnjake dajala. Vsekakor pa bi lahko pod- jetja precej prispevala k vi- dezu mesta, če bi dosedanje umazane ln stare reklame 'imakniif "'^n' fo GOKA^ rU^ViSAR -avs \ Cel.i?' re raste prva stolpnica, ki ,jc gradi In- grad 17 sredstev stanovan.fskega solidarnostnega sklada. 106 stanovanj bo na voljo stanovalcem spomladi 1974. Zanimivost Trpdnie .ie v tem, da In?r3d prvik^-i^t uvaja ut -.or sistem gradnje. Ta sistem je hitrej.ši in seveda ce nejšL Ingradovi delavci na centralnih obratih na Lavi v Celju so zadovoljni. Asfaltirali so I riščni prostor in uredili obrat družbene prehrane. Odslej bodo delali v boljših razino- vsem tujo, neznano. Ta- koj naslednji dan sem vas na to telefonsko opo- zoril in prosil tovarišico, ki je bila pri aparatu, da v naslednji številki NT dne 17. t. m objavite pra- vilno sliko z opravičilom bralcem, da je prišlo do neljube pomote, žal mo- je prošnje niste upošte- vaU in p>opravek ni bil objavljen. Zakaj? Časopis NT uživa svoj sloves ln ga vsi radi be- remo, prav zato pa zah- teva svojo kvaliteto v od- nosu do bralcev in dopi- snikov. Ne more nam biti vseeno, če objavljeno gradivo ni identično z materialom, ki ste ga do- bili. Le kaj si mislijo »planinci«, ki obiskane koče dobro poznajo, slika pa kaže nekaj povsem tu- jega? V kolikor menite, da zadeva za vas urejena.^ prav nepravilno. prosiDi' da mi sliko vmete. Franjo VoH 62000 Maribor. Tomšičeva 2« Odgovor: Jure Krašo- vec, laški občan, je le*^* obiskal Gašperjevo koč" ln trdi, da ,je fotografir** kočo, ki že ima halkof- Na vaši ga pa ni, ker s'* poslali fotos starejšeg* datuma. Zato smo izbr* li aktualnejšo foto.firrafij"' Čudi pa me, da koče spoznate. Sliko vam mo vrnili. avgust 1973 — št. 32 NOVI TEDNIK — stran 15 AKCIJA NT - ANKETA - AKCIJA NT - ANKETA - AKCIJA NT - ANKETA - AKCIJA NT - ANKETA - JE RES DELO Zgodilo se je pred \ei\. Nekvalificiran delavec, cestni pometač, je zamenjal službo zato, ker so njegovega sina sošolci preveč zasmehovali in pod- cenjevali. Odločil se je za težje in manj plačano delo samo zato, da bi lahko tudi njegov sin hodil po mestu z dvignjeno glavo. To se je zgodilo v Celju. Sprašujemo se lahko, ali smo res presegli že vse razlike, ki se pojavljajo v naši družbi zaradi različne strukture poklicev in v zvezi s tem tudi socialnih razlik, ki nastajajo kot direktna posledica poklicne razslojenosti? In morda drugače. Ali so v naši socialistični družbi že od- pravljene vse razlike, ki so nekoč ločevale otroke delavcev od otrok gospodov? Tako so povedali ljudje, ki spadajo v različne poklicne in starostne kategorije. Očitno je v teh odgovorih prisotna močna humana nota in razviden sklep, da je vsako delo, pa naj bo to fizično ali umsko, častno in vredno vsakega človeka. Obenem pa se nam vsiljuje vprašanje, od kod pa vendarle izvirajo socialne razlike med ljudmi, ki so žal še močno prisotne tudi v naši socialistični družbi. Kje naj potem iščemo vzroke zaničevanja in nespo- štovanja sočloveka, ki so vedno bolj prisotni? Ali ne bo morda vedno več otrok, ki bodo hodili s sklo- njeno glavo po cestah socialistične družbe? Na ta vprašanja si lahko odgovorimo le sami in vest nam bo povedala, če lažemo ... BORUT ALUJEVIC: »Ume- tniki so stalno pod kon- trolo kritikov, ki zlivajo golide blata po ljudeh, kakor je rekel Cankar.« UMETNIK Borut Alujevič, član Slo- venskega narodnega gle- dališča v Celju: »Cenim delo umetnikov in zato tudi svoje delo. To delo cenim zato, ker je večno izpostavljeno ostri besedi kritikov. Vendar pravi umetnik vedno vztraja. Morda vztraja zato, ker je zastrupljen s svojim delom ali pa zato, ker se zaveda, da odpira širokim ljudskim množicam po- gled v nekaj lepega in svetlega.« GABRIJELA KOJC: »Svo- jega poklica ne cenim in mi ni všeč. Žal mi je, da sem se odločila zanj.« FRIZERKA Gabrijela Kojc, izučena frizerka: »Svoje delo ne cenim, morda zato ne, ker mi osebno ni všeč. Rada imam otroke in morda zato tako cenim delo vzgojitejev v otroških vrt- cih Sedaj je že prepozno, da bi postala to, kar si želim. Mislim, da bom odšla v .tujino.« JOŽE DRAGOŠ: »Milični- škl poklic je težak zaradi tega, ker morajo usluž- benci nenehno bdeti nad varnostjo občanov in nji- hovo imovino.« MILIČNIK Jože Dragoš, komandir postaje milice v Celju: »Ce gledam iz humanega vidika, prav gotovo naj- bolj cenim delo zdravni- ka. Ce pa gledam z vidika zaščite, je miličnik goto- vo tisti, ki skrbi za oseb- no varnost občanov in njihovega premoženja. Rad imam poklic, ki sem si ga izbral, čeprav je težak in ga ljudje premalo ce- nijo. Zdi se mi prav, da ljudje nobenega poklica ne podcenjujemo in spo- štujemo tudi fizično delo nekvalificiranih delavcev. Le tako bo naša družba postala socialistično sožit- je vseh ljudi.« ANTON ANDRENŠEK: «Naš poklic je zelo lep, obenem pa težak, ker za- hteva od nas popolno an- gažiranost. Ljudje pa ga malo cenijo.« KROJAČ Anton Andrenšek, krojač: »Cenim vse poklice ln delo vseh ljudi, saj je vsako delo težko ln lepo obenem. Tudi poklic kro- jača je lep, čeprav se mi zdi, da ga ljudje le pre- malo cenijo. Posebej ob- čudujem delo znanstveni- kov, ki dan za dnem us- tvarjajo ,čudeže' v korist družbe in vseh ljudi.« IDA MIHAJLOVIČ: »Ob- čudujem ljudi, ki oprav- ljajo tiste poklice, ki jim jemljejo obilo časa, pa so ob vsem tem zelo zado- voljni.« SLAŠČIČARKA Ida Mihajlovič, natakarica v slaščičarni: »Občudujem in cenun vse poklice, če- prav vem, da so vsi te- žavni. VeUkekrat sem se spraševala, kako lahko ljudje izbirajo tudi take poklice, ki jih zaposlijo tudi ob nedeljah in pra- znikih. Te ljudi še bolj spoštujem.« PRODAJALKA panika Javornik, prodajal- ka na tržnici: »Ze od ne kdaj so mi rože pomenile veliko več kot samo sred- stvo za zaslužek. Čeprav se mi zdijo vsi poklici lepi in jih zato cenim, najbolj občudujem vrtnar- je, ki veliko pripomore- jo k temu, da je tisto, kar narr. da narava, pa naj bo to samo cvet, tako pri- jetno in lepo.« CVETLIČARKA Jožica Vouk, prodajalka T cvetličarni: »Vsak po- klic je po svoje lep, če- prav mislim, da mora vsak človek ceniti pred- vsem svojega, kajti le ta- ko bo srečen. Posebej ce- nim poklic zdravnika za- radi njegove velike moral- ne odgovornosti, zaianja in humanosti.« TEHNIK Marija Storman, višji sa- nitarni tehnik: »Cenim vsako delo in pri tem nimam nobenih predsod- kov. Ker pa delam kot ZKlrav&tvena uslužbenka, sem vehkokrat spoznala težavnost in odgovornost zdravniškega poklica, za- to ga tudi najbolj cenim.« USLUŽBENKA Tilka Maček, uslužbenka: »Spoštujem delo vseh lju- di, ker vem, da je vsako delo težavno, kljub temu pa velikokrat tudi lepo. Prav posebej pa občudu- jem delo kiparjev, ki us- tvarjajo tako lepe stvari. Včasih se mi zdi, kakor da jih vodi čudežna roka pri njihovem delu.« ZDRAVNIK Jože Čakš: pomočnik di- rektorja v Zdravstvenem d(Hnu Celje: »Vsi poklici, ki obstojajo v neki dru- žbi, so dejansko namenje- ni človeku samemu, nje- govemu fizičnemu in du- hovnemu obstanku. Zato bi težko rekel, kateri po- klic je izmed vseh najbolj vreden spoštovanja. Ved- no znova pa ugotavljamo, da je zdravniški poklic za- radi izredno pomembne relacije do človekove ek- sistence močno v ospred- ju. Pri vsem tem pa bi lahko rekel tudi to, da zdravniški poklic le ni tako afirmiran v naši dru- žbi, kot se zdi. kajti ljud- je spoznajo njegovo vre- dnost samo takrat, ko so neposredno prizadeti. Ce- nim svoj poklic, ker po- znam njegovo vrednost, vendar ne spoštujem nič manj tudi vseh ostalih poklicev, ki so sestavni del družbe.« FANIKA JAVORNIK: »O- božujem rože in če bi bila še enkrat mlada, bi se izučila za vrtnarko. Ta- ko lep je ta poklic in zelo ga cenim.« JOŽICA VOUK: »Cenim poklic zdravnika, ker je ta poklic zelo human in ker je ravno od zdravni- kovega dela odvisno mar- sikatero življenje.« MARIJA STORMAN: »Ze- lo sem si želela postati zdravnik, ker mi je ta poklic všeč i« ga močno cenim.« TILKA MAČEK: »Včasih se mi zdi kar nemogoče, da so ljudje sposobni ustvariti take lepote, kot so skulpture in kipi.« DR. JOŽE CAKŠ: »Vsi po- klici, ki nastopajo v dru- žbi in tvorijo njeno celo- to, služijo človeku in nje- govemu fizičnemu in psi- hičnemu obstoju.« Foto: Damjana Stamejčič Tekst: Damjana Stamejčič AKCIJA NT - ANKETA - AKCIJA NT - ANKETA - AKCIJA NT - ANKETA - AKCIJA NT - ANKETA - 16. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 23. avgust Potopisna beležnica (Jože Volfand) Ulični vrvež v Moskvi. V ozadju Kremelj, kamor se vsako leto odpravi velika množica domačih in tujih turistov. Prednost pred vhodom v Leninov mavzolej ima- jo tujci. Naše turistične agencije tudi letos poročajo o po- večanem zanimanju Ju- goslovanov za pot na vzhod — v Sovjetsko zve- zo. Težko bo prodreti v srčiko interesa jugoslo- vanskih in mnogih tujih turistov za obisk prve so- cialistične dežele v zgodo- vini človeštva. Razlogov za ta sovjetski fenomen je lahko več. A najprej moramo zapisati, da so sovjetske meje na široko odprte tujcem šele zadnja leta. In ker je znano, da moraš bele Use v svoji nevednosti izpolniti naj- bolje v dotiku z resnič- nostjo današnjega trenu- tka Sovjetske zveze, se odpraviš na p>ot. Da vidiš. Občutiš. Meriš. In da po- staneš nepristranski opa- zovalec vsega, kar prina- ša Sovjetska zveza v mo- derno zgodovino kot so- cialistična velesila. Mnogo je seveda turi- stov, ki iščejo v največji deželi sveta (saj men 22,400.000 km2 ali šestuio naseljenega kopnega na zemlji) kaj drugega. Zgolj samo zgodovinske podobe razburljivega car- skega življenja. Ali turi- stično ponudbo sedanjo- sti. Ali okus baltiškega morja in utrip enega najlepših mest na svetu — Leningrada. In še če- sa. Se pa najdejo obisko- valci, med Jugoslovani jih ni malo, ki pojdejo v sov- jetska mesta po »čilibar« — jantar. Po fotoaparate. Po zadnji krik medicinske vede — pK) tablete B 15, ki menda človeka pomla- dijo. Tudi po ikone. Tu- ristični pohlep nd nikoli majhen, če ga ne vodi notranja želja p>o spozna- nju. Po občudovanju. Po merjenju svetovnih dalj, ki so komaj vredne omembe. Tako so v re- snici kratke. Kajti dan^ preletite Atlantik v šestih ali sedmih urah in se že spustite na Kennedyje- vem letališču v New Tor- ku. Iz Beograda pa vas Tupoljev 134 A ponese na višino 11.000 m v Lenin- grad točno v treh urah. Ah je to sploh kaj? Tre- nutek. Zato je še večji trenu- tek turistično in z astro- nomsko brzino prekriža- riti pot od Baltika, Le- ningrada in Moskve do Kijeva, pa nato reči — videl sem Sovjetsko zve- zo. Res dober vic. Ce ve- mo, koliko meri prostra- na ruska ravnina samo do Urala'. AM če se še spo- mnimo iz šole, da je od severa do juga Sovjetske zveze 5 tisoč kilometrov. Zahodno mejo pa deli od vzhodne celo deset tisoč kilometrov. Zato moramo verjeti nekemu sovjetske- mu viini, da se na ICam- čatki že svetlika jutranja zora, ko se v baltiških republikah odpravljajo spat. Turistični sprehod, dolg osem dnd, je lahko torej res le bežen vtis. Vsak sjapis o tej poti pa skoraj ne more doseči niti drobne skice. Ce ho- če biti vsaj deloma res- ničen. Objektiven. Res pa je, da o Sov- jetski zvezi nekaj mal^a le vemo. Ce ne iz zgodo- vinskih knjig, pa iz pK>l- pretekle jugoslovanske zgodovine. In iz sedanjo- sti. Kamorkoli se pač ozreš po nemirni zemelj- ski obU, moraš gram spo- znanja o sovjetski dežeM usklajevati s poUtičnim utripom na svetovnem dramskem odru. I>va gla- vna junaka z različno obarvanih stolčkov p>osku- šata skrojiti oblačila nju- nih interesov. Včasih se zato zdi, da prav nič ne pomaga še toliko vednosti o eni ali drugi politični osebnosti. Skorajda ne veš, v kateri možganski predal bi ju vtaknil. Po- udarjam — včasih. PISAN FILM VTISOV Pa tudi to popotnika vendarle ne more ovirati, da ne bi uredil bežnih vtisov v mnogolično, ne- dognano sUko opazk o deželi, iz katere se vrača — notranje razgreta — od vseh vizualnih predstav. Srečanj tn pKxib. Lepot in nasprotij. Kot je bilo naše prvo snidenje s sov- jetskimi letahškimi usluž- benci v Leningradu po pristanku. Ko smo že za- čeli preklinjati formah- zem in uradno hladnost. In ko smo pogr^ali vsaj vljudnostni p>ozdrav z dobrodošlico. Četudi bi jo spodbudil fraseološki be- sednjak. Pihn vtisov pa spet ne more zbrisati pri- jetnega kramljanja s sov- jetskimi mladinci, inže- nirji in tehniki, v Putni- kovem hotelu v Kijevu. S takšnimi p^ovsem različ- nimi p>odobami bi lahko nanizal ogrhco pisanih vtisov. Tako je pač kot v vsaki deželi. še en pogled velja mo- dro pretehtati, preden karkoU prepišem iz poto- pisne beležnice. Kdor po- zna zgodovino, in popol- noma ni z njo nihče skre- gan, ve za dramatične preobrate v zadnji sedem- desetih letih ruske prete- klosti. Lahko začnemo gledati dokumentarni film iz leta 1906. AU i)a o mračnih usodah ruskih revolucionarjev v Petro- Pavlovski trdnjavi, kjer je umrl Leninov brat. Kjer je bil zaprt nepre- kosljivi delavski pisatelj, avtor čudovite povesti Mati, Maksim Gorki. Kjer so umirali preprosti, na- rodno zavedni ruski de- lavci in kmetje. Ah pa prelistajmo trenutke od usodnega 7. novembra 1917. dalje. Ko je Avrora simbolično sporočila sve- tu, da se bo stresel ta gnili svet izkoriščanja. In če omenimo branilca proletarske revolucije, Dzerzinskega, potem že slutimo državljansko voj- no. Kdo bi se upal nato splesti priiK)ved o sovjet- skem deležu v drugi voj- ni? In njihovo privzeto vlogo velesile, ki mora skočiti v vesolje, pa do- seči to in Ono, če hoče ohraniti ravnotežje sil. Saj je dovolj tega zapiso- vanje o objektivnih dolo- čevalcih sovjetske poti. Njihovega razvoja. Pa na- nje res ne kaže pozabiti. Ce hočemo biti razumeva- joči. Preudarni opazovalci in ne le popotni škodo- željneži ali zavistenži. Kdor hodi i>o svetu, pa ga očesna antena vodi le do hotela, do muzeja, v trgovino in jutri spet v enak krog, je bolje, da za- čne razmišljati o novem konjičku. Malha vtisov mo- ra biti nakazana s pisa- nostjo občutkov, misU in ocen. Vseh vrst in kako- vosti. KamorlcoU se pač odpraviš. In ruč hudega, če se moja vtisna zasnova tepe s tvojo. Z njegovo. Važno je, da je iskrena. Zato si jo povejmo. Vse- lej. OKUS PO BALTIKU Sedaj tudi sam vem, zakaj Leningrad slovi kot eno izmed najlepših sve- tovnih mest. Sprehajal sem se po Parizu, Lon- donu, Stocldiolmu, Pragi, New Torku, Chicagu, New Orleansu, Benetkah tn v drugih mestih. Na zahodu in vzhodu. Na severu in jugu. Zato mi ni težko primerjati. Ali pač. Kar vsako veliko, privlačno mesto diha na nek poseben način. Tako, da ti je všeč, da se ti pri- kupi kot prijatelj. Nena- doma ga toplo začutiš. In vselej, ko bodo spomini poromali v kak njegov detajl, se bo iz spomhi- ske pKKiobe zaprl v naše obličje košček mestnega diha. Leningrad se vsadi v popotnikova doživetja. Predvsem kos romantične poletne svetlobe in ureje- nosti ob Nevi. Ne toliko zaradi dvižnih mostov, ki ob dveh 2yutraj odprejo pot ladjam na vse konce sovjetskega sveta. Tudi ne zaradi nepričakovane čistosti v mestu, ko pa je Lenhigrad pristaniško mesto in so pristanišča praviloma umazana. Naj- brž tičijo pravi razlogi drugje. V naravnosti, ne- prisiljenosti, neizumetni- čenosti revolucionarnega Leningrada. V prisrčnem ohranjanju preteklosti, ki poudarja mik prve sov- jetske prestohiice. V ar- hitekturnih detajlih, če omenim samo enajst tisoč vrst razUčnih ograj, ki vzbujajo spoštovanje. Saj iz njih vre človekova u- metniška drobna roka. Povsem drugače kot v Moskvi, kjer iz nekaterih grandioznih stavb popot- nik kar sluti trdnost, ne- človečnost, hladnost in odtujenost. Leningrad je velemesto presenečenj. V Sovjetski zvezi imajo čez 1800 mest in več je takih, ki štejejo čez milijon. Moskva je s sedmimi milijoni že svetovna metroix>la, Le- ningrad, Baku, Kijev, Gorki, Novosibirsk in še nekateri so »miUjonč- ki«. Nič posebnega. Pa ni res. To ne velja za Le- ningrad, nekdanji Petro- grad. V Leningradu preseneča kult carja Petra 1. Velike- kega. Petro-Pavlovska trd- njava. Petrov dvorec. Pe- trova lesena uta.. Petrov spomenik. Petrove zaslu- ge, da je postala Rusija velesila. Ruski car Peter 1. Vehki je živel v letih 1682 do 1725. Hraber re- formist in moderni turist, ki je mnogo potoval po zahodu, da bi se učil, je Rusijo predrugačil — družbeno, vojaško, gospo- darsko. Postavil je nekda- nji Leningrad na močvir- nih tleh. In ker ni bilo na pretek kamenja, je car ukazal, da iz vse širne Rusije vsak popotnik pri- nese za gradnjo nove pre- stolnice — kamen. Tako vodič. Petrovi nasledniki niso pol toliko popular- ni, čeprav nas je sprem- ljevalka v Petro-Pavlov- ski trdnjavi skrbno pou- čevala celo o usodi in življenju vsakega posame- zn^a carja. Največ zani- manja smo pokazali za Katarino in tudi tej naši radovednosti je bilo ustre- ženo. Leningrad živi z zgodo- vino. In je zgodovina. Na vsakem koraku. Čeprav se danes obenem uvršča v eno najpomembnejših gospodarskih mest v So- vjetski zvezi. Leningrajske zanimivo- sti niso povezane le z de- lom Petra 1. Zimski dvo- rec, kjer so proletard v brezštevilnih zabavah ko- maj našli buržoazno vla- do. Ermitaž. Avrora. Pi- skarjevsko pokopališče, kjer počiva več kot 500 tisoč ruskih borcev, ki so branili Leningrad pred nemškim vdorom. Nevski prospekt. Cel kup spomenikov in skulptur. Rivalstvo med Moskvo in Leningradom. To so le drobci, običajne turistične p>onudbe. Vključno z mo- žnostjo, da se odpeljete v Petrov dvorec, čudovit park, zgrajen p)0 franco- skem zgledu. In nato še pomočite palec v baltiško morje. Nekaj posebnega pa pričarajo utrinki s ce- ste. Priložnostni p>ogledi naokrog. (Nadaljevanje prihodnjič) Maketa Petro-Pavlovske trdnjave v Leningradu, ki vsak dan privablja na tisoče turistov. V trdnjavi se med znamenitosti uvršča cerkveni zvon, ki vsak dan opoldne zaigra sovjetsko himno. Znamenita univerza Lomonosov v Moskvi, ki jo je dal postaviti Stalin in so jo zgradiU v letih 1949-1955. To je pravo študentsko mesto z okrog 50.000 študenti. Tipična arhitektura stalinskih časov. J avgust 1973 — št. 32 NOVI TEDNIK — stran 17 r jS let aerokluba v Celju v četrtek 30. avgusta bo v Celju na letališču v Levcu Ijji letalski miting, na katerem bodo sodelovala vojna ,jj[a, jadralna letala, padalci, modelarji in reaktivna le- aia MiS-21. To bo sklepna prireditev ob zaključku letoš- ijga XVI. jugoslovanskega aerorallyja. Sočasno pa bo jj tudi proslava 25-letnice prvih poletov z jadralnimi le- ^ v Celju. pi) tej priložnosti smo obi- jj celjski AerO klub, ki J zadnjem času skupaj jjiegi v letalskem alpskem tru Lesce vodilni klub v pslaviji. Tu smo v naj- jji pripravi za miting sre- jveterane celjskega jadral- p in motornega letalstva, 1^ Veleja, ki je preživljal pust v Celju, Danico Rabu- j^ovičevo, Maksa Arbaj- j5 in Alojza Lakoviča. Sled- jtiam je skupaj s kolegi jfregel z nekaterimi zani- Jimi podatki. letalske poizkuse beležimo tCelju že pred vojno. Toda Ionizirano delo se je priče- |l«ta 1946. Takrat je bilo I Celju Letalsko društvo Jalov«. Sedež so imeli v Klnjih prostorih II. osnov- §ole in prvi inštruktorji, ido Velej, Branko Perko, [{ Plahuta ter Anton Fa- ijne so takrat skrbeli za silne mlade modelarje. Mi- 1 tega dela, pa smo lahko ieli na delu prvi dve ja- dralni letali. Prvi poleti so bili na območju graščine v Zalogu. Preko noči pa so ja- dralci svoja dva »vrabca« shranjevali pod Janičev kozo- lec pri letališču. Toda to so bili začetki. Kmalu so prišli v Celje in- štruktorji Aldo Prisan, Joco Veranič, Jaklenič, Jana Gogič in leta 1951 še največji jugo- slovanski jadralec Maks Ar- bajter. Cki tedaj se prične vzpon celjskega aero kluba, ki se je v celoti preselil na letališče Leveč. Organizirano delo je pri- neslo prve rezultate. Mimo vehkih uspehov Maksa Arbaj- terja, ki je bil med najbolj- šimi v Evropi, je Danica Ra- buza-Lakovič opravila prve skoke in postala član repub- liške in državne reprezentan- ce. Padalcev je bilo takrat v Celju dovolj. Maks Mulej je večkrat osvojil naslov pr- vaka v aero rallyju, uspehe pa so poželi tudi jadralci in modelarji. Pod vodstvom sedanjega odbora pa so začeli načrtno delati. Vzgojili so vrsto učite- ljev in inštruktorjev za ja- dralno in motorno letenje. Celjski tekmovalci Franc Pe- perko, Leskovšek, Marko Kli- nar in Rojnik Črtomir so posegli po najvišjih naslovih in osvojili republiške naslove. Peperko, Klinar in Rojnik i>a so nosilci najvišjega letalske- ga priznanja — diamantnega »C«. Mimo tekmovalnih uspehov pa je številna generacija celj- skih pilotov zgradila številne Objekte na letališču Levecr Uredila je okolje, cesto in osta- le nujno potrebne dodatke. Nabavili so številna jadralna letala in vsestransko motor- no letalo znamke Piper-super CUP ter Piper-Cherokee. Ce danes ne primanjkuje jadral- nih letal, pa bi bilo potrebno za vedno večje število mladih pilotov priskrbeti še ostala motoma letala za tekmovalno smer- Predvsem bo potrebno še v motorno letalstvo vložiti več skrbi in ponovno pripra- viti odlično ekipo, kot je bila pred leti, ko so leteli Mulej, Pukl, Krivec in drugi ter po- želi večje uspehe. Letalski miting je praznik za celjske pilote. Tu se praz- nuje 25. letnica organizirane- ga dela. Spored bo pokazal dejavnost celotnega kluba, ki je po svojih rezultatih vreden, da mu družba še večkrat pri- skoči na pomoč. Vložena sredstva se namreč v tej ho- mogeni športni skupini lepo obrestujejo. In to z rezultati ter vzgojo mladih. J. Kuzma Alojz Lakovič \\letika ^ca Urankar, članica Kladivarja je prišla pravi tre- ir^k T formo. Te dni bo zastopala Jugoslavijo na Bal- [••^kih atletskih igrah. (foto: T. Tavčar) V soboto so gostili celjski atleti športnike budimpeštan- skega Vasasa. Mednarodni miting so izkoristili tudi čla- ni jugoslovanske atletske re- prezentance, ki so na pri- pravah v Celju. Novih držav- nih rekordov tokrat ni bilo. Toda atleti so dosegli več republiških rekordov. Med njimi tudi celjska tekmoval- ka Danica Urankar, ki je v teku na 400 metrov izboljšala rekord Marjane Lubej za se- kundo tn dve desetinki. Novi rekord je 55,7. S tem rezul- tatom je Danica tudi nad- močno zmagala. V ostalih disciplinah mo- ramo vsekakor omeniti Branka Vivoda. V kon- kurenci najboljših jugo- slovanskih skakalcev je po- novno pokazal, da je velik talent. Skočil je 210 cm in premagal Temina. Od ostalih celjskih atletov moramo pohvaliti Pečetovo, ki je bila druga v teku na 100 m ovire, rezultat 15,4 in tretja v skoku v višino s 160 cm. Zlatko Bezjak se še ni našel in je bil z rezulta- tom 68,50 komaj tretji. Na- taša Urbančič ni metala kop- ja. V krogli je bila druga z rezultatom 12,89 cm. Vsi ostali pa so bili precej slabši. Iz povprečja sta edinole od- stopala Zalokar v teku na 400 m ovire in Marko Prezelj v skoku v višino. jk SEDEM CELJANOV V ATENAH Na letošnjih balkanskih atletskih igrah v Atenah bodo v jugoslovanski reprezentanci nastopih tudi Celjani. Letošnja ekipa iz Celja je izdatna. Kar sedmerica bo nastorila. To so Nataša Urbančič, ki brani naslov balkanske prvakinje, Damca Urankar, Roman Lešek, Mile Mijač, Zdravko Pečar, Miro Kocuvan in Peter Svet. DBOVIČNIK SREBRO K^boto in nedeljo je bilo ^'ibljani letošnje republi- Pfvenstvo v streljanju (^.'^kahbrskim orožjem. so dosegli pričako- i;y^Peh. V streljanju s Mk puško je To- ij^^r osvojil četrto me- C^adel 545 krogov. Vili ij^ (Kovinar) pa je šesto mesto — 536 iVspeh je dosegel Mar- D^bovičnik v streljanju )jj^<>v pištolo. Osvojil je v^liesto za Petemelom lu^ Tržanom. je 510 krogov. VIVOD V FORMI Po uspehu v Celju, tu je preskočil 210 cm, je celjski atlet Branko Vivod tudi v Kranju, kot član republiške reprezentance dosegel naj- boljši rezultat. V Kranju so od celjskih atletov zmagali še: Peter Svet v teku na 5000 m z rezultatom 15:06,6, Zlatko Bezjak v kopju — 70,46, Dermoljeva na 200 m — 26,2, Urankarjeva na 800 m — 2:08,2, dočim je Mijač osvojil drugo mesto v metu diska z rezultatom 51,76 cm. V dvoboju z Veneto so slo- venski renrerentantje vifioko zmagali 113:73. KOTALKARJI USPEŠNI Člani celjskega HDK Celje, so sodelovali na republiškem prvenstvu v kotalkanju v Lju- bljani. Štiričlanska ekipa je osvojila eno prvo in eno dmgo mesto. Med mladinci je zmagal Kavčič iz Celja s 337,5 točkami, mlada Jakobo- va -pa je med mladinkami osvojila drugo mesto. V isti konkurenci je bila I. Saver- nikova četrta, njena sestra pa peta.. Članica Rudarja iz Velenja štajnerjeva pa je pre- senetljivo zmagala pri člani- cah- SKRBNE PRIPRAVE Košarkarji celjskega dru- goligaša Kovinotehne, ki se že s polno paro pripravljajo na novo prvenstvo, so v pre- teklem tednu odigrali 2 pri- jateljski tekmi s slovenskimi klubi- Najprej so v sredo gostovali v Radencih in pre- magali močno ekipo Raden- ske s 100 : 75 (41 : 45). V soboto p>a so na doma- čem terenu premagali še eki- po Novoteksa s 103:77 (45 : 43). Celjani so prikazali zelo dobro in hitro igro. JANEZ CEPIN Nogomet v Šmartnem %mm LESTVICE Nogometaši Partizana Šmartno ob Paki Doao letus poleg Kladivarja nastopih v slovenski nogometni ligi. Ooi- skah smo predsednika nogometne sekcije Franca Berani- ka ter tehničnega vodja Jožeta Založnika ter jlnia zasta- vili nekaj vprašanj. Kdaj ste pričeli s pripravami? S pripravami smo letos pričeli 17. julija, to pa pred- vsem zato tako zgodaj, ker se moramo za start > slo- venski ligi bolje pripraviti kot prej v mžjem rangu tek- movanja. Mislim, da bomo do pričetka tekmovanja eki- po dobro kondicijsko pripravili. Kdo pa je letos prevzel trenersko delo v klubu? S trenerjem smo bili lani zadovoljni, zato smo se od- ločih, da bo tudi v tej sezoni vodil trenmge domač, cre- ner Janko Goričnik, pomagal pa mu bo Ivan Hru-^rnik. Pri trenmgih vratarjev nam bo pomagal Vlado (jobec. Ste za ligaško tekmovanje dobili kaj novih igralcev? Seveda smo morah našo ekipo zaradi odhoda ter ore- nehanja nekaterih aktivnih igralcev okrepiti. Iz velenj- skega Rudarja so prišli: Sitar, Topčič, Vizovišek iz ce.j- skega OUmpa Kač ter iz Rudarja Trbovlje Komp>an. Kateri igralci pa bodo prišli v poštev za prvo ekipo? Redno trenira 18 igralcev s katerimi računamo na prvenstvo. Ti pa so: Brednik, NaiK>tnik, Podgoršek Franc, Alojz, Peter in Ivo, Omladič, Prašmkar, Zalih, Hliš, Pov- še, Pokleka, Kač, Hribernik. Topčič. Sitar, Kompan, Vizo- višek in Lakner. V pripravljalni dobi ste odigrali več prijateljskih te- kem. Kaj menite na srečanje proti Olimpiji? Takšnih srečanj bi moralo biti Se več. Le v igri s ta- kim nasprotnikom se lahko naši igralci nekaj naučijo m pridoPijo izkušnje. Tekmovanje v slovenski ligi bo stalo verjetno veliko več kot v conski ligi. Ali boste zmogli? Finančna sredstva so nam obljubljena in upamo, da i>e bo ostalo samo pri obljubah. Zelje? Da bi prvo leto tetemovanja v slovenski nogometni ligi pristali nekje na sredini lestvice. T. TAVČAR ŠPORTNI UTRINKI # Celjski vaterp>olisti se resno pripravljajo e.ix za.- ključni turnir sezone. V soboto dopoldne in popoldne bo- mo videli na delu tekmovalce Kamnika, Rudarja iz Tr- bovelj, Radovljice in Neptuna. Cetveroboj je prirejen za slovo dveh zaslužnih vaterpolistov Neptuna. Drago Mrav- Ijak in Edi Goršič se po dvajsetletnem igranju poslavljata od svoje ekipe. V bodoče se bosta posvetila strokovnemu delu pri tej športni panogi. # Rokometaši Celja so med tednom odigrali prijatelj- sko tekmo proti republiški vrsti Slovenjgradca. Čeravno so nastopili v močno pomlajeni postavi so zaigrali zelo dobro in zmagali visoko z rezultatom 31:19. Srečanje sta dobro vodUa Jug in Dom iz Ctelja. # Nogometaši Kladivarja so ponovno uspeii. V povratni tekmi proti Aluminiju v gosteh so zmagali. To- krat z rezultatom 3:1. Zadetke za Kladivar so dosegli Do- brajc, Reberšak in štifter avtogol. Danes pa bodo Celjani igrali prijateljsko tekmo proti vrsti Rudarja iz Velenja. Srečanje bo ob 17. uri na Glaziji. V predtekmi se bodo pomerili mladinci obeh moštev. 9 Rokometaši Šoštanja, novi člani druge zvezne lige so igrali srečanje proti Medveščaku iz Zagreba. Sreča- nje je bilo izredno kakovostno. Zal pa domačini niso znali izkoristiti vseh svojih možnosti za zadetek. Zato so srečanje izgubili z visokim rezultatom 18:32 (8:17) Za- detke za Šoštanj so dosegli: Požun, Skornšek, Klemenčič, tn Kac Roman p>o tri. Stvarnik pet in Štefan Kac 1. # Na davnem prvenstvu v plavanju za pioni/je do 10 let starosti, ki je bilo v Splitu, sta sodelovala tudi dva najmlajša predstavnika celjskega Neptuna. V vseh disciplinah, kjer sta tekmovala sta se uvrstila v finalna tekmovanja. Tako je bU Peterlin v plavanju na 50 m •delfin sedmi, na 50 m kravi pa kot najboljši slo/enski predstavnik peti. Vukovičeva je v plavanju na 50 m prsno dosegla tretje mesto m bronasto medaljo, medtem ko je bila na 100 m prsno diskvalificirana m bi prav gotovo zasedla podobno mesto, kot na krajši progi. V ekipnem točkovanju sta oba plavalca za Neptun dosegla 11. mesto med 19 udeleženimi ekipami. 9 V prijateljskem plavalnem dvoboju, ki so ga mieli v nedeljo na kopališču Neptuna, so domači pionirji izgu- bili proti pionirski ekipi Ljubljane. Gostje, ki so imeh v svojih vrstah celo državne pionirske rekorderje, so zma- gali v vseh disciplinah razen v plavanju na 200 m prsno med pionirji, kjer je bil najboljši domačin Krofhč v času 3:13,2. TEKME V ŠENTJURJU V počastitev občinskega praznika je bilo v Šentjurju več športnih tekmovanj. V šahovskem brzotumirju je zmagal Fidler z 9 točkami pred Knezom 9, Doberškom 7,5 itd. Sodelovalo je 12 šahistov. V košarki so domači pionirji premagali celjsko Kovlnotehno 66:63, pri članih pa so bih doseženi naslednji rezultati: Šentjur : Drava 66:43, Laško : Steklar 29:76, Laško : Drava 47:52 in Šent- jur : Steklar 61:48. Odigrali so tudi tumir v malem no- gometu. Rezultati — Šentjur : Vrbno 5:1, TIO Celje : Sto- re 7:1, Vrbno : Store 1:6 in Sentjiir : TIO (Delge 4:2. M. L 18 stran NOVI TEDNIK St. 32 — 23. avgust \^ KOZJE 73 — KOZJE 73 — KOZJE 73 — KOZJE 73 — KOZJE 73 — KOZJE 73 - KOZJE 73 — KOZJE 73 — KOZJE 73 - KO^jg, SONCE Sonce je toplo pripekalo. Sobotno popoldne se je ne- utrudljivo vleklo, prav tako naša pot po zaprašeni cesti. Ko smo 93 pripeljali v Koz- je, je bila brigada še na Vin- skem vrhu, kjer je bila udar- niška sobota. Ob ribniku smo se srečali s predstavniki ob- činskih konferenc ZM iz Ljubljane. Kramljali so in skušali kaj ujeti na svoje trn- ke, a jim ni uspelo. Proti večeru smo se odpra- vili do osnovne šole v Koz- jem, kjer naj bi odi zbor bri- gade. Že iz daljave smo za- slišali našo himno in za tre- nutek se nam je ustavil ko- rak. Ko smo prišli bliže, je Gorazd Marinšek govoril o programu za sobotni večer. Po večerji so se zavrteli v dvorani gasilskega doma ob glasbi, ki je seveda prihajala iz plošč. Ko sem opazovala mlade plesalce in plesake, ki so se vrteli v divjem ritmu, sem ugotovila, da jim udarni- ška sobota le ni odvzela vse energije. Nasprotno — ostalo je še dovolj moči in pred- vsem želje po zabavi. Natanko ob 23. un se je v prostorih, kjer so vsi ti mladi ljudje spali, ugasnila luč. To pa ni pomenilo, da bodo vsi pridno' zaspali. Pričelo se je klepetanje, dekleta so se smejala — kdo bi vedel če- mu, v prostorih telovadnice, kjer sem prespala, so počiva- la dekleta in tautje. V glav- nem so bili to mladi iz Bos- ne in Hercegovine. V prosto- rih šole so spala dekleta lo- čeno. Očitno pa je za takšno porazdelitev zmanjkalo pro- stora. Pozno v noč, ko je le- nobna omotica prevzela ob- last, je v veliki telovadnici zavladala popolna tišina. NEDELJSKO JUTRO Nedeljsko jutro je skozi ve- lika okna pošiljalo svoje pr- ve žarke. Nekaj mladih je že bilo zbujenih, toda še vedno je vladala moreča tišina. Ob pol o.smih je glas piščalke, ki jo uporabljajo tudi nogomet- ni sodniki, prebudil vse za- spance. Gneča, ki je nekaj časa trajala v kopalnicah in umivalnicah, je prinesla mno- go hrupa. Sledil je jutranji abor vseh brigad, kjer je Gorazd Ma- rinšek, strokovni sodelavec brigade Kozje 73, pozdravil goste iz Ljubljane, že v pe- tek so namreč pnšli na obisk mladinci iz ljubljanske Emo- ne, v soboto pa predstavniki trgovskega podjetja Centro- merkur. Po zajtrku se je pri- čelo pospravljanje, za njim pa športna nedelja. Zvrstila so se številna športna tekmo- vanja — moški in ženski no- gomet, šah in košarka. V tem času sem odkrila ve- liko mladih, ki so posedali okoli šole ali gledali tekme. Pogovarjala sem se z njimi. Govorili so mi predvsem o življenju v Kozjem, o delu in zabavi. Za začetek me je za- nimalo kaj več o sami akciji KOZJE 73. Najizčrpneje me je z vsemi zanimivostmi sez- nanil predsednik občinske konference ZM Ljubljana-cen- ter, Igor Makovec, ki je pri- šel v Kozje že v petek zve- čer in se v soboto udeležil udarniškega dela. Igor je še mimogrede povedal, da pride v Kozje vsak teden. »Delovno akcijo »Kozje 73«, je dejal Igor, »je pripravila OK ZMS Ljubljana-center v sodelovanju z mestno konfe- renco. Akcija se je pričela že lani, ko je v njej sodelovalo 39 ljudi. Letos je akcija zaje- la celotno Slovenijo, prišle pa so tudi brigade iz drugih re- publik. Akcija je potekala s pomočjo revije Antena.« KOT ZANIMIVOST > Kot zanimivost je Igor na- vedel naslednje: »Letos so tu v Sloveniji srbska in bosan- ska brigada, prihodnje leto pa se bomo skušali povezati z našimi prijatelji iz Nemčije in bomo dobili tudi nemško brigado.« »Pomen te akcije ni samo v tem,« je nadaljeval Igor Makovec, »da tu delamo, ampak je pomembno tudi to, da smo popularizirali te izra- zito nerazvite kraje in se zdaj zanje zanima in pomaga ce- lotna Slovenija. Dokler so tu brigade, je organizirana pa- tronažna služba in so usta- novljeni trije otroški vrtci. Vzgojiteljice smo pripeljah s seboj. Kot zanimivost naj na- vedemo tudi to, da so lani sodelovali v neki akciji samo študentje, letos pa smo dobi- li tudi delavce s plačanim dopustom. Letošnja brigada je sestavljena iz treh čet: pr- va dela vodovode, druga ce- ste, tretja pa je specializira- na in je sestavljena iz ljudi, ki elektrificiirajo področja brez elektrike. Denar za to akcijo smo v veliki večini na- brali po podjetjih in se seve- da podjetjem, ki so nam ka- korkoli pomagali, prisrčno za- hvaljujemo. V brigadi je po- skrbljeno tudi za zabavno živ- ljenje. Tako je v p.rej.šnji iz- meni nastopal Oto Pestner z ansamblom Kavalirji. Vrtijo tudi kratke filme, v kratkem pa nas bo obiskal oktet Ga- lus. V prostem času lahko mladi prisluhnejo tudi števil- nim zanimivim predavanjem. Kmalu bo prišel na obisk tu- di Vinko Hafner, znana politična osebnost. V brigadi prirejajo vrsto zabavnih ve- čerov s plesi, vrsto športnih tekmovanj, vrsto brigadir- skih večerov ...« Vse to je povedal Igor Ma- kovec, mlad človek, ki je rad med mladimi ljudmi, rad z njimi dela in tudi ceni delo vsakega posameznika. Gorazd Marin.šek iz Ljub- ljane je strokovni sodelavec brigade. Govoril mi je o di- sciplini v brigadi in o dnev- nem redu, katerega se mora- jo vsi v brigadi držati. »De- žurni ob 5. zjutraj zbuja mla- dince. Sledi jutranja telovad- ba, umivanje in posprav^lja- nje in zatem jutranji zbor. Zajtrk je ob 6. uri. Ob pol sedmih pa je odhod na delo z avtobusi. Delo se prične ob 7 uri in traja do 13 ure. Vmes je seveda malica. Ob 14. uri je kosilo. Popoldne je običajno prosto do 17 ure, ko se pričnejo predavanja. Po večerji vrtimo filme ali orga- niziramo plese. Če je lepo vreme, zaplešemo ob kresu. Spanje je običajno določeno ob 10. uri. Z disciplino nima- mo posebnih težav. V glav- nem so mladi ubogljivi.« Zatem sem se pomešala med mlade udeležence akcije Kozje 73. Kramljanje z njimi mi je ostalo še v posebno lepem spominu. Z vsem svo- jim pogumom sem najprej ogovorila fanta. Iz govora sem takoj ugotovila, da m iz Slovenije. Prišel je iz Bileče. To je Dragiša Bjelica, mlad, visok fant, temnih nagajivih oči. Povprašala sem ga, kako se počuti v Sloveniji in kaj misli o naši solidarnostni akciji. »Zelo mi je všeč v Slove- niji. Nisem vedel, da je tako lepa. Zdaj sem prvikrat tu. Prišel sem 22. julija. Mislim, da je ta akcija zelo koristna. Saj že sam vidim, kako so ljudje veseli, da jim pomaga- mo graditi ceste, napeljavati vodovod in drugo, če bom le mogel,, bi vsekakor rad prišel tudi prihodnje leto.« Tudi v drugo sem pocukala za rokav fanta. Tokrat Ov- činu Ismeta, tudi iz Bileče. »Prišel sem z brigado Miro Popara. V ekipi nas je 16, od tega dve dekleti. Ostali bomo do 12. avgusta, nakar bomo odšli v Ljubljano, kjer ima- mo pobratenje z mladino iz občine Moste-Polje. Slovenija ima čudovite kotičke v nara- vi, zato mi je zelo všeč. Po- leg tega so Slovenci tako zelo prijetni ljudje. Z vsemi smo dobri prijatelji. Tiidi jaz bi rad pomagal pri delu za pri- hodnje leto. Vidim, da so nam ljudje zares hvaležni.« V tretje sem izbrala dekle, čeprav me je obkolila že cela gruča fantov. Pogovarjala sem se s Milko Tamasijevič iz Be- ograda. Za začetek mi je po- vedela, da je medicinska se- stra iz Centra za hišno nego bolnikov v Beogradu. PRVIČ V SLOVENIJI »Tudi jaz sem prvikrat v Sloveniji«, je dejala Milka Ta- masijevič. »Prišla sem s tri- najstimi medicinskimi sestra- mi in sem njihov vodja. Naš prihod je organiziral central- ni komite ZM Beograd. Zelo mi je všeč v Sloveniji in pri- dem sem že februarja in bom odslej stalen gost. Ljudje so zelo dobri — z domačini se zelo dobro razumemo. Naj še spregovorim o našem delu. Delamo v vseh profilih medi- cinske službe. Opravljartio pa- tronažno službo, delamo v ambulanti, potem obiskujemo ljudi v naselju in jim po svo- ji moči pomagamo, delamo v brigadi — in imamo takore- koč vedno polne roke dela. Hrana je tu dobra, čepav ne- katera razvajena dekleta jam- rajo. Z zabavo pa nismo za- dovoljni. Kar najbolj pogreša- mo, je TV sprejemnik. Ob ve- čerih bi moral igrati kakšen ansambel, tako pa imamo le gramofon in zelo, zelo malo plošč. Programi so redki in nekvalitetni-nedograjeni Vse- eno se počutim tu med mla- dimi zelo dobro in si želim še sodelovati v podobni ak- ciji.« Dve veseli dekleti sta ob potoku igrali badmtntop. Zmotila sem Nadinko Mirko- vič iz Bileče in se z njo po- govarjala o njenih vtisih v Sloveniji in o akciji Kozje 73. ZELO SEM SREČNA »Zelo sem srečna, ker lah- ko sodelujem v tej akciji. Predvsem zato, ker lahko po- magam tako dobrim ljudem, kot so v Kozjem. Jaz sem delala pri izgradnji vodovoda in izgradnji cest. Delo je bilo zares težko in imam nekaj žuljev, vendar se mu ne bi nikoli odpovedala. S hrano sem zadovoljna, kakor tudi z zabai^o '^r^-.n mi ^<"' bro organizirano vodstvo bri- gade — L J jfc zare^ ...-.o- ki ravni. Iz Kozjega srno šli obiskat naše sotrpine v Kum- rovec; srečanje je bilo nad- vse prijetno. V Sloveniji sem že bila, in sicer na Kmečki ohceti. Takrat sem si dejala, da bom zaradi naravnih lepot prišla v Slovenijo še mno- gokrat. In vidite, sem že tu. Vsekakor bom še sodelovala v takih akcijah, saj me os- rečuje misel, da so ljudje z našim delom zelo zado- voljni.« Končno sem našla čas tudi za naše ljudi, ki so prišh delat ali na obisk. Iz Ljub- ljane je prišla Marjeta Lesar. »Prišla sem samo na obisk v okviru mladinskega aktiva tr- govskega podjetja Centromer- kur. Prišla sem v soboto po- poldne. Tako mi je všeč tu, da bi ostala v brigadi, če bi mi podjetje to omogočilo. Redkokdaj doživiš tako dob- ro povezavo med mladimi ljudmi m redkokdaj se srečaš v takem vzdušju.« Mirko Zver je prišel iz Be- žigrada pri Ljubljani. »Prišel sem na udarniški sql^ dan, ki je bil na Vi^^ vrhu. Organizirala ga ZMS Ljubljana-center. v ji skupinici nas je 13. g?"' lovali smo pri izkopu jJ* za položitev vodovodnih tČ^ Celotna trasa je bila 3i)00 metrov, na njej paj.f lalo okoli 800 ljudi. {)^y smo s krampi in rovnicj^ Ker je bil teren ilovnat,^ seveda imeli delo otežW no. Za popoldne so briga^j;, ji pripravili miting, ki zaradi nevihte odpadel.« V okviru mladinskega akj va trgovskega podjetja tromerkur iz Ljubljane sj, prišla tudi Drago Grad in šan Zidan. »Takoj bi pnj, v brigado,« pravi Draj Grad, »če bi mi podjetje ij telo dati plačan dopust. Zei mi je všeč tu — so nanin sami dobri mladi ljudje.« Dušan Zidan, navdušen m gometaš, je celo dopoldj presedel ob igrišču in gledi vse tekme. »Dobro so igrj] Lahko bi še bolje, škoda, ki so domačini izgubili tekm Kot moj kolega, bi tudi ja prišel v brigado z istimi pc goji.« NAZADNJE Nazadnje, ko je bila moj beležka že skoraj polna, s« mi predstavili prijetnega to variša, tn sicer domačij predsediiika krajevne skuj nosti in živinozdravnika, Aj tona Skoka. »Tako zelo smo se navadil na te pridne mlade ljudi, i nam bo brez njih dolgčas, Vs se že bojijo dneva, ko bod« odšli. Kar naenkrat bo vs prazno. Nič več ne bo tistegi živžava. O delu pa lahko mirne d» še rečem naslednje: mladi so dosegli veliko delovnih uspe hov, veliko je bilo storjeni^ tega ne bomo nikoli pozabi Vse skupaj je vredno velil pohvale in priznanja. Orga zacija je zares na visokem i voju — brigadirji se lepo t našajo. Že letos ljudje ze sprašujejo, če bodo prihodu leto zopet take akcije. Lju je so zelo zadovoljni, zato te mlade ljudi dobro spre, li. Kajti to delo je dalo ^ veliko efekta.« In če mor kdo še ne ve, kje je Kozje, Anton Skok obrazložil takol »Kozje je z vseh strani točo tam, kjer se asfalt neha, P makadam prične . ..« DopoJdne je hitro rc^ Popoldne smo se odpravili' Planino, kjer je brigada 9 delovala ob 400-letnici ^ kih iporov in občinsK« prazniku. Ko je zopet noč, smo se obiskovalci P sloviU. Vsem smo zaželeli' liko sončnih dni in dobro P čutje v Kozjem. In seveda mnogo delovnih uspehov! MARINA KOO* ptfdUSt 1973 — St. 32 NOVI TEDNIK — stran 19 ODSLEJ PO AVTOPLAŠČE IN DRUGE GUMIJASTE PROIZVODE FERDO CODINA BELE rrLPIKE Homan poklanja bralcem Slovenija 46 • "^^^ sem se, da bi bil čimprej v sobi. Stopil sem ^magaš na tak način. Ljudje imajo različna za- točišča v takih primerih. No, ti si si izbral grize- nje nohtov. Premlad si še, da bi ti svetovala po- mirila, zato boš svojo raz- vado moral odpraviti le z dobro voljo. Morda, tako- le. Vsakokrat, ko boš ho- tel zagristi v noht, si daj v usta bonbon in se z njim potolaži. Skušaj tu- di sam najti še kakšen način samopremagovanja in Veseli te bodo starši in tvoji učitelji. Ni prijet- no gledati fanta, ki ima kar naprej roke v ustih. Poizkusi, a maž za to ni! NATAŠA hiirtici! Francoski pisatelj Pierre de Chamblain de Marivaux je pogledal berača, ki ga je ustavil, in dejal: >Le kako lahko beračite, mlad in močan človek, kakr- šni ste?« Na to je berač menil: »Vi sploh ne veste, kako len sem.« MarivauT mu je dal novec in dejal: »Ne za vašo lenobo, pač pa za vašo odkritost.« Angleški pisateljica Agatha Christie je s svojimi detek- tivkami dosegla mednarodni sloves. Ustvarila je slavno osebnost, Hercula Poirota. Njen mož pa je arheolog. Za- to rada ponavlja: »Najsrečnejša žena na sve- tu sem: bolj ko sem stara, bolj me soprog obožuje.« Slavna krotiteljica konj Teresa Renz je začela kariero s štirinajstimi leti. Ko so jo vprašali za skrivnost urjenja konj, je smehljaje odgovorila: »Z njimi delam kot z moš- kimi: mnogo sladkorčkov in malo biča.« * * * Pierre August Renoir je \ eden glavnih predstavnikov francoskega slikarskega im- presionizma. Ko so ga vpra- šali, kakšen tip ženske najra- je slika, je odgovoril: »Golo žensko!« HUP - HUP - ŠOFERJEM MILICA PROTI Š0FERJEM1 Zmagala so miličniki proti šoferjem. Jasno! Kako naj bi bilo drugače. -jO kakor vedno, mar ne? Pa še res je! ^ Sedaj pa zares. V soboto, dne 18. t. m., je bila odigrana prijateljska nogojv, na tekma v Radečah pri Zidanem mostu med Sind. podr. postaje LM Laško ma Radeče in med člani Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Radeč prj^ danem mostu. ^ Tekmo so sodili: glavna sodnik Kržan Franci, stranska pa Cerar Ciril, koma. dir LM iz Radeč tn Steblovnik Rudi, šef zaloge piva iz Radeč. ^ Tekmo je zelo uspešno komentiral Matjaž Han. Začetna udarca sta izvedla iz moštva šoferjev Guček Alojz, ki je voenjij l 50 let, in upokojeni član LM Mladovan Cveto za moštvo miličnikov. * Prireditev se je pričela s povorko po radeških ulicah, srečanje p>a je biJo nogometnem igrišču. Obe moštvu sta pokazaU dobro igro, vsi so se požrtvovaiJJ borih, le da so imeli miličniki več sreče pri streljanou na gol. Tekma se je končala v regularnem času s stanjem 4:0 za miličnike, polčas u Pokroviteljstvo nad tekmovanjem sta prevzeli: Papirnica Radeče in Pivovarjj, Laško. Po mnenju prirediteljev je bilo tako tekmovanje prav gotovo prvo pn nas i verjetno sploh prvo v republiki. Želja prirediteljev je, da bi to srečanje ost^ tradicionalno. Zaključne besede reporterja na tekmovanju Matjaža Hana so vsekakor spodbuj ne in pK>snemanja vredne: »Srečanje prijateljev, ki so vedno na cesti, je minilo brez nesoglasij, predpisov in prometnih znakov in brez alkotestov. Tako naj bi biilo tudi v bodoCej Vsem, kii so kakorkoli sodelovali pri tem tekmovanju želi dopdsndlk srečno vožnjo! PA] avgust 1973 — Št. 32 NOVI TEDNIK — stran 21 ženin I y(sakdarti ZA HLADNEJŠE DNI Dnevi so krajši, poletje jg poslavlja in obleči bo (feba kaj toplejšega. Za hladne prehodne dneve Je 2elo primerna kombinacija l(i-ila in puloverja. Letošnjo jesen se bo i^silo zopet nekoliko dalj- je krilo, ki sega pod ko- lena. Krilo naj bo nabrano 3II nagubano, vsekakor pa čimbolj valovito. Moderni so tudi najraz- ličnejši volneni puloverji in jopice. Pulover na skici i(Tia raglan rokave, ki so proti koncu razširjeni in stisnjeni z rebrastim pa- tentom, ki se ponovi tudi « pasu in ob vratu. Pomisliti bo treba tudi na primerna pokrivala in svilen šal bomo kmalu zamenjali z volnenim. Staša Gorenšek KINO UNION: 23. 8. še ameri- ški barvni film »Sedmeri- ca jezdi« od 24. do 27. 8. nemški barvni film »Beg v zločin« od 28. 8. dalje angleški barvni film »Smeh v avtobusu« METROPOL: do 24. 8. francoski barvni film »Po- licijsko izsiljevanje« od 25. do 27. 8. italijanski barvni film »Brigada proti zločinom« od 28. 8. dalje italijanski barvni film »Viking z juga« DOM IN LETNI KINO: do 24. 8. ameriški barvni film »Ugani, kdo pride na večerjo«, od 25. do 26. 8. francoski barvni film »Ble- dolični ubijalec«, od 27. do 28. 8. kanadski barvni fi- lm »Uvajanje v ljubezen«, od 29. 8. dalje ameriški barvni film »Na poti za Shiloh«. SMRTI ŠMARJE PRI JELŠAH Karol DRAME, 60, Se- dlarjevo; Frane OMER- ZU, 74, Bistrica ob Sotli; Ignacij JAGODIC, 64, Gr- lice 10; ŽALEC Antonija KOSCAK, 73, družinska upokojenka, Ce- lje, Stanetova 3; Ernest COKAN, 70, kmet, Migoj- nice 69; Leopold BREZ- NIKAR, 70, Marija Reka 26; Ciril BOŽIČ, 55, soc. podpiranec, Pernovo 4; Franc KNAP, 69, delavec, Gotovi je 71. k krivih potih RIBE KRADEJO Po uspelem maddružinskem Saškem tekmovanju, ki je bi- fe pred kratkim v Velenju, ta je predsednik ribiške teine PAKA Šoštanj Miloš ^olk povedal še o nekaterih *?atimih pojavih s katerimi •srečujejo ribiči v zgornjem ^ reke Pake od Velenja Hude luknje. Ribiška dru- Šoštanj, ki gospodari z ^liotokom Pake od izvira ^ Pohorjem do izliva v *^Jo s pritoki Ponikve, ^bušnice, Lepene, Sopote, ''^je, Bečevnice, Florjan- in Lokoviškega potoka, TJ* 67 članov in 24 mladin- ^- Ribiška družina Paka vla- * letno v te vode 50.000 za- ^ potočne postrvi,- 3.000 ^^3, postrvi šarenke, 3.600 ^ic potočne postrvi, 850 J^ic postrvi šarenke ter ^OOO belic, klinov, krapov 'Podustov. I^iub dvema čuvajema in ^očnikom čuvajev uprav- ^ odbora so zadnje čase ^tivno na delu krivolov- m *i izkoriščajo nizki polet- Jij!^ostaj. Le-ti, v veliki ve- ^ niladoletniki, neodgovor- Plenijo ribe najrazličnej- ših velikosti ter na najrazlič- nejše nedovoljene načine na koš in na roko ter s trnkom na črva. Pred dnevi je ribiški čuvaj iz Pake pri Velenju Franc Oštir pregnal šest mladih krivolovcev, od katerih so štirje odnesli plen in pobeg- nili, medtem ko sta dva od- vrgla plen, in sicer eno po- strv v velikosti 60 cm, težko preko dva kilograma, ter 15 postrvi različnih velikosti. Ker tak neodgovoren odnos kri- volovcev povzroča ribiški dru- žini Paka dokajšnjo škodo,bi bilo potrebno nadzor poostri- ti tudi z organi milice. Pred- sednik Miloš Volk je še po- vedal, da se omenjeni zarod postrvi uspešno lahko razvi- ja le še na tem področju Pa- ke nad Velenjem in pritoki, kjer voda še ni onesnažena in zastrupljena. To lovišče se lahko upravičeno smatra kot ribiški rezervat za šaleško dolino in njeno okolico. V ta ribiški rezervat radi pridejo tudi tuji turisti z enodnevni- mi ribolovnimi dovolilnicami v športne in rekreacijske na- mene. Vso to vlaganje in skrb nad vodami pa terjajo od ribiške družine Paka ve- lika denarna sredstva, da o prostovoljnem delu ribičev pri čuvanju našega vodnega bogastva sploh ne govorimo. V. K. KRAJA USNJA v tovarni usnja v Šošta- nju že dlje časa izdelujejo iz svinjskega usnja oblačilne ve- lurje. Ti so prav gotovo za- nimivi, ker lahko vsak obrt- nik izdela iz njih tudi obla- čila. Zaradi tega so vodilni v tovarni postali prozorni, saj so opažih, da iz posameznih proizvodnih naročil manjka nekaj kosov in pri nekem mladem delavcu so pri pre- gledu garderobne omarice ugotovili, da ima shranjene štiri svinjske kože, gotovega usnja. Ob pregledu na domu so našli še več količin tega usnja, s tem pa se je pričela odpirati tudi veriga sodelav- cev. Odkrili so še tri mlajše delavce, od teh pa je eden pri vojakih. Usnje je bilo, v kolikor ga niso preprodali, zaseženo in vrnjeno. Ti delav- ci so bih iz podjetja izklju- čeni. Zaseženo usnje je bilo vredno deset tisoč dinarjev. Preiskavo o kraji usnja šti- rih mladih delavcev, vodijo organi javne varnosti, česa podobnega niso odkrili pri nobenem od starejših delav- cev in po besedah Franca Berginca, s katerim smo o tem govorili, jim gre vsa po- K. J. Industrija gradbenih elementov v E L E N JE nudi zaposlitev za: 2 MLAJŠA ZIDARJA z visoko kvalifikacijo in GRADBENEGA DELOVODJO f^astop službe takoj. Možnost krajše specializacije v tujini. stanovanj ni. ^fijave poslati na IGE — Velenje. NA ! NAŠ^ RAČUN v zadnjem NT ste si najbrž belili glave, kaj pomeni podpis pod sliko na 18. strani. Članek Nov obrat. Pod sliko je zapi- sano nekaj o teoretičnih vprašanjih, soncu in kan- didatih ... A od vsega te- ga nič. Samo zidovi no- vega obrata. Preprosto — podpis ne- ke neobjavljene slike se je prištulil na nepravo mesto, kjer bi moralo stati zgolj — nov Elegan- tov obrat v Šentjurju. Ustava je že itak kiinšt- na. Ce pa so v ustavnem kramljanju zamenjani stavki, pa je lahko zmeda popolna. Pravilno se sta- vek v predzadnjem od- stavku glasi: Ustavni os- nutek bi lahko navrgel vsaj še eno možnost — ne samo, da LAHKO usta- novijo v kolektivih kon- ference samoupravi javcev, temveč da morajo snovati tudi druge organe ali ob- like, ki bodo zagotovile najpopolnejše izražanje interesov samoupravne volje in dela delavcev. Saj že dalj časa živahno od- meva, za primer, misel o informativnih samouprav- nih skupinah... prometne nesreče TRČENJE V OVINKU MILAN TERGLAV, 51, iz Polzele, se je v ostrem ovin- ku v KaSdzah srečeval z voz- nikom osebnega avtomobila FLORJANOM SITARJEM iz Žalca. V ostrem in nepre- glednem ovinku sta vozili tr- čili, pri čemer se je Sitar težje poškodoval, škode pa je za 15.000 dinarjev. NEOZNAČENA JAMA MILOJKA VIRANT, 52, iz Ljubljane, je pripeljala z osebnim avtomobilom do ve- like jame na sredi Ipavčeve ulice in hitro ustavila. (Jama ni bila zavarovana, niti ozna- čena). Za njo je vozil v pre- kratki varnostni razdalji JO- ŽE LES, 23, iz Celja, ki se je zaletel v avtomobil Virantove in povzročil škode za 4.000 di- narjev. MRTEV PEŠEC FRANC KNAP, 69, iz Žalca, je izven prehoda za pešce ne- nadoma prečkal cesto v kri- žišču v Petrovčah in padel na pokrov prtljažnika osebnega avtomobila, s katerim se je iz ljubljanske smeri pripeljal FRANC HERIČ, 30, iz Slad- ke gore. Knap je takoj po prevozu v bolnišnico umrl. PREVOZIL ZNAK STOP ANTON ZDOLŠEK, 34, iz Marija Dobja, se pred zna- kom STOP v ulici Moše Pi- jade ni ustavil in je tako iz- siljeval prednost JELKI CE- RARJEVI, 25, iz Celja, ki je vozila naravnost po Kersniko- vi ulici. Pri trčenju se je Zdolšek težje poškodoval, ško- de pa je za 10.000 dinarjev. IZVEN PREHODA Tudi druga prometna ne- sreča v preteklem tednu se je zgodila v Petrovčah, ko je iz- ven prehoda za pešce prečka- la cesto 90-letna FRANČIŠKA KOPRIVA iz Petrovč. Kljub izogibanju jo je namreč za- del voznik osebnega avtomo- bila DRAGO MATOVIČ iz Ce- lja. Koprivova je na kraju nesreče umrla. NAPAD BOLEZNI LJUDMILA ADAMIČ, 35, iz Polen, se je peljala s kole- som po šolski ulici v Sloven- skih Konjicah. Nenadoma je dobila epileptičen napad in zapeljala v desno ter trčila v električni drog ter se težje poškodovala. VINJEN KOLESAR MILOŠ PAVKOVIČ, 22, iz Griž, je pred mostom preko Savinje v Migojnicah izgubil ravnotežje in se pri padcu z glavo udaril v obcestni ka- men. Poškodovanega so pre- peljali v bolnico, alkotest pa je pozelenel preko p>olovice. HUDO RANJEN KOLESAR ALOJZ LENKO, iz Spodnje Rečice, je v ostrem ovinku v Primožu pri Ljubnem vozil po sredini ceste in se tako zale- tel v nasproti vozeč osebni avto, s katerim se je iz Ljub- nega pripeljal KARL LE- SKOVŠEK, iz Celja. Kolesar- ja je zbilo na masko in stre- ho avtomobila, nato pa je pa- del na tla POVOZIL JE KOLESARKO DASA ANDROJNA, 14, iz Šentjerneja, se je s kolesom zaletela v osebni avtomobil, ki ji je v Dolnji Prekopi iz- siljeval prednost in padla po vozišču. V tem je pripeljal z osebnim avtomobilom MI- LAN VODOPIVEC iz Kosta- njevice, ki je zapeljal z obe- ma levima kolesoma preko ležeče kolesarke. Leta je na kraju nesreče umrla. POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG CIPICA IN ŽUPNIK? Tale dva niti malo nista tisto, kar bi na prvi pogled mislili. Lepotec v talarju je Ken MacCann, punca na njegovi levi pa John Vescio. Lahko ste uganili, da John ni žensko ime. In punca tudi ni dekle, marveč kot tudi župnik, član posebnega od- delka newyorške policije, ki se gre vsak dan maškarado in v preobleki lovi huligane, nasilnike, nadlegovalce osamljenih žensk. Nepridipravi pač debelo gledajo, kadar spoznajo krepek judo prijem debelušastega dekleta aU če frčijo po zraku, kamor jih je sprožil lepuškasti kaplan. TURISTIČNE MISLI Letovati ob morju ali doma? To za nas ni več vprašanje. Pri nas turiste vsako leto s čim preseneti- mo. Po navadi so to cene. Zgleda da pri nas več- krat tudi s turizmom rokujejo turisti. Zaradi podražitve me- sa se manj mesa praži na štedilnikih ln pla- žah. Tudi pri turistih je večji uvoz kot izvoz, pa se zaradi tega nih- če ne razburja. Turisti vseh dežel združite se — v Jugo- slaviji. Žal le na plažah velja, da so temnejši imenit- nejši od belih. Ljudje se selijo na morje, denar iz denar- nic v blagajne. ■ Ce bo šlo tako naprej, bomo Jugoslovani kma- lu potrebovali za pot na Jadran vizo. F. K. PRI NAS DOBITE VSE Kljub najrazličnejšim u- krepom in teh je zadnje čase pri nas dovolj, sem jaz še vedno večkrat na dan lačen. Ne vem, če je to posledica starokopitno- sti, ali tako je. Ko je ura za jedačo, me začne nekaj v želodcu ščipati, kot al- koholičarja, če ne dobi svoje obvezne količine al- kohola. In kljub vsako- letnim podražitvam go- stinskih uslug me pot še vseeno večkrat zanese tu- di v te naše presvete pro- store. Kajti domačo kuhi- njo je treba tudi včasih razbremeniti. Saj mi radi razbremenjujemo sebe ln obremenjujemo druge. In ko takole sedem za stol, ali pa mi pri tem sedenju dela družbo še kdo drug, se običajno ponovi nasled- nja zgodba. — želite prosim? To je natakar. Ne čudite se. Obi- čajno takšne vljudnosti itjI- smo deležni, toda tokrat naj jih pohvalim s tem. — Kaj imate za jesti? Natakar globoko zajame sapo in začne. — Ražnjlče, čevapčiče, dunajske, pariške, narav- ne, jetrca, kranjske, hre- novke, golaž... — Hvala, hvala, mu ne- vljudno sežem v rafal be- sed. Imate kakšno doma- čo specialiteto? — Ražnjlče, čevapčiče, dunajske, naravne, kranj- ske, pariške, jetrca, vam- pe... — Pa to ste že omenili. — Ja, to imamo. — No, pa mi prinesite dunajskega. — Veste, mesa za te je pa pravkar zmanjkalo. — Pa naravnega. — Saj pravim... Saj veste, kako je z mesom. — Dobro, dobro menda imate vsaj dobre čevapči- če. — Lahko, samo brez pa- radižnika. Čisto nam je pošel. — V redu, tovariš nata- kar, kaj pa lahko potem dobim pri vas? — Ražnjlče, vampe, hre- novke, dunajske... ne teh ni... — Torej, kaj naj naro- čim, da bom dobil. Prine- site mi vsaj dobre doma- če vampe. — Samo trenutek, bom pogledal, če jih je še kaj. Tako je torej s temi go- stinci. Imajo polna usta obljub, mi pa večkrat ostajamo pri tem praznih ust. Toda to je vsaj za li- nijo dobro. F. K. UUIIK IN PUNCA LEŽE še napišite kaj o ljubezni po sve- tu, nam piše bralec. No, prav. Drugi kraji, drugi običaji, tudi v ljubezni. Poglejmo tokrat na Borneo, kjer je vselej toplo in domačini nosijo le kos blaga, ovitega okoli ledij. Torej tudi ženske. Zgoraj brez je torej pri njih narodna noša. ne tako kot pri nas, modna muha najbolj predrznih deklin (pri nas, mislimo Evropo). Tisti ki zagovarjajo svobodo žen- skega oprsja, med drugim pravijo, da bi bili moški veliko manj podivjani, če bi bih navajeni gledati te reči in da pri preprostih narodih golo telo sploh ne deluje vznemirjajoče, da so preprostim narodom ljubezenske pred- igre neznane itd. Pa ni res! Vsaj na otoku Borneu ne. Tam se ljubezen začne že zelo zgo- daj. Dekle sme do poroke živeti ži- vahno. Mamice znajo podučiti in po- magati, da ljubezen nima prezgodaj vekajočih posledic. In tam je običaj, da če se fant le dotakne dekletovih prsi, mu je dekle na voljo. Je v splo- šen zasmeh, če potem ne stori tiste- ga, kar je z dotikom obetal. Zato v dolgih hišah, kjer živi ves rod pod eno streho, fantje delajo okoli deklet velike ovinke, da bi po naključju ne prišlo do dotika, ki bi preveč obetal. Kaj bi bilo pri nas v nabitih av- tobusih? Boffvari! Bolj ko razmišljam, bolj se mi zdite čudni, ljudje, dolgo ste se oblačili, da ste dlako čisto zgubili. Zdaj je nimate več, spet hodite čisto ali na pol nagi. Bi bilo bolje, če bi kar opice ostali? ODGOVORI NA KAKOR m Pred časom smo poobjavili anekdoto o tem, mo^e raznih narodov reagirajo na prošnjo svoje" če bi ga prosila naj stopi v spalnico po žepni robec i Kako bi bilo to pri nas smo vprašali. In najboljši odgovori. # »Vloži prošnjo, ženka, jo ustrezno kolkuj, | bomo videli« . . . (F. Ivanuša, Ljub^ # Mož sploh presliši prošnjo in reče: »Prine meni enega, če boš že šla ponj.« (Marija Grošelj — II # »Imaš sploh katerega opranega? (Bevc Ana, Fre^ # Mož bi šel, prinesel robček, se useknil vanj! izročil ženi rekoč: Sva v skupnem gospodinjstvu aBJ (Jidka Polanc, U| # Novopečeni soprog: Zate ljubica na konec M Isti mož čez leto: Grem, če mi ne bo treba pomiti p«| ter isti mož čez leta: Imaš do spalnice natanko » daleč kot jaz.« Avtorji petih najboljših odgovorov, s katerim je 5 Slovenec opisan kot ka,valir, dobijo po pošti knjiJ nagrade. Bilo je še odgovorov. Toda navadno so bili le ? grobi: Stara, si ob nege? Te bom po nosu, da se: imela kaj vsekavati. Težko verjamemo, da si Slove: kaj takega še upa?! 6t Ni KAJ BATI Francoski slavček, šestlndvaj- setletna Mireille Mathieu, ba- je ni več na vrhu popevkar- ske lestvice. Ko so jo takole slikali na normandijski plaži, so zlobno pripisali, da se bo morala odslej vse bolj greti na toploti svoje minule slave. Pa vendar, če ima neko dekle takšno slavo, čeprav minulo, če ima krepko založen banč- ni račun in če naposled iz- gleda takole, kot je videti na tej sliki, potem se ji za bo- dočnost še ni treba bati. Mno- ge so precej na slabšem, ali ne? NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško Slovenske i^^"''^ Šentjur Šmarje pn Jelšah tn Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi ( V kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik Urago Medved - Redakcija; Milan ^"^ Ed) Goršič. Jure Krašovec Dommika Poš Zdenka Stopar Milenko Strašek Berm Strmčnik Tone Vrabl - Izhaja ''^ četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji: CGP »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne , Vilke 1 din - Celoletna naročnina i8 din. polletna 24 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - uredništvo 223-69 in 2.^1-O.t mah oglasi m naročnine 228-00 ^