Le samo 60 komadov^ imamo še Koledarja za 1.1899 jjj velja le 25 centov. * To pač znači, da je dober, ker Vod 1600 je to pač malo število. TKdor Slovencev ga še nema n lise brzo oglasi. O' C&^Ž^ GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. S-bo-^r-. 25. JSTe w 3 29. marca 1899. Zgodaj so pričeti. Obe veliki kapitalistični stranki dežele, demokratje in republikanci že sedaj kaj marljivo nastavljajo svoje mreže glede bodoče borbe za volitev predsednika. Zloglasni Mc-Kiuleyev sindikat, čigar duša je Murk Hanna, pričel je že svoje de-lovauje s tem, da skuša govornika v zbornici Tom. Bracket Reeda in poleg Roosevelta najnevarnejšega tekmeca McKinleya s ponudbo podpredsedništva pridobiti- Imperialistično republikansko časnikarstvo tf1 intrige za kulisami samoumevno z dobro premišljenim namenom prezira, ter skuša kolikor le mogoče, vb led vojske zaneteno narodno navdušenje v borbi 1. 1900 v porabi ti. Tudi demokratje Bkušajo zvedeti mnenje ljudstva, posebno ako bi bilo varno še enkrat stopiti na pozorišče z bojnim krikom o slobod-liem kovanju srebra ali ne, ali vsaj kaj bi postavili namesto nje. Bryan potuje po deželi in stavija demago-gične zanjke. Nameravani Jefferson in drugi banketi niso nič druzega nego propaganda za prihodno predsedniško volilno borbo. Skratkimi besedami, — politični lakaji kapitala obeh strank so na prvotnem delu — množici pesek metati v oči. Je li potreba še posebno poudarjati, da bi tudi delavci dežele morali ravno tako zgodno biti na prostoru? Sicer so delavci vedno na prostoru; oni ne agitirajo s posebnim ozirom na dotično volilno borbo, njihovi nameni segajo veliko dalje, njihov smoter stoji veliko višje, nego mogoči uspeh v posamezni volilni borbi. Zato od strani delavske stranke ni potreba nika-kih posebnih priprav za kako določeno borbo. Kar zadeva njihovo lastno borbo, naj bi bili delavci vedno pripravljeni, ter nikoli ne zgubili spred oči svoj smoter. Le polemični in napadajoči del naše borbe, prejema svoja določila od zvuuaj po napadih in agitacijah nasprotnikov. In ravno tem ne-moremo zadosti začasno z vso resnostjo nasproti stopiti. Treba je politično delovanje naših velikih kapitalistov pokazati v njihovi goli neozimosti. To je najložji del naše naloge, ker natu pri tem malomeščansko časuikarstvo pomaga, samo treba je, da istočasno njihove umazane in egoistične namene ohranimo pred očmi in odkrijemo njihovo hinavsko namežikanje z delavci. Treba je dalje odpraviti proslav-1 enje vojnih domoljubov, za kterem bi radi skrivali razširjanje gospo- Razmotrivanje pod črto. Piše Free Lance. (Konec,) To kaže, da so tudi v Evropi spoznali ceno praktičnega dela, kot pospeševalca v tehničnem industri-jalnem napredku. ,,Alle Theorie ist grau"' To pojasnuje, da mladeneč, kte-ri bode kedaj vodil obrt ali trgovino svojega očeta, mora poznati moderno teorično in praktično stran izdelovanja blaga (oziroma kupo-vanje in prodajanje), ktero se izdeluje. Pisarjev in računovodij je kakor kakor toče in za mali denar. Dokler se kako ljudstvo ne prime tega amerik. običaja, ne bode napredovalo v blagostanju. Obrtnija in kupčija mora iti rakovo pot in slednjič mora popolno izginoti, ker ptuje tekmovanje jo bo požrlo. Ako bi se Binovi slov. starišev. kteri so premožni in imajo svoje tovarne, prijeli par leti trdega dela, bi se to za nje in za ljudstvo tisočkrat bolje splačalo, kakor izdelati visoke šole in potem v biro- darstvene moči velikega kapitalizma, ali celo slednjega kot narodne ga proslavljali. Treba je dokazati, da je hujskanje gotovih demokratičnih prolitikarjev proti denarni moči in velikemu kapitalu dostikrat le navidezno. Kajti pokazalo se je, da bo demokratje poysod kjer imajo še v rokah državno moč, bili najbrezozirnejši pomagači ravno istega denarno mogočnega veliko-kapitalističnega ožemalstva. Dalje, daje njihovo koketiranje z malo-meščanstvom, pa tudi z delavci v državah, kjer so v manjšini, prav navadno slepenje. Treba je pa tudi neumno drznost teh politikarjev zavrniti, kteri mislijo z njihovim Jefferson banketom in jednakimi komedijami prapor pravega demokratstva razviti. Po-l^g tega bi pa tudi z istinito pravo ljudsko demokracijo, ne bilo delavcem nič pomagano. O vsem tem — vsaj so le stari manevri v novih oblekah — je treba delavcem odpreti oči, da se pravočasno oborože proti takim in jednakim demagogičnim zapeljivostim, s kterimi bodo še skušali vjeti njihove glasove. In ta polemična, braneča se agitacija delavcev mora biti v soglasju z njihovo napadajočo taktiko, da se delavci gospodarstve-no in politično združijo v delavsko stranko. Pravo smer te taktike se je nedavno v Pittsburgu dokazala, kjer si je delavska stranka v hudem in zelo naperjenem gospodarstve-nem boju proti posebno brutalnem in trdovratnem ožemalstvu, pridobila mnogo prijateljev. V istem smislu naj bi neovirano napredovalo, kjerkoli se pojavijo boji organiziranih ali neorganiziranih delavcev, da se enkrat za vselej pride v okom oprayljanju, češ delavski vodje so podkupljivi. Organizacija in vodstvo boja naj bi bila pred vsem posebna naloga delavcev, povsod kjer se le nudi ugodna prilika. Ker je bila borba v Pittsburgu vspešna, je to dotične delavce poučilo in ojačilo v vzajemnem prepričanju delavske solidarnosti. Zato se smemo zanašati, da bodo tudi na volilni dan zvesto Btali na strani delavske stranke. Potem bodo poatali izvrstni prvenci za delavsko stvar med amerikan-skimi delavci. In prišel bode čas, da tudi delavski stranki sijajna zmaga ne bode izostala, seveda pa le na postavnem potu, brez rablje-nja sile in izgredov, kakor druge stranke uporabljajo političuo akcijo zase, tako naj jo delavci zase! kratični odvisnosti živeti. Tudi v pisarni očetovi ni prostor za take mladeniče, to opravljajo v Ameriki 16—18 let stari fantje in dekleta in so še vešč stenografije in pisanja na stroju (Typewriter). Kako pa je z narodnim denarnim premoženjem v slovenskih deželah? Ali je to premoženje delavno ali mrtvo? Iuteresantno bi bilo poizvedeti, kako svoto dosega na primer na Kranjskem cerkveno premoženje. Mislim, da je ogromno. Ako prištevamo še nepremakljivo premoženje k denarnemu, potem je morebiti večje, kakor vse drugo imetje kranjskega ljudstva. Ali pride ta denar ljudstvu v korist? Ne! Ta kapital izroči cerkev raznim bankirjem, da ga oni nalagajo v tujezemska podjetja. Ako se pa ta denar naloži, kakor na pr. na Kranjskem v gojzde, potem imajo pa le sove in netopirji mirno in prijetno življenje. V Ameriki štejejo Avstrijo v vrsto Italije in Španije — ,,mrtvi11 kapital je potisnil te države na tako nizko stopinjo. Iz naši! Mih kolonij. Krvavi dan. Manila, 25. marca. Danes zjutraj ob svitu so se pričele pomiVati naše brigade proti severu. Polka iz Nebraske in South Dakote sta prva zadela na sovražnika, kteri se je trdovratno ustavljal. Vstaši so bil; v gojzdu utrjeni. Amerikanska Črta se je raztezala od Balistasiga do San Juan reke. Ko so vstaše pregnali iz utrdb, pomikali so se Amerikanci neprenehoma streljajo ob obrežji naprej. Sovražnik je bil vkljub trdovratnemu uporu pregnan in se je umaknil nazaj v San Francisco del Monte. Koujištvo je drvilo vstaše ob obeh krilih proti severu in jednajst topov je streljalo v goščavo. Današnja bitka je bila poleg one pri Santiagu, najbolj krvava vse špansko amerikanske vojske. Ni še bilo mogoče natančno določiti ame-rikansko zgubo, ker je mnogo ljudi padlo v goščavi, kterih še ni bilo moč najti. Vsekako pa presega zguba 150 mož. Do 2. ure popolu-dne so odvedli 125 ranjenih izpred črte in 21 mož seje poročalo mrtvih. McArthurjeva divizija je štela S000 mož, kterim je stalo kakih 12,000 vstašev nasproti. Namen današne-ga gibanja je bil sovražnikove utvrdbe pri Polu obiti. Z sovražnikom so bili dostikrat tako blizu skupaj, da so se morali z bodalom bojevati. Največjo zgubo na amerikanski sta imela pešpolk iz Oregona in topničarski polk štev. 3. Prvi je sledil umikajočim se vstašem v mestu Malabon, kjer je nastal hud pouličen boj, drugi pa je naskočil utvrdbo vstašev z bodalom. Zgubo vstašev še ni moč ceniti, vsekako pa je zelo velika in znaša na stotine. Vstaši so danes vso noč marljivo delali na utvrdbah pri Polu, ker se bodejutri okolu teh sukala odločilna bitka. Filipinci dosedaj uiti mislili niso, da bi jih utegnili Amerikanci za hrbtom napasti. Kakor je videti general Otis namerava vstaše od juga in severa prijeti, in ako se mu posreči jih dobiti med dva ognja, potem jih bode le malo število ušlo. W a s h i n g t o n, 25. marca. General Otis je danes vojnemu oddelku poročal, da je mesto popolnoma mirno in vse gre svojo navadno pot. Vojna črta je sedaj tako daleč od mesta oddaljena, da se gromenje topov več ne sliši. Prevožni parnik ,,Grant" odrine danes opoludne preko Nagasaki v San Francisco. Stari vojaki pri vojnem oddelku Kranjska dežela se ponaša, da ima bogate hranilnice, kjer je dosti denarja naloženega. Od narodno-gospodarskega stališča, moramo to kot zadržek v in-dustrijalnem in kmetijskem oziru smatrati. Afco bi ta denar vlagalci iz hranilnic vzeli in ga vsi v jednem tednu zapili, zajedli in zaigrali, bi bilo to za narod vse eno, ako bi se zapravljanje na Kranjskem godilo. Denar bi le roke menjal, narod bi ne bil revnejši ne bogatejši zbog tega. Ali je denar štediti napačno? bode kdo vprašal. Da in ne! Ako imam kot kmetovalec polomljen plot, da ptuja živina na moje njive hodi; ako imam gole plaze, kjer bi lahko gojzd rastel; ako imam gnojnico tako zanikerno vre-jeno (kakor je na Kranjskem sploh navada in smelo trdimo, da gre v zrak in odtekajočo vodo več denarja, kakor ves davek znaša), da se plodilne snoji pogubljajo: ako imam pomanjkljivo kmetijsko orodje; ako imam zanikerno pleme domače ži-* ine itd. itd. potem je napačno, ako pripoznavajo, da so Filipinci hrabri vojaki, ter trdijo, da je jeden Filipi nec boljši nego dva Španca. Skupno število Aguinaldovih vojakov cenijo na 30.000. Del od teh pa se nahaja na jugu, kteri z glavno močjo na severu ni v zvezi. General Otis ima na razpolago 29,500 mož; v tem številu je vpošteh tudi oni del vojakov, kteri se nahaja na Ce-bu, Negros in Panay, in naposled tudi oni, kteri opravlja v Manili patroljsko službo. Vsekako pa ima Otis 24.000 mož v vojni črti, s kterimi bode že kos Aguinaldu, ker je treba v ozir jemati velike zgube, ktere bo vstaši imeli v dosedanjih bitkah. Kakor je videti se bode jutri zopet bojevala odločilna bitka. Čudno je, da so se vse važne bitke špansko-amerikanske vojske bojevale na nedeljo. Dewey je uničil na uedeljo špansko brodovje v zalivu pri Manili, bitka pred Santiago se je vršla v nedeljo, Cerverovo brodovje je bilo v nedeljo uničeno, v nedeljo so odbili Amerikanci napad Filipincev pri Manili in najbrže hodo vstaši tudi na jutrajšno nedeljo doživeli odličilni poraz. Aguinaldova armada ušla iz zanjke. Manila, 26. marca. Napredovanje Amerikancev severno od Polo, s kterim so mislili vstaše gnati proti severu in zatoku ob obrežju, da bi jih zamogle vojne ladije bombardirati, je bilo radi zemljiških težav ovirano. Glavna moč se bode morala po železniškem nasipu Da-gnpan železnice naprej pomikati, med tem ko se bodo nektere divizije zamogle Polu le od jugozatoka bližati. Na miljo dolgosti pretrgano amerikansko črto so zopet sklenili, tako da se sovražnik le še za-more umakniti proti severu in se-verozatoku. Močvirje in goščava amerikan-skim vojakom zelo ovira operacijo. Sovražnik izkorišča svoje krajevno znanstvo na ugodni način, tudi so kakor je videti lažnjiva poročila Aguinalda o dobljenih zmagah njegove ljudi osrčile, kajti bijejo se z skrajno pogumnostjo. Tudi se ne sme prezirati, da Aguinaldova armada deloma obstoji iz vojakov, kteri so več let pod špansko zastavo Blužili. Ko je včeraj večer prejenjal boj, stali so amerikanski oddelki 6 milj iztočno od Polo. Danes zjutraj so se Amerikanci pričeli pomikati naprej, ter vstaše prepodili iz njihove pozicije vkljub trdovratnemu uporu. Pri Malabonu so se nadejali še hujšega upora, toda kasneje se je denar nesem v hranilnico, kjer mi 3 do 4 odstotke nese. Ako bi dal 100 gld. v popravo prej omenjenih pomanjkljivosti v gospodarstvu, potem bi se ti 100 gld. veliko bolje obrestovali in to bi me k večjemu napredku v gospodarstvu spodbujalo. Navedil bi lahko tisoč slučajev, v kterih je bolje denar v gospodarstvo vtakniti kakor pa ga za par odstotkov naložitii. So pa še taki gospodarski bedaki, da gojzde v najbolji rasti posekajo, da morejo kupno ceno v hranilnici naložiti. Na Kranjskem, kamor se obrneš, vidiš zanemarjene vodovode na travnikih, večjidel se pa gospodarjem še ne sanja, da bi mogli namakati ali posuševati — kakor odnošaji tirjajo — svoje nji-, travnike in večkrat z malim delom in troškom. Dostikrat bi se slabe paše na ta način y bogate, zelene travnike spreobrnile ... pa: ,,Oče so tako imeli, naj imam pa še jaz4'. Da, od očeta na očeta se podeduje starokopitnost — za dorbo letino grčdo pa na božjo pot. (Ako ne Boga lift pot) pokazalo, da so vstaši mestece za-palili in se umaknili. Pri Melinti so nameravali Amerikanci vstaše zajeti, toda slednji so se iz mesta, umaknili, pustivši tam le malo krdelco. Opoludne so Amerikanci dospeli pred mestece in našli tam zapuščeno utrdbo, ktera bi bila, ako zasedena, dala Amerikancem mnogo opraviti. Slednji so mislili, da so vstaši kraj zapustili, ter precej brezskrbno korakali dalje. Skoraj so dospeli do cerkve, ko jih sprejme od vseh krajev hudo streljanje od dobro prikritih vstašev. Amerikanci so bili p jpolkoma osupnjeni ia brezdvomno bi jim bili Filipinci prizadeli velikansko zgubo, ako bi bili bolje merili, kajti imeli so najugodnejšo pozicijo na griču, v ozadju pa rižovo polje. Ker je bilo njihovo streljanje slabo in je tudi kmalu nato prišel na pomoč 3. topničarski polk, kteri je na levem kril u posegel v bitko, morali so se Filipinci kmalu umakniti. Zguba tepenega sovražnika je velika, toda niBO 'se še potrudili isto določiti. Polkovnik Egbert, poveljnik 22 polka je bil zadet od sovražne krog-lje, umrl je na bojnem polju v naročju generala Wheatona, njegove ga starega prijatelja in bojnega tovariša. ^ Inženirji so dovršili popravo železnice, akoravno so jih Filipinci vedno z streljanjem nadlegovali. Črto bodo porabili za dovažanje streliva in živil vojakom, v Manilo v1?ačujoči se vlaki pa bodo vzeli seboj ranjence. Admiral Dewey je poslal armadi na kopnem pet zdravnikov od___mornarice. -i-Tim ne manjka posla.Domačini pri Laguna de Bay beže v velikih množicah proti Malabonu. Topničarke v bli žini streljajo na nje, kadar se jim le nudi prilika. Vstaši v Paranaque so bili danes tolik predrzni, da so na monitor ,,Monadnoch" streljali. Slednji je bombandiral mesto in napravil mnogo škode. Knez Lo-wenBtein Wertheim, po kterem se je iz Londona pa tudi iz Zjed. držav večkrat povpraševalo, je bil slučajno ustreljen ko se je predaleč podal v vojno črto Amerikaucev. Zmagovalno napredova nje. Manila, 27. marca. Jedna brigada je včeraj večer taborila pri Malinti. Druga brigada je ob desnem krilu prodirala severno proti Polo in naletela na trdovraten upor. Jedno utrdbo za drugo so vzeli sovražniku z veliko zgubo na obeh straneh, dokler ni mrak pro-uzročil konec boju. Vstaši so požgali večjidel mesta in se potem umaknili proti Malolos. Naši od- Ako ima kdo vse gospodarstvo dobro urejeno in obrt ali kmetijo mu nese več, kakor potrebuje — potem je pač pripravno denar v hranilnico naložiti. Nobeden ga bi pa ne smel tam držati, ako se mu priložnost ponuja, kaj podvze-ti. Denar v hranilnicah je v gospodarskem oziru mrtev, ako se dvomljiva dobrota izvzame, da bIu-ži zadolženim gospodarjem v posojilo. To se navadno z Topotanjem bobna jenja. Ko bi vsak podjeten bil in razumen, bi vsak tudi lahka denar po zasebnem potu si izposodil y slučajih potrebe. Najsigurnejše znamenje slabih časov v Ameriki je, ako je v hranilnicah veliko denarja naloženega. To velja za vse dežele. Iz slovonBkih pokrajin bi pač ne bilo treba se toliko ljudem izseljevati in po svetu si novih domov iskati, ako bi se naravno sredstva tako izrabljevala, kakor bi se morala. Ubogi delavni narod se muči in trudi, denar grč pa v to, da morejo oni po gosposko živeti, kterih naravna naloga bi mogla biti: ljudstvo voditi po poti, ktera pelje do višjega blagostanja. delki so se kakor le hitro mogoče pomikali naprej in dosegli M&rilao. Južno od Manile dobiva sovražnik pomoč. Bulacan je deloma .po-žgano, razdejan pa je le dolenji del mesta, boljše hiše v goreujem mestu so ostale. Bulacan je oddaljen kakih sedem milj od Malolos, kjer se nahaja glavni stan vstašev, je glavno mesto pokrajine jednakega imena in ima 13.000 prebivalcev. Največje težave so sedaj amerikanski vojaki prestali, ker je dežela med Bulacan in Malolos odprta in sovražnik nema nikakega zavetja. V deželi je pa mnogo voda in ker vstaši na njihovem begu yse mostove za seboj razdenejo, treba je najpreje postaviti provizorične mostove, da zamorejo topove spraviti preko voda. Ker so se vojaki že tri dni skoraj neprenehoma bojevali, dovolili so jim v Bulacanu jeden dan odpočitka. Jutri Be bodo zopet pričeli pomikati proti Malolos in najbrže se bode v krattcem pri glavnem mestu bila odločilna bitka. Ako pade Malolos, potem Aguinaldu ne bode več mogoče vstašev skupaj držati in- ne bode mu ostal o druzega, nego prositi za mir, ali pa se umakniti v gorovje. Samovlada na 11 o i 1 o. I 1 o i 1 o , 27. marca. Tukajšni položaj je sicer nekoliko napet, toda ne ravno nevaren. Prevožni parnik ,,Indiana" je pripeljal posadko za otok Negros. Tam vladajo še zadosti dobre razmere, vstaja gorskih prebivalcev je bila brez pomena. Odbor domačinov pod predsed-ništvom amerikanskega governerja polkovnika Smitha je osnoval ustavo na podlagi amerikanske. Priporočali so za vlado potrebna sredstva pridobiti izkl j učljivo iz izvožne eolnine, namesto iz zemljiškega in osobnega davka, ker upajo na ta način delavske razrede razbremeniti. Domačini žele, da se takoj vpelje odgojevalni sistem po ame-rikanskem običaju. Nek mož, kteri razmere otočja bolje pozna, predlaga, da bi se vpeljala za vsak otok posebna vlada z zastopniško skupščino v Manili, ktera bi izvrševala splošno nadzorstvo pod kontrolo amerikanskega governerja. Slednji naj bi bil iz-vzemši mednarodnih vprašanj, od VTashingtona neodvisen. Podnebje je tukaj mnogo bolje nego v Manili in zaradi tega zdravniške razmere veliko ugodnejSe. General Miller se je danes odpovedal poveljništvu. Do prihoda general Hughesa stopi na njegovo mesto polkovnik David Van Valzah. Rojaki podpirajte „Glas Naroda" ob vsaki priliki in se naro-čujte na njega. R R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R SUPERIOR STOCK o e e BEERBEERBEERBEER E B E E R E B _ „ _--_---R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E E R B E „ „- E BEERBEERBEERBEER Prodaja se povsodi. e o e The BOSCH B&SI1N6 CO., LASE LINDEN, - - MIOH. Entered as second else matter at U>e New York, N. Y ' fetober 2. 1893 Po6t office »GLAS NARODA". certifikat, delniški kapital od $25,- konjskega mesa izdelana živila imeti primerne napise, da občinstvo ve kaj kupi. 000.000 zvišala na «75,000.000. V istiui vplačan kapital znaša $23.500-000. Ogromni naraščaj podjetja zahteva omenjene nove uredbe. »•t slantuJuh d-lavcev v Ameriki. v ječi t idajttelj m arnli.^: Pabluhod hv | vv _v l . i, - - . . F SVKBE* Y« rka so zaprli 671etuega kteri so izdelovali mzi»- stvari za 2§|' Henrik Rothbursta radi tatvine in umetalui ogenj, ter užgala poslopje. Razstrelba V Hobokena se je te dni pripetila razstrelba v nekej mali hiši, v IQ9 onjeuTich St. New York City. Na leto velja Ust za Ameriko $3.—, pol l«ta..............$1.50, £a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, ...... pol leta . . . . „ 3.50, „ „ č^tri leta . . . 1.75. *' K irropo iwiiljarao list a kupno dre Številki ,vilas Naroda" i*haja vsako •■'edo in 8 3 bo to. ~„GLAS NARODA" (,.\oi< »5 O F THE PEOPLK") Will b« i h-itd every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. te dni si je stari mti v jetnišnici sam segel po življenju. Njegova celica je bila v o t rte m nadstropju j^tuišuice. Tam j« navada, da se jetniki vsako, jotro na galerijsh sprehajajo. Pri tem letajo vjetniki drug za drugim. Galerija vodi v velikem kolobaru dvorišču podobnemu prostoru v notrajščini jetnišnice. Ko so 27. marcu dopoludue jetniki korakali v vrsti, j*» Rothbrust uakrat obstal in pred no ga je kdo Nikola Auzalone iz Newarka je našel smrt v plamenu. Njegov stric Jose Angelo, hišni posestuik in njegov 141etni sin Mihaelo, sta se hudo opekla. Deček ima tako hude opekline, da ne bode okreval. Kako je ogenj nastal, ne vfe nihče. Tovrrna je bila prav majhna in le malo smodnika je bilo tam spravljenega. Imenovani Italijani so delali še le kratek čas, ko se je pripetilo več razstrelb in trenotek nato ie bilo vse p -slopje v plamenu. Ko zamogel ovirati, zmuzal se skozi že- je dospela požarna bramba, stal je Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic »h plača »G centov. Dopifi brei fxidpisa in os.»bin-«.ii i ne natisnejo I Je t ar naj a»* tnagovoli j»oslaii po Vfon >y Order. Pi spremembi kraja naročnikov - rog-iiio, da st? nam tudi prejšnje •»ivphšč.* naznani, da hitr^j»» najde-■iii i asi >vnika 0'-pi oni in pošiljatvam naredite uAsn vom : „Glas Naroda", 1 (ir^-nwich St New York City. Razne vesti. V razvaliuali Windsor hotela. - Dosedaj so našli vsega skupaj 37 ol žganih trupel v razvalinah osu-depolnega hotela, spoznali so jih le 1 L, 2(> jih pa ni mogoče spoznati. Policija računa, da bodo najmanj še 13 trupel našli. Delu gre pa s^duj le počasi spod rok, k^r posestuik Gerry pravi, da njemu ni nič mar preiskava nje razvalin, in on ne plača stroškov, mesto pa pravi, da ga »»ode S'»dnijskim potom prisililo v platež. Dosedaj je policija zaprla 25 postopačev, kteri so na razvalinah kradli. Koosevelto\a izjava. „V kratko rečeno ostudno in neužitno", tako je označilo governer Roosevelt, kakovost v slednji vojski armadi pusiauo meso, pred preiskovalnim sodiščem, ktero zboruje sedaj v New Y rku. Ko so R.,ose-veltovo izjavo sprejeli v zapisnik, premestili so člani sodišča svoje seje na Governors Island, kjer una-jo bolj mirno delovati kakor v nemirnem in nervoznem New Yorkn. Roosevelt je najpreje v Tampi videl vojake na prevožnjih ladijah meso metati čez krov. Ko jih je vprašal zakaj to delajo, so mu odgovorili, da so od vživanja tacega mesa zboleli, in da ga zato rajše vržejo v vodo. Roosevelt jim je nato rekel, da regularni dobivaj i ravno tako meso, pa se ne pritožujejo, naj bi toraj tud. oni nekoliko potrpeli. Da bi se prepričal, ali je meso sar»s slabo, pokusib ga je Roosevelt sam, toda ni ga mogel jesti, tudi barva mesa mu ni dopa-dala. Na površju je bilo pt lzko, znotraj pa kakor leseno iu trdo. Le maloku ri vojuk ga je zamogel jesti, večinoma vsi pa so bili od njega bolui. Tudi vojakom na Kubi poslano meso je bilo ueužituo. Pritožil se je radi tega pri vladi, posebno ker prevožna sredstva niso zadostovala iu pred sovražnikom niso uikdar imeli več živil, kakor za jeden dan. Rooseveltovi vojaki so bili tako bolni, kakor vsi drugi in ko je vojska minola, za moglo je komaj 20 odstotkov opravlja ti akti vuo službo. Maziljeno meso, ktero bi imelo v tropičnem podnebju i stati dalj časa užitno, držalo se je samo jeden dan po sprejetju. Kakor je Roosevelt pravil, je bilo samo one vrste meso užitno v kositarskih škatuljah, tako znano „Corned Bi ef". Se $50,000.000- American Telephon & Telegraph Co. v New Yorku je kakor svedoči te dni pri državnem tajniku vloženi lezi »o omrežja, za klical svojiip sojetnikom: ,,Good bye boys!" in skočil v globočino. Priletel jez glavo na kamen i ti tlak in takoj omedlel ; 25 minut po padcu je umrl. Velik požar. Požar, kt^ri je nastal 27. marca v četrtem nastropju velezuane gro-cerijske tvrdke Acker, Merroll & Condit v New Yorku je prouzročil 8100 000 škode. Drugih nesreč se pri tem požaru ni pipetilo, ako-ravno seje "genj že precej razširil, ko je dospel prvi oddelek požarne brainbe na pogorišč*. * Ogenj so najprvo zapazili v četrtem nadstropju, kjer je poslovalo 20 mož. Ljudje so pa skušali plamen p »gasiti, ker se pa to ni dalo storiti in se je ogenj čedalj bolj širil, bežali so po stopnicah navzdol, v pisarno, kjer so po avtomatičuej napravi pozvali požarno brani bo. Železna streha je ogujegascem dajala ugodno priliko priti bližje ognja, akoravnti so začetkom dvomili, bode li streha zadosti močna in držala toliko mož. Posestniki cenijo škodo na S 100.000, ker je dragoceno zalogo Havana smodk voda pokvarila. Skupno je bilo 200 poslujočih v poslopju, ko je vzbruhnil ogenj, toda ves čas ni bilo nikake zmešnjave ali nevarnosti. Žrtev cestnih roparjev. V Leighton Ave. Rod Bank so našli te dni barvnrja Sidnry Cha-feya krvavečega m nezavestnega. Umrl je štiri ure pozneje, ko so ga našli, ne da bi prijel kaj k zavesti. Na glavi je imel več ran, ktere so bile skoraj gotovo zprizadete s kakim tumpastim orodjem. Vse kaže nato, da je C h rt fey postal žrtev roparjev. Imel je pri sebi precejšno svoto denarja in uro, ko je ostavil 6voje stanovanje. Ko so ga našli, bili so njegovi žepi spraznjeni. Njegova obleka je bila raztrgana in vse kaže nato, da se je z svojimi napadalci obupno boril. Do sedaj o tolovajih nimajo še nikakega sleda. Petnajst požiganj. D va detektiva sta prijela te dni v Brooklynu 151etnega Irving Tay-lorja, ker je bil na sumu požiganja. Pokazalo se je, da se tajna policaja nista varala, kajti deček je na po-btaji obstal, da je od 14. februvarija do 19. marca v soseščini Gat^s Ave. in Broodwav v 15 hišah zanetil ogenj. Tudi je priznal, daje zažgal 19. marca triuadstropno hišo, ktera je do tal pogorela. Isti dan je tudi zapalil hišo svojih starišev. Irving je lep deček. Pred šestimi meseci je še hodil v šolo; ko je izstopil, udal se je kadenju svalčic, obiskaval gledišča in sploh nerodno živel. Ko so ga vprašali zakaj je požigal, odvrnil je, daje to Btoril z^to, ker je želel videti, kako parne brizgaluice drvijo na pogorišče, češ, to mu jako do-pade. Izpovedal je vse natančno, v kterih hišah je zanetil ogenj. V nedeljo si je ogledal razvaline pogorelega Windsor hotela. Fanta bodo najbrže zdravniško preiskali, ker menijo, da je umobolen. Konjsko meso. Postavojadalstvo države New Jersey je sprejelo zakon, kteri bode varoval občinstvo proti nevednemu kupovanju konjskega mesa. Uredba je bila še le 21. marca predložena. Ona daje zdravniškim uradom večjo oblast v nakup in klanje konj, kakor tudi posameznosti v klavnicah nadzorovati. Dalje morajo vse, od Jose Angelo pred gorečim poslopjem in vil roki. Takoj po prvi razstrelbi je skočil k oknu, toda nenadoma vzbruhnjeni plamen mu je posmodil skoraj vso obleko raz život. Prosil je več Italijanov, kteri so prvi dospeli na pogorišče, naj rešijo njegovega sina. Možje so planili v gorečo hišo in Be vrnil z na pol mrtvim od nog do glave z opeklinami pokritim dečkom. Au-zalona niso mogli rešiti, ker je bilo nemogoče se še jedenkrat podati v poslopje. Še le ko so požar pogasili, našli so njegovo ožgano truplo. Sta rega in mladega Angelo so odvedli v St. Mary bolnišnico. Davek ua pivo. Postavodajalstvo za Penusylva-nio si zna pomagati, akojevdržav-nej blagajnici suša pa sprejme davek, kterega plača nižje ljudstvo, bogatašev se neče dotakniti. Nova postava namreč določa, da se ima od vsake galcne pive zvare ne Vv Penn-sylvaniji plačati J centa da.ka. Dosedaj je veljala postava, da je moral vsak pivovar, kteri je manj nego 1000 sodčkov pive zvaril, plačati 25 centov davka od sodčka, eni pivovar pa, kWi je zvaril 200-000 sodčekov, pa le Vj i centa cd sodčkag Toraj je bil velikansk razloček med malim in velikim pivovarjem kakor je povsodi. Sedaj bodo pa vsi enak davek plačevali po f centa od sodčeka, država pridobi s tem $400 000 na leto več dohodkov; veliki tovarnarji bodo pa ravno tak davek plačevali kakor mali in to je prav. Ali mora biti veliki kapitalist vedno varovan? Deset delavcev poškodovanih. J ohnstown, Pa., 28. marca. Zaklop stroja v plavžu ,,Cambria Steel Co." je daues večer odneslo v zrak. 10 delavcev je bilo opečenih, dva med temi smrtno nevarno. Po imenih sklepajoč ni nobeden prizadetih Slovenec. Boj z roparji. S c r a n t o n, Pa., 27. marca. Pet roparjev je proti polu noči vsililo v shrambo za vozove ,,Carbondale Traction Company", navzoče služabnike, to je strojevodja, kurilo«, in nočnega službnika na tla pobili, potem pa vplenili pisarno ; vpleni-li so nad S1000. Na begu so roparji poskakali na vlak s premogom, pri Ararat Summit bo jih železuiški služabniki silili, da vlak ostavijo, a roparji so pričeli streljati z revolverji. Posestuik Summit hotela je hitel po puško ter pričel streljati, ustrelil je roparja, dva pa hudo ranil, ostala dva sta pa ubegnila. Ranjene so prijeli in odvedli v Car-bondale, oropane novce niso pri njih našli. Srčni hotelir ni bil ranjen v bitki. Parni kotel razletel. Reading, Pa., 26. marca. Pri Mohoaville, neki vasi, kakih 9 milj od Readiuga, se je daues opoludne razletel parni kotel lokomotive tovornega vlaka Philadelphia & Reading železnice. Zaviralec Oskar Leiser 22 let star iz Pine Grove je bil usmrteD, strojevodja Geo Zimmerman 32 let star in kurjač Lyman Emeryck 26 let star oba iz Schuylkill Haven sta bila smrtno poškodovana. Nesreča se je pripetila vBled pomanjkanja vode v kotlu. Šeststo mrtvih vojakov. Te dni bode dospelo v New York na prevožnem paruiku ^Crook" £71 vojaških trupel iz Kube in Por- co Rice. Iste bodo z vojaško častjo na raznih pokopališčih izročili materi zemlji. Trmoglava famerja. Toledo, O., 25. m-rca. Premožna nemška brata Pavel in John Zel ter Bta danes usmrtila bivšega County solicitatorja J. R. \Vest-u-haverja iz Bowling Greena, s kte-rim sta imela prepir radi neke pravde. L'strelila sta tudi dva druga moža, ktera sta ju hotela, aretirati, in več ljudi ranila. P. tem sta dirjala domov iu se zaprla v hišo, ter zapretila vsacega ustreliti, kdor bi se hiši približal. Pozvali so milico vs^ga okraja da dobe v pest trmoglava brata. Pozneje se je poročalo, da sta se podala in ne odideta zasluženi kazni. V blaznosti umorila. Wore ester, Mass., 25- marca. V stanovanju Thom Careya se je danes zjutraj dogodil umor. Žena Gareya je že po noči ob 2. uri se železnim drogom napadla boarder-ja Patrick Hassetta, kteri je spal, klicaje na pomoč je dospel nje mož in ženo zvlekel v svojo sobo. Has-sett je najpreje bežal na policijo, ta ga odvedla v bolnico in potem šla v stanovanje Careya. Tu ae je blaznost žene že malo polegla in jo pustila do jutra v hiši, Carey pa je vso noč na njo pazil. Zjutraj pa je žena z velikim kladivom napadla druzega boarderja Sullivaua, kteri se je uprav umival ter temu glavo razbila. Seveda so ženo odvedli v blaznico, ako bi jo pa takoj po noči, bi oteli življenje Sullivana. Požar velike tovarne. Chicago, 27. marca. Velika tovarna Armour Curled Hair & Felt Co. je danes opoludne popolnoma pogorela. Škoda znaša kakih $250.000. Ogenj se je širil s tako hitrostjo, da se delavci koma} oteli gotovej smrti. George Steele je skočil iz četrtega nadstropja v mrežo ter priletel s tako silo, da si je poškodoval na glavi in zlomil nogo v členku. Dva druga delavca sta bila hudo opečena po obrazu in na rokah. Nek delavec je padel iz druzega nadstropja, si zlomil nogo in se ranil na glavi. C h i c a go, 28. marca. Na pogorišču Armourjeve tovarne za žimt in klobčevino, ktera je včeraj po gorela, so danes našli pet obžganih trupel. Tri osobe še pogrešajo. Topniearka za jezera- Wahington, 26. marca. Zadnji kongres je dovolil $2G0 000 za topničarko na velikih jezerih. Toda ker Bush-Bagot pogodba določa, da niti Velika Britanija, niti Zjed. države ne smejo imeti na jezerih lad i je, ktera bi imela več prostora, kakor 100 ton, bi se morali najprej^ z Anglijo sporazumeti, ako v pre drugačenje pogodbe dovoli. Ako Anglija odkloni, potem ne bode ostalo druzega, nego topuičarko po dovršenju skozi \Y ellard kanal spraviti v atlantiško morje. Zvišanje zaslužkov in štrajki. Biddeford, Me., 28. marca Tukaj so naznanili 1700 delavcem York prej nice, da jim bodo prihodnji ponedeljek zaslužek zvišali. Enako bod-> zvišali zaslužek 2000 delavcem Laconia iu Pepperell prej nice. Chicago, 2S. marca. 1500 delavcev v tovarni za vrče izkositar-ja v Maywood je danes delo estavi-lo. Strajkarji zahtevajo stari zaslužek, kterega so lani za 10 odstot. zuižali. Večina štrajkarjev je žena in deklic. M a u c h Chunk, Pa., 28. marca. V Bessemer plavžu „Carbon Iron and Steel Co." v Parryville so danes po triletnem mirovanju zopet zanetili ognja. Vse prebival atvo se tega razveseluje. $75 000 ukral. Fort Wayne, Iud., 27. marca. J. F. Schella, predsednika ,,Loan and Investment Comp.so včeraj zaprli ker je več tisoč dolarjev ukral. Zguba vodij in deležnikov znaša 875.000. Schell je novce na borzi zaigral. „Uuion National Bank" iz Chicage in »Colonial Banka" iz Clevelanda imata vsaka po $25.000 izposojenih pri ,,LdauCo.". Schell je bil zelo čislan, ter veljal kot zelo pobožen mož, ker je vedno v čerkvi tičal. I Tudi naši rojaki so v mnogih krajih pri tacih posojilnih in zidalnih društvah, a mi pravimo bolje je novce hraniti v do^ rej ,,savings "u:iTik" in bolje imeti l ak odstotek obresti manj, novce pa -igurno na-kž^»ne. V tej deželi j* ■ preveč hum-buga. p- gehnn ko vse le na denar preži. V Kansasn so lineal:. Holtou, Kan s., 23. marca. Harry Sanderson, mlad farmer, kteri je v nedeljo v Margette, Jackson County, ustrelil i»ospo John Fleisher. ko je ta hotela varovati svojo nečakinjo Medo, je bil danes zjutraj ob 3. uri linčan. Sanderson je nameraval deklico usmrtiti, ker je bil ljubosumen. Kakih 30 osob je bilo deležnih pri linčanju. Došli so z vozovi in peš v Hovis Hotel, kjer je Sanderson soal, stražil ga pa Deputy šerif, vsi so bili našemljeni, tam so vlomili vrata in Sandersona z vleki i s postelje, deli na voz in drvili proti bližnjemu mostu, tam mu deli vrv okoli vratu, drugi konec pritrdili za ograjo mostu, potem ga z mosta doli pahnili. Predno je umrl je rekel: ,,Pokazati Vam hočem, kako se umrje!" Kako se v Kausasn znebe dol^a T o p e k a, Kane., 26. marca. Prebivalci iz Attica in Ness Citv hočejo njihova bivališča zapustiti, hiše podreti in se^na prerijo, preseliti. LTzrok temu,je, ker so srenjski dolgovi vsled slabega gospodarstva njihovih politikarjev, ogromno ua rastli. V Attica so starešine mesta zasta\ile kredit mesta, da so zgradili sladkorno tovarno. Tudi v Ness City so izdali več hondov, nego se je zamoglo obrestovati. Ako prebivalci izvršijo svoj načrt, potem upniki lahko vzamejo za dolg zapuščeue prostore, kjer so ostale hiše in prazne kleti. Preteč nemir zamorcev. Birmingha m, Ala., 27- marca. 250 zamorcev, kti-ri delajo v Dolomite rudoknpu seje oborožilo, ker so troje njihovih pajdašev zaprli. Zamorca Wile Caldina so ustrelili njegovi lastni tovariši in ga smrtno ranili, ker s-i je pustil brez upora zapreti. Po vseli jamah so promet ustavili in šerif O'Brien je z več deputyji odrinil na kraj nemirov, da bi zamorce razpodili Prebivalci kraja so se v svojih hišah zaprli in skrbno zavarovali. Še ni miru. Birmingham, Ala., 2S. marca. V premogarskem kraju Dolo mite, 12 milj od tukaj, še vedno vlada veliko razburjenje. Včerajšnjo uoč je par sto bi lopoltnih in zamorcev streljalo jedna stranka na drugo. Najmanj je bilo izstreljenih 500 strelov, nakar so se zamorci v gojzd umaknili. Daues je pomožni šerif zaprl 30 osob. Mnogo zamorcev in dva belopoltna je ranjenih. Boj uied zamorci in belimi. Augusta, Ga., 27. marca. Iz Edgefield Court House, malega mesteca v South Carolini 16 milj od tukaj se poroča, da vlada tam velika razburjenost. V soboto po no či sta bila John Webb in Will To ney usmrtena in Robert Toney iz Wilkes Warrentine hudo ranjen. Imenovani so zamorci, njihovi ua-padniki pa belopolui. Coronerjevi porotniki so izrekli, da so prvo-imenovana ubili Robert Coile, Dan Coward, Will Howard in R. Burnett. Preiskava je dognala, da sta se zamorec Arthur Nobles in jeden obtožeucev pričkala, iz tega pa je nastalo streljanje z omenjenim izidom. Umorjeni in ranjeni zamorci so ua dobrem glasu. Zatožence so zaprli. Evropejske in druge vesti. L o n <1 o n, 25. marca. V ,,Revue des Deux Moudes" razpravlja nek domoljub z vso resuostjo drzen ua-črt o invaziji Anglije. On predlaga zgraditi 1500 parnih pinas in vsako oborožiti z dvema brzostrelnima topoma, ua njih naj bi se vkrcala 170.(M)0 mož močna armada z 500 topovi. Pinase naj bi bile otkrblje-ne s t rpedi, da se branijo napada sovražnih lad j. med tem ko brzo-strelni topovi siužijo v obrambo proti torpedo vk a m. Stroški tega brodovja bi 150 milijonov fraukov ne presegali. Z 170.000 vojaki na' Angleškem in tremi divizijami VBa-ka po 14.500 mož na Irskem, bi zamegli angleško moč v njihovi sredini uničiti. Razni francoski časopisi ta načrt smatrajo ugodnim, med t m ko se angleško Časnikarstvo iz t^ga le norčuje. London, 25. marca. Dunajski poročevalec od ,, Daily Chronicle" potrjuje vest. daje emir v Afgha-nistanu zelo bolan. Imenoval je naslednikom svojega sina Habob L1 lah K ha n iu mu v oporoki zapustil dve tretjiui premoženja. Niza, 25. marca. Hud snežni vihar s točo je daues obiskal mesto. Pozneje je deževalo, toda ua drevesih leži še polno snega. Na rastlinstvu vse pokrajine je ogromna škoda, ktera se sedaj še ne da primerno ceniti. London, 25. marca. ,,Globe" se poroča iz St. Peterburga, da je car določil, da se ima dosedanji minister Goremykin umakniti iz svojega m^sta, ker ni prav ničstoril, da bi se nastala lakota omejila, njegovo mesto prevzame dosedanji finančni minister pl. \Vittn. Rini, 25. marca. Zdravje sv. Očeta se vedno zboljšuje. Visoki bolnik ima dober tek in duševno tako deluje kakor preje. Danes zjutraj je mnševal sv. Oče brez strežnika in bode najbrže prvo nedeljo po veliki noči služil sv. mašo v cerkvi sv. Petra. Profesorja Maggoni in dr. Lappoui sta danes kakor običajno papeža obiskala iu se zelo povoljuo izrazila o okrevanju. Dunaj, 27. marca. Avstrijska vlada je pričela prav resno postopati proti rovanju nemških liberalcev, kteri so iz samega sovraštva do Slovanov tako oslepeli iu se v protestantovsko prusnjaštvo tako zaljubili, da so pričeli agitirati ,,Proč od Rima!'1 Posebno seje to godilo na Nižje Avstrijskem, Češkem, Moravskem, Sleziji iu na Štajerskem. Te dni bi bo ti rovarji nameravali veliko zborovanje v Saa? na Češkem, ali vlada jim je to prepovedovala. Orožniki so z bodali na puškah udrli v dvorano, kjer so kljubu prepovedi zborovali, in vse na cesto posadili. Sedaj pa javkajo nemško-čifutski liBti iu ugovarjajo proti kratenju zboroval-ne pravice; ako se pa tako postopa proti Slovanom in delavcem sa pa ti ,,liberalci" smejejo iu odobrova-jo vsako kruto postopanje. R i m, 27. marca. Turati iu De Andrsis, ktera sta bila radi udeležbe izgredov v Milanu obsojena v 121etno ječo, Bta bila pri nadome-stilnih volitvah v Milanu iu Raveu-ni z veliko večino glasov izvoljena. Madrid, 27. marca. Finančni minister Villaverde seje izjavil, da ima potrebni denar za plačilo kuponov v aprilu kakor tudi za kubanski dolg. Bodoča vojna. ( Konec.) V vojaštvo zaljubljeni možje pravijo: ,,dežele bo postale bolj bogate", da so si prebivalci novce prihranili. Državni svetuik Bloch, kteri gotovo ni širokoustni agitator, se je izjavil glede Nemčije : ,,V obče so se na Nemškem zaslužki znižali ..." Zaslužek se giblje med (306 do 1002 mark, kar je pri velikem številu otrok v nemških delavskih družinah toliko kakor revščina. (Zvezek -i. stran 37) ... . Nikakor ni pričakovati, da bi pri brezposelnosti, ktero bi prouzročila vojna, zamoglo delavsko ljudstvo se preživeti iz svojih prihraukov- Posebno pa nemorejo delavke na Nemškem nič prihraniti — in dalje pravi Bloch — delavke je potreba v očeh obdržati, ker ženske so vedno zelo nevaren element pri izgredih". (Str. 39.) ,,Izgredi" in vstaje vsled glada, ktere skoraj morejo Bledi ti vojni, da posebno povod skrbi dobremu gospodu državnemu svetniku. — Mož je pa tudi vesten, ko pravi: ,,Vse kaže, da so razmere za življenje delavcev na Nemškem vedno slabeje. — Kakor rečeLO, trgovina na morju bi največjo škodo trpela v slučaju vojne. To je dvojne in trojne važnosti, ker bo kulturna evropejske države (z izjemo Rusije in Avstrije) odvisne od dovažanja živil. _ V . _______ Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAgstič, Box 266; Podpredsednik : Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Bex 2G6. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PkeŠirn, Box 286 ; Josip Mantel ; Viii atfliinjo6i v ELY, St.. Louia Co. Miiiu. Glasilo: ,,GLAS NARODA"- t iin oziru navaja Bloch nastopno zanimivo vsporednico: Potrebščini žita, rži in ječmena so 1 e zadosti po dovažanju. V času \r času tHt 1H«8 .1«) orotna obravnava proti 14letnemu kmetskemu dečku Tomu Kranjcu, ker je z sekiro ubil svojega očeta. Oče je bil velik pijanec ter pretepač, ki je bil že često-krat obsojen. Tudi je neusmiljeno pretepal svojo ženo in sina Tomo Dne 7. januvarija t. 1. je prišel iz ječe ter je obdolžil ženo in sina, da sta ga okradla. Z vzklikom : „Do jutri mora biti jeden vaju mrtev!" je napadel ženo ter jo začel biti. Sin Tomo pa je zgrabil Sekiro ter udaril očeta dvakrat po glavi ter ga ubil. Tomo Kranjc je bil obsojen v 51etno ječo. Radi treh krompirjev pred sodiščem. Na Dunaju seje moral uedavno agent brez službe, E rnst Bauer, pred sodiščem zagovarjati, ker je baje pred neko prodajalno ukral kos kruha. 60-letni starček je izjavil, da ni vzel kruha, marveč tri krompirje, ter da ga je k tej tatvini gnala silna lakota. Tožitelj je to potrdil, a ni mogel na sodnikovo vprašanje določiti, kolike vrednosti so ukradeni trije krompirji, češ, da jih ni še nikdar kupoval. Nato je sodnik sam konstatoval, da bo trije krompirji vredni 1 kr. ter oprostil zato-ženca, ker je krompirje izmaknil vsled lakote in ker so tako malo vredni, da se ne izplača radi tega tožariti se. Muzikaličen čudež. V Budimpešti so muzikalični strokovni krogi te dni videli čudež, da je 5 let star otrok igral na klavirju Chopinove in druge skladbe. Otrok, Ernest Leugyel ne zna še čitati. Njegova mati živi v Kotošu ter je vdova umetnika na klavirju. Deček je igral pred profesorji ondotne akademije in pred ravnateljem opere. Baje so vsi strmeli. Upokojena kraljica. Iz Marselja se poroča, da je ondi do-šla bivša kraljica na Madagaskarju, Jaoanavalo. Francoska vlada jej je odločila vilo v Algiru in 24.000 frankov letuo pokojnine. Lakota v vzhodni Afri-k i. Iz Bombaya poročajo, da vlada v več krajih britsko-vzhodne Afrike strašna lakota. Kobilice so uničile vse žito na polji. Misijonarske družbe store, kar jim je mogoče, a vendar bode morala bržčas priti Angleška svojim bednim afriškim rojakom na pomoč. Saharska železnica. V Franciji se zopet zelo zanimljejo za gradnjo te afriške železnice, ki bi bila velikega strategiškega pomena. Stroški za saharsko železnico so preračunjeni na 120 do 180 milijonov frankov. Nje dolžina bi zna. šala 2000 km. Vlak bi prevozil neizmerno Saharo ob hitrosti 20 km v jedni uri od Filepvila ob severni alžirski obali proti jugu v štirih dneh. Motena zabava. ,,No, gospod krojač kako ste se kaj včeraj zabavali pri razstavi v cirkusu?" — Krojač: ,,Prav nič! V cirkusu je bilo toliko ljudi, kteri so mi še obleke dolžni, potem veste, da ni zabava i" Tehten uzrok. ,, Ali mi za-morete tudi navesti zakaj ste pre-naredili vaše ime?" — ,,I no, na moje stare ime mi že ni nihče več zaupal !" Jasno. ,,Gospod grof Plonko-vič mora biti zelo zaljubljen v tvojo sestričino, to že kar ne more več zdržati, da bi prikrival?" — Da da, ta gospod se sploh ne more več zdržati na površju, ako ne dobi za ženo, a ne toliko njo, nego nje denarje". Pomirjujoče. Zobozdravnik : ,,Le brez skrbi bodite gospica, ne bode Vas nič bolelo!" — Gospica: ,.Gospod pred mano je pa tako kričal!" — Zobozdravnik : „Da, ta je zato tako kričal, ker sem mu namesto bolni zob zruval zdravega!1' D o b r o zavrnol. Oče : ,,Mojo hčer dobi le bogat mož." — Snu-bilec: ,,Oprostite, nisem vedel, da svojo hčer prodajate!" ta Ozireu. Gost: „Natakar, pečenka pa zelo čudno diši". — Natakar: ,,Sem že preje zavohal, ali nisem hotel Vam gospod nič povedati, da Vam ne bi tek pokvaril." — Celo potem. A.: „Hudobni ljudje govorč, da si tvojo ženo zato vzel ker je imela veliko premoženje". — B. : ,,Opravljanje, jaz bi mojo ženo vzel, ako bi tudi 5000 dolarjev manj imela". Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. , Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prej š njej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk\lobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti poštljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali ,,Glas Narodu" v New York. Prošnja. Rojaka John K e n d a in A. Z e-k o 1, preje bivala v Gil more, Ark., sta napmšena, da nam naznanita kje bivata, ker bi radi zvedeli prave naslove od denarnih pošiljatev, avstrijska pošta nemore novce uročiti na naslove, ktere sta nam naznanila. Nam je zelo neljubo, da novce ne dobe naslovniki in to radi pomanjkljivih naslovov; na naša pisma nismo dobili odgovor, zato javno prosimo rojake, da naj kterega teh opc zore nato, daje mogoče pravilno urediti. Fr. Sakser & Co. Kje {e! FRANČIŠKA ŠUSTERŠIČ, doma iz Raktine, občina Preserje, poŠta Borovnica. V Ameriko je prišla meseca julija 139S kakor sem po naključju zvedel. Ako kdo rojakov vfe za njen naslov, naj ga blagovoli poslati njenemu bratrancu : Frank Petelin, 501 East 3. St., Anaconda, Mont., ali ,,Glas Narodu". (29. mc.) Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do ")0 centov galono s posodo vred. Dobro belo vino od 50 zi*>zi< £iv_< m eseaea 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postr^či z dobro pijačo, finim whiskeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča ; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe), JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni ^AJ^OOJST, kterega odprem dne 1. januarja IS95) Vedno b. »dem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA X A P R A V L.J K N O VINO: dober WHISKEY in druge LLKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. ! Francoska parobrodna družba Kje 30? MATIJA STEKLAR, pred sedmimi leti je odšel v Ameriko, doma je iz semeniške župnije. Najprejeje bival v'Minnesoti in je večkrat domu pisal, ali tri leta je minulo, ko nisem dobila nikako pismo, nevem ali jo živ ali mrtev. Rojake prosim, ako o njem kaj vedo, da bi naznanili njegovej ženi: Marija S t e r 1 a r, Vas Blestovca štv. 10, pošta Semič, Kranjsko, Avstrija. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: 1. 8. 15. 22. 29. aprila. La Normandie La Chainpague La Bretagne La Tou mi ne La Gasgogne Prvi razred kaj i te do Havre v -ljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. j?/ JfjT SI X^SSlBliBH m a m IB IB IB IB IB m m IB IB Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge PO 4r°|0 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanj« m „Glas Nahoda". H » IB m m m m IB IB IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratrm Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehea za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za Blike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz Btare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili ohjeclnom slikani. Z spoštovanjem ndani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi Ikegljlsče, 8 pozdravom in odličnim spo-ft to van jem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Sal le, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi rflflinmlftlurtailn^ ■A-^i ^ ^ ^ ^ , HttllU n Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA (^B A. JST JK CHAS. R. WEITERSHADSEN, 212 Ohio Street_Allegheny, Pa. Ta hanka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblasti la,|kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ- W NJE LISTKE za vse parobrodne črte. p GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. «« Staro domovino sij ObrStDO obisk^te~-^lOVeDCem iD Hrvatom PriP0*06***, da blagovolč čeBtokrat naj se zanesljivo obrne na izključno edino slovensko podjetje FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kuka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj $41 ali S41 50, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 Greenwich Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropja iu do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. xagagagEžgajgagžgag moj SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v kterem točim izvrstno ANHAEUSER &BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači iu postrežbi. S poštovaujem Mike Krawl, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. THE PRINCE LINE navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz " "^SToicGsia.-\7- G-eno-vo -i ITeapol „Spartan Prince", »Trojan Prince", „Parter Prince", „Afghan Prince", »Italian Prince'4 JŠTo \ajt r i'^l:.!..ijl.lt' .ilL^....^ J Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni na vogalu Ottawa in Jackson cestif Jolliet, III. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO "in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kako" WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDII A se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti uizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu iu okolici kakor tudi na novo došh iz" stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! spoštovanjem Martin Bluth & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL ..iniaLnmia................................Ji.....i|fllh. M.iaii....................dlli,.. ............A vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljobljauo $27.75, Karlovec $28.50, Inšpruk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, -— nifw YORK. ____Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim. kteri sem pridejo priporočam Bvoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, t olo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC .MlKLICU HOTEL Warenberger J. STREIFF2& CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniškfe listke po najnižjih cenah. G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, IVlich., je odprl tipoma o m prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. 1,Wn "upuuUBiMiilKMiiiipiJ i KNflUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznic«, menjiee, in dolžna pisma. Uposlnje in izterjnje zapuščine in dolgeve. John Golohi, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glaB-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do S100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpež-ni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Bezek imam že štiri leta harmonike na 4. glasove in sem zelo zadovoljen i njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani: harmonike »»lahke/a igranje. lejio izdelane in dovolj po ceni. potrdim. To Marko Težak imam harmonike že pet let od Cloloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že .pet let. M. Teschak. 1 1 -V ,r«dPisani i,nan> harmonikeod g. J. Goloba Že Sest let, za nje sem dal $40 in so Sesedaj boljs* kakor one iz stare dežele, ktere stanejo najvišjo ceno%< rabim jih pa ob vsake j priliki. Martin Trlep, Joliet, IU. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba i/vnttno delo, jaz Že na nje igram 4 leta, dal sem za nje S25 in še sedaj jih ne dam zaradi aph glasu za $30. Mlke Klobučar, Joliet, IU. Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njegaharmonike pred 4 leti in dal zanje *45.m Se danes hnajo lepši glas kakor najboljSe ut stare dežele; dosedaj še niso potrebovale poprave Math. Frankovich, Calumet, Mich. Silvester Straruetz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da larmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamoreio uporabiti Pri vsakej godbi na žice, trobente ali piščalL G Stramec. Slika predstavlja srebrno uro Z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi : lokomotiva, jelen ali konj, in stane z.dohrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo____$13.50 in na 15kamnovsamo $15.00 Na zahtevanje se razp -iljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in ..rnstvo za robo je moje geslo. Za obilo liaročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 8®. K. MADISON STREET. CHICAGO. ILL Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. DusGhek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov m grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po iako uizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z sl&m . Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se veBtno in točno izvršujej-. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam p-. Kxprfsu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako ^ mi got. vi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci s« tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEE 32S E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svoji m ! MJ* " Spretni agentje se sprejmo proti u?«duini i>«2oi*m HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoyiti in proslavljeni zdravnik Dr O lVAN POHFh sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranjih Mor tufll lanjih loleznij. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Ho tel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okuina jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Hszoglj išče. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monako vem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On j*> na postal je precised nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nioi, oslabelosti, vaakovrstniližtsn skill bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont. Dr. G. I VJi J\ l*OIl J^IC seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk ii v tem je nedosegljiv. VSI otrok: ONI, _ _ ^tel1otem?rej0-°Si!biD0 k n^emu priti> uaj °Pišei° Stanko svojo bolezen kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako s<3 zdraviti V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva on to nove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem' svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEk, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MlSSOUBi,