W fl Št. 142 (15.870) leto LIH. WZ Mt/Mr ■ ^ K ' PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. ■5® n H PARTIZANSKI ■■■ ■ ■■-r H $&§ r^r jlje F&if J^Sft ^wB DNEVNIK pa 26. novembra 1R43 v vasi ZakrU sfSL^KB iflB# ™ BB jB MMg W* H »■ nod Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do B ^^F H ■ ■r W H # ■ 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni‘Dober- ,X*.. LMUmK1^ ^SF JH Hp Sh JE 9B flE BBk ŠBB HF v Govcu pri Gorenll Trebuši nn'» II UILUI ii 1 o,SREDNJA KNJIŽNICA ■*eei^He*aeeae—■ srečka Vilharja 600‘i KOPER 15. JUNIJA 1997 Vest vošlo Tia odločitev Sandor Tence Člani ustavodajne skupščine so si zamišljali referendum ne zgolj kot demokratično sredstvo za odpravo zakonov, a tudi in predvsem kot sredstvo za družbeno rast celotne skupnosti. Referendum naj bi deloval kot spodbuda parlamentu, da prisluhne utripu javnega mnenja, njegovim željam po spremembah in državljanskih svoboščinah, na področju katerih je Italija - do pred kratkim - krepko zaostajala za razvitimi državami. Referenduma o raz-poroki in splavu sta imela velik etični ter politični naboj, kar velja še za nekatere druge referendume, kot je bil npr. tisti, ki je potem odprl pot novemu volilnemu zakonu. S Časom pa je ta pomembna demokratična inštitucija žal izgubila na pomenu in verodostojnosti. Po eni strani zelo zastareli zakon (500 tisoč podpisov v 60-mi-lijonski državi je očitno premalo) in po drugi grobo politično izkoriščanje referendumske pravice (Pannella in radikalci) sta prispevala, da ljudje vse manj verjamejo in zaupajo v to sicer pomembno ustavno pridobitev. Danes smo poklicani, da se izrečemo kar o sedmih vprašanjih (volitve bodo stale državne blagajne 850 milijard lir), ki zadevajo raznovrstne in zelo različne tematike, od lova do novinarske zbornice in t.i. »golden share«, ki je za veliko večino državljanov tudi vsebinsko gledano popolna tujka. Sedmim referendumom so dokaj tvegano dodali Se deželni referendum o problematiki deželnega financiranja zasebnih Sol, ki je edini kolikor toliko vzbudil zani-manje, posebno pri šolnikih, starših in sindikatih. Referendumi (v mislih imamo vsedržavne) so državljanska pravica in pomembno sredstvo za izvajanje direktne demokracije, ki pa jih hoče pešCica ljudi hočeš nočeš izrabiti v lastne Politične namene. Demokracija je resna zadeva in se z njo ne gre Šaliti, zato nam mora hiti vest edino vodilo Pri današnjih odločitvah. Bodisi, da gremo na volišče ali ne. MILANSKA PREISKAVA / ATENTATA NA KMEČKO BANKO IN NA KVESTURO Tržačan Neami za rešetkami zaradi fašističnih atentatov Somalija: odstopila generala, ki sta poveljevala misiji RIM - Generala Bruno Loi (na posnetku AP) in Carmine Fiori, ki sta leta 1993 vodila italijansko vojaško misijo v Somaliji, sta včeraj zaprosila za razrešitev dolžnosti, kar je poveljstvo armade takoj sprejelo. Od jutri se bo poleg vojaškega in civilnega sodstva z afero ukvarjala tudi preiskovalna komisija, ki jo je sinoči imenovalo obrambno ministrstvo. Na 2. strani Zoran Soskrpretisednik na vzhodnem Krasu TRST - Zoran Sosič (Oljka-SSk) je novi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta. Izvoljen je bil z glasovi Oljke, Illyjeve liste in SKP. V Skednju je bil za predsednika izvoljen Ful-vio Sluga (NZ), pri Sv. Ivanu Bruna Tam (Oljka) in pri Sv. Jakobu Lorenzo Spagna (FI). V teh dveh rajonih je prišlo do sporazuma med Illyjevo koalicijo in desnico. Na 3. strani (z inteligentno uporabo pogona) Dobite ga pri SiAklVIiAUT^) ZASTOPSTVO SUBARU TRST, Strada della Rosandra 26 Tel. 0 4 0/8 1 7 1 2 1 FURU03 (8U„d,FURLANI s kosilnico je košnja užitek! UL. VALDIRIVO 30 - TRST TEL. 639244/632200 TRST - V okviru preiskave zaradi atentatov na milansko Kmečko banko in pred milansko kvesturo so vCeraj aretirali znanega tržaškega novofašista Fran-cesca Neamija. Za rešetkami sta se znašla še dva pripadnika Cme celice organizacije Grdine nuovo iz Veneta, Četrti osumljenec pa se je pred Časom zatekel na Japonsko. Neami naj bi bil vpleten v atentat pred milansko kvesturo 17. maja 1973, ko je domnevni anarhist Bertoli z roCno bombo ubil 4 osebe, 46 pa ranjenil med proslavo ubitega komisarja Calabresija. Vest nikakor ne preseneča, kvečjemu preseneča dvajsetletna zamuda pri preiskavi o vrsti krvavih atentatov, ki so se pričeli še pred milanskim pokolom z atentatom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Vsem je bilo že takrat jasno, da so tržaški fašistični skrajneži tesno povezani s prevratniško celico iz Veneta, izjema pa so bili preiskovalci, ki niso nikoli prišli na sled tukajšnji Cmi tolpi, kot niso nikoli zasledili nobenega krivca številnih nasilnih dejanj, še zlasti proti slovenskim obeležjem, sedežem in osebam. Na 2. strani OB 9. »KRIŽU« IN 60-LETNICI USTVARJANJA Vse najboljše, Lojze Spacal! TRST - Včeraj so v muzeju Revol-tella odprli antološko razstavo del Lojzeta Spacala ob dvojnem umetnikovem jubileju: danes slavi svoj 90. rojstni dan, na področju likovne umetnosti pa je prisoten že 60 let. Ob razstavi v najpomembnejšem tržaškem likovnem razstavišču so izdali tudi katalog (foto KROMA), Spacalova dela bodo na ogled do 31. avgusta. Na 4. strani trekking, potovanja, kampiranje, morje, gore, jame, telovadbo ugodne cene na vseh artiklih sezone pbmlad-poletje ’97 BAZOVICA, ul. Kosovel 19, tel. 040/226913 DR. CESTA 202, Center Lanza, tel. 2528005 Danes v Primorskem dnevniku Proslavi na obeh straneh Ljubelja Na slovenski in avstrijski strani Ljubelja so se včeraj spomnili žrtev nacističnih taborišč. Stran 2 Gorica: izsadili organe V goriški bolnišnici so prvič izvedb izsaditev organov, ki so jih nato presadili šestim bolnikom drugod po severni Italiji. _ Uspehi ricmanjske godbe na pihala V sredo bodo v Babni hiši podelili spričevala gojencem Glasbene šole domače godbe. Člani slednje pa so priznanje dobili na tekmovanju slovenskih godb v Sežani. _ Stran 21 Homi % Pet VSE za konje injahalcc ter VSE za domače živali TRST - Strada di Guardiella 3 Tet./Fax 040/575110 (500 m od trgovskega centra “II Giulia") ODKUPUJEMO VAŠA RABUENA VOZILA IN PLAČAMO V GOTOVINI Zastopstvo PEUGEOT ^utoILisert TR2IC Ulica Timavo 24, tel. 0481/790504 Ulica Boito 59, tel. 0481/413141 'f-fTrm Ti AFERE / NASILJE V SOMALIJI Generala Flore in Loi odstopila Vlada imenovala preiskovalno telo RIM - »Italijani mislijo, da je njihova armada boljša od oboroženih sil drugih držav in so jih zato šokirale fotografije lastnih vojakov, ki se znašajo nad nemočnimi civilisti v Somaliji.« Tako je včeraj zapisal ugledni New York Times, ki opozarja tudi na politične posledice afere, ki jo je objava fotografij sprožila v Italiji. In zadeva dejansko dobiva vse večjo pohtično težo, o čemer priča tudi včerajšnji odstop generalov Bruna Loia in Carmina Fioreja, ki sta se zamenjala za krmilom italijanske misije v Somaliji. Pravzaprav sta zaprosila vrhovno poveljstvo armade, naj ju razreši s sedanjih položajev, da bi tako »olajšala in pospešila delo preiskovalcev«. Njuna prošnja je bila takoj sprejeta. Loi je bil trenutno poveljnik vojaške akademije v Modeni, Fiore pa na čelu četrtega oddelka generalnega štaba obrambe. Njun umik je naletel na ugoden sprejem v krogih vladnega zavezništva, medtem ko so v opoziciji stališča precej razglašena. Nacionalno zavezništvo odkrito napada vlado, ker dovoljuje, da se zaradi napak posameznikov blati vsa vojska, medtem ko zmernejše komponente Pola svoboščin opozarjajo, da je bi bile prenagljene sodbe nevarne. Z leve strani večine, ki podpira vlado (predvsem od Bertinottijevih somišljenikov in od Zelenih), je slišati zahteve po razpustitvi brigade Folgore, medtem ko z desnice odgovarjajo, da bi morala zgledu generala Loia in Fioreja slediti še obrambni minister in podtajnik Brati. Predsednik vlade Prodi je imel o zadevi dolg pogovor z ministrom An-dreatto, po sestanku pa je izjavil, da bo zadeva rešena po hitrem postopku. Vlada je odločena, da pri razčiščevanju škandala ne bo popuščala, je napovedala ministrica Finocchiarova in zanikala glasove, po katerih naj bi prišlo med ministri do razhajanj. O tem priča tudi sinočnje imenovanje članov napovedane preiskovalne komisije, ki jo bo vodil nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ettore Gallo, sestavljali pa Tina Anselmi, Tullia Zevi (predsednica židovskih skupnosti) in generala Antonio Tambuzzo ter Cesare Vitale. Komisija bo začela delo že jutri, obrambni minister pa ji je naročil, naj prvo poročilo pripravi še pred koncem tega meseca. Njena (nelahka) naloga bo ugotoviti, koliko je bil pojav nasilja v Somaliji razširjen med ita-lijanskimi vojaki in preveriti morebitne odgovornosti poveljnikov. Medtem se nadaljuje tudi intenzivna preiskava vojaškega tožilca In-telisana, ki mu je uspelo ugotoviti istovetnost enega od vojakov, ki so sodelovali pri »kolektivnem« posilstvu neke Somalke. Na zaslišanju je moški potrdil pričevanje, ki ga je dal pod psevdonimom tedniku Panorama. SODNI RAZPLET / ARETIRALI TRI PRIPADNIKE ORGANIZACIJE ORDINE NUOVO Črna celica z Neamijem zakrivila milanska atentata Končno je tudi sodstvo spoznalo vlogo tržaške črne celice MILAN - V okviru preiskave o krvavih bombnih atentatih na milansko Kmečko banko decembra 1969 in pred milansko kvesturo maja 1973'so včeraj v Trstu aretirali znanega tržaškega novofašista 51-letnega Francesca Neamija; lisice so mu nataknili karabinjerji posebnega oddelka iz Vidma. Policija iz Benetk pa je aretirala še druga dva fašista: Carla Mario Maggia, ki je vodil zloglasno organizacijo Ordine nuovo v Venetu, in zdravnika Giorgia Boffellija; četrti osumljenec, Delfo Zorzi se je že pred časom zatekel na Japonsko. Milansko sodstvo vodi dve vporedni preiskavi: za atentat na Kmečko banko 12. decembra 1969, kjer je bilo ubitih 16 oseb, 83 pa ranjenih, sta osumljena Zorzi in Maggi, medtem ko naj bi Boffelli in Neami imela opravka z atentatom pred milansko kvesturo 17. maja 1973, ko je domnevni anarhist Ber-toli vrgel ročno bombo med množico na proslavi umorjenega komisarja javne varnosti Luigija Calabresija, in so pri eksploziji umrle 4 osebe, 46 pa je bilo ranjenjenih. Atentat na Kmečki banki so najprej pripisali anarhistom in aretirali Pietra Valpredo, na kvesturi pa je Giovanni PL nelli skrivnostno padel z okna četrtega nadstropja. Nekaj let pozneje je milansko sodstvo - tudi pod pritiskom javnega mnenja in medijev, na katerih so se vedno pogosteje pojavljale »alternativne« informacije o Posnetek Francesca Neamija na Goldonijevem trgu med manifestacijo ob zastavi s simbolom Avanguardie nazionale, ene od nasilnih organizacij tržaške desnice. fašističnem ozadju atentatov - vendarle usmerilo preiskavo v kroge črnih skrajnežev. Takratni preiskovalni sodnik Ge-rardo D’Ambrosio je skupaj z tožilcem Emiliom Alessandrinijem dosegel prve izsledke na račun organizacije Ordine nuovo, ko so 29. januarja 1979 umorili tožilca: umor si je prisvojila navidezno skrajnolevičar-ska organizacija Prima linea, od umora pa so očitno imeli korist fašistični teroristi. D’Ambrosio, ki je medtem postal glavni državni pravdnik, je včeraj na tiskovni konferenci orisal zadnje izledke preiskave, ki se vleče skoraj 30 let. Potrdil je, da so atentate organizirali v okviru »črne celice« v Venetu. Osrednjo vlogo naj bi odigral Zorzi, ki je že bil obsojen na 10 let zapora zaradi peto-veljskega atentata, prizivno sodišče pa ga je oprostilo zaradi nezadostnih dokazov. Po mnenju sodnika Salvi-nija naj bi sam Zorzi podtaknil bombo pod klop v veliki dvorani Kmečke banke, vendar je fašistu uspelo pravočasno zbežati na Japonsko, kjer trguje z italijanskimi izdelki. Medtem je bil obsojen na 4 leta zapora zaradi davčne utaje v znesku 12 milijard lir. Predsednik parlamentarne komisije za pokole Giovanni Pellegrino je izjavil, da bi včerašnji razplet preiskave utegnil pojasniti tudi ozadje številnih še nepojasnjenih atentatov kot n.pr. na Trgu Lože v Brescii in na vlak Italicus: »Očitno gre za en sam načrt, za en sam mozaik, ki mu danes dodajajo manjkajoče kamenčke.« Pietro Valpreda, »anarhistična zverina«, kot so ga po aretaciji poimenovali številni italijanski časopisi, je po nedolžnem odsedel 3 leta in 2 tedna ječe: aretacija fašistične trojice je samo nov dokaz, je dejal, kako so takrat preiskavo usmerili iz političnih razlogov proti anarhistom. Obenem se je pritožil, da mu država ni samo odrekla odškodnine za po krivem prestane kazen, pač pa ga še terja zaradi sodnih stroškov za procese, na katerih so ga oprostili... KOROŠKA-SLOVENIJA / PROSLAVI NA OBEH STRANEH LJUBELJA Spomin na žrtve taborišč LJUBELJ - Na Ljubelju je bila dopoldne vseslovenska proslava ob 52. obletnici osvoboditve, ki se je je udeležilo več kot 2000 nekdanjih internirancev, borcev in drugih. Na slovesnosti, ki je bila na prostoru nekdanje podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, so bili tudi številni nekdanji interniranci ter predstavniki odporniških organizacij iz Francije, Italije, Avstrije in drugih evropskih držav. Slavnostni govornik je bil predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor. Kot je poročal Radio Slovenija, so udeleženci v pozdravnih nagovorih obudili spomine na trpljenje med drugo svetovno vojno, ko so gradili ljubeljski cestni predor, ob tem pa so Sterilni od njihovih tovarišev tudi umrli. Pred proslavo na Ljubelju je bila podobna spominska slovesnost tudi na avstrijski strani, kjer je bil tudi del taborišča, o čemer poročamo tu zraven. (STA) 50 let po vojni moramo biti sposobni, da zgodovinskim dejstvom gledamo v oči CELOVEC - »Več kot 50 let po koncu 2. svetovne vojne bi morali biti sposobni, da gledamo zgodovinskim dejstvom v oči - čeprav je to za nekatere še danes neprijetno«. S temi besedami je namestnik koroškega deželnega glavarja, socialdemokrat Michael Aus-servrinkler, na včerajšni spominski svečanosti na avstrijski strani cestnega predora Ljubelj opozoril na obstoj skoraj pol stoletja zamolčene podružnice Ljubelj-sever koncentracijskega taborišča Mauthausen, v katerem je v letih 1943 do 1945 trpelo in umiralo skoraj tisoč žrtev vseh evropskih narodnosti. Spominsko svečanost sta priredili Društvo Mauthausen aktiv Karn-ten/Koroška in Skupnost preživelih internirancev koncentracijskega taborišča Mauthausen v sodelovanju z avstrijskim ministrstvom za notranje zadeve in celovško univerze. Letošnja, šele tretja uradna svečanost je imela mednarodni značaj, saj so se pred leta 1995 postavljenima spominskima tablama zbrali zastopniki taboriščnih zvez iz Avstrije, Slovenije, Italije in Francije, visoki politični predstavniki dežele Koroške, diplomatski zastopnik R. Slovenije ter tudi predstavniki obmejnih občin Borovlje in Tržič. Slavnostni govornik je bil nekdanji avstrijski podkancler in minister za znanost dr. Erhard Busek, najvišji koroški politik pa že omenjeni Ausservvinkler. Avstrija se je prvič uradno poklonila žrtvam podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen na severni strani Ljubelja šele leta 1995, potem ko je skupina znanstvenikov s celovške univerze na čelu s profesorjem Peterjem Gstettnerjem iz lastne iniciative začela raziskovati zgodovino skozi skoraj pol stoletje zamolčanega nacističnega taborišča. Le-ta je leta 1995 tudi postavila dve spominski tabli, da bi še posebej koroško javnost opozorila na obstoj taborišča tudi na koroški strani predora. Na slovenski strani predora namreč že vsa povojna leta opozarja spomenik na žrtve taborišč na Ljubelju, zaščitili pa so tudi ostanke podružnice taborišča Ljubelj-jug. Ivan Lukan Druga smrtna žrtev četrtkovega trčenja avtobusa pri Rižani LJUBLJANA - Kot so potrdili v operativno-komu-nikacijskem centru UNZ Koper, je danes zjutraj v Kliničnem centru za posledicami Četrtkove nesreče avtobusa v kraju Cepki pri Rižani umrla učenka drugega razreda osnovne šole Vižmarje-Brod Kristina B. O zdravstvenem stanju druge hudo poškodovane deklice, ki se tudi zdravi v Kliničnem centra, ni novih poročil. To je že draga smrtna žrtev nesreče, ki se je zgodila dopoldne v Četrtek, 12. junija, in v kateri se je poškodovalo 27 ljudi. V petek je v jutranjih urah v izolski bolnišnici umrl 45-letni Dragomir VuliC, voznik avtobusa, ki je trčil z tovornjakom ajdovskega Primorja. V avtobusu so bili uCenci 2.a in 2.b razreda osnovne šole Vižmarje-Brod, ki so bdi namenjeni na končni izlet v Izolo. (STA) Bozano nadlegoval 16-letno dekle LIVORNO - Dekle sem ustavil, ker nisem našel neke ulice, pa sem njo vprašal: tako se je pred policisti zagovarjal Lorenzo Bozano, vendar jih ni prepričal. Verjeli so namreč 16-letnemu dekletu, ki je Bozana prijavila, ker jo je spolno nadlegoval. Med svojim pričevanjem se ni nikoli zmedla, niti ko so ji povedali, kdo je moški, ki se je izdajal za policista. Za »blondinsa z rdečim športnim avtom«, obsojenega na dosmrtno ječo, ni vedela, ker je premlada. Zanj pa je vedel njen oče, ki pa zadeve ni komentiral. Bozana, ki je bil na nagradnih »počitnicah«, so že pospremili v zapor. Neami, naš stari znanec Francesco Neami se je zadnja leta nekoliko zredil, ukvarjal se je z antikvariatom, pred časom se je celo približal... Craxijevi stranki. V 60-ih in 70-ih temnih letih nasilja in atentatov v Trstu pa je bil eden najvidnejših predstavnikov tržaškega črnega podzemlja, njegovo ime je bilo v ospredju številnih preiskav, vendar mu je vedno uspelo, da se je »izmazal«, od neuspelega atentata na Primorski dnevnik februarja 1961 do številnih nasilnih dejanj, atentata na slovensko šolo in tako dalje. Vsem, ki so sledili takratnemu dogajanju, je bilo na dlani, da so bili krogi tržaških fašistov vpleteni v rovarjenje črne celice iz Veneta v okviru organizacije Ordine Nuovo, ne-nazdanje tudi v atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Tukajšnji preiskovalci pa so dolga leta mižali, če že ne kaj hujšega, kot dokazuje prva preiskava o petoveljskem atentatu, ki so jo namenoma preusmerili na skupino povsem nedolžnih goriških mladeničev. S skoraj 30-letno zamudo je poseglo najprej sodstvo iz Benetk, včeraj pa še milansko, da so razkrili tenčico, ki je več desetletij prekrivala zločinsko delovanje tolpe, katere cilj je bil na vsedržavni ravni destabilizacija v vidiku morebitnega puča ali pa vsaj omajanja levice, ki so ji začetno prtili odgovornost za atentate, na krajevni ravni pa vselej slovenska manjšina, njene ustanove in ljudje. Nikoli se ne bi smeli veseliti, ko človek izgubi prostost, preden ga dokončno obsodijo, ko ima še pravico, da ga imajo za nedolžnega-. To velja tudi v Neamije-vem primeru, ker so taka pravila omikanega sožitja, tistega sožitja, ki so ga Neami in ostali kameradi skušali s silo zrušiti. Nihče pa nam ne sme odrekati pravice do zadoščenja, da smo s svojimi skromnimi sredstvi že pred četrt stoletja ugotavljali resnico, (sp) POLITIKA / VZHODNOKRASKO OBMOČJE NABREŽINA / DEŽELNO TAJNIŠTVO Sosič predsednik rajonskega sveta Podpredsednik je Fabbrici (lllyjeva listo) Napeto in težavno politično pogojonjo SSk: Nobenega Slovenca na vodilnih mestih novih uprav Nekatere pomanjkljivosti osnutka DSL o globalni zaščiti Zoran Sosič (Oljka-Slovenska skupnost) je bil izvoljen za predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta, podpredsednik pa je Bruno Fabbrici (Illyjeva lista). Za predsednika in podpredsednika, ki sta bila izvoljena v drugem glasovanju, so volili svetovalci Oljke (DSL, SSk in Ljudska stranka), Illyje-ve občanske liste in svetovalka Komunistične prenove Luisa Tirel. Sosič in Fabbrici sta dobila deset glasov, svetovalci Pola svoboSčin so oddali belo glasovnico. Za izvolitev predsednika in podpredsednika sta bili, kot rečeno, potrebni dve glasovanju. V prvem glasovanju je Sosič dobil šest glasov, Fa-bio Forti (Forza Italia-LpT) pa pet, medtem ko so se svetovalci Oljke, ki se prepoznavajo v DSL in LS, vzdržali. Belo glasovnico so utemeljili z dejstvom, da je bila So-siCeva kandidatura po njihovem nekoliko prenagljena, niso pa vztrajali pri tem stališču, tako da je bilo drugo glasovanje sklepčno. Politična pogajanja so bila vsekakor težavna in mestoma tudi napeta, v njih pa so, poleg krajevnih sekcij, sodelovala tudi pokrajinska vodstva levosredinskih strank ter Illyjeve občanske liste. K razpletu dogajanj na vzhodnem Krasu pa je v marsičem prispeval nepričakovani sporazum, s katerim so stranke preprečile razpust svetoi-vanskega in šentjakobskega sosveta. Ko sta se desnica in Oljka dogovorili za mestna rajona so odpadli tudi razlogi za trenja v vzhodnokraški levi sredini, ki je vendarle prevladala na volitvah. SosiC (56-letni upokojeni železničar) je doma z Opčin in je že sedel v prejšnjem rajonskem svetu. Bil je med ustanovitelji vaškega ju-sarskega odbora in torej zelo dobro pozna vzhodnokraški teritorij ter njegove številne probleme. Na vrh svojega upravnega programa je postavil sožitje in uravnovešen razvoj vseh vasi od Opčin do Bazovice. Novi predsednik je tudi napovedal, da bo deloval v znamenju upravne kontinuitete s prejšnjim sosvetom, ki ga je vodila predstavnica Ljudske stranke Silvana Moro. Zoran SosiC (Oljka-SSk) Slovenci v Italiji, še posebej na Goriškem in v Trstu, se upravičeno veselimo izidov nedavnih upravnih vohtev, saj so se na njih uveljavili ljudje in sile, ki so za okrepitev tvornega sožitja v našem obmejnem prostoru ter za sodelovanje s sosedi, zlasti s Slovenijo. K tej uveljavitvi so prav gotovo dah bistven doprinos slovenski volilci, ki so se opredelili za levosredinske volilne naveze skorajda plebiscitarno. Tudi zaradi tega pa je treba obžalovati, da ni nobenega Slovenca na vodilnih mestih v pravkar obnovljenih krajevnih upravah, še posebej v go-riški pokrajini in v tržaški občini. To predstavlja korak nazaj v primerjavi z nedavno preteklostjo, ko so v goriškem pokrajinskem in v tržaškem občinskem odboru enakopravno in uspešno sodelovali tudi slovenski predstavniki. Tako je ocenilo deželno tajništvo SSk, ko je na svoji petkovi seji v Nabrežini pregledalo politični položaj v treh pokrajinah, v katerih smo Slovenci v Italiji zgodovinsko prisotni. Tajništvo je tudi menilo, da bi z večjo enotnostjo med slovenskimi političnimi komponentami lahko dosegli boljšo zastopanost v vodstvih krajevnih uprav. Udeleženci petkove seje so nadalje z zaskrbljenostjo ugotovili, kot beremo v tiskovnem poročilu s seje, da se postopek za odobritev zaščitnega zakona ponovno zatika, saj še vedno ni prišlo do že pred meseci napovedanih avdicij. Pred nekaj dnevi se je v poslanski zbornici zakonskemu predlogu, ki ga je podpisal poslanec Union Valdotaine Caveri, pridružil predlog, ki ga je podpisal poslanec DSL Di Bisceglie. To lahko razumemo kot spodbudno znamenje, v kolikor odraža voljo največje stranke vladajoče koalicije, da bi zadevo pospešeno obravnavali. SSk pa obžaluje, da Di Bisceglievo besedilo opušča marsikatero določilo skupnega osnutka iz leta 1993, kot na primer o stikih z matično državo Slovenijo, o kazenski zaščiti, o zajamčeni zastopanosti v izvoljenih telesih. Dejstvo, da sen. Bratina kljub predvolilnim dogovorom še ni vložil skupnega zakonskega predloga in da v poslanski zbornici DSL znižuje raven skupno dogovorjenih zahtev slovenske manjšine, piše v tiskovni noti SSk, predstavlja resno vprašanje v skupnih prizadevanjih za globalno zaščito. Deželno tajništvo SSk je na petkovi seji potrdilo svojo zavzetost za dosego minimalne zajamčene zastopanosti slovenske manjšine v izvoljenih telesih, še posebej v deželnem svetu in v državnem parlamentu. V tem smislu bo stranka v kratkem nastopila z novimi pobudami. Na seji je bil govor tudi o krizi Primorskega dnevnika. Deželno tajništvo SSk je ugotovilo, da v tej fazi njenega reševanja odigrava posebno dragoceno in odgovorno vlogo nepremičninska družba Dom. SSk bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi Slovenci v Italiji ohranili dnevnik, ki predstavlja za celotno našo skupnost izredno bogastvo. H RAJONSKI SOSVETI h Oljka pri Sv. Ivanu, Skedenj in Sv. Jakob pa desnici Zadnji dan pred zapadlostjo zakonskega roka so pri Sv. Ivanu, Skednju in Sv. Jakobu izvolili predsednike in podpredsednike krajevnih sosvetov. Razpustitev svetoivanskega in šentjakobskega rajonskega sveta je v zadnjem trenutku preprečil politični dogovor med Oljko in Polom svoboščin. Pri Sv. Ivanu (sosvet »krije« tudi območje Lonjerja in Katinare) je bila izvoljena predstavnica Oljke Bruna Tam, podpredsednik je njen somišljenik Sandro Zicari. Za predsednika šentjakobskega sosveta je bil izvoljen Lorenzo Spagna (Forza Italia), podpredsednik pa je Bruno Benevol (Nacionalno zavezništvo). Tamova in Spagna bosta ostala na predsedniškem mestu dve leti, potem bo prišlo do zamenjave. Za predsednika Skedenjskega sosveta je bil izvoljen Fulvio Sluga (NZ), desna roka poslanca Roberta Menie. Podpredsednik je svetovalec CCD Fulvio Medizza. Sluga je bil izvoljen z odločilnim glasom svetovalca Illyjeve liste. MIKROKRIMINAL / DVE EPIZODI TRST / PRIREDITEV NA GRADU SV.JUSTA Policija opozarja na porast sleparij na račun starih ljudi Tržaška kvestura opaža v zadnjem času porast kriminalnih dejanj, katerih žrtve so starejše osebe. V petek je prišlo do dveh zelo podobnih epizod, ki dajejo policiji sklepati, da so njihovi storilci najbrž nepridipravi, ki ne živijo v tržaški pokrajini. Zgodaj popoldne je pozvonila na vratih stanovanja 90-letne Mirelle Bassi v Ul. Besenghi neznanka močne postave, stara okrog 40 let. S pretvezo, da mora izročiti paket, je stopila v Stanovanje, pustila odprta vrata in zamotila stanovalko. Tatica je tako omogočila svoji paj-dasinji, da je neopažena smuknila v spalnico in pobrala nekaj nakita. Toda gospa Bassi se je kljub svojim Častitljivim letom zavedela sleparije in ko je začela klicati na pomoč, sta se tatici pobrali in zabrisali sledi za seboj. Do druge podobne epizode je prišlo proti veCeru v Ul. de Amicis 1, kjer se je pred vrati 95-letne Giu-seppine Inglesi pojavila mlada ženska, po vsem sodeč ciganka, ki si je izmislila precej originalni izgovor. Dejala, da mora izročiti neki sosedi prt, a da ženske ni doma in da zato potrebuje vrečko, v kateri bi ji prt obesila na kljuko. Da bi prišla v stanovanje, je neznanka vrgla na tla pest kovancev, nato pa se je z izgovorom, da jih mora pobrati, prihulila vse do kuhinje. Tam je potegnila iz svoje torbe rjuho in tako skušala zakriti pogled na vhodna vrata, od koder je očitno pričakovala pomoč. Inglesijeva pa se je prevare zavedela in je hotela poklicati pomoč po telefonu, a ji je to neznanka preprečila, zato je začela kričati. Tatica se je tako pognala v beg, in to skupaj z dvema moškima, ki sta medtem iz spalnice izmaknila približno milijon lir, vso pokojnino gospe Inglesi. Redarji so slavili Tržaški mestni redarji so z včerajšnjo prireditvijo na Gradu sv. Justa praznovali 135-letnico obstoja. Slavnosti so se, poleg redarjev, udeležili tudi predstavniki mestne uprave, začenši z županom Riccardom Illyjem (na sliki -foto KROMA). Zupan se je pohvalno izrazil o delu in poslanstvu redarjev. Obletnica je, kot vedno, nudila tudi možnost za obračun enoletnega delovanja mestnih redarjev v korist celotne tržaške skupnosti. V zadnjih mesecih se je tržaška redarska služba okrepila z mladimi silami. LJUDSKO GLASOVANJE n Osem glasovnic za referendume: volišča odprta danes do 22.ure Volilci in volike se bodo danes izrekli o sedmih vsedržavnih referendumih in o deželnem referendumu, ki zadeva deželno financiranje zasebnega šolstva. VolišCa bodo odprta do 22. ure. Na volišče je treba z veljavnim osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil na dom, ga lahko tudi danes dvigne na občinskem volilnem uradu. Volilna kampanja, ki se je zaključila v petek opolnoči, je bila zelo mirna. Živahnejše soočenje je povzročil le deželni referendum o javnih prispevkih deželnemu šolstvu. Stranka komunistične prenove, deželno vodstvo DSL in nekatere sin- dikalne organizacije pozivajo volilce, naj glasujejo »da« (odprava tozadevnega deželnega zakona), katohške organizacije, nekatere sredinske stranke in Nacionalno zavezništvo pa pozivajo ljudi, naj glasujejo »ne« (ohranitev sedanje deželne zakonodaje). Vsedržavni referendumi zadevajo problematiko karier sodnikov, delo sodnikov, vprašanje vesti za nabornike, lov, novinarsko zbornico (pobudniki glasovanja jo hočejo ukiniti), ministrstvo za kmetijstvo in t.i. »golden sha-re«. Stranke so o teh referendumih zavzele zelo različna stališča, nekatare pa se o njih sploh niso izjasnile. NOVICE Kinodvorana Lumiere dokončno zapira vrata Ob splošni brezbrižnosti politikov in upraviteljev bo znana kinodvorana Lumiere jutri dokončno zaprla vrata, v stavbi pri Sv. Ani pa bodo najbrž zgradili veleblagovnico. Edina, ki se je kolikor toliko zavzela za ohranitev Lumiera, je bila Občina, ki je za odkup kinodvorane ponudila tristo milijonov lir, lastniki pa so zahtevali še enkrat toliko. Napovedano zaprtje kina je sprožilo solidarnostno akcijo, ki pa žal ni obrodila konkretnih sadov. V Lumiera so vseskozi predvajali kvalitetne filme, dvorana pa je občasno gostovala kulturne prireditve, tudi slovenskih društev in organizacij. Zaprta izpostava na Proseku Tržaška občina sporoča, da bo občinska izpostava za zahodni Kras (Prosek 220) zaprta jutri in v torek, 16. in 17. trn. Selekcija za natečaj na Občini Devin-Nabrežina Jutri, 16. in v torek, 17. trn., bodo pri rajonski sekciji za delo v Trstu (od 8.30 do 12. ure) sprejemali prijave na selekcijo za delovno mesto asistenta za oskrbo na domu na Občini Devin-Nabrežina. Pred tem morajo zainteresirani predstaviti mod. C/l (ah roza izkaznico) ter delovno knjižico. Poleg tega morajo imeti veljavno zdravstveno knjižico, vozniško dovoljenje, diplomo nižje srednje šole, dokumentacijo o lanskih dohodkih in morebitne svojce, ki so v breme (družinski Ust), potrdilo o obiskovanju natečaja za oskrbo na domu. Pogodba je za določen čas (do 1.12.1997). Magris v ožjem izboru kandidatov za nagrade Zadnje delo tržaškega avtorja Magrisa Microcosmi, ki je izšlo pri založbi Garzanti, je vse bolj všeč žirijam in bralcem, ki odločajo o uvrstitvah v ožji izbor za najprestižnejše italijanske literarne nagrade. Čeprav v začetku ni bila med favoriti, je nato Ma-grisova knjiga prišla v peterico kandidatov za nagrado Stroga z najvišjim številom točk (80). Tržaški pisec je med izbranci tudi za nagrado Viareggio, bil pa je tudi na vrhu seznama, ki so ga sestavih elani »ljudske« žirije nagrade Campiello. Vendar pa se je Claudio Magris odpovedal sodelovanju pri Cam-piellu, ker namerava - tako je sporočil žiriji - s svojo knjigo konkurirati za neko drugo literarno nagrado. Cvetje, antikvariat in glasba V starem mestnem centru bo danes drugi dan pobude »Cvetje v starem mestu«, ki jo organizirajo občinsko odbomištvo za trgovino in združenji Con-fesercenti in Assofloristi. Drugi dan cvetličnega trga bo tokrat soupadal s sejmom antikvariata in starih predmetov, ki je vsako tretjo nedeljo v mesecu na bližnjih uličicah nekdanjega židovskega predela (stojnice s cvetjemin okrasnimi rastlinami so na Ul. Teatra Romano). Danes pa bo spet oživel tudi manjši bolšji sejem, ob 18. uri pa bo na Trgu Grana-tieri tudi glasbeni program, v katerem bosta s samostojnima koncertoma nastopila Claudio Raini in Alessandro Capuzzo. MUZEJ REVOLTELLA / OB UMETNIKOVI 90-LETNICI SEJMI / OD 20. DO 29. JUNIJA Prikaz šesldeselih let Spacalovega snovanja Antološka razstava bo odprta do konca avgusta V okviru 49. 'izvedbe vzorčnega sejma tudi razstava 4T Posebna pozornost za turistične tokove z evropskega vzhoda Darilo za njegov 90. rojstni dan in priznanje za 60 let umetniškega snovanja: včeraj so v muzeju Revol-tella odprli antološko razstavo svojstvenega »pevca Krasa«, likovnega umetnika Lojzeta Spacala, ki se je prav na današnji dan pred devetimi desetletji rodil v Trstu slovenski delavski družini. Kot je na otvoritveni svečanosti, ki se je je za tovrstno priložnost udeležilo izjemno število ljudi, poudarila ravnateljica muzeja Maria Masau Dan, so veliko Spa-calovo razstavo načrtovali že pred dvema letoma, vendar pa je naključje privedlo do tega, da so jo uspeli pripraviti prav ob umetnikovem visokem življenskem jubileju. V imenu tržaške občinske uprave je umetniku čestital podžupan Roberto Da-miani, ki mu je izročil tudi priložnostno darilo. Ob tem pa je naglasil, da je Spacal eden najpomembnejših tržaških umetnikov tega obdobja, ki je med drugim znal tudi ustvarjalno živeti svojo manjšinsko, slovensko pripadnost v večinski, italijanski skupnosti Trsta. O umetniškem delu Lojzeta Spacala je na včerajšnji otvoritvi obširneje govoril Zoran Kržišnik, direktor ljubljanskega Grafičnega bienala, medtem ko je spomine na prva srečanja s Spacalom in na svoja mladostna tržaška leta obujal slavni arhitekt Boris Podrecca. Razstava, ki bo v najpomembnejšem tržaškem likovnem razstavišču na ogled do konca avgusta, predstavlja celoten Spacalov opus, saj so zajeta vsa obdobja umetnikovega de- lovanja, kot tudi posamezne zvrsti. Poseben poudarek pa so želeli dati, je pojasnila Maria Masau Dan, ki je v sodelovanju s Fiorenzo De Vecchi in Francom Vecchietom uredila razstavo, prvim dvajsetim letom Spacalovega ustvarjanja. Gre za širši javnosti manj znano obdobje, v katerem se je Spacal, ki je na mednarodni ravni zaslovel predvsem kot grafik, posvečal oljem, pri tematikah pa ni tako odločilno prevladoval ljubljeni Kras. Tudi sam Spacal, je bilo rečeno včeraj, raje predstavlja svoja najnovejša dela, kljub visoki starosti še vedno ustvarja in raje gleda v prihodnost, kot pa da bi se zazrl v preteklost. Obširen prikaz njegovih del je na razstavi razdeljen kronološko in s tem tudi tematsko, med slikami pa so na ogled tudi kipci in nekaj tapiserij. Ob razstavi je izšel tudi lep katalog (uredila ga je ista trojica, ki je pripravila razstavo) z zanimivimi teksti (samo v italijanščini), bogatim fotografskim delom in zelo dragocenimi podatki o Spacalovi življen-ski in umetniški poti. Lojze Spacal sodi med izredno delavne, a redkobesedne umetnike: tudi na včerajšnji slovesnosti je ponovil, da likovniki govorijo s svojimi deli, ne pa z besedami, zato se je za izkazano mu pozornost vsem zelo na kratko, a ganjeno zahvalil. Organizatorji - tržaška občinska uprava z odbomištvom za kulturo in muzejem Revol-tella - so mu ob zaključku lahko le zaželeli, da bi še vztrajno ustvarjal in z njemu lastno govorico opeval njegov in naš Kras. (bip) Tržaški podžupan Damiani izroča Lojzetu Spacalu občinsko priznanje (foto KROMA) Na razstavišču pod Montebellom so v teku zadnje priprave na letošnjo 49. izvedbo mednarodnega vzorčnega sejma, ki bo od 20. do vključno 29. junija. Prireditelji so na včerajšnji predstavitvi povedali, da bo letos sodelovalo 36 držav (11 več kot lani), med njimi pa bo prvič tudi južnoameriški Salvador. Razstavljalcev bo skupaj 307, od tega 251 tujih, ki bodfo sodelovali samostojno ali pa prek predstavništev v Italiji. V sejemskem programu sta tudi letos tradicionalni dan kave (27. junija) in dan lesa (28. junija), ki bo posebej posvečen lesu iglavcev in skandinavski lesni industriji. V četrtek, 26. junija bo na sejmišču obč- _____________SV. IVAN / OD SOBOTE DALJE___________ Večdnevno obhajanje farnega zavetnika V soboto zvečer koncert v župnijski cerkvi, v nedeljo zjutraj slovesna maša v slovenščini Proščenje ob godu farnega zavetnika je razpoznavni znak vaške skupnosti. V obmestnih predelih, kjer je odtujenost zelo občutena je vsakoletno obhajanje tega praznika pravzaprav iskanje novih spodbud za bodoče delovanje. Tako je tudi pri Sv. Ivanu, kjer se bo letošnje praznovanje ob godu sv. Janeza Krstnika začelo v soboto, 21. t. m. ob 20.30 s koncertom v župnijski cerkvi. Pester večer bodo oblikovali otroški zbor Kresnice (vodi ga sestra Karmen Koren), mešani zbor Cappella Tergestina (dirigent Marco Podda) in mešani zbor F. B. Sedej iz Steverjana (dirigent Bogdan Kralj). V nedeljo, 22. t. m., bo ob 9. uri procesija z bandera-mi in nošami, ob 10. pa slovesna maša v slovenščini. Ker pade zavetnikov god na prve dni tedna, se po cerkvenih običajih del slovesnosti pomakne na nedeljo pred praznikom, toda »vilija« se mora odvijati v čarni noči in 23. t. m. bo verjetno slavje doseglo svoj višek. V stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija bo ob 20. uri slovenska maša, za tem pa bodo v prostorih krajevnega kulturnega društva Slavko Škamperle na Stadionu 1. maj ob 20.45 odprli razstavo fotografij Maria Magajne. Poklon slavnemu in povsod prisotnemu fotografu bo priložnost za stik z našo preteklostjo, iz katere smo rasli ter gradili, ob avtorjevi prisotnosti pa tudi navezana na sedanjost, ko si moramo utirati novo pot. Dodatno sporočilo za plemenitejši utrip bo udeležencem večera posredoval nastop vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo z dobrodelnim koncertom opozoril na delovanje združenje Starši skupaj in s petjem spodbudil k razmisleku o pomenu vzajemnosti v družbi, ki se v siceršnjem izobilju otepa z bolj ali manj prikritimi stiskami. Prižig kresa bo končno prekalil vtise in občutke v nove vzgibe, ki naj bi bogato op omenili delo vseh. Praznovanje se bo zaključilo naslednji dan, v torek, 24. t. m., ko bo ob 18. uri slovenska maša v svetoivanski župnijski cerkvi. BK ni zbor italijanske trgovinske zbornice za Češko in Slovaško. Eden od razstaviščnih paviljonov bo letos prvič namenjen umetnosti, osebe spretnih rok pa bodo prišle na svoj račun na modelarski razstavi Ex-pomodel. V soboto, 28. junija bo tudi dan turizma s posvetom, ki nosi naslov Trst - vrata Orienta? Udeleženci bodo razpravljali o potencialnostih, ravnovesjih in perspektivah turizma, usmerjenega proti Vzhodu. Prireditev bo vsekakor okvir salona 4T - turizem (Trieste tra-de technology transfer), ki ga bo sejem skozi vseh deset dni namenil temu terciarnemu sektorju. Prireditelji so napovedali udeležbo okrog sto italijanskih in tujih turističnih operaterjev, v prvi vrsti seveda iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške, vendar tudi iz bolj oddaljenih držav, kot na primer iz Indije, Mongolije in Turčije. Prireditelji posebej poudarjajo, da bo 4T dobra priložnost za tiste turistične operaterje, ki potrebujejo stike z zanesljivimi partnerji za nove podjetniške pobude ali pa preprosto za prodajo svojih turističnih zmogljivosti. V okviru salona 4T bodo 27. in 28. junija tri pomembne pobude: 4T VVorkshop s skoraj 80 udeleženci iz vse severovzhodne Italije, Prva potujoča borza zimskega turizma in že omenjeni posvet o Trstu in turizmu z Vzhoda, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki Enita, Dežele FJK in Občine Trst. PREDSTAVITEV / V KORONEJSKIH ZAPORIH Grafična razstava zapornikov Sad sodelovanja jetnikov in dijakov bodo razstavili v mestni galeriji Jutri ob 17.30 bodo odprli v Občinski galeriji na Trgu Unita neobičajno rasta-vo risb in stripov z naslovom Barve iz teme, ki so jih priravili »gostje« tržaških zaporov v sodelovanju s skupino umetnikov akademije United Nations of the Arts in z dijaki prvih razredov srednje šole Alighieri. Pobudo so predstavili včeraj med tiskovno konferenco v korone j skih zaporih (na sliki KROMA), na kateri sta ravnatelj zapora Sbriglia in podžupan Damiani naglasila pomen po- bude, ki vzpostavlja stik med zaporom in civilno družbo in nudi jetnikom možnost kulturnega udejstvovanja. Razstava namreč ni edina pobuda kulturnega značaja, ki jo kljub organizacijskim težavam vodijo v koronejskih zaporih. Direktor Sbriglia je še posebej pohvalil pripravljenost tržaške občinske uprave, ki je takoj pristopila k pobudi in z vodt-svom mestnih muzejev pripravlja nove kulturne pobude, kot je včeraj napovedal sam direktor Dugulin. Pri nas doma o Zadrugi PD Danes s pričetkom ob 20.50, bomo lahko v živo spremljali televizijsko oddajo Pri nas doma, ki jo vodi Ivan Peterlin. Oddaja bo posvečena Zadrugi Primorski dnevnik, v studiu pa bodo predsednik upravnega odbora Zadruge Boris Kuret, odgovorni urednik PD Bojan Brezigar in upravitelj družbe Dom Miko Primožič, ki jih bodo gledalci lahko neposredno telefonsko poklicali v oddajo na štev. 362596. Letovanje občine Dolina za upokojence Uprava občine Dolina organizira od 25. avgusta do 1. septembra 1997 v Viserbi di Rimini v Emiliji Romagni letovanje za upokojence, ki so dopolnili 60. leto starosti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo v občinskem tajništvu od 17. do 20. t.m. K prošnji morajo predložiti sledečo dokumentacijo: kopijo mod. 730 oz. 740 oz. 101 oz. 201 za leto 1996; zdravstveno izkaznico. SREČANJI / V DOMU S. KOSOVEL Še živahno v Dijaškem domu Večer s »prijatelji Gambrinusa« in posvet o nemirnih otrocih V Dijaškem domu Srečko Kosovel sta se predsinočnjim in včeraj dopoldne odvili dve zanimivi pobudi. V petek je bil »Večer prisrčnega prijateljstva«, ki sta ga priredila Združenje slovenski dijaški dom in »Prijatelji kavarne Gambrinus«, ki združuje večjo skupino priseljencev iz Neaplja. Goste je sprejela ravnateljica Doma Sonja Babič, ki je naglasila, kako ima tudi združenje Gambrinus med svojimi izhodišči valorizacijo kulture sožitja. Zbrane sta pozdravila tudi pred- sednik Združenja slovenski dijaški dom prof. Dušan Križman in predsednik orga' nizacije Gambrinus Ennio Severino Pjf sliki). Včeraj dopoldne pa se je v prostorni Doma odvilo strokovno srečaanje, ki ga ) priredila Slovenska sociopsihopedagoška služba na temo nemirnih otrok in ki so s® ga udeležili ob domskih vzgojiteljih tu šolske sestre, vzgojitelji centra za socialo dejavnosti in ekipa sociopsihopedagosSK službe. Strokovno poročilo je podal Ji asUtm • PH (poročilo) rimorski dnevnik, ada prelistam n novice, nflodro izbrane, si rada gledam, prebiram aziskujem. kupaj s sošolci ali Xo sem sama vedno mam v rokah ta ljubi časopis, anes sem ga že prebrala, obena novica ni bila suhoparna, E na od druge je bila zanimivejša Veliko novic vsebuje! nobeno nisem spustila, vse lepe n grde, nobene (o sem ga prebirala, tako sem marsikaj izvedela. Branka, Daša Projekt mladi 2000: uvajanje v kulturo potovanja Pred kratkim smo v Primorskem dnevniku poročali o tehnoloških novostih na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa in oddelku za geometre, danes pa bi radi predstavili zanimiv projek, ki nosi naslov Uvajanje v kulturo potovanja. Po pravici povedano smo ta projekt vključili v projekt Zdravstvene vzgoje že prejšnja leta, vendar smo ga poskusno uvedli le v nekaj razredov. V letošnjem šolskem letu pa smo ga vključili kot osrednji projekt na šoli. Že naslov sam nam pove, da je glavni cilj projetka uvajanje v kulturo potovanja povdarek na sposobnosti odkrivanja, vrednotenja in cenjenja kulturnih in naravnih bogastev. Nova spoznanja dijakom ustvarjajo nove želje. Pri tem si dijaki Sirijo splošno kulturo in spoznavajo umetnost. Soočajo se z drugačnostjo in se učijo sprejemati. Z gotovostjo lahko rečemo, da jim s tem načinom nudimo tudi pomoč pri pripravi in organizaciji bodočih lastnih potovanj. Kako pravzarpav poteka projekt? Začne se že v začetku šolskega leta, kakor hitro so dijaki in profesorji izberejo cilj potovanja. Priprava nanj poteka več mesecev, tako v šoli kot doma. Dijaki zbirajo in urejajo gradivo, pri tem pa se naučijo socializacije in prilagajanja lastnih želja skupnemu interesu. Delo se razdeli in dijaki nekaj individualno in nekaj skupinsko pripravijo. 2e v naprej dobro spoznajo kraje, ki jih bodo obiskali, se seznanijo z zgodovino, arhitekturo, likovno umetnostjo, spoznavajo besedno, glasbeno in filmsko ustvarjalnost, ki je povezana s kraji, ki jih bodo obiskali. Spoznajo navade in običaje prebivalcev teh krajev. Koordinatorji tega projetka so profesorji, ki bodo dijake tudi spremljali na izletu samem. Tak način priprave na izlet pa ima tudi druge cilje: dijaki se naučijo živeti drug z drugim, naučijo se organizirati skupne zabavne večere, pa rie nazadnje znajo premostiti težave, do katerih lahko pride na izletu samem. Letos so ta projekt izvedli naslednji razredi: I. a in b. razred za enodnevni izlet v Benetke, I. in II. geometrov prav tako za enodnevni izlet v Benetke, BI. a, BI. b, III. geom. in V. geom., za štiridnevni izlet v Munchen ter IV. a, IV. b, IV. geom. in V. a za petdnevni izlet v Prago. Priprave so potekale v različnih razredih na različne načine. Dijaki I. a in b razreda so se na izlet pripravljali čez celo šolsko leto. V ta namen so se najprej naučili pisati pisarna različnim turističnim agne-cijam v Benetkah s prošnjo, da jim pošljejo čim več gradiva o krajih, ki bi jih radi obiskali. Imeli so cel, kup predavanj. Gospod Bruno Volpi Lisjak jim je predaval o ribištvu na Tržaškem, gospa Sonja Gregori je imela z njimi prvi tečaj o slikarstvu, ki pa mu je sledila tudi delavnica, v kateri so dijaki sami izdelovali mozaike, delali vaje o perspektivi itd. Gospa Cristiana Moldi Raven-na jim je razkrila skrivnosti beneških skritih vrtov. Dijaki so obiskali tudi nekaj muzejev, morda pa je bil najza-nimvejši obisk v muzeju Re-voltella, kjer jim je dr. Gregora-tova razložila, kako si ogledamo umetniške slike. Profesorici Magda Bizjak in Nada Pretnar sta pripravib celo vrsto zanimivosti o gondolah, gondo-lierjih, beneških vrtovih, reportažah itd. Tudi dijaki bienija oddelka za geometre so se odpeljali na izlet v Benetke. Skrbno so se pripravljali nanj, zbirali gradivo, risali, poslušali predavanje prof. Iskre o bizantinski kulturi in prof. Sražina o slikarstvu nasploh. Geometri so izdelali tudi lepo brošuro, ki so jo opremilil z lasntoročno narisanimi zanimivostmi. Vsi razredi, ki so na izletu obiskali Benetke, pa so pripravili še lepo razstavo, ki krasi šolske hodnike. Izlet v Munchen je bil prav tako skrbno pripravljen skozi celo šolsko leto. Dijaki so obiskali Salzburg, Munchen in Dachau, Ludvikov grad Neu-schwanstein ter poletno rezidenco Nymphenburg. Dijaki so dobili vrsto gradiva. To so hranili v mapah ter ga porazdelili v pet tematskih sklopov: Salzburg, Dachau, najvidnejši slikarji, katerih dela so razstavljena v Alte in neue Pinakotek, grad Neuschvvanstein in Munchen. Imeh so tudi celo vrsto srečanj in predavanj. Gospa Sonja Antoni jim je prestavila glasbo Richarda Wagnerja in Wolfganga Amadeusa Mozarta, pisatelj Boris Pahor jim je podal svoja pričevanja o Da-chau-u, arhitekt Marko Pozzeto je predaval o arhitekturi na Bavarskem, gospoda Hagemann z Goethe instituta pa o sodobni Nemčiji. Prof. Saražin jim je predstavil značilnosti različnih slogov v likovni umetnosti. Dijaki so si ogledali tudi filme: Amadeus (obravnava življenje skladatelja Mozarta), Schindler^ list (Dachau) in Ludvvig (Neuschvvanstein), ki pa ga je komentirala izvedenka kinoa-teljeja Cappella Underground. Tudi za izlet v Prago smo imeli na šoli priznane strokovnjake, ki so naše dijake seznanili z mnogočim, povezanim z glavnim mestom Češke republike. Umetnostni zgodovinar in priznani poznavatelj Plečnikove umetnosti Damjan Prelovšek nas je z diapozitivi popeljal po Plečnikovi Pragi, prof. Jože Pirjevec pa je spregovoril o zgovodini te države. Torej to je le nekaj podatkov o letošnji izpeljavi tega projetka, ki smo ga sprejeli na naši Soli. V posamseznih razredih smo opravili po izletu razgovor ali teste. Predvsem nas je zanimalo, če je dijakom ustrezala priprava na izlet sam, katere so bile njene pomanjkljivosti oziroma prednosti, skratka - zanimalo nas je njihovo mnenje, ki ga lahko zelo na kratko povzamemo. Vsi dijaki so bili pripravljeni tudi prihodnje leto sodelovati pri projektu, navdušeni so bili vsi, mlajši še toliko bolj, ker je bila to njihova prva tovrstna izkušnja. Veliko so izvedeli novega in prepričani smo, da jim bo to ostalo kot delček kulturne dediščine, ki jo bodo ponesli s seboj v živeljenje. MVHCHEU Priznanje šolski razstavi »Za časa naših prednikov« Prejšnjega 19. aprila je tržaški podžupan Roberto Damiani med slovesnostjo v veliki dvorani muzeja Sartorio podelil otrokom barkovljanske šole F. S. Finžgarja nagrado, ki so jo zmagali za najlepšo razstavo v okviru natečaja »Izmisli si svoj muzej«. Barkovljan-ski šolarji so pod vodstvom učiteljic Irine Antoni, Kristine Ožbot in Tanje Sedmak zbrali približno sto starih predmetov in v učilnici medili pravo razstavo z zgovornim naslovom »Za Časa naših prednikov«, ki lepo kaže izsek nekdanjega življenja v naših krajih. Otroci so nam svojo razstavo predstavili tako-le: Ko so nam učiteljice povedale, da so mestni muzeji razpisali natečaj na temo »Izmisli si svoj muzej«, se nismo dolgo obotavljali. Takoj smo pomislili na razstavo starih predmetov. Podobno razstavo smo imeli na Soli že pred dvema letoma, Čeprav v manjši obliki. Na podlagi starih doku- mentov smo hoteli razumeti, kako so živeli naši predniki. Ko smo zaceli zbirati material, smo se bali, da ga bo premalo, ampak iz dneva v dan smo učenci prinašali v Solo veC predmetov in učilnica je postajala skora pretesna. Pri tem so nam starši bili v veliko pomoč. Brskali so na podstrešju in našli veliko starih in zanimivih dokumentov: gramofon, ure, nalivna peresa, oCala, knjige, razglednice, spričevala, razne posode, dragocene Čipke, kmečko orodje in drugo. Z učiteljicami smo ugotavljali njihovo pripadnost ter jih uredili po sklopih. Tako smo uredili otroški kotiček, kotiček kuhinjskih pripomočkov, predmetov za osebno nego, kotiček za glasbo ter za razne knjige. NajveC je bilo prav knjig ter starih aktov iz prejšnjega stoletja napisanih v različnih jezikih. Vsi predmeti, Čeprav so stari, so se dobro ohranili v Času, z razliko od današnjih, modernejših, ki se kmalu pokvarijo. Razstavo si je ogledalo precej ljudi, tudi Barkovljanov, ki radi obCiSCejo našo Solo. Najbolj pa smo se veselili obiska ocenjevalne komisije, ki se nam je takoj zdela navdušena nad zbirko dokumentov. Nestrpno smo v naslednjih dneh pričakovali, da nam sporoči svojo odločitev. In res, ko je učiteljica nekega dne stopila v razred in nam povedala novico o nepričakovani zmagi, smo vsi skupaj poskočili in zakričali od veselja. Učenci 5. razreda Andreja Bruss VValter Cunja Emilio Della Mea Mina Mahnič Katja Tonet Giacomo Vanello Premru Učenci so tudi zapisali nekaj pričevanj iz preteklega življenja, ki jih objavljamo na tej strani skupaj s posnetki uspešne in zanimive razstave. Kako je peglarca Pepka likala za tržaško gospodo Že zgodaj zjutraj je peglarca Pepka šla k tržaški gospe po perilo. NekoC niso poznali pralnega stroja, zato so morale ženske prati na roko. Tudi električnega likalnika še ni bilo. Tako je gospa MariuCa dala naši Pepki bele Cikpaste rute. Pepka je šla domov in se lotila likanja. Likanje čipk je zahtevalo dosti potrpljenja. Nenadoma je zapihal veter in odpihal na vse strani rjuhe, ki so se sušile na vrtu. Pepka je takoj spustila likalnik in jih tekla pobrat. Ko se je vrnila v kuhinjo, je zagledala na ruti Cm osmodek. Zajokala je, ker se je bala, da jo bo bogata gospa okregala in jo odslovila. Zato je Cez noC sešila novo ruto in jo z ostalim perilom naslednje jutro nesla v mesto. Pepka je gospe MarjuCi povedala, kaj se je zgodilo. Ker je bila tako odkritosrčna, je bogata gospa darovala peglarci lep bel predpasnik. Andreja Bruss Zgodba o ribiču Janku in sireni Ta zgodba govori o znanem barkovljanskem ribiču Janku, ki se mu je posrečilo uloviti sireno. Nekega jutra, ko se je ribic Janko zbudil, je hitro pojedel malico in šel lovit ribe. Odplul je s svojo barko na odprto morje in se ustavil na mestu, kjer je bilo ponavadi veliko rib. Po dveh dolgočasnih urah je ulovil osemnajst sardel. Zdelo se mu je, da bo ulovil devetnajsto, kar vidi nekaj zelenega, ki plava po morju. Kar naenkrat zagleda pred seboj lepo punco s plavimi očmi in rumenimi lasmi. ZaCudi se in si misli, da je to sirena. Sirena je Janka oškropila z repom in se mu zasmejala. Janko je takoj vrgel v morje trnek in jo s težavo povlekel iz vode. Nato je odplul proti obali. Bil je zelo sreCen. Barkovljani niso verjeli svojim oCem, ko so pritekli v portic in zalgedali morsko deklico. Ker bi sirena na suhem umrla, se je Janku zasmilila. Zato jo je zveCer vrgel v morje. Od takrat je ribic Janko vsako jutro obiskal sireno. Tako je dobil prijateljico, ki mu je pomagala loviti ribe. VValter Cunja Jakob in koruza Nekoč je v Furlaniji živel otrok po imenu Jakob. Bival je z družino, bratranci in dedki. Ob sobotah ni hodil šolo, zato je pomagal stricu na polju, kjer so pridelovali koruzo. Bilo je utrudljivo in vsi so bili potni zaradi moCnega sonca. Kar naenkrat je Jakob vprašal strica: »Čez koliko Časa bomo končali?« Stric mu je tako odgovoril: »Sedaj! Poberi orodje in... na koruzo. Bil si zelo priden.« Jakob je bil vesel takega plačila. ZveCer je Jakob z bratranci pojedel polento in gledal, kako je oCe skuhal drugo za starejše elane družine. Končno so starši otroke spodili spat. Babica jim je za lahko noC pripovedovala zgodbe. Jakob se je končno ulegel na posteljo. Bila je napolnjena z ličjem. Ko so vsi že spali, je Jakob zaCel hrustati koruzo. Kar naenkrat se je na vratih prikazala teta. Hitro je skril koruzne ostanke v posteljo in se delal, da spi. Prav kmalu je zares zadremal na šumeti postelji. Giacomo Vanello Premru Kako je bilo lepo, ko je moja babica šla prvič plesat Babica mi je nekega dne takole pripovedovala: »Ko sem se pripravljala na prvi ples, sem imela osemnajst let. Živela sem v Ljubljani. Bila sem zelo vznemirjena v pričakovanju tega pomembnega dogodka. Mama je dala sešiti šivilji obleko iz belega atlasa. Bila je dolga do tal, kot je bilo takrat moderno. Imela sem Črne lakaste Čevlje z ozko in precej visoko peto. Frizerka mi je nakodrala lase z železnimi škarjami, ki jih je segrevala sproti na plamenu. To so bile posebne škarje, ki pa jih je imela tudi skoraj vsaka družina v mestu. Moja starejša sestra me je našminkala. Ker je bila mama moCno prehlajena, me na ples spremljal oCe, z nama pa je šel tudi moj dve leti starejši brat. Bil je to maturantski ples, ki so ga priredili študentje ljubljanske klasične gimnazije. Na srečo sem takoj ob prihodu v plesno dvorano zagledala veC sošolcev in drugih znancev. Takoj sem se znašla v prijetni družbi. Dobro sem že plesala najrazličnejše plese, ki so bili takrat moderni. NauCil mi jih je moj oCe, ki je bil izvrsten plesalec. Ko je bila zabava že na višku, so prireditelji prinesli pet velikih tort in dvanajst steklenic penečega vina. To je bila nagrada za zmagovalni par v plesu med steklenicami. Tekmovalci so morali plesati valček, ne da bi katero prevrnili. Nagrado sva dobila moj oCe in jaz. Šveda sva vse torte in vino ponudila plesalcem in njihovim spremljevalcem. V svojem življenju sem se udeležila številnih plesov, ker mi je bil ples posebno všeC. Tisti maturantski ples pa mi je ostal v spominu kot najlepši.« Mina Mahnič Ko je mami puščalo pero Ko je moja mama hodila v osnovno šolo, je imela pokvarjeno pero, ki je vedno pušCalo. Učiteljica je narekovala in mama je pri pisanju zmerom zaostajala, ker je morala s pivnikom popivati Črnilo. Tako ji je vsakič učiteljica kričala in ji pravila, naj pohiti. Nekega dne je mama vprašala sošolko, Ce si lahko zamenjata peresi. Sošolka ni vedela, da mamino pero pušča in tako sta si zamenjali pisali. Učiteljica je zaCela narekovati. Kmalu se je na sošolkinem zvezku pokazal velik madež. Mami je hotela vrniti pero, a učiteljica jo je ostro pogledala. Po končanem pouku je mama dobila nazaj svoje pero. Vendar so mami kmalu potem darovali novo peresce. Se najbolj se ga je veselila učiteljica. Katja Tonet Kako so živeli v starih časih Danes živimo vsi v lepih in toplih hišah. NekoC pa ni bilo tako. Vojna je ljudi zelo obubožala. Prababica Tereza mi je povedala, da so revne družine pošiljale svoje otroke k bogatim ljudem, da bi tam služili in imeli vsaj preskrbljeno hrano. Tereza se je rodila leta 1911. Ko so jo poslali od doma, je v drugih družinah niso hoteh, ker je bila premajhna. Ko je bila stara 7 let, se je zasmilila nekemu starčku in vzel jo je k sebi. Starček je imel strogo ženo, ki jo je večkrat tepla. Zato je moja prababica hodila spat v kravji hlev. Tako je preživela prvo svetovno vojno. Leta 1933 se je poročila z Andrejem. Leta 1934 se je rodil moj dedek Emilio, mamim stric se je rodil leta 1939, mamina teta Gracijela pa leta 1941. Emilio Della Mea Direktor mestnih muzejev Dogulin o razstavi barkovljanskih otrok Direktor Tržaških mestnih muzejev Adriano Dogulin ocenjuje delo barkovljanske šole kot »zelo pozitivno spodbudo otrokom, da spoznajo zgodovino svojih družin in torej lastne korenine in lastno identiteto. Zbrali so večje število starih predmetov iz vsakodnevnega življenja, ki pričajo o ljudskih obCajih, o glasbi, o življenju na domu in o najrazličnejših vrstah dela in opravkov: gre za prikaz življenja v tem slovenskem okolju, ki je vredno, da ga ohranimo kot pričevanje preteklosti. Zelo pomembno je, da otroci odrijejo ljubezen do svojih korenin ne samo, ker je to velikega didaktičnega pomena, ampak tudi ker je to jamstvo za jutrišnji kulturni razvoj.« Direktor Dogulin nam je tudi najavil, da bodo verjetno vzpo-stavih z barkovljanske šolo sodelovanje, da bi uredili katalog zbranih predmetov, v katerm bi jih orisah in jih naslikah, opisali izvor posameznih predmetov in kraj, kjer jih hranijo. »Mestni muzeji,« je še dejal direktor Dogulin, »bi radi pripo-mogli k razširjenju tovrstnih pobud po vseh šolah, ker gre za nov in spodbuden didaktični pristop.« KonCno je direktor Dogulin še naglasil, da »je uspešna razstava barkovljanske šole dokaz, da je sodelovanje možno in uspešno mimo razlik (v tem primeru jezikovnih in kulturnih), ki so očitno premostljive in celo povod za boljše medsebojno razumevanje. Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je odzval na prošnjo Slovenske tiskovne agencije, naj komentira nekaj aktualnih dogodkov, ki se nanašajo na slovensko približevanje zvezi NATO, pomen zgodovinske Ustine med NATO paktom in Rusijo, urejanje odnosov z Beogradom in Zagrebom in podobo socialne Evrope. Na Portugalskem ste nedavno sodelovali na sestanku zunanjih ministrov držav partneric zveze NATO (NACC). Kaj ste povedali sogovornikom v Sintri? Ali je ostalo Se kaj časa za lobiranje ali pa je po vaših informacijah v centrih najvplivnejših članic vendarle že padla odločitev, da bo Slovenija v krogu predvidenih "štirih ali petih" držav, ki bodo prve povabljene v krog Širitve zveze NATO na Vzhod? Slovenija je članicam NATO že dosedaj izčrpno predstavila svoj utemeljen interes, vključno z argumenti, ki govore v njen prid glede povabila v NATO v prvem krogu Širitve. Ne glede na to, Slovenija v okviru svojih stikov s predstavniki NATO in njegovih članic nadaljuje z izpostavljanjem dejstva, ki čimprejšnji slovenski vstop v NATO povezujejo s povečanjem regionalne in evropske stabilnosti in varnosti. Med srečanji bi poudaril predvsem sestanek z novim britanskim zunanjim ministrom Robinom Cookom, ki je Sele pred kratkim začel opravljati to funkcijo. Čeprav so se nekatere članice NATO že izjasnile glede podpore zainteresiranim partnerskim državam za prvi krog širitve, kjer je tudi Slovenijo odprto podprlo lepo število članic zveze, ostaja dejstvo, da se ZDA in Nemčija, članici zveze NATO s specifično težo, še nista jasno izrekli. Slovenija bo nadaljevala z intenzivnimi promocijskimi aktivnostmi, da bi bila povabljena v prvi krog širitve, vse do samega vrha v Madridu 9. julija letos. NATO in Rusija sta v Parizu podpisali zgodovinski dogovor o sodelovanju. Kako vi ocenjujete njegov pomen? Bi pritrdili tezi, da podpis tega dogovora zares "sprošča" širitev ključne zahodne obrambne zveze na Vzhod? Kakšno težo imajo potemtakem izjave ključnih ruskih politikov, ki do "zadnjega diha" ponavljajo svoje nasprotovanje vse večji vojaški prevladi zgolj ene svetovne sile. Kako jih povezati z nenadnim okrepljenim povezovanjem Rusije z njenim Vzhodom, s Kitajsko, Japonsko? Gre za novo ravnotežje v svetu? Podpis sporazuma med NATO in Rusijo omogoča, da bo načrtovana širitev potekala v bistveno drugačni mednarodni klimi, kot bi v primeru, če do sporazuma ne bi prišlo. Spravljivejši odnos Rusije do tega procesa omogoča, da se v prvi krog širitve povabi večje število držav, kar nedvomno povečuje slovenske možnosti za članstvo v prvem krogu širitve. Načelno nasprotovanje ruske vladajoče garniture širitvi NATO je potrebno posta- viti predvsem v kontekst domačih političnih razmer v Rusiji in močnih političnih sil na tem prizorišču, ki NATO dejansko vidijo kot nasprotnika. Stike Rusije z njenima najpomembnejšima daljnje-vzhodnima sosedama, Kitajsko in Japonsko, bi v tem trenutku težko ocenjevali za načrtno vzpostavljanje nekega novega ravnotežja v svetu, ampak jih je potrebno opazovati predvsem z vidika dejstva, da je Rusija država, ki se razteza skoraj preko polovice zemeljske oble. Popolnoma razumljivo je, da Rusija zaradi svoje velikosti ne more svojega mednarodnega sodelovanja na različnih področjih graditi le pretežno z EU in ZDA. V Zagrebu je bil te dni na povratnem obisku jugoslovanski zunanji minister Milan Milutinovič. Kdaj ga lahko pričakujemo v Ljubljani oziroma kdaj bi se po vašem mnenju utegnili sami podati v prestolnico nekdanje skupne države? Kolikor vemo, je bil aprila v Beogradu vaš posebni odposlanec Stefan Cigoj. V pogovoru z visokimi predstavniki tamkajšnje administracije se je zavzel za obravnavanje novonastalih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije kot enakopravnih naslednic, kar ZR Jugoslavija pač ne želi slišati. Obenem pa je vaš nedavni intervju za eno od beograjskih tiskovnih agencij naletel na precejšnjo pozornost. Kje v tej situaciji vidite možne minimalne skupne točke, ki bi sprožile dialog med Slovenijo in ZR Jugoslavijo. Kaj vam o tem vedo povedati diplomati tretjih držav, s katerimi pogosto kontaktira-te? Obisk zunanjega ministra ZRJ v Ljubljani ali slovenskega zunanjega ministra v Beogradu bi morala vsekakor pomeniti, da je v procesu normalizacije odnosov prišlo do bistvenega napredka. Temu pa, kot veste, ni tako. Pogovori, ki smo jih imeli v začetku maja s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve ZRJ v Beogradu, so kljub njihovi osredotočenosti na strokovna konzularna in druga vprašanja ponovno pokazali velike, za zdaj še nepremostljive razlike v stališčih glede mednarodnopravnega položaja ZRJ. Vztrajanje pri stališčih, da je ZRJ edina držav-nopravna naslednica po SFRJ, onemogoča konstruktivni dialog med državama o zadevah, ki se ju tičejo in oddaljuje možnosti vzpostavitve diplomatskih odnosov, čeprav obe strani izkazujeta interes za normalizacijo medsebojnih odnosov. Omenjenim pogovorom v Beogradu vendar dajem določen pomen. Med Slovenijo in ZRJ je odprt dialog na strokovni ravni. Dogovorjeno je, da se ta dialog nadaljuje v Ljubljani. Upam, da bodo nadaljnja srečanja med ministrstvoma na strokovni diplomatski ravni prispevala k reševanju nekaterih vprašanj, ki zadevajo zaščito interesov in pravic državljanov obeh držav. V tem vidim realne možnosti za poglobitev dialo- ga z ZRJ tudi na politični ravni, pod pogojem, da je to dialog enakopravnih partnerjev. Tuji diplomati pledirajo za normalizacijo odnosov med Beogradom in Ljubljano. Mnogi med njimi ne poznajo pravih vzrokov, zaradi katerih do tega še ni prišlo. Večina med njimi pa ne more razumeti dejstva, da ZRJ ne sprejema stališč in sklepov VS OZN, organov EU ter dru- gih mednarodnih ustanov in organizacij o razpadu SFRJ in nastanku petih novih držav -enakopravnih mednarodnih subjektov. Hrvaški predsednik v nedavnem maratonskem pogovoru s predstavniki domačih medijev, ki je bil dejansko uvod v njegovo predsedniško kampanjo, o Sloveniji in odnosih z njo, kot kaže, ni povedal prav nič novega ali vsaj uperjenega v prihodnost. Zmogel je, kot vidimo, zgolj ponoviti, da je Slovenija "odšla" iz Jugoslavije pač po dogovoru s Srbi. Ob tem, da je Franjo Tudman zaradi različnih okoUščin poglavitni favorit na bližnjih predsedniških volitvah, bodo takšna njegova (ne) stališča v spodbudo slo-vensko-hrvaškega dialoga? Gotovo, da takšna stališča predsednika Republike Hrvaške dr. Franja Tudmana ne bodo v spodbudo slovensko-hrvaškamu dialogu. Ministrstvo za zunanje zadeve je hrvaški strani po diplomatski poti izrazilo nezadovoljstvo zaradi izjav, ki jih je predsednik Tudman izrekel za hrvaške medije 25. maja 1997 ob srečanju z novinarji in se nanašajo na dozdevno vlogo Slovenije pri razpadu SFRJ. Zal mi je, da izreka takšne trditve predsednik prijateljske sosednje države, ki je s Slovenijo skupaj uspešno prehodila najtežji del poti do samostojnosti in mednarodnega priz- nanja, po tem, ko sta se državi dogovorili ter skupaj in sočasno izpeljali proces osamosvajanja. Na nesprejemljivost tez o nekakšnih dogovorih med Slovenijo, SFRJ in JNA smo hrvaško stran po diplomatski poti že večkrat opozorili. Gre za teze, ki so povsem v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi. Socialistična Jugoslavija je dolga leta veljala kot zgled za vzorno rešena vprašanja pravic nacionalnih manjšin. Kot se je pokazalo kasneje, se je do onemoglosti izrabljena parola o "bratstvu in enotnosti" na posameznih območjih (Kosovo) spervertirala in večinskemu narodu vrnila kot bumerang. V Sloveniji je položaj manjšin vzorno rešen. Kakšen odgovor ponujate vsem tistim, ki skušajo obuditi "manjšine, ki jih ni", pač v skladu s svojimi interesi, ki pa si vedno nadevajo videz "skrbi za človečnost". Kako sproti ugotavljati to občutljivo mejo med legitimno zaščito pravic nacionalnih, rasnih in drugih manjšin ter njihovo agresivnostjo? Na ta problem danes ni imuna takorekoč nobena evropska država. Republika Slovenija je po narodnostni sestavi razmeroma homogena, saj je nad 87 odstotkov prebivalcev Slovencev. Kot avtohtona narodna manjšina živijo v RS Madžari in Italijani. Poseben položaj ima preko 6.000 Ro- mov, ki tudi predstavljajo avtohtono etnično skupino, ki ji ustava zagotavlja posebno varstvo. Ustava RS zagotavlja poleg temeljnih človekovih pravic, ki pripadajo vsem prebivalcem, še posebno varstvo pripadnikom italijanske in madžarske avtohtone narodne skupnosti. Razen avtohtonih manjšin žive v Sloveniji skupine migrantov, ki so se v obdobju skupne države Jugoslavije naselili pri nas (Hrvati, Srbi, Muslimani, Makedonci). Velik del med njimi je po osamosvojitvi Slovenije dobil slovensko državljanstvo. Ustava R Slovenije v svojem 61. členu zagotavlja individualne pravice vsem državljanom Slovenije, tudi tistim, katerih materin jezik ni slovenski. Ta člen vključuje tudi pravico do ustanavljanja društev. To velja tudi za t.i. nemškogovoreče v Sloveniji, za katere avstrijska stran zahteva, da se jim prizna status manjšine. Slovensko stališče je jasno. Gre za razpršeno skupino, ki nima značilnosti manjšine. Po statističnih podatkih iz leta 1991 se je 199 državljanov Slovenije izjasnilo za Avstrijce ter okrog 500 za Nemce. Slovenska ustavna določila o pravicah državljanov so skladna z evropskimi normami. Francozi so se na volitvah odločili, da gredo, pogojno rečeno, "na levo". Ne velja zanemariti, da je bila ena od pomembnih predvolilnih tem, v povezavi z odnosi v Evropski uniji, reševanje nakopičenih socialnih problemov, predvsem, kako omiliti brezposelnost, "zaščitni znak" Evrope. Prav tako politika priseljevanja. Tudi zmagoviti britanski laburisti tem vprašanjem posvečajo vso pozornost. V Sloveniji - za katero se je v času tranzicije zdelo, kot da skupaj s privatizacijo "z veliko žlico" zajema zahodno "svobodo" in "demokracijo" -se s temi problemi še ne ukvarjamo poglobljeno; tudi v vaši liberalni demokraciji kot da ni pravih "poslušalcev" za te skupne evropske probleme. Četudi niste minister za delo, nas vendarle zanima vaš pogled na ta globalni problem zahodne Evrope, v katero se pospešeno odpravljamo. Strinjam se, da je brezposelnost eden velikih problemov današnje Evropske unije, ki v marsikateri državi članici, prav posebej pa v Franciji, narekuje tempo in značaj večine političnih razprav. Brezposelnost, ki je predvsem posledica izjemne tehnološke revolucije in hitre globalizacije gospodarstva, ki jo spremlja, je po drugi strani tudi posledica ne dovolj učinkovite prilagoditve izobraževalnih sistemov v razvitih državah novim potrebam gospodarstva po kadrih. Zato ne preseneča, da so britanski laburisti zmagali med drugim tudi zaradi ideje o reformi šolskega sistema in da je to vprašanje bilo tudi v Franciji zelo izpostavljeno. Evropska unija je na tem področju v dokaj nezavidljivem položaju, saj brez razširitve svojih pristojnosti ne bo mogla bistveno poseči v zmanjševanje brezposelnosti. Na voljo sicer ima finančna sredstva iz t.i. socialnega sklada, s katerimi financira prekvalificiranje brezposelnih, vendar so ta sredstva v primerjavi s proračunskimi sredstvi držav članic majhna. Slovenija kot država v tranziciji seveda tudi močno občuti problem brezposelnosti, čeprav je ta, primerjalno gledano, nižja od povprečja v uniji. LDS kot izrazito proe-vropska stranka se problema brezposelnosti v uniji zaveda in skuša zato s svojo politiko na tem področju zagotoviti Sloveniji kar najboljšo izhodiščno pozicijo. V sedanjein trenutku tranzicije to pomeni predvsem izboljševanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva, ki je edino zagotovilo za ohranitev delovnih mest. ranom Thalerjem se je p0B°j varjala urednica zunanjepoh' tične redakcije na STA 2iva Verdir. ZAHTEVA KMEČKIH ORGANIZACIJ NA POBUDO KMETIJSKE ZADRUGE IN KZ Srečanje s Crudeijem in Gottardom Nizozemska je očarala izletnike V pripravi že izlet v Gornjo Radgono V ponedeljek, 9. t.m., je bilo v reprezentančni dvorani Dežele F-Jk v Vidmu srečanje predstavnikov vseh stanovskih kmečkih organizacij s predstavnikoma deželne vlade, predsednikom Giancarlom Cmderjem in odbornikom za kmetijstvo Gottardom. Srečanje so izrecno zahtevale stanovske organizacije (Kmečko zvezo je zastopal tajnik Edi Bukavec) spričo nevzdržnega položaja v zvezi z izplačevanjem finančnih prispevkov kmetom. Le-ti že veC let Čakajo na izplačilo prispevkov, ki zaradi birokratskih nesoglasij in neskladnosti deželne kmetijske zakonodaje z evropsko, ostajajo neizplačani. Tako je v deželnem proračunu blokiranih veC kot 61 milijard lir in obstaja nevarnost, da ne bodo izkoriščene, medtem pa morajo kmetje, ki so najeli posojila za investicije, plačevati visoke bančne obresti. To nevzdržno stanje so predstavniki kmečkih stanovskih organizacij podrobno prikazali predsedniku Cm-derju in odborniku za kmetijstvo Gottardu, H sta s svoje strani obrazložila napore in prizadevanje deželne uprave, da se stvari z Evropsko unijo uredijo, vendar pa je Evropska unija trdna v svojem stališču, da dokler ne bo Dežela v celoti prilagodila svoje zakonodaje evropskim normam, ne bo dovolila izjem pri izplačevanju prispevkov. Obstaja celo resna nevarnost, sta poudarila, da se lahko zgodi, kar se je zgodilo na Sardiniji, da EU celo prekliče prispevke, ki so bili že izplačani, kar bi pomenilo, da bi morah kmetje že prejete prispevke vrniti. Na koncu razgovora sta predsednik Cruder in odbornik Gottardo sprejela obvezo, da bosta dala prednost zakonski uresničitvi enotnega besedila deželnih kmetijskih zakonov, ki naj bi bilo usklajeno z evropskimi normami. Zagotovila sta, da bo uresničitev enotnega zakonskega besedila prišla v deželnem svetu na vrsto takoj po dveh nujnih zadevah, s katerima se sooča deželna uprava, in sicer po ureditvi staleža deželnega osebja in spremembam v deželnem urbanističnem načrtu, ki tudi zadevajo kmetijski sektor. Predstavniki kmečkih stanovskih organizacij so se predstavnikoma Dežele zahvalili za pozornost do tega vprašanja, saj je bila prošnja za srečanje vložena Sele v petek, do srečanja pa je prišlo že v ponedeljek. Poudarili pa so istočasno, da bodo budno sledili vprašanju in izrazili pripravljenost, da posežejo pri vseh političnih skupinah zato, da se kmetijstvo obravnava z vso resnostjo in nujnostjo, -en V četrtek Glavni svet KZ V četrtek, 19. t.m., se bo sestal Glavni svet Kmečke zveze. V prvi točki bo na dnevnem redu poročilo o delovanju Zveze v zadnjem obdobju in o stanju kmetijstva. Govor bo o krizi zadružnih kmetijskih ustanov, o obisku deželnega odbornika za kmetijstvo Gottarda, o konferenci o globalnem naCrtu za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, o srečanju s slovenskim ministrom za kmetijstvo in o raznih drugih vprašanjih. V drugi toda bo Glavni svet razpravljal o ponudbi za konvencijo Kmečke banke iz Gorice in Zadružne kraške banke z Op Cin. Nekaj Časa je že poteklo od izleta članov Kmetijske zadruge in Kmečke zveze na Nizozemsko, vendar je še vedno Cas, da zabeležimo ta dogodek, saj so bili izletniki z obiskom dežele tulipanov in drugega cvetja kar navdušeni. Kolikšno je bilo zanimanje za izlet, pove že sam podatek, da so bili vsi razpoložljivi prostori v avtobusu v trenutku oddani in da so mnogi morali žal ostati doma za kakšno drugo izletniško priložnost. V spremstvu ljubljanske vodičke Marije Grešnik je naše izletnike, (pol jih je bilo iz dolinske občine, pol s Krasa), pot vodila prvi dan preko Avstrije in Nemčije do Koblenza z ogledom gradu in mestnih zanimivosti. Drugega dne so nadaljevali vožnjo proti Amsterdamu. Seveda je bil tudi tukaj prvi dan namenjen ogledu dnevhih in noCnih zanimivosti in vožnje z ladjo po glavnih kanalih mesta. Najzanimivejši pa je bil nedvomno tretji dan, ko so izletniki obiskali znamenito cvetlično borzo v Aalsmeeru, kjer so tudi prisostvovali zanimivemu poteku licitacij sredi morja prekrasnega rezanega cvetja, predvsem tulipanov, in si ogledali tudi cvetlični park - »spomladanski vrt Evrope« - kot ga imenujejo, kjer gojijo na milijone Čebulic, nad vsem pa kraljuje stari mlin na veter. V tem kraju so obiskali tudi cvetličarsko podjetje C. Colyna, enega naj večjih pridelovalcev sadik na Nizozemskem. Skupaj z izvoznikom Čebulic Maasom Kruingenom, katerega so obiskali naslednjega dne v Rooendalu, sta že štiri leta poslovna partnerja naše Kmetijske zadruge. Tu so našim izletnikom tudi poklonih po nekaj vrečk Če- bulic. Četrtega dne po obisku pri Krui-ningenu so nadaljevali potovanje proti Bruslju, predstolnici Belgije in po ogledu mestne katedrale in drugih znamenitosti, nadaljevali pot proti Luksemburgu, kjer so tudi prenočevali. Luksemburg je s svojimi lepotami na izletnike naredil najlepši vtis. Tu so tudi prenocih in petega dne prekoračili nemško mejo, dosegh staro zgodovinsko mesto Trier in po ogledu zanimivosti nadaljevali pot do starega mesta Kempten, kjer so prenočili in si zadnjega dne ogledali še romantični grad Ludvika Bavaskega v Neuschvvansteinu. Preko Avstrije z bežnim ogledom Innsbrucka so se po brenerski cesti mimo Verone v noCnih'urah' vrnili v Trst, utrujeni toda zadovoljni. Kmetijska zadruga in Kmečka zveza pa že snujeta nov izlet svojih elanov, tokrat v Gornjo Radgono, na obisk tamkajšnjega tradicionalnega kmetijskega sejma, ki bo v zadnji Četrtini avgusta v dveh skupinah. Med tridnevnim izletom bodo šh tudi na avstrijsko Štajersko in na Madžarsko, prenočili pa bodo v Moravskih toplicah v Prekmurju. Prva skupina bo na poti od 25. do 27. avgusta, druga pa od 28. do 30. avgusta. Vključeni bodo tudi ogledi naketerih vzornih kmetij za bio-predelovanje. Na povratku se bodo ustavili še pri samostanu Limlje v vinorodnem okohšu Bizeljsko, kjer bodo obiskah klet, v kateri zorijo peneča vina in za katere je lastnik prejel na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani nagrado šampjo-na. J.K. Na sliki: Izletniki Kmetijske zadruge in Kmečke zveze v Luksemburgu. Okrogli rojstni dan vrtnarja MarčVela Kdo ne pozna Marcela Čoka, vrtnarja s Ko-lonkovca, ki se zdaj kot naslednik svojega oCeta in že osma generacija Cokov-vrtnarjev ukvarja s tem poklicem na zemljišču v ul. Gravisi, ki obsega 19 ha vrtov in v zadnjih letih 6000 kv.m. oljenih nasadov? Najbrž ga res ni, saj je Marcelo Cok, ki je 7. t.m. na tiho, paC v skladu s svojim mirnim značajem, praznoval 60-letnico rojstva, ob pok-henem delu tudi vsa ta leta opravljal in še opravlja vrsto funkcij predvsem v naših kmetijskih ustanovah in organizacijah, predvsem pa je bil v osemdesetih letih tudi pokrajinski odbornik za kmetijstvo. Dolgo let je bil odbornik Kmečke zveze in je danes predsednik njenega nadzornega odbora, bil je odbornik Kmetijske zadruge v Trstu, je predsednik komisije za vodenje seznama kmetijskih podjetnikov v tržaški pokrajini in je elan še drugih kmetijskih zadružnih ustanov. Ko je bil pokrajinski odbornik za kmetijstvo je bila prirejena druga pokrajinska konferenca o kmetijstvu na Pomorski postaji, prav tako pa je v Času njegovega od-bomištva izšla raziskava o možnosti pridobivanja vode za kmetijstvo iz naravnih virov, imenovana »Risorse«. V letih, ko je nasledil oCeta pri vodenju posestva, se je ob spoštovanju utrjenih tradicionalnih vrednot vrtnarjenja znal prilagoditi spremenjenim družbenim in ekonomskim pogojem, ki zahtevajo nenehno izpopolnjevanje in uvajanje novih modemih tehnologij za izboljšanje pridelkov. Čeprav je njegov glavni pridelek radie, pa prideluje še celo vrsto drugih vrtnin, od solate re-zivke, do glavnate solate, šelina, redkvic, cve-taCe, paradižnikov, bučk in kumaric in še drago. Ima tudi svoje stalno prodajno mesto na zelenjavnem trgu na debelo in mnoge zveste ku-povalce žlahtnih vrtnin. Kmečka zveza mu kot svojemu zvestemu elanu in sodelavcu k življenjskemu jubileju iskreno Čestita, želi še mnogo družbeno angažiranih let in predvsem poslovnih uspehov v poklicnem delu. ____________________ŠKODLJIVCI________________ Kako zatiramo nadležne listne uši 2e nekaj let se v veliki meri pojavljajo listne uši (ital.: afidi). Napadajo rastline v zelenjavnem in okrasnem vrtu ter v sadovnjaku. Tudi letos je teh kar precej, zato jih bomo podrobneje opisali. Listne uši se največ pojavijo maja in junija, ko je sicer veliko mladih rastlin oz. ko so listi na drevesu še mladi, mehki in soCni. V teh mesecih lahko zelo resno prizadenejo različne rastline. Listne uši so žuželke zelene, sive ali Črne barve, odvisno od vrste. To so drobne žuželke, dolge od 1 do 4 cm, ki pogostoma imajo prozorne peruti, nekatere oblike žuželk pa jih nimajo. Včasih je le samica brez peruti. Listne uši preživijo zimo v obliki drobnih jajCec, iz katerih se izležejo ličinke, ki imajo obliko kot odrasle, le da so manjše. Proti koncu spomladi se spremenijo v odrasle. Listne uši se zelo hitro razm- nožujejo, pogostokrat dosežejo zelo veliko število in imajo letno veC generacij. To je tudi najveeji problem pri škropljenju. Problem je tudi, da se uši pogostoma preselijo na plevel, zato je popolno njihovo uničenje nemogoče. SKODA Listne uši smatramo kot ene najbolj nevarnih škodljivcev v kmetijstvu. Vzrok te nevarnosti je dejstvo, da se zelo hitro in veliko razmnožujejo. Naselijo se posebno na mlade in mehke poganjke, iz katerih srkajo rastlinski sok. Zaradi tega se najbolj pogosto pojavijo v tem času, ko v vrtu vse bujno raste. Rastlina se na splošno ošibi in je zato bolj podvržena raznim glivičnim boleznim. Ob hujšem napadu lahko list porumeni in celo odpade. Obenem se listi večkrat zvijejo pod vplivom določenih kemičnih spojin, ki so prisotne v slini žuželk. Ce odvijemo zviti list, bomo opazili, da se v notranjosti skriva veliko ličink in odraslih listnih uši. To še bolj otežkoCa škropljenje. Rastlinski sok, s katerim se hranijo listne uši, je bogat s sladkorjem. Zaradi tega žuželka večji del sladke tekočine izloči in jo pusti na rastlini. To privablja mravlje, še huje je, da privablja sajavost, to so glivice, ki se naselijo na površje rastline in nekoliko ovirajo normalno rast rastline. Rastlina še bolj ošibi. Listne uši pa lahko škodijo na drugi, indirektni način, in sicer kot prenašalci virusov, posebno na krompirju. Zaradi tega krompir za seme po možnosti kupimo in ne uporabljamo lanskega. ZATIRANJE Proti listnim ušem obstaja skupina škropil, ki se imenujejo aficidi. Poleg tega je veliko insekticidov, ki imajo široki spekter delovanja in ki jih lahko uporabljamo tudi proti listnim ušem. Problem pri zelenjadnicah je ta, da jih kmalu pobiramo in zato moramo izbrati le take pripravke, ki imajo zelo kratico karenCno dobo. Omenili bomo le nekatere od pripravkov proti listnim ušem. V zadnjih Časih se uveljavljajo pripravki na podlagi naravnega piretrina. To je skoraj neškodljiv pripravek, ki ga pridobivajo iz socvetja neke tropske vrste krizanteme. Veliko se ta pripravek uporablja v biološkem kmetijstvu. Primer je pripravek z imenom KENYATOX VERDE. Ta pripravek ima karenčno dobo 4 dni za paradižnike, kumarice in grah, 7 dni pa za ostale zelenjadnice in za sadna drevesa. V primeru hujšega napada moramo škropljenje po 3 - 5 dneh ponoviti. Škropljenje moramo opraviti brž, ko se uši pojavijo oz. že ko opazimo jajCeca in ličinke. Pri že moCno razviti populaciji je nadzor nad ušmi izredno težaven. Obstajajo tudi pripravki na podlagi sintetičnih pire-trin (npr. DELTAMETRINA 2, 35 DECIS FLOVV), ki ima karanCno dobo 3 dni. Uporabljamo 4 - 7 gr ma 10 1 vode posebno, Ce so prisotne, poleg uši, tudi druge žuželke, kot na primer ka-pusni belin na cvetači in zelju ali koloradski hrošč na krompirju. Deltametrin lahko uporabljamo na cvetači, korenju, kumari, jajčevcu, solati, grahu, krompirju paradižniku, jagodi in zelenem fižolu. Ce pa je do pobiranja še nekaj Časa, se lahko proti listnim ušem branimo s pripravkom na podlagi piri-mikarb-17, 5 (npr. PIRI-MOR), ki ima karenčno dobo 14 dni. Uporabljamo pa v količini 20 gr na 10 1 vode. Pripravek na podlagi etio-fenkarb pa ima karenCno dobo 7' dni in ga uporabljamo v količini 10 do 15 gr na 10 litrov vode. Škropljenje po možnosti usmerimo tam, kjer je napad bolj pogost. V biološkem kmetijstvu priporočajo tudi škropljenje s koprivno vodo. Pripravimo jo tako, da koprive namakamo 24 ur v vodi in jih nato dobro očedimo. S to vodo moramo škropiti brž, ko se uši pojavijo. Ce ta trenutek zamudimo, razmnoževanje uši ne moremo preprečiti. Uporabljamo te pripravke previdno, strogo upoštevajmo karenCno dobo in pazljivo preberimo vsa navodila na konfekciji. Posebno Ce uporabljamo neki pripravek, ki ga ne poznamo, ga najprej poskusimo na majhnem kosu, šele nato po vsej površini. Škropimo po možnosti v najhladnejših urah dneva, najbolje proti večeru. dr. Magda Starman Nedelja, 15. junija 1997 ŠPORT NOVICE Montgomer/ pred Marshom INDIANAPOLIS - Mamice Green in Marion Jones sta na ameriških kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Indianapolisu zmagala na 100 metrov. Green je v petek s časom 9, 90 sekund zmagal pred Timom Montgomeryjem (9, 92} in Mikom Marshom (10, 03), 21-letna Marion Jones pa pri dekle- “ tih s časom 10, 97 sekund. Dvakratna olimpijska zmagovalka Gail Devers se finala zaradi poškodbe mišice ni udeležila. Za tretji najboljši letošnji rezultat na tej prireditvi pa je poskrbel Jearl-Miles Clark z zmago na 400 metrov. Še v polfinalu je tekel 50, 48 sekund. (STA/dpa) Piacenza in Cagliari danes v Neaplju za obstanek v A ligi NEAPELJ - Danes ob 16.30 se bosta v Neaplju pomerila Piacenza in Cagliari v dodatni tekmi za obstanek v nogometni A figi. Trener Cagharija Mazzo-ne ima velike probleme s postavo, medtem ko njegov kolega Mutti teh težav nima. Kot je običaj za tako srečanje, favorita ni, obe ekipi pa bosta imeli precej navijačev. Navijači Cagharija bodo v Neapelj pripotovah z dvema bajektoma in več čarterskimi poleti, iz Piacenze pa napovedujejo 41 avtobusov z navijači. Srečanje bo sodil sodnik Braschi iz Barbe-rina del Mugellla, ki je letos že sodil tekmo med obema nasprotnikoma v Cagliariju. Takrat je z 1:0 slavil Caghari. Brazilija nadigrala Kostariko SANTA CRUZ - Brazilska nogometna reprezentanca je v predtekmovanju pokala Amerike v prvem krogu skupine C premagala Kostariko kar s 5:0 (2:0). Zadetke so dosegh Djalminha (23. minuta), Ronaldo (47., 52.) in Romario (60.), Gonzalez pa je v 33. minuti žogo poslal v lastno mrežo. V drugi tekmi je Mehika premagala Kolumbijo z 2:1 (2:0). Za Mehičane je oba gola zadel Hemandez (7. in 11.), za Kolumbijo pa Ricard (58.). Gebresilasieja ne bo na SP NUERNBERG - Etiopijski tekač Haile Gebresilasie verjetno ne bo tekmoval na svetovnem prvenstvu (SP) v atletiki avgusta v Atenah. To je izjavil njegov nizozemski menedžer Jos Hermens. Olimpijski zmagovalec in dvakratni svetovni prvak na 10.000 metrov ni bil tako neposreden, dejal je le: »Bomo še videh. Zame je v tem letu najpomembnejši eden iz serije štirih zlatih mitingov 4. julija v Oslu.« Tu bo skušal Gebresilasie odvzeti Maročanu Salahu Hissou svetovni rekord na 10.000 metrov. Goldberger je padel DUNAJ - Najboljšega avstrijskega smučarskega skakalca Andreasa Goldbergerja še naprej spremlja smola. Goldberger, trikratni zmagovalec svetovnega pokala, je bil zaradi kokainske afere suspendiran iz avstrijske reprezentance, zato se po posebnem programu pod vodstvom osebnega trenerja Heinza Kocha na novo sezono pripravlja na Bavarskem. Na treningu v Nemčiji je med vadbo na rolerjih grdo padel. Zaradi udarcev in odrgnin je moral poiskati zdravniško pomoč. (STA/APA) Finci proslavljajo legendo HELSINKI - Na stotine ljudi je v petek v Helsinkih proslavljalo stoto obletnico rojstva atleta Paava Nurmija, letečega Finca, ki je osvojil kar 12 medalj in dosegel kar 17 rekordov v dolgoletni tekaški karieri. »Azzuire« na 11. mestu BUDIMPEŠTA - V svojem poslovilnem nastopu na evropskem prvenstvu je italijanska ženska košarkarska reprezentanca z 71:64 (32:35) premagala izbrano vrsto BiH in zasedla končno 11. mesto. Pred dvema letoma so bile »azzurre« evropske podprvakinje! Olanu etapa in majica vodilnega BRIANCON - Španec Abraham Olano (Banesto) je zmagal v 6. etapi kolesarske dirke Criterium du Dauphin od Digne-les-Bainsa do Briancona v francoskih Alpah in prevzel majico vodilnega v skupni razvrstitvi. Drugi je bil Nemec Udo Bolts, tretji pa Francoz Jean-Cyril Robin. Doslej vodilni v skupnem seštevku Rus Vjačeslav Ekimov je zaostal več kot štiri minute. Skupni vrstni red: 1. Olano (Špa) 26.11:57, 2. Bolts (Nem) +1:09, 3. Boogerd (Niz) +2:17,4. Robin (Fra) +2:41, 5. Ekimov (Rus) 3:21. Kofelnikov premagal Beckerja HALLE - Prvi nosilec Rus Jevgenij Kafelnikov je v polfinalu teniškega turnirja v Halleju (875.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) premagal četrtega nosilca Nemca Borisa Beckerja s 6:3 in 6:4, v finalu pa se bo pomeril z osmim nosilcem Cehom Petrom Kordo, ki je premagal Nizozemca Paula Haarhuisa s 7:6 (5) in 6:4. Philippoussis in Ivaniševič LONDON - Finahsta teniškega himirja v Queen‘su z nagradnim skladom 700.000 ameriških dolarjev sta Avstralec Mark Philippoussis, ki je v polfinalu premagal Šveda Jonasa Bjorkmana z 2:6, 7:6 (5) in 6:2 ter Hrvat Goran Ivaniševič, ki je bil boljši od Britanca Grega Rusedskega s 4:6, 6:4, 7:6 (18). FORMULA ENA / DANES VN KANADE »Schumi« bo štartal z najboljšim časom Kanadčan Villeneuve pa je prepričan, da bo danes hitrejši - Debitant Wurtz s proge MONTREAL - Kanadski ljubitelji dirkalnikov so morali včeraj požreti grenko pilulo. Ko so se že veselili prvega mesta na Startu VN Kanade svojega Jacquesa Villeneuva, je vse pokvaril ferrarijece Michale Schumacher, ki je najboljši čas dosegel že po izteku časa za trening, ko so vozila na dirkališču lahko samo še končala krog. Za nemškega asa je to prvi »pole posi-tion« v letošnji sezoni in petnajsti v karieri, Ferrari pa je zadnjič štartal kot prvi na lanski VN Madžarske, medtem ko je Frank VVilliams ostal praznih rok po desetih zaporednih Startih s čela dirke. Odličen tretji je bil Brazilec Rubens Barrichello, debitant Avstrijec Alex VVurtz pa je pet minut pred koncem treninga povzročil prekinitev, ko je s svojim benettonom zavozil s proge na zadnjem ovinku pred ciljno črto. »Po Barceloni si tako dobrega rezultata res nisem pričakoval,« je dejal Schumacher. Villeneuve pa je dejal: »S polnim rezervoarjem smo hitrejši od ostalih, zato sem optimist. Čaka pa nas negotova dirka.« 1. vrsta: M. Schumacher (Nem, fer-rari) 1:18, 095; Villeneuve (Kan, wil-liams-renault) l':18, 108; 2. vrsta: Barrichello (Bra, stewart-ford) 1:18, 388; Frentzen (Nem, vvilliams-renault) 1:18, 464; 3. vrsta: Coulthard (Vbr, mcLaren-mercedes) 1:18, 466; Fisichella (Ita, jordan-peugeot) 1:18, 750; 4. vrsta: R. Schumacher (Nem, jordan-peugeot) 1:18, 869; Aleši (Fra, benetton-renault) 1:18, 899; 5. vrsta: Hakkinen (Fin, mcLaren-mercedes 1:18, 916; Panis (Fra, prost-mugen honda) 1:19, 034; 6. vrsta: Wurz (Avt, benetton-renault) 1:19, 286; Irvine (Irs, ferrari) 1:19, 503; 7. vrsta: Herbert (Vbr, sauber) 1:19, 622; Verstappen (Niz, tyrrell-ford) 1:20, 102; 8. vrsta: Hill (Vbr, arrovvs-yamaha) 1:20, 129; Diniz (Bra, arrovvs-yamaha) 1:20, 175; 9. vrsta: Salo (Fin, tyrrell-ford) 1:20, 336; Morbidelli (Ita, sauber) 1:20, 357; 10. vrsta: Nakano (Jap, prost-mugen honda) 1:20, 370; Trulli (Ita, minardi-hart) 1:20, 370; 11. vrsta: Magnussen (Dan, stewart-ford) 1:20, 491; Katayama (Jap, minardi-hart) 1:21, 034. ITALIJA: Bonora 3, ucka 15, Ambrassa, alanda 2, Marcona-i 6, Myers 27, Modi 12, Chiacig, Gara 8, Gay 11. ODBOJKA / SVETOVNA LIGA »Azzuni« zlahka PERUGIA - V prvi tekmi 5. kroga kvalifikacijskega dela svetovne odbojkarske lige’ je Italija brez. težav po dobri uri igre premagala Kitajsko s 3:0 (15:8, 15:7, 15:3). Za azzurre so točke in menjave dosegli Meoni (0+1), Giani (9+8), Gravina (3+11), Bovolenta (1+10), Sarto-retti (14+12), Rosalba (3+7) in Giombini (1+2) Reprezentanca Brazilije pa je utrpela prvi poraz v skupini A. V Riu de Janeiru jo je presenetljivo ugnala reprezentanca Bolgarije s 3:0 (15:12,15:12,15:5). Presenetljivo zato, ker je Brazilija Bolgarijo dvakrat že* premagala v Sofiji, Južnoafričani pa so doslej v osmih srečanjih v skupini A nanizali 8 zmag. Bolgari so prišli do zmage zaradi šibke obrambe Brazilije, čeprav je slednje vzpodbujala množica fanatičnih navijačev v dvorani Maracanazinho. V letošnji svetovni ligi igra 12 reprezentanc v treh skupinah. Dve najboljši iz vsake skupine se uvrstita v finalni del, ki se bo začel 30. junija v Moskvi. Argentina je sinoči v Osaki premagala Japonsko s 3:0 (15:12,15:10,17:16). SREDOZEMSKE IGRE Chechi: »Igre veliko doživetje za vsakogar« Občuten aplavz za Albance Prva kolajna za Slovenijo BARI - Na Sredozemskih igrah je bil včerajšnji dan že namenjeni prvim tekmovanj im (do prvega odličja je s plavalko Natašo Kejžar na 100 m prsno prišla tudi Slovenija), še pa odmevajo reakcije na petkovo otvoritveno slovesnost. Gledalci so slovesnost spremljali z mešanimi občutki. Izžvižgali so Antonia Matarreseja in podpredsednika vlade Veltronija, z občutenim aplavzom pa pozdravili prihod na atletsko stezo albanske delegacije (na sliki), pa tudi alžirske in bosanske. V središču pozornosti je bil zastavonoša italijanske odprave Jury Chechi. Čeprav je v svoji karieri osvojil vse, kar se osvojiti da, ni hotel zamuditi nastopa na sredozemskih igrah, ki jih Italija vnovič organizira prvič po 34 letih. »Nihče me ni prisilil, da nastopim, vendar mislim, da je prav, da sem tu,« je dejal Chechi. Tako on kot mriogi drugi »azzuiti« niso spregledali dejstva, da se marsikateri nogometaš ni odzval povabilu selektorja Marca Tardellija. »Delno jih razumem, vendar mi je žal zanje, ker so takšne manifestacije za slehernega športnika veliko doživetje. Po drugi strani tu nastopaš brezplačno in če se nogometaš poškoduje, lahko izgubi celo sezono in miljardno pogodbo. Na njihovem mestu bi 90 odstotkov ljudi storilo isto. Vendar obstaja tudi 10 odstotkov ljudi, ki verjamejo v določene vrednote. Jaz sem med tistimi in zelo me demoralizira, da nekateri nogometaši niso hoteli nastopiti na teh igrah, drugi, ki so zdaj tu, pa sploh niso vedeli, kaj so sredozemske igre. Denar ni vse. Z njim ne moreš kupiti neponovljivih občutkov, ki jih nudi mimohod ali pa aplavz celega stadiona ob nastopu Albancev,« je dejal italijanski olimpijec. KOŠARKARSKA NBA LIGA / KONČNA ODLOČITEV V SESTI TEKMI CHICAGO - Košarkarji Chicago Bulls so v šesti tekmi letošnjega finala košarkarske lige NBA v svoji dvorani premagali Utah Jazz z 90:86 in s 4:2 v zmagah ubranili naslov prvaka. Biki so osvojili peti šampionski prstan v zadnjih sedmih letih. Michael Jordan je bil z 39 točkami najboljši igralec zadnje tekme v letošnji sezoni NBA, dobil pa je tudi pokal za najkoristnejšega igralca (MVP) finalnega dvoboja. Šesta tekma finala je bila zelo izenačena, večji del pa so imeli Bullsi ubranili naslov, Kukoč ustavil zadnji napad Utaha majhno prednost gostje iz Utaha, ki pa se tokrat znova niso mogli izogniti napakam v ključnih zadnjih sekundah tekme. Na prvih dveh tekmah v Chicagu je odločilne mete v zaključku zadel Michael Jordan, zato je bil najboljši igralec NBA tokrat v predzadnjem napadu pet sekund pred koncem izjemno dobro pokrit. Pričakovati je bilo, da bo podal Scottieju Pippnu ali Toniju Kukoču, ki sta se odkrivala na krilnih mestih okrog trojke. Toda Jordan se je odločil drugače in podal branilcu Stevu Kerru, ki je z dobrih petih metrov neovirano zadel in biki so povedli za dve točki (88:86). Košarkarji iz Utaha so po naslednji minuti odmora skušali izenačiti, s trojko pa bi celo zmagali. Za akcijo so imeli na voljo pet sekund, vendar je niso niti dobro začeli. Bryon Russell (17 točk) je žogo skušal podati v igralno polje, pri tem pa je Toni Kukoč, ki ga je pokrival, žogo preusmeril in Utah odtlej ni več prišel do žoge. Pippen se je namreč požrtvovalno vrgel in jo podal do Kukoča, ki je zdrvel pod obroč Utaha in z zabijanjem tik pred iztekom igralnega časa dosegel zadnji koš v letošnji NBA sezoni. V dvorani United Center se je pričelo slavje, med najbolj navdušenimi pa je bil Jordan, ki je s svojo ekipo osvojil naslove prvaka leta 1991, 1992, 1993, 1996 in 1997, na vseh finalnih dvobojih pa mu je pripadel tudi naziv MVP. V letih 1995 in 1996 se je poskušal z igranjem baseballa, kjer pa se ni obnesel, zato se je vrnil med obroče, kjer je vrhunski virtuoz. "Polovico zaslug za naziv MVP ima tudi moj prijatelj Pippen, ki bi si zaslužil polovico pokala, " je soigralca pohvalil Jordan. Oba najboljša igralca bikov sta v napadu praktično sama dosegla zmago. Jordan je imel na koncu 39 točk, Pippen pa 23. Nihče od ostalih košarkarjev domačih ni dosegel dvoštevilčnega števila košev. Se najbližje temu sta bila Kukoč in Kerr z devetimi točkami. Chicago je sijajno odigral obrambo v zadnji četrtini, ki jo je dobil s 26:16. Kerr je povsem onemogočil graditelja igre Jolv na Stocktona (13 točk), ki se ni mogel izkazati niti z meti, veliko težav pa je imel tudi drugi član najboljšega dvojca Utaha Karl Malone (18 točk), ki ni prišel do pravih priložnosti za met. Gostitelji so prepričljivo dobili tudi skok (50:36), kar 15 skokov pa so imeli v napadu. Tudi v tem elementu je bil Jordan skupaj z Dennisom Rodma-nom z 11 ujetimi žogami najboljši na tekmi. Utah je dobil prvo četrtino s 23:17, drugo z 21:20, tretji del igre pa je pripadel bikom (27:26). Kljub temu je Utah pred začetkom zadnjega dela igre vodil za šest točk (70:64). AVTOMOBILIZEM / BRNO TURNIR OLVMPIE Alberto Zenič na dirki za EP ugnal vsokonku Zamejski avtomobilist je slavil tako v svojem kot tudi v absolutnem razredu - Zdaj vodi BRNO - Alberto Zenic je na avtomobilski dirki v Brnu za evropsko prvenstvo razreda N2000 s svojo opel astro 2000 GSi dosegel zelo lep uspeh in osvojil prvo mesto v svojem razredu, poleg tega pa je ugnal tudi vso konkurenco v absolutnem razredu nad 2000 ccm. Kot je zelo športno sam priznal po dirki, je imel pri tem nekaj sreče oziroma so imeli smolo tekmeci iz višjega tekmovalnega razreda. Zamejski dirkač: je bil najhitrejši že na treningu, prednost pa je nato uspešno ubranil še na tekmi. Z včerajšnjo zmago je Zenic tudi prevzel vodstvo v skupni uvrstitvi za evropsko prvenstvo tako v razredu N2000 kot tudi v absolutni konkurenci. V Brnu je drugo mesto osvojil Slovak Hlubik z nissanom sunny, tretji pa je bil Avstrijec Scheider, Naslednja dirka za evropsko prvenstvo bo 2. avgusta, 25. junija (sreda) pa bo Zenic nastopil na dirki za venstvo na dirkališču Grobnik pri Opatiji Danes za 1. mesto Olympia proti Kopru Začetek ob 17. uri V Slovenskem športnem centru v Gorici se je včeraj pričel mednarodni ženski odbojkarski turnir v priredbi SZ 01ympia. V prvem srečanju je prvak Slovenije Koper Kemiplas s tesnim 3:2 (13:15, 16:14, 13:15, 15:7, 15:8) premagal trdoživega deželnega tretjeligaša Vivila iz Ville Vicentine. V postavi Koprčank je bilo nekaj odsotnosti, igrale pa so nihajoče, o Čemer na primer pove podatek, da so v dragem setu povedle z 12:3, a zmagale šele s 16:14. Koprčanke se bodo danes v finalu pomerile z domaCo Kmečko banko K2 šport, ki je v drugi tekmi presenetljivo, a zasluženo premagala pomlajeno Latisano s 3:0 (15:13, 15:12, 15:13) Današnji spored 17.00 za 3. mesto: Latisana -Vivil, sledi tekma za 1. mesto Kmečka banka K2 šport - Koper in nagrajevanje. KOŠARKA / TURNIR POKRAJIN Zmaga Goričanov Zadovoljiv nastop naših predstavnikov Od leve proti desni: Julij Vanello-Premru, Matteo Peric, Boris Vitez in Tomaž Nabergoj (Foto KROMA) Gorica - Trst 81:69 (20:16, 37:36, 60:50) GORICA: Szcystor 6, Giribaudo, Riva, Buzzu-lini 3, Maccari 1, Luc-chettiu 3, Busolini 4, Boncoddo 17, Spacal, Ferlat 12, Fontana 2, Faier 16, Vecchiet 27, OBČNI ZBOR / V ČETRTEK NA OPČINAH ŠZ Sloga: poglavitni nalogi sta delo z mladimi in sodelovanje z drugimi društvi Tudi v tej sezoni bogata in razvejana dejavnost - Obe prvi ekipi sta dosegli zastavljeni cilj: obstanek v ligi - Kar 250 tekem in 17 prvenstev - V odboru tudi mladinska komisija Da je SZ Sloga eno izmed naših najpomembnejših športnih enot, o tem ni dvoma. Tudi v tej sezoni je bilo društveno delovanje izredno bogato, razvejano, pestro in uspešno. Kar pa nas je na Četrtkovem obenem zboru še posebno ugodno presenetilo, je bilo to, da je Sloga v odbor vključila tudi mladinsko komisijo. Mislimo, da je to prvi poskus kakega našega športnega društva. In dejstvo, da se je za komisijo ponudilo kar 11 mladih, je vsekakor zelo spodbudno. Sicer pa je ves občni zbor Sloge potekal v znamenju mladih. Tako v predsedniškem kot v tajniškem poročilu je bilo veliko govora o mladih in o njihovi pomembni vlogi za razvoj društva in naše skupnosti sploh. Mladim odbojkaricam in odbojkarjem je društvo poklonilo priznanja in kolajne ob koncu zelo uspešne sezone. Občni zbor je odprl predsednik Vojko Miot, ki je na kratko orisal komaj končano sezono. Dejal je, da je bila prejšnja sezona skoraj neponovljiva, toda tudi letošnja je bila zadovoljiva. Med velike uspehe lanske sezone je gotovo treba omeniti poleg napredovanja v B2 ligo obeh Članskih ekip dosežen dogovor o sodelovanju z OD Bor in o združitvi ženskih članskih ekip. Tako moška kot Zenska ekipa sta ohranili status dru-goligaša in s tem tudi dosegli cilj, ki si ga je zastavilo društvo pred prvenstvom. Predsednik je nato še posebno pouda- ril uspehe v mladinskih prvenstvih in dodal, da »ostaja delo z mladimi najpomembnejša naloga našega delovanja«. Sloga vlaga ogromno truda in napora v delo z mladimi in pri društvu pa, žal, ugotavljajo, da naša družba vse premalo ceni delo z mladimi. Miot pa je sklenil svoj poseg z željo da: »Naj prevlada optimizem, ki je značilnost mladih in tistih, ki se mladi počutijo«. Peterlinovo tajniško poročilo je bilo predvsem razmišljanje, kako naprej. SZ Sloga je doseglo že take dimenzije, da zahteva od odbornikov celoletno delo, saj je društvena dejavnost usmerjena v več smeri. Tesno sodelovanje z openskinfdidakticnim ravnateljstvom odpira društvu svet najmlajših, osnovnošolcev; planinski odsek nudi stik s starejšo generacijo; odbojkarska dejavnost pa pelje klub od najmlajših kategorij v stik s polprofesionalnim svetom. Minula sezona je bila sicer za društvo dokaj uspešna, bile pa so tudi temne lise. Glede pozitivnega obračuna je Peterlin omenillepo uspelo proslavo ob 25-letnici društva in 10-letno uspešno sponzorstvo tvrdke Koimpex. Poudaril je pomen sodelovanja z drugimi slovenskimi odbojkarskimi partnerji in predvsem z OD Bor. Obema članskima ekipama je uspel obstanek v B2 ligi. Delovanje na mladinskem področju je bilo izredno bogato: že dejstvo, da so odigrali kar 250 uradnih tekem, da so na- Kot običajno se je občnega zbora udeležilo veliko število mladih članov (Foto Kroma) Novi odbor ŠZ Sloga Ingrid Kalan; odborniki: Marko Kralj, Peter de VValderstein, Anica Kufersin, Mauro Sgubin, Primož Možina; odbojka: Jožko Sirca, Franko Drasic, David Kralj, Marinko Stopar, Livio Cioc-chi, Bruno Milic, Branko Sain, Iztok Furlan, Andrej Maver, Fe-derico Glavina; planinstvo: Alfredo Kralj, Ivan Grgič, Franko tevž Peterlin, Francesca Simoni, Danilo Pahor, Alenka Giugo-vaz, Tanja Sossi, Katerina Sossi, Marjan Stopar, Stefan Pahor, Sara Babudri, Danijel Radetti; zdravstvena služba: dr. Rafko Dolhar in Neva Lupine. stopili v 17 prvenstvih in povsod odigrali vidno vlogo, zgovorno kaže o velikem uspehu na mladinskem področju. Peterlin pa navaja tudi »temne lise« lanske sezone. Krah Tržaške kreditne banke je ohromil vso slovensko skupnost v Italiji in zato tudi naš šport. Težke, finančne posledice je občutila tudi Sloga, s tem da je Gez noC izgubila vsaj dva sponzorja. »Vendar materialna škoda še ni najhujše. Hudo je to, da zaznavamo že med nami samimi veliko razočaranja, malodušje... Temnim oblakom, ki se zgrinjajo nad našimi glavami, ne vidimo konca... Danes nas seveda skrbi, kaj bo s Primorskim dnevnikom. Ta Časopis, ki meri utrip našega vsakdana, je v hudih težavah. Z navdušenjem smo pristopili v zadrugo, saj smo prepričani, da nimajo naši napori nikjer drugje mesta, da izzvenijo, kot samo na straneh našega dnevnika ... Kot športni operaterji smo prepričani, da Primorski dnevnik veliko pomeni in da veliko pomeni tudi naši mla- dini. Ne smemo pozabiti, da je velikokrat kontakt našega mladega s slovensko tiskano besedo prav športna stran Primorskega dnevnika. In tega politiki ne smejo nikoli prezreti!« Dejal je še,- da bo društvo tudi vnaprej težilo po sodelovanju tako na odbojkarskem področju kot med planinci (zelo plodni so stiki s SK Devin). Zahvalil se je ZSSDI za organizacijsko pomoč. Zahva-lil se je tudi vsem sponzorjem, glavnemu (Koimpexu) in tehničnim (Hit Casino Nova Gorica in Zadružna kraška banka), in vsem, ki so na katerikoli način pomagali društvu OZ sta pozdravila predsednik ZSSDI Jure Kufersin, ki je čestital društvu za opravljeno delo, in glavni sponzor Vojko Kocman, ki je bil precej kritičen do naših gospodarskih ustanov, ki premalo pomagajo športu, in predvsem do openske banke, ki je po njegovih besedah društvu dala zares malenkosten prispevek. Pozdrave s čestitkami sta poslala Odbojkarsko društvo Bor in Sklad Mitja Cuk Sledile so volitve, na katerih je bil Vojko Miot potrjen za predsednika Sloge, (bi) Poraz Poleta Kwins Bressanone - Polet Kvvins 7:4 (3:0, 3:0,1:3,1:1) POLET: Mo. Kokorovec, Poloni 0+2, Mi. Kokoro-vec, M. Medeot 4+0, S. Kokorovec, F. Volpet, Rebek, R. Volpet, Borme, Fonzari. Proti premočni ekipi Bressanone so Poletovi rolerji včeraj v Bocnu v play-offs za kvalifikacije za državno prvenstvo izgubili in tako so tudi izločeni iz nadaljnje faze. Junak tekme je bil Mauro Medeot, strelec vseh 4 Poletovih golov. trener Fussi. TRST: Pratico 15, Tamplenizza 13, Mi-niussi 2, Marchesi 16, Vanello Premra 4, Peric 2, Simonutti, Puzzer 10, Gnesda, Nabergoj 4, Gor-gi 3, Dolce, trenerja Vitez in Pistrin. Goriška selekcija je povsem zasluženo osvojila 1. mesto na košarkarskem turnirju pokrajin za kategorijo dečkov, ki je bil v Miljah. Goričani, s katerimi je igral tudi domo-vec Nejc Spacal, so bili predvsem telesno boljši od Tržačanov. Poleg tega so imeli v svoji sredi odličnega posameznika Vecchieta, ki je bil daleč najboljši na igrišču in je bil za Tržačane zares nerešljiva uganka. Vecchiet, skoraj 2 metra visok, je v bistvu igral v vseh pozicijah, od »play-makerja« do centra. Odlično je vodil igro in bil pod košemaa (tako v obrambi kot v napadu) absolutni gospodar. Bil je s 27 točkamni tudi najboljši strelec. Skratka, bil je odločilen za zmago goriške reprezentance. Tržaška ekipa, s kate- ro so igrali tudi borovec Julija Vanello Premru, Kontovelec Tomaž Nabergoj in poletovec Matteo Peric, so se sicer hrabro borili, razen v uvodnih minutah pa so bili v rezultatu vselej v zaostanku (tudi 20 točk) in njihov poraz je povsem zaslužen. Naj omenimo, da se je med tekmo poškodoval eden boljših tržaških igralcev Pratico, ki je moral tudi zapustiti igrišče. Vsi naši predstavniki so s prikazano igro v glavnem zadovoljili, nekoliko več pa je pokazal Julij Vanello Premru, ki je zelo požrtvovalno igral, predvsem ko so ' Tržačani v »pressingu« lovili nasprotnika. Z našo oceno se je strinjal tudi trener tržaške selekcije Boris Vitez, ki je po tekmi dejal: »Goričanom čestitam za zmago. Bili so nedvomno boljši od nas. Predvsem pod košem smo imeli velike težave, ker smo tudi slabo zapirali prostor. Vsi naši igralci so zadovoljivo opravili svojo nalogo, pohvalil pa bi Julija, ki je bil zelo agresiven in požrtvovalen. Skoda, da je na tej tekmi zaradi poškodbe manjkal Andrej Guštin, ki bi gotovo odigral vidno vlogo. Mislim, da bi z njim imeli Orožje več, predvsem v napadu.« Na tekmi za 3. mesto je po izenačenem boju videmska reprezentanca premagala pordenonsko s 97:88. KONČNI VRSTNI RED: 1. Gorica, 2. Trst, 3. Videm, 4. Pordenon. (bi) JAHANJE / V LIPICI Danes še finalni nastopi s prostim programom z glasbo Slovenci se v finale niso uvrstili svetovni pok najboljših dobi v svetovnem pokalu točke Volvo za razvrstitev v zahodni in centralni evropski ligi. Na koncu -----j—|- ----•*—*■——'d ligi in osem finalno tak- van Grunsven. V ostalih treh ligah, in sicer pacifiški, kanadski in ameriški, se uporablja drugačen sistem. Zmagovalci ligaških finalov se uvrstijo v svetovni finale, kibo v Goeteborgu na Švedskem leta 1998. Slovenski predstavniki so bili po prvi polovici tekmovanja nekje na sredini lestvice. Svojo nalogo so solidno opravih, vendar se niso uvrstili v današnji finale. Jahači so dobri, vendar so konji že prestari za svetovna tekmovanja Podobno so se odrezali Italijani, ki jih je tu v Lipici lepo število. Vseh nastopajočih pa je na letošnjem tekmovanju 49, od tega 44 iz tujine. Včeraj je bil najboljši Madžar Gyula Danos s konjem Aktionom pred Švicarko Cristine Sttickelberger (Aquamarin) in Nemcem Hans - Jdrgom Kaltenbdckom (Charlie Brovvn). Od Slovencev je bil najboljši Alojz Lah (Mae-stoso Thais XXII.) na 13. mesto, še stopničko nižje pa je bil najboljši Italijan James Connor (Fibrin). Lepo sončno vreme pa je privabilo veliko množico ljubiteljev tega športa in seveda radovednežev, ki so napolnili tribune v Lipid, Danes dopoldne bo tekma In-termediate L to so vaje s težjimi elementi, popoldne pa bo na vrsti prosti program z glasbo, ki velja za svetovi pokal, z začetkom ob 14.20. (Marij) E' NOVICE Koprčanke slavile na turnirju miniodbojke na Borovi šagri Odbojkarsko društvo Bor je v okviru Borovega športnega praznika organiziralo turnir za najmlajše odbojkarice in odbojkarje. Na Stadionu 1. maja se je tako v petek popoldne zbralo lepo število otrok, ki so se med seboj pomerili po sistemu vsak z vsakim. Nastopile so tri ekipe Kopra, ekipa Kontovela in seveda tudi Borova ekipa. Boji so bili zanimivi, borbeni in večinoma tudi zelo izenačeni. Na koncu je prevladala ekipa Koper B, ki je bila fizično precej močnejša od ostalih, zelo negotov pa je bil predvsem boj za drugo mesto med Borom in Koprom A. Ob koncu so bile najboljše ekipe nagrajene, nato pa so se vsi zadržali Se na zakuski. Organizacijo turnirja je omogočila gospa Nada Debenjak, solastnica Pizzerie Veto na Opčinah, kateri se društvo iskreno zahvaljuje. Končna lestvica: Koper B 8, Koper A 5 (79:70), Bor 5 (78:72), Koper C 2, Kontovel 0. POSTAVE EKIP KOPER A: Muhorenovič, Švab, Cvetanovič, Medved KOPER B: Marži, Keča, Vrkič, Miknič KOPER C: Rastovac, Fajič, Goja, Kraševec KONTOVEL: Bukavec, Cemjava, Sossa, Stoka, Regente BOR: Ivo Carpani, Legovich, Savarin, Degrassi (T. G.) Mali nogomet: v Trebčah danes finalni tekmi »Turnirja Veto« »Turnir Veto« v malem nogometu, ki je v okviru športnega praznika SD Primorec v Trebčah, se bo končal danes s finalnima tekmama. Na petkovih polfinalnih srečanjih je Confezioni Roby po podaljških premagal Breg Generali s 5:4, Bar Gelateria Amoldo pa je prav tako po podaljških odpravil ekipo Adriatrans s 7:6. Današnji finali: ob 18.30 za 3. mesto: Breg Generali - Adriatrans, za 1. mesto: Bar Gelateria Amoldo -Confezioni Roby. Sledi nagrajevanje. Obvestila SK DEVIN priredi zaključni večer v soboto, 28. tm. na sedežu v Cerovljah. Nagrajevanju atletov bo sledila družabnost z običajnim pri-grizkom. Iz tehničnih razlogov prosimo, da potrdite svojo prisotnost v tajništvu, tel. 2916004 do vključno, 27. t.m. Začetek točno ob 20. uri. PRIMOTOR KLUB vabi člane v sredo, 18. junija, ob 21. uri v bar Petaros v Boršt, na sestanek za organizacijo motociklističnega zbora. ORGANIZATORKE TURNIRJA 24 UR ODBOJKE, ki bo v soboto, 5. in nedeljo 6. julija 1997 v Nabrežini obveščajo, da se je začelo vpisovanje. Število ekip je omejeno na 12, zato pohitite s prijavami (Tel. 212267 ali 299632). SZ SLOGA prireja poletni tečaj aerobike v telovadnici v Repnu. Tečaj bo vodila Petra Križmančič in bo potekal vse do 15. avgusta. Vse informacije in vpisovanje neposredno pred začetkom tečaja in sicer jutri, 16. junija od 19. ure dalje. KKBOR sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 23. tm. na stadionu »Prvi maj« ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev; 2. predsedniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. razreSnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno: Vabljeni člani in prijatelji! SD PRIMOREC obveSCa, da bodo danes, 15. junija, finalni tekmi turnirja v malem nogometu za 3. Trofejo Gostilna-pizzeria VETO na nogometnem igrišču v Trebčah. Umik tekem 19.30 - 20.45. Navijači in ljubitelji nogometa toplo vabljeni! SD POLET - KOŠARKARSKI KAMP 97 bo tudi letos v Prosvetnem domu na Opčinah, in sicer od 23. do 28. tm. in bo za letnike 1983 in mlajše. Za informacije na sedežu Poleta, Ul. Ricreatorio, 1 v Prosvetnem domu na Opčinah vsak torek, četrtek in petek od 17. do 20. ure. TPK SIRENA Športni ribolov organizira teoretični in praktični tečaj ribolova za otroke in mladino, in sicer od 30.6. do 12.7.1997. Vpisovanje in informacije vsak dan od 18. do 20. ure na tel. St. 414006. SZ SLOGA prireja odbojkarski tečaj za fante letnikov ’83 do ’90 in deklice letnikov ’85 do ’90, ki bo na Opčinah od jutri, 16. do srede 25. junija od 9. do 16.30. Vključeno je tudi kosilo v restavracijah Veto in Rino. Vpisovanja in informacije lahko dobite v uradu ZSSDI, Ul. S. Francesco 20, od 8. do 16. ure, tel. 635627. Vpisovanje bo možno tudi neposredno v telovadnici na Opčinah ob začetku tečaja. SK KRAS - odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za osnovnošolske in srednješolske otroke ter odrasle rekreativce. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. 229477 v dneh: ponedeljek, od 9. do 12. ure, četrtek, od 17. do 19. ture in petek, od 9. do 12. ure. YC CLJPA prireja tečaje jadranja za otroke od 23.6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. TPK SIRENA prireja tečaje jadranja za otroke od jutri, 16.6. do 27.6. in od 7.7. do 18.7. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba v Miramar-skem drevoredu 32 ah po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure. _____VZGOJNA DEJAVNOST / V TRSTU_ Košarkarsko srečanje med gojenci VZS Mitja Čuk in centra CEST Kolajne podelili košarkarji Pallacanestra TS [Danes ■šesti Brdmd Bikel 1.41^ MME om med vratci £ gS-mi kolesi, ki ga organizira Smučarski klub Brdina z OpCin. Do petka zvečer se je za tekmovanje, ki je namenjeno vsem, prijavilo 34 posameznikov. Vpis je možen Se danes zjutraj med 8 uro in 9.30, tako da organizatorji pričakujejo REPNU sarjev. Kot smo že poročali, bo prvi spust veleslalom in bo Stel za društveno lestvico oziroma trofejo Zadružne kraške banke. Šestnajst najboljših med moškimi in 9 med ženskami se bo nato pomerilo Se v paralelnem slalomu v treh spustih, paralelni slalom pa bo štel za trofejo Lea Motorbike. Prvi trijeuvršCeni v vsaki kategoriji bodo nagrajeni s poka-Jom, vsi nastopajoči med cicibani in baby sprint pa bodo prejeli spominsko medaljo. »Progo smo postavili na istem terenu kot lani, vendar bo nekoliko različna in malo bolj razgibana,« je v imenu organizatorjev povedal Rado Suber. Smučarji-ko-lesarji ali kolesarji smučarji se torej ne bodo dolgočasili. V telovadnici Don Bo-sca na Istrski cesti v Trstu je bilo včeraj športno srečanje med gojenci Vzgojno zaposlitvenega središča Sklada Mitja Cuk in sorodnega centra CEST (Centro Educazione Spe-ciale di Trieste). Otroci so Pomerili so se v košarki, pred samo tekmo pa so gojenci obeh centrov med ogrevanjem prikazali pridobljeno znanje v vodenju žoge, podajah in metu na koš. V sami tekmi so bili gojenci VZS Mitja Čuk nekoliko boljši in so slavili s 16:10. Po končanem srečanju je sledilo nagrajevanje obeh ekip. Kolajne za vse nastopajoče je za to priložnost zagotovilo vodstvo centra CEST, Občina Trst pa je prispevala pokal, ki ga je podelil predstavnik občinskega urada za socialno varstvo dr. Marsom Prav gotovo pa so bili nastopajoči najbolj zadovoljni zaradi prisotnosti treh košarkarjev tržaškega A2 Ugaša Pallacanestra Trieste Alberta Tonuta, Claudia Pol Bodetta in Aniella Laezze, ki so nastopajočim podelili kolajne in se z njimi tudi z veseljem postavili pred objektiv fotografa našega dnevnika. CEST - VZS Mitja Cuk 10:16 CEST: Patrizia Zucca, Diego Glavina, Renata Va-non 8, Giuliano Gravisi, Ja-copo Facca, Pierantonio Rebesco, Betty Dellavalle, Girgio Martino 2. MITJA CUK: Luigi Clau-dio 2, Barbara Jugovac 14, Patrik rebula, Sandro Schergna. Ekipi so vodili trenerji Mario Cač, Mehta Malalan, Lucia Delise, Alessandro Bertok in Andrea Bisani. NOVI TRENER SLOGINIH ČLANOV Mario Čač: »Odgovornost je večja, a se je ne bojim« Potem ko je dosedanji trener moške Koimpexove ekipe Peter De Walderstein zaradi preobremenjenosti zaprosil za »time out«, je vodstvo SZ Sloga zaupalo moštvo njegovemu dosedanjemu pomočniku Mariu Čaču (na sliki) , s čimer je potrdilo svojo »politiko zaupanja« trenerjem, ki jih je samo vzgojilo. Mario Cač je star sedemindvajset let, a ima za sabo že razmeroma dolgo trenersko pot, saj je začetniški izpit opravil že kot šestnajstletni fant. Tri leta je treniral mladinske ekipe pri domačem društvu, nato pa se je odpravil na študij na ISEF v Rim. Po opravljeni diplomi je spet treniral mladinske ekipe pri Slogi in Bregu, že šest let pa je tudi v strokovnem štabu federacije (tako za moške kot ženske ekipe) in je bil v zadnjih dveh sezonah selektor in trener ženskih mladinskih reprezentanc FJK. Prevzemaš doslej največjo odgovornost v svojem klubu. Kateri so tvojo občutki? »To nalogo prevzemam brez strahu. Fante dobro poznam, saj sem z njimi dolgo igral. Lani sem bil pomočnik De Waldersteina, tako da se pravzaprav zame nič ne spremeni, razlika je samo v stopnji odgovornosti. Sem optimist.« Si že pričel s treningi? »Ekipo sem prevzel 1. junija. Treniramo dvakrat, trikrat na teden. Pilimo tehniko, igramo. Tako bo do konca ju- nija, na novo sezono se bomo spet začeli pripravljati 15. avgusta. O pripravah se šele dogovarjamo. Dosti je odvisno od dopustov. Ce bo večina lahko šla na priprave, jih bomo organizirali.« Ali že veš, s katerimi igralci boš lahko razpolagal v novi sezoni? »Slogino jedro bo ostalo nespremenjeno. Glede ostalih igralcev je še vse odprto, zaenkrat ni še nihče rekel, da ne bo več igral z nami. Vendar se še ne mudi.« Razmišljaš o okrepitvah? Koga bi ekipa še potrebovala ekipa? »Vemo, da je B2 liga zelo zahtevna, zato okrepitve niso nikoli odveč. Najbolj ranljivi smo na položaju centrov oziroma blokerjev.« Kateri cilj si boste zadali? »Prezgodaj je, da bi govorili o ciljih. Odvisno je od tega, kakšna bo ekipa. Glede na kakovost lige pomeni obstanek vsekakor vedno zelo dober rezultat.« (ak) PO TV KOPER / JUTRI ZADNJA ODDAJA O ZAMEJSKEM ŠPORTU Športe! odhaja na poletne počitnice S prenovljeno podobo in napolnjenimi akumulatorji se bo predstavil spet jeseni V ponedeljek, 16. junija ob 22.30 se z malih zaslonov za nekaj časa poslavlja Sportel, redna oddaja o zamejskem športu, ki jo pripravlja slovenski program koprske TV. Tudi v zadnji oddaji pred počitnicami so sodelavci pripravili zanimive prispevke. V studiu bo Igor Malalan gostil novega trenerja moške odbojkarske ekipe Koim-pexa Maria Čača. Branko Lakovič je po napornem delu destavil almanah slovenskega zamejskega športa . V studiu bo skupaj s predsednico Sklada Mitja Cuk, ki je tudi izdajatelj letošnjega zbornika. Na vrsto bodo prišli tudi predstavniki opensk-ga Poleta. Z njimi bomo govorili o delu v kotalkar-ski sekciji ter o nastopih njihovih hokejistov na rolkah. Rok Maver pa bo imel v gosteh mladega košarkarskega zvezdnika Marka »Miliča, ki bo morda prvi slovenski košarkar, ki bo igral v NBA, in trenerja slovenske košarkarske reprezentance Andreja Urlepa, ki bo govoril o ambicijah Slovenije na evropskem prvenstvu. Tudi Evgen Ban in Deva Pincin, leteča reporterja Sportela nista počivala. Predstavili bomo'turnir odbojke na mivki, ki se je konec tedna končal v Standrežu in športno dejavnost telesno in duševno motenih gojencev Sklada Mitja Cuk z Opčin. Alda Sosič bo vodila kviz Skrtoc in izmed vseh dopisnic, ki so prihajale med sezono izžrebala nagrajenca, ki bo prejel posebno nagra' do. Ekipa oddaje Spori6 (na sliki foto Janko Kovačič) se bo poslovila do prvih dni septembra, ko PRIREDITVE KULTURNI DOGODKI Nedelja, 15. junija 1997 21 GLEDALIŠČA 35 FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA SLOVENIJA TRST Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Danes, 15. t.m. (Red B) ob 18. uri recital violinista Sergeja Krylova in pianistke Stefanie Mormone. Na programu Bach, Schubert in Heifetz. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, umik: 9-12,16-19 (tel. 6722500). Festival operete V sredo, 18. t. m. se prične predprodaja vstopnic za opereto »Vesela vdova« (La vedova allegra). Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča verdi pod vodstvom Nikse Bare-za. Premiera bo v soboto, 28. t. m., ob 20.30; ponovitve 2., 10., 12. in 15. julija ob 20.30 ter 6. julija ob 18. uri. PORTOROŽ Avditorij Danes, 15. t. m., ob 20.30 film »Svetnik«. Jutri, 16. t. m., ob 19. uri predavanje »Clo-vek-narava, osnove biodinamike in ambien-talistike - strupi na krožniku« - predava Franc Bizjak. LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom: v nedeljo, 22. t. m., ob 22. uri v Kosovelovi dvorani cikel »Lepota in ekstrema«: nastopil bo Jerome Bel. Ljubljanski grad: v sredo, 18. t.m., ob 22. uri se bo poljska gledališka skupina »Gledališče Biuro Podrožy« predstavila z delom »Carmen Funebre« (Pogrebna pesem). Ponovitev 19. t.m. SNG Drama: v Četrtek, 19. in v petek, 20. t. m., ob 20. uri nastop skupine Pep Bou »Sabo, Sabo« (Milo, milo). V nedeljo, 22. in v ponedeljek, 23. t. m., gledališče Neumarkt s predstavo »Senčna domačija v Neumarktu«. __________KOROŠKA______________ CELOVEC Mestno Gledališče: v sredo, 17. t.m., ob 19.30 ponovitev musicala »Elvis«. Vse predstave so zaradi obnove gledališkega poslopja v hali 7 celovškega sejmišča. Modestov dom: jutri, 16. t. m., ob 19. uri koncert gojencev Glasbene šole - oddelek Celovec; v sredo, 18. t. m., ob 19. uri bo nastop tudi v Mladinskem domu. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: danes, 15.t. m., ob 18. uri ponovitev igre »Divji lovec«. ŠENTPRIMOŽ Farna cerkev: danes, 15. t. m., ob 20. uri Schubertova maša. SVEČE Pri Goršetu: jutri, 16. t. m., ob 18. uri koncert gojencev Glasbene šole. ŠENTPRIMOŽ Farna cerkev: jutri, 16. t. m., ob 20. uri nastop uCencev orgelskega oddelka Glasbene šole. V sredo, 18. t. m., ob 19. uri nastop gojencev Glasbene šole. BOROVLJE Posojilnica-Bank Borovlje: v sredo, 18. t. m., ob 19. uri občni zbor Slovenske gospodarske zveze. GLASBA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Matineja »Dober povratek v Verdi«: danes, 15. t. m., ob 11. uri koncert orkestra Filarmo-nici Gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zanerinija. Na programu Berlioz, Strauss, Verdi, Sibelius, Grieg, Čajkovski in Ravel. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 16. t. m., ob 20.30 »Poletni koncert« gledališča Verdi: nastopil bo pianist Andrea Ba-chetti. Vstopnice dobite pri blagajni Gledališča Verdi in eno uro pred koncertom v Avditoriju. Bar »II Pošto delle fragole« v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu V Četrtek, 19. t. m., ob 21. uri koncert jazz glasbe na katerem bosta nastopila Riccardo Morpurgo in Alessandra Franco. __________SLOVENIJA____________ IZOLA Od 28. t. m. do 30. avgusta se bo na Manzio- lijevem trgu odvijal festival Miditeran. NOVA GORICA Frančiškanski samostan Kostanjevica V ponedeljek, 16. t. m., ob 19.30 recital Mojce Križnic (violina) in Mojce Pucelj (klavir). LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom: v Četrtek, 19. t.m., ob 19.30 bo v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent: Milan Horvat, solistka Dubravka Tomšič (klavir). Ponovitev v petek, 20. t. m., ob 19.30.. Ljubljanski grad: danes, 15. t. m., ob 21. uri koncert skupine Sarband - Chants, ženske sakralne in mistične pesmi zgodnjega krščanstva Jutri, 16. t. m., ob 21. uri Sarband: Sefarad -pesmi španskih Zidov v mediteranskih pokrajinah in na Orientu. Slovenska filharmonija: jutri, 16. t. m., ob 19.30 koncert pianistke Elisabeth Leonskaye. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. bo ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-slava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. Galerija Lipanjepuntin: na ogled so dela S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija. Studio d’arte Nadia Bassanese: do 30. t.m., razstavlja Luciano Trojanis. Umik ogleda: ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 17. do 20. ure. Razstavna dvorana Krožka generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): do 20. t. m. razstavlja Aliče Psacaropulo. GORICA Kulturni dom: do 20. t.m. je na ogled samostojna razstava ilustratorke Vesne Benedetic. Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od '10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25); razstavlja Herman Kosič. BONKi Dvojezična občinska knjižnica: jutri, 16. t. ni., ob 18.30 otvoritev razstave Claudia Gian-nantasia v organizaciji KD Jadro. ŠPETER (BENEČIJA! Beneška galerija: do 21. t. m. razstavlja Car-luccio Rossi. ČEDAD Galerija Banca Popolare: do 28. t. m. razstavlja Andrej Kosič. __________SLOVENIJA______________ SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 20. t.m. je na ogled razstava Lojzeta Spacala. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. __________KOROŠKA________________ CELOVEC Deželna galerija: do 30. t.m. razstavlja Sol LeWitt. Kavama Kamen odprta je razstava Tatjane Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Hartwig Bischof. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 22. t.m. razstavlja Franco Vecchiet. RICMANJE / GODBA NA PIHALA Pomen uvajanja otrok v glasbo Glasbeno Solo obiskuje okrog 60 gojencev Po starem preverjenem pravilu, da je treba uvesti otroka v glasbo že v njegovih predšolskih ali prvih šolskih letih, se ravna tudi Glasbena šola Godbe na pihala iz Ricmanj. V teh dneh se seveda šolsko leto zaključuje tudi na tej glasbeni šoli, vCeraj so gojenci iemli izpite, kako so se na njih odrezali pa bodo izvedeli v sredo zvečer ob 19. uri, ko jim bodo v Babni hiši podelili spričevala in diplome. Občinstvo pa je gojence ricmanj ske šole že nagradilo z aplavzi, ko jim je v Prešernovem gledališču v Boljuncu prisluhnilo na zaključni produkciji, ki je bila v soboto, 31. maja. Načrtovanju, ki zadnja leta odlikuje tako vodstvo šole kot tudi godbe, pa se niso odrekli niti tokrat, saj bo sredino srečanje v Babni hiši namenjeno tudi potrjevanju vpisov za novo šolsko leto. V letošnjem, ki se pravkar izteka, so imeli mali gojenci (šola najraje sprejema otroke oz. mlade, odrasle vpisujejo bolj izjemoma) na voljo kar nekaj predmetov. Najmlajšim (otrokom od 5. do 7. leta) je namenjena pripravnica (prof. Paola Cacciapaglia), poseben trud posvečajo tudi cicibanom (Anna Mattietti). K individualnemu pouka posameznega inštrumenta - klarinet (prof. Roberta Schiavo-ne, prof. Andrea Grison), saksofoni (prof. Grison), trobenta, pozavna, euphonium (prof. Flavio Sgu-bin), rog (prof. Luca Dardi), tolkala (prof. Pietro Sponton), klavir (prof. P. Cacciapaglia) - se lahko všišejo z 8. letom. Hitro pa jih v šoli navajajo tudi k skupnemu igranju, za kar skrbi prof. Marino Marsič, ki vodi šolski pihalni orkester. Ob tej notranji dejavnosti pa gre omeniti še učne ure (le- tos jih je bilo 60), ki jih imajo posamezni profesorji po vrtcih in osnovnih šolah dolinske občine. Sicer pa je osnovni namen šole, da vzgaja glasbenike, ki vstopajo v domačo godbo, s tem pa raste kakovostna raven ansambla. Kot sta poudarila Rossana Komar in Marino Marsič, so rezultati načrtnega dela zadnjih let opazni, tako na šoli, ki jo je letos obiskovalo 60 gojencev (nekaj se jih redno odloča za nadaljevanje glasbene izobrazbe), kot v sami godbi. Na 17. tekmovanju slovenskih godb na pihala, ki je bilo maja letos v Sežani in je bilo namenjeno 3. težavnosti stopnji, je Godba na pihala iz Ricmanj prejela naj višjo nagrado (osvojila je 89, 9 točk). Po tem priznanju se zato še z večjo vnemo pripravljajo na praznovanje 30-letnice obnovitve godbe, ki bo naslednje leto. PREMIERA JE BILA V MARIJINEM DOMU V ROJANU Lep uspeh gledališke skupine SSK z mladinsko igro Tajno društvo PGC En teden je minil od dneva, ki je za petnajst mladih amaterskih igralcev pomenil novo pustolovščino in nov izziv. V Marijinem domu v Rojanu je namreč doživela svojo krstno uprizoritev celovečerna igra Tajno društvo PGC. Junakom iz Ingoličeve povesti, ki jim je Lučka Su-sič (ki je delo dramatizirala) dodala nekaj domačnosti, jih postavila v naše okolje in v naš čas ter jih iz dečkov spremenila v mladostnike, je dalo življenje petnajst članov gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Publika, ki jih je prišla gledat v nedeljo na premiero (in v soboto na predpremiero), jih je na koncu nastopa nagradila z navdušenim aplavzom, saj so se igralci dobro izkazali. Prav vsak izmed njih se je odhčno uživel v svojo vlogo, k čemer je pripomoglo tudi dejstvo, da so bile nekatere vloge napisane mladim amaterjem tako rekoč na kožo. V igri sta nastopali dve generaciji igralcev: mlajši, ki obiskujejo prve razrede višje šole, so igrali člane tajnega društva in njihove sošolce, starejši (nekateri od teh so študentje, drugi pa že v poklicu) pa so odigrali vloge odraslih - staršev, sosedov profesorjev. Najzahtevnejše vloge so odigrali Rok Oppelt, Erik Sancin in Ivo Lachi. Ta si res zasluži vso pohvalo, saj je bil prisoten na odru neprekinjeno skoraj dve uri, kolikor pač traja igra. Sploh pa so vsi prav dobro obvladovali oder in zaigra-li kar se da sproščeno. Med najbolj sproščenimi velja omeniti še Mitjo Petarosa, ki bo marsikomu od gledalcev ostal v spominu kot hrupni sluga Fiks. Skupina mladih amaterskih igralcev, ki se je za nastopanje na odrskih deskah navdušila v SKK, se Predstavitev nove knjige o revolucionarki Tini Modotti O znani furlanski umetnici in revolucionarki Tini Modotti so že napisali številne biografije, avtorji pa niso nikoli vzeli v poštev njenega otroštva. Zaradi tega se je proučevalec kulturnega združenja Cinemaze-ro iz Pordenona Gianfranco Ellero odločil za podrobno študijo njenih mladostnih let in nato napisal knjigo »Tina Modotti na Koroškem in v Furlaniji«, ki so jo predstavili v petek zvečer v Ljudskem domu na Pončani. Kot je povedal predsednik združenja Piero Colussi, so že leta 1992 izdali knjigo-katalog, organizirali so tudi potujočo razstavo, nato pa so nadaljevali z raziskavami. Do- bili so tako dokumente iz ruskih, nemških in španskih arhivov, lani pa so se ob priliki 100-letnice njenega rojstva odločili za izdajo nove knjige. Ellero je dejal, da gre za zgodovinsko študijo o rojstvu, otroštvu, nasploh pa o življenju Tine Modotti v Furlaniji in v Celovcu. V pretres je vzel takratno socialno-kulturno okolje, analiziral je ekonomski sistem, podrobno je orisal tudi njeno družino, v knjigi pa je tudi nekaj neobjavljenih fotografij. Naj še omenimo, da so predstavili tudi videoposnetek, v katerem Vit-torio Vidah govori o njunem skupnem življenju. (A.G.) je v zadnjem letu številčno obogatila in povečala. Zato da bi še naprej lahko vsi nastopali, so starejši člani skupine prešli v novo. Ta bo odslej nastopala z imenom Slovenski oder, torej z imenom skupine, ki je v preteklosti delovala pod mentorstvom pokojnega Jožeta Peterlina. Člani novega Slovenskega' odra so tako kot njihovi mlajši kolege že od začetka sezone vadili in pripravljali novo celovečerno igro. Lučka Susič je namreč zanje dramatizirala priljubljeno delo ameriške avtorice Luise Alcott, Male dame (Piccole don-ne). V igri bo nastopilo enajst mladih: Nadja Roncelh, Francesca Simoni, Ivana Sole, Jasna Simčič, Miriam Čermelj, Manica Maver, Tomaž Susič, Mitja Peta-ros, Alenka Giugovaz, Matjaž Rustja in Andrej Maver. Za režijo je poskrbela Lučka Susič, za sceno pa (ravno tako kot za Tajno društvo PGC) Magda Samec. Igro bodo prvič predstavili v soboto, 21. tm., ob 19. uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Breda Susič RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Zverinice iz Rezije TV dnevnik y Športna tribuna flKil Pri nas doma BORIS S. popravila TV - VCR antene - 5AT Ul. degli Alpini 91 OPČINE Telefon: (040) 214871 RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.00 10.45 11.45 12.00 13.30 14.00 15.50 18.00 18.10 18.35 19.00 19.50 20.00 20.30 20.45 22.25 23.05 0.00 Aktualno: Euronevvs Dokumentarec Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marc o Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes nan. II mondo segreto di Alex Mačk Nabožna oddaja: Sedmi dan Maša Aktualno: Linea verde -Zelena Črta Angelus in papežev blagoslov Dnevnik Variete: La Domenica degli talianio (vodijo Mara venier, Andrea Roncato, Gian Piero Galeazzi) Film: II segreto del Sahara (pust., It, ’87, r. A. Ne-grin, i. Michael York, Ben Kingsley) Dnevnik Aktualno: Tre tenori story (4. del) Šport: 90. minuta Variete: XI. Festival magije (2. del) Vremenska napoved Dnevnik ■Športne vesti Film: Ho trovato un milio-ne di dollari (kom., ZDA '94, i. Brian Bonsall, Karen Duffy) Aktualno: Referendum ’97 Aktualna oddaja: TV7 (vodi R. Tamberlich) Dnevnik, horoskop i | RAI 2 gg RETE 4 Variete: Scanzonatissima Nan.: Wings, 6.20Giudi- Nad.: La traidora ce di notte, 6.40 A cuore Film: II kentuckiano (pu- aperto, 7.30 Per amore st, ZDA ’55) della legge, 8.25 Pregled 10.00 Dnevnik tiska Nedeljski Disney, vmes Nedeljski koncert risanke in nan.: Zarek lu- Maša ne za Dorothv Jane, 11.35 Aktualno: La domenica Quel pasticcione di del villaggio (vodi Davi- papa, vmes (11.30) dnev- de Mengacci), vmes nik, 12.00 dnevnik (11.30) dnevnik Nan.: Buongiorno profes- Variete: Fatto in časa sore Dnevnik Tg4 Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo- Film: Lord Jim (pust., tori, 13.30 Telecamere VB-ZDA ’65, i. P. OToo- (vodi Anna La Rosa) le, J. Mason, C. Jurgens) Avtomobilizem Fl: VN Nan.: Havvaii, 18.00 Co- Kanade lombo Film: Aquila solitaria Dnevnik in vreme (pust, ZDA ’56) Variete: Bravo bravissi- Avtomobilizem Fl: VN mo (vodi M. Bongiomo) Kanade Film: Niente baci sulla Dnevnik Tg2 bocca (dram., Fr. ’91, i. P. Proza: MilleNovecento- Noiret, E. Beart) NovantaDieci (i. Corrado Pregled tiska Guzzanti, M, Marzocca) Nan.: Mannbc Variete: Macao Dnevnik, vreme mm RjvftJ Protestantizem Variete: Supergiovani (vodi Franco Santoro) S CANALE 5 Replay: Lucio Dalla - Va-sco Rossi Na prvi strani Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito mk RAI 3 Nan.: Extralarge - Sem z Indijanci (i. Bud Spen- cer, Michael Winslow, Lou Bedford) Variete: Fuori orario Nan.: Nonno Felice (i. Koncert Gino Bramieri) Sredozemske igre: pla- Glasba: Superclassifica vanje, veslanje Lestvica LP (vodi Laura Dok.: V kraljestvu živali Freddi) Aktualno: Fermata d’ au- Dnevnik tobus Nan.: Mr. Bean Film: 11 navigatore (kom., TV film: 11 principe del ZDA ’24, i. B. Keaton) deserto (pust., It. ’90, r. Deželni dnevnik, 14.15 Duccio tessari, i. Garol Alt, dnevnik Kabir Bedi) Film: II vecchio e il mare Nan.: Cascina Vianello - (dram., ZDA ’58) Beauty Farm (i. Raimon- Sredozemske igre: mara- do Vianello, Sandra ton, plavanje, streljanje. Mondaini, Paola Barale) 18.10 kolesarstvo Film; Un marito per Elly Vreme, dnevnik, deželne (dram., ZDA ’93, i. Chri- vesti in šport stopher Reeve, Deborah Aktualno: Affari di farni- Raffln) glia, 20.15 Blob Dnevnik TG 5 in vreme Aktualna odd. o zdravju: TV film: La voce del cuo- Elisir (vodi M. Mirabella) re (dram., It. '95, i. Gian- Dnevnik, deželne vesti ni Morandi, Mara Venier) Športna nedelja Aktualna oddaja: Target Dnevnik, vreme (vodi Gaia De Laurentiis) Šport: tenis, 0.35 Sredo- Aktualna oddaja o modi: zemske igre: košarka Nonsolomoda Variete: Fuori orario Film: L’ roso di peluche Film: Raso! (dram., It. (krim., Fr. ’93, i. A. De- ’94, i. Enzo Moscato) lon), 1.30 Nan. Dream On ITALIA 1 {f Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Otroški variete, vmes Vremenska panorama Euronews nan. in risanke ter varie- Včeraj, danes, jutri Mali oglasi: Avtošola (A. teja Bim Bum Bam Ozare {ponovitev} Marodič) Variete: Magazine, 9.55 Otroški program: Dok. Tedenski izbor: V vrtin- La nosila inviata Manne- nan. Mednarodna iz- cu la, risanke menjava otrok. 8.35 Ziv Zlata šestedeseta sloven- Variete: Sorridi, c’e Bim zav, 9.25 Dodojeve dogo- ske popevke: Nostalgija z Bum Bam, risanke divščine Bracom Korenom Hgm Aktualno: Ciak junior Na vrtu Nanizanka: Izzivalci (Fr., mg Nan.: Phenom Nedeljska maša 43. epizoda) I® Šport: Grand Prix Dok.: Rojen med divjimi Nibehmški prstan - Som- mg Odprti studio živalimi (Fr., 2. del) rak bogov Šport: Vodič nogometne- Obzorja duha Sredozemske igre ga prvenstva Pomagajmo si Kakak kanu - Gorana SL Glasba: Historj Tour - j® Nedeljska reportaža Konjeništvo: Mednarod- Michael Jackson Poročila no tekmovanje v dresuri Aktualno: Hotel Califor- Ljudje in zemlja Nanizanka: Izzivalci nia Sp Videostrani Včeraj, danes, jutri Nan.: Agli ordini papa, 14.35 Big Man (i. Bud i Planet In Film: Other Side of Avstralska nanizanka: Goli (i. Nick Enright, Stu Spencer) Mountain I. (ZDA) Sutcliffe, Andretv Bo vel. TV film: Trappola di iuo- Obzornik P. Brovm, 1. epizoda) co (dram., ZDA ’91, i. Nan.: Otroški svet (ZDA, Slovenski magazin: Evro- Lee Majors, L. Hartman) i. J. Duffy, G. Clooney) pski mesec kulture, Raz- Nan.: Star Trek Po domače nolikost rastlinskih in ži- Odprti studio, vreme Včeraj, danes, jutri valskih vrst Slovenije, Aktualno: Fatti e misfatti Risanim, 19.15 Loto Razstava Kip Nan.: Happy Days TV Dnevnik, vreme Dokumentarna nadalje- Nan.: VValker Texas Ran- Šport, Zrcalo tedna vankanka: Svet čudes ger - Vojno področje (i. Zoom (Avstralija, 7. del) Chuck Norris, J. Wilson) Moški ženske SIS Šport v nedeljo Film: Testa o croce Včeraj, danes, jutri Ansambel il capriccio in (kom., It. '82, r. N. Loy, i. Poročila, vreme passocontinuo (l.del) R. Pozzetto, N. Manfredi) »m Filmi B. Taverniera: Tok noč tok - TNT Italija 1 šport Coup de Torchon (’82) BBS! Slovenski magazin TELE 4 S? Koper 22.00 Dogodki in odmevi Glasba: Ramble Tamble Nad.: La ribelle BBS Eta a confronto . Appesi a un lilo Film: Piccole donne A tu per tu Made in Italy litili Film: Rose rosse... Euronevvs, 16.30 Ameriški avtorji: Emily Dickinson Peter Pan Club, 17.30 Baba Malu Kam vodijo naše stezice, 18.30 Ljudje in zemlja Vsedanes - TV Dnevnik, vreme Nan.: Dragnet, 19.50 Vesolje je... Istra in..., 21.00 Nan.: leteči zdravniki Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, 22.05 Športni dnevnik Globus, 22.45 Folkest ’95 TV Dnevnik-Vsedanes (•) MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.20 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nan.: Free Spirits, 13.05 Booker Cartoon Netvvork Sunday Nanizanka Nogomet: Argentina - Čile Montanellijeva nedelja Športna oddaja Nogomet: Bolivija - Peru, 23.00 Urugvaj - Venec-vuela OVEN 21. 3. - 20. 4.: Vec pozornosti posvetite svojemu zdravju in splošnemu počutju; Skušajte se izogibati: nepotrebnim napetostim, saj rušijo vaše psihično ravnotežje. Doma se boste lepo ujeli. BIK 21.4. - 20. 5.: Zadnje čase ste izredno trmasti, kot da bi celemu svetu hoteli dokazati, da vam je v napoto in da zmorete vse narediti sami. Umirite se in priznajte partnerju, da brez njega ni lepo življenje. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zvezde vam bodo tudi v prihodnjem tednu naklonjene. Ne bo vam manjkalo energije in dobre volje. Ker boste optimistični, vam vsakdanje škrbi ne bodo mogle do živega, RAK 22. 6. - 22. 7.: Račun brez krčmarja so vaša specialiteta. Mislite, da bo kar šlo, potem pa se zbudite na realnih tleh. Brez takšnih dogodivščin bi bilo življenje dolgočasno. "\ Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kviz: Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12,30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Stergo ergo; 13.00 Športno popoldne, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli;!8.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKC ob-veščajo;8.50 Reklama za Nedelo; 9.00 Za zdravje; 9.00 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?i; 14.30 -19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnozele-nih melodij; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15,15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17,00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Jurij Kozjak, slovenski janičar (J. Jurčič, dram. F. Jeza, 4.); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11,30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Podzemeljsko mesto (F. Rudolf, r. M. Sosič); 14.45 Orkestri; 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti: Iz naših prireditev, nato Glasbeni predah; 17.00 Poročila, nato Šport in glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol, Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (mag. B. Hartman); 18.00-18.30 6X6. LEV 23,7. - 23.8.: Prežema vas ustvarjalen naboj. Popolnoma ste se pripravljeni posvetiti svojemu delu. Upoštevajte svarilna znamenja, ki vas opozarjajo, da morate najprej zgraditi trdne temelje. DEVICA 24.8.-22.9.: Čustvene napetosti bodo popustile; Boljši odnosi s partnerjem vam bodo v veliko oporo, saj vas v poslovnem življenju čaka ogromno dela. TEHTNICA 23. 9, - 22.10.: Elegantno se boste na delovnem mestu izognili vsem pretečim čerem in šele ko se boste ozrli nazaj, vas bo zabolela glava ob misli, kaj vse bi šlo lahko narobe. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Obeta s vam zelo uspešen teden. Začutili boste, da sami dirigirate svoje življenje in ta občutek svobode vam bo zelo dvignil samozavest Ne bodite posesivni. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Po nekoliko bolj napornih tednih boste imeli končno nekaj več časa zase. Odpravite se na obisk k starim prijateljem. Potrebovali boste iskreni pogovor. J? KOZOROG 22.12.-20.1.: Delovne dolžnosti vas bodo utrujale, čeprav ne boste dosegli takih razultatov, kot ste jih vajeni. Hiter življenjski tempo vas utruja, ker štev slabi kondiciji. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Čaka vas naporen teden. Na delovnem mestu preveč ne jezikajte, da vam ne bo žal nepremišljenih besed. Podrediti se boste morali neargumentiranim pravilom. RIBI 20.2. - 20.3.: V prihajajočem obdobju lahko veliko dosežete, toda sprva se boste morali spoprijeti z manjšimi preprekami. Te vas bodo sicer spravile ob živce, a jim boste kljub temu kos. > RAI3 ■Alk slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Zverinice iz Rezije TV DNEVNIK 20.50 Športna tribuna ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Un professore tra le nuvole (kom., ZDA ’60, i. Fred Mac Murray, Nancy Olson) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Poletni Solletico, vmes risanke in nan. Boy meets world - Potovanje v prihodnost (vodita E. Ferracini, Mauro Serio) Dnevnik Aktualno: Tre tenori story 18.45 19.20 20.35 20.50 22.50 23.00 0.00 0.30 1.00 1.15 (5. del) Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme, dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Roxanne (kom., ZDA ’87, r. Fred Schepi-si, i. Steve Martin, Daryl Hannah, Rick Rossovich) Dnevnik Dokumenti: Kremeljski arhivi (vodi Arrigo Levi) Nočni dnevnik Aktualno: Tempofuturo Aktualno: Sottovoce -Potihoma Proza: Gastone (’77) F RAI 2 7.10 7.50 9.50 10.20 10,35 11.45 12.00 13.00 14.00 15.25 16.15 17.20 18.15 18.25 20.00 20.30 20.50 23.05 23.30 0.30 0.55 Nad.: La traidora Variete za najmlajse Zidovska kultura Rubrika o zdravju Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Nan.: Bonanza 17.15 Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi, 18.10 Vreme Dnevnik in šport Sredozemske igre: atletika (finale) Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Večerni dnevnik TV film: Inšpektor Der-rick - Mrzel tip - Žalostni konec Naujocka (i. H. Tappert, I. Grubel) Variete: Macao Dnevnik, vreme, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.20 nočni šport Aktualno: Telecamere Jaz pišem, ti pišeš A RAI 3 Jutranji dnevnik Nan.: Eng - V živo Sredozemske igre Dok.: Geo magazine Aktualni odd.: Tempo -Avtorske zgodbe, 11.00 Grand Tour (vodi M. Da-mato) Dnevnik Aktualno: Telesogni Deželne vesti, dnevnik, vreme, 14.50 Znanstveni dnevnik, Tgr Evropa Športno popoldne: Sredozemske igre, plavanje Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Aktualno: Od 20-ih do 20-ih, 20.15 Blob Aktualna odd. o nepojasnjenih pojavih: Misteri Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Primadonna Akhialno: Headline Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Sredozemske igre §2 RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 6.50 8.50 12.45 13.30 14.00 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 23.00 1.30 '1.50 Nad.: Lasciati amare Film: Novanta ... la paura (kom., Fr. '50, i. Fernan-del, A. Guttinguet) Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera. 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Menzogna (dram., It. ’52, i. Y. Šanson) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Aktualno: Večerni forum Film: Figli di un dio mi-nore (dram., ZDA ’86, i. W. Hurt, M. Matlin) Pregled tiska Film: Nulla ci p ud ferma-re (kom., It. ’92) 8 CANALE 5 6.00 9.00 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.45 23.15 Na prvi strani, vreme Nan.: VVonder Woman, 10.00 La donna bionica, 11.00 V osmih pod isto streho Aktualno: Forum - Sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Dylan Neale) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in Ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Le parole che ho nel cuore (dram., ZDA ’94, i. Richard Dean Anderson, G. 0’Connor) Nan.: Blondinka za očeta Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Film: In cerca di Bobby Fischer (kom., ZDA ’93, i. Joe Mantegna.Ben Kingsley) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.30) dnevnik 6.10 9.15 11.20 11.30 12.20 12.55 13.55 14.35 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.30 20.45 22.45 0.15 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: A-Team, 10.15 Ma-gnum P.I. Aktualno: Planet Nan.: Mc Gyver Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Street Shark, 14.30 Free Pass Varieta: Colpo di fulmine Nan.: Alta marea Variete za najmlajše, risanke, 17.25 Giovani in-traprendenti Nan.: Primi baci, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Nights Variete: Edizione straordi-naria! (vodi Enrico Papi) Odprti studio (vodi A. Cecchi Paone) Film: Rambo 2 - Maščevanje (pust., ZDA '85, r. G. Pan Cosmatos, i. S. Stallone, R. Crenna) Variete: Facciamo caba-ret (vodi Claudio Bisio) Fatti e misfatti # tele 4 Q 16.45, 23.00, 1.30 Do-I godki in odmevi y Nad.: La ribelle ■MuJ Film: Capitan Tempesta M Ponedeljkov Zoom im Film: Germania anno ze-ro, 22.05 FBI Superdog Black Film: Stato d’ allarme (•) MONTECARLO 23.30 0.00 Q 19.30, 22.30, 0.45 Dnev-1 nik, 13.20, 20.20 Šport Nanizanka M Due come voi IffiHl Film: Lydia (dram., ’41) Variete: Tappeto volante Nogomet: Urugvaj - Ve-necuela Blink Film: Assassinio allo specchio VB, ’80) Film: L’ assassino e per-duto (’56, i. J. Cotten) 16.15 17.30 20.10 20.30 23.00 Vremenska panorama -1.00 Teletekst Euronevvs Otroški program: Na po- Včeraj, danes, jutri tep - Po spominu... (od- Videoring daje iz arhiva otroškega Tedenski izbor: nan. in maldinskega progra- Otroški svet (ZDA, 1. ep.) ma) Filmi B. Taverniera: Tedenski izbor: Doku- Coup de torchen (Fr., mentarna oddaja, 12.45 1982, i. Philippe Noiret, Šport v nedeljo Isabelle Huppert, Stepha- 17. Srečanje tamburaških ne Audran) skupin in orkestrov Slo- Za TV kamero venije (3. oddaja) Utrip Dok. serija: V krvi (1. del) Zrcalo tedna Obzorja duha Poročila Ansambel 11 Capriccio in TV igrica: Hugo (pon.) passocontinuo (1. del) Videostrani Nanizanka: Goli (Avstra- Tedenski izbor: Zoom, lija (avtorji: Nick Enright, SR 15.05 Ljudje in zemlja S tu Sutclioffe, A. Bovell, m Moški in ženske Tony Ayres, P. Brovm) B Dober dan, Koroška Nanizanka: Izzivalci m Videostrani (Francija, 44. epizoda) m Obzornik Ameriška nanizanka: Otroški program: Rado- Jake in debeluh (i. Wil- vedni TaCek: Slap liam Conrad, Joe Penny, Dok. nanizanka: Mejniki A. Campbell, Rebecca Po Sloveniji Bush, 11. epizoda) O naravi in okolju tokrat Sedma steza ■ nekoliko drugače Recept za zdravo TV igrica: Lingo življenje Včeraj, danes, jutri Ameriška nanizanka: Risanka Simpsonovi (84. epizoda) Žrebanje 3X3 Včeraj, danes, jutri TV dnevnik, vreme, šport Nadaljevanka: Župnik za TV konferenca 10 tednov (VB, 1. del) Oddaja o turizmu: Homo Dokumentarna oddaja: turisticus Vrata nebeškega miru 5 Ki Osmi dan (ZDA, 2. del) * n Včeraj, danes, jutri Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Razvedrilna oddaja 5 M Ameriška nanizanka: Brane RonCel izza odra Hudson Street (i. Tonv Recept za zdravo Danza, Lori Loughlin) življenje (ponovitev) Film: L’ eclipse (Kanda-da) Osmi dan (pon.) Videoring TV jutri, videostrani @ Koper 15.00 16.20 17.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.30 21.25 21.35 22.00 22.15 Euronevvs Nanizanka: Leteči zdravniki Istra in..., 17.30 Globus Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Vsedanes aktualno, 20.05 Dok. oddaja: Beyond Nan.. Orožnikove zgodbe (i. A. Foa, C. Andre, 6. epizoda) Dokumentarna oddaja: Umetniki v svet Kulturna oddaja: Čudni dnevi Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs 22.30 Program v slovenskem jeziku: Oddaja o zamejskem športu in športnikih - Sportel, 23.15 Studio 2 šport /" 'N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Kultura je...; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Računalniški val; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Glasba ob 5-ih; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Noč in dan poslušAm Bojana Adamiča. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 9.55 Koledar E M K; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncert v Stockholmu; 22.30 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na rešeto; 11.00 V podaljšku: športni rezultati; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Večrni program; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8,40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, prip. A. iurent, r. M. Sosič, 2.); 9.40 Iz roda v rod; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Dnevnik, nato Orkestralna glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester videmske univerze; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Izzivi postindustrijske družbe, nato Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;J 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 6,08-7.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG J. . SREE ZMERNO VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.50. Dolžina dneva 15.28. PLIMOVANJE Danes: ob 1.45 najnižje -23 cm, ob 7.28 najvišje 1 cm, ob 12.03 najnižje -13 cm, ob 18.57 najvišje 37 cm. Jutri: ob 2.13 najnižje -34 cm, ob 8.20 najvišje 8 cm, ob 13.06 najnižje -13 cm, ob 19.34 najvišje 43 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ ' r) i ® ® V» j Remvracna na vršim Hit Restavracija Mark Markova pot 25,5290Šempeter pri Gorici, Slovenija Teh 00386/6531103 Šempeter Restavracija Mark je restavracija na višini. Dobesedno! Vas je že kdaj prevzel pogled na sončni zahod ali pa morje luči pod hribom Mark? Prijetna restavracija lahko sprejme 220 gostov, odlikuje pa jo izjemen vrt z razkošnim pogledom. Mark pripravlja vrsto prireditev, seveda igra ob sobotah živa glasba. Na željo gostov je tu mogoče organizirati praznovanje osebnih praznikov, delovnih srečanj, obletnic... Tedaj se delovni čas restavracije prilagodi razpoloženju... Restavracija je sicer odprta vsak dan od 12. do 2j. ure, ob sobotah pa do enih ponoči. Roslovno kosilo ali večerja? Delovni vsakdan se lahko v Restavraciji Mark spremeni v prijeten dogodek ali poslovno srečanje: poslovnežem je namenjen poseben prostor, kjer je zasebnost zagotovljena. l) posebno skrbjo pripravljajo kuharski mojstri Restavracije Mark morske ribe, školjke, škampe in vrsto mesnih jedi. In kaj posebej priporoča šef kuh inje? Poglejmo: - škampi na žaru, v buzari - mešane školjke, v buzari - škarpena v pečici s krompirjem - kapesante na žaru, gratinirane - telečji medaljon z beluši - goveji file po kraško - prekmurska gibanica na primorski način Mmmm, če je tole tako dobro, kot je prijetno okolje Restavracije Mark, vam preostane le še, da se odločite, kaj bo vaša glavna jed! HflT Hoteli Igralnice Turizem C. IX. korpusa 35,5250 Solkan, Nova Gorica tel. 003866528221,27258(prodajnaslužba) fax 00 386 65 26 430