Štev. Z37.
V Ljubljani, g pondeljek, dne 14. oktobra 1907.
Leto xxxv.
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej	K 26-—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2-20
V upravmStvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ 10'—
za ietrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1-70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno), — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list zn slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h zz dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah st3ne eno st opna garmondvrsta e 26 h. Pri večkratnem ob-jjvljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
----Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188,
Današnja številka obsega 6 strani, '•t
Zborovanje katoliškega političnega društva v Radovljici.
Protest proti liberalnemu učiteljstvu. Za deželnozborsko volivno reformo.
Lepo in pomenljivo je bilo zborovanje katoliškega političnega društva za radovljiški okraj včeraj v Radovljici. Obsežni prostori hotela Bastl so bili popolnoma natlačeni. Samo Bohinjcev ic prišlo nad 40, številno so bile zastopane Jesenice, zlasti pa Kropa, ki je poslala celo vrlo izvežban moški pevski zbor. Opazili smo več sosednjih županov in mnogo občinskih odbornikov. Predsednik gosp. Vurnik (tvori zborovanje in da besedo gospodu drž. in dež. poslancu Pogačniku.
Poslanec Pogačnik o državnem zboru in o nagodbi.
Poslanec Pogačnik (živahno pozdravljen) poda sliko sedanjega državnega zbora. Splošna in enaka volivna pravica je izpremenila zunanje in notranje lice državnega zbora. Marsikateri stari aristokratski obraz je izginil, in možic iz ljudstva v preprostih oblekah so prišli v zbornico. Demokratični značaj no-\ega državnega zbora se vidi tudi v tem, da ie večina zbornice krščanska, slovanska in kmečka. socialnih demokratov nastopa skupno, in tem nasproti so takoj prvi dan pojavili krščanski socialcl in katoliški konservativci inn mož, ki jih odvagajo. Tudi Poljaki, Slovenci in Hrvatje so v veliki večini krščanski. Ta večinia bo zadržala kulturni boj, raz-poroko itd. Saj vidimo, kako so celo poslanci, ki doma govorijo proti krščanskim strankam, na Dunaju prisiljeni, da pristopajo v krščanske stranke. (Hribar!) Sicer so pri sklepanju o volivni reformi imeli še Nemci odločilne besede, in so tudi volivni red kar mogoče sebi v prid prikrojili, tako. da ui bilo mogoče drugače, kakor po kompromisu doseči volivno reformo, vendar uspeh kaže, da jc bila reforma dobra. Sicer niso Slovani dosegli še enakosti, a korak naprej se je storil. Prej so kmete strašili nasprotniki, da bo kmetom škodovalo, ako bodo volili tudi hlapci. A takoj v začetku dr-žavnozborskega zasedanja so se zbrali novoizvoljeni kmečki poslanci in so osnovali Prosto zvezo kmečkih poslancev, ki danes šteje že 270 poslancev, torej 12 glasov nad polo-\ico vseh poslancev. (Dobro!)
Govornik se bavi potem s podrobnostmi nagodbe, katere slabe strani in d< sedanje krivice našteva. V sredo predložita avstrijski in
LiKeit.
„Srebrožurk".
(Spisal C o n a n D o y 1 e.)
(Konec.)
»Vedite, da so bila vsa sklepanja v časopisju popolnoma napačna. Imela so sicer nekaj resnice na sebi, katero pa so zopet razna dru-na razmotrivanja popolnoma zatemnila. Tudi iaz sem bil prepričan še med vožnjo v Devonshire, da je morilec — Simpson, akoravno ni bilo še nikakih pravih dokazov zoper njega.
V vozu, na poti v Strackerjevo hišo mi je prvič postala večerja onega dne v nadkonjar-jevi hiši nekako sumljiva. Spominjate sc mogoče, da sem bil takrat zelo zamišljen. Ni mi šlo v glavo, kako sem mogel tako jasno sled izpregledati.«
»Cenili vam je bila ta sumljiva, ne razumem tudi še sedaj ne,« začudi se polkovnik.
»To jc bilo prvo, kar me jc privedlo do Prave sledi. Zdrobljeni opij nima sicer zoper-nega duha in okusa, a vendar sc ga lahko "Pazi v mnogih jestvinah. Pečena skopčevina Pa ima nekako soroden duh in okus z opijem. Kdo naj bi torej povzročil, da se je kuhala oni večer taka jed v Strackcrjcvi hiši? Morda Popolnoma tuj človek, kot je Simpson. Da bi vedel, da bo ta večer lahko uporabil opij v svoje namene, če bi jih imel sploh, jc popolnoma izključeno. Opustil sem torej vsako mini. da bi zastrupil Sinipscn večerjo hlapcu.
ogrski ministrski predsednik v vsakem državnem zboru nagodbeno predlogo. Kakšen uspeh bo imela? Prvi dan jo bodo ne Ic v časopisju, ampak tudi v zbornici in v kuloarjih z ogorčenjem obsojali, a spretnosti ministrskega predsednika barona Becka se bo z raznimi sredstvi posrečilo, da tekom par dni ta vrišč pogladi in slednjič ne bo imel dovolj rok, da bi se ubranil prijateljev nagodbe in ponudb strankarskih voditeljev, da tudi oni ne glasujejo za nagodbo. (Veselost.) Pridobil jih bo seveda, kakor zna. s koncesijami.
Mi moramo biti proti nagodbi z Ogrsko, ako bo tako krivična, kakor je bila stara, ki ni varovala naših interesov. Le tedaj moramo biti za nagodbo, če bo varovala koristi naše državne polovice, a ne le kapitalistov, ampak tudi kmečkega in delavskega ljudstva. (Odobravanje.)
»Jugoslovanski minister.«
Ker se je spravljalo vprašanje jugoslovanskega ministra v zvezo z našo stranko, izjavljam, da sicer priznavamo ugodnost, ki bi jo imeli Slovenci in Hrvati od jugoslovanskega ministra-rojaka glede na uradništvo, vend-dar bi bil meni osebno ljubši resortni minister Jugoslovan pol leta, kakor pa minister-rojak celo leto. S tem, da minister-rojak lahko prepreči imenovanja nam sovražnih uradnikov, lahko mnogo stori, a resortni minister, ki ima upravo in blagajno v rokah, stori lahko pozitivno več za nas. Sicer pa S. L. S., ki je izšla iz trdega boja, ne hrepeni po mehkih ministrskih sedežih. Za nas kot stranko je bolje, da se ne omehkužimo, saj vidimo, kako daleč je zapeljala ministrska politika mlado-češko stranko. Le tedaj bi mogel kak član Slovenske Ljudske Stranke vstopiti v ministrski svet, čc bi stranka popolnoma neodvisna in nevezana od vlade popolnoma prosto mogla braniti zahteve našega ljudstva (Živahno odobravanje), če nc, pa ministra ne maramo. (Burno odobravanje.)
Predsednik g. Vurnik zahvali g. poslanca ter izreka željo, da bi se naši poslanci v zadevi nagodbe z Ogrsko možato držali, da premagajo nasprotnika. (Odobravanje.)
Liberalnemu učiteljstvu.
Posestnik g. Jakob Polda govori: Cenjeni zborovalci!
Gotovo ne smemo na današnjem zborovanju prezreti nekega pojava, ki se je pokazal med tistim stanom, ki mu izročamo svojo mladino v odgojo. Koncem meseca avgusta t. 1. je zborovala v tem lepem gorenjskem mestu, v Radovljici. »Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev«, ki prireja redno vsako leto svoje shode in na teh stavi vsemogoče resolucije v prid svojega stanu. Prav tako, saj mi nikakor učiteljstvu (dobremu učiteljstvu) ne odrekamo dostojnih plač in nečemo, da bi ravno ta
Tem bolj pa sem obrnil pozornost na oba Strackerja. Edino Ic ta dva sta lahko ukrenila, da se jc kuhala v ponedeljek zvečer ta večerja. Opij je bil natresen že v hiši med jed in sicer predno je nesla dekla isto iz kuhinje. Torej, kdo bi storil to lahko neopaženo?
Predno sem o tem žc popolnoma gotov, mi je bilo znano tudi žc, zakaj pes v hlevu ni zalajal ponoči, ko so sc odprla hlcvna vrata. Ako bi dal le glas od sebe, slišala bi ga druga dva hlapca, ki sta spala na mrvi. Moral je biti ta človek, ki je odklenil hlev, — psu popolnoma znana oseba.
Bil sem torej prepričan, da je prišel John Straker v nočnem času v hlev iu odpeljal ven »Srcbrožarka«, — a čemu? —
Gotovo nc iz dobrega namena, sicer bi poklical hlapca, ne pa inn natresel v večerjo vspavalnega praška.
A bilo mi ni še vse jasno, dokler se nisem spomnil, da si pridobe mnogi konjerejci na nepošten način veliko denarja in sicer tako, da stavijo po kaki tretji osebi zoper svoje konje visoke svotc, medtem ko z malim denarjem stavijo za nje. ter iim potem na razne načine onemogočijo vstrajno dirjanje.
Mnogi so podkupavali jahalce, a še drugi poznajo bolj premetene učinke. Kaj je skušal torej Straker s konjem storiti?
Prišlo mi je na misel, da bi mi mogoče pojasnila vsebina njegovih žepov vso stvar nekoliko bolj natanko. In motil se nisem.
Spominjate sc gotovo še onega noža, ki ste ga našli v roki mrtvega nadkonjarja? Menda ni človeka, ki bi vzel v nočnem času tako orožje s seboj, z namenom isto rabiti slučajno v silobranu.
stan tako siromašno bil plačan. Prav je torej, da stavijo svoje zahteve. aJi to, kar se je pa zgodilo zadnje dni avgusta tu na zborovanju v Radovljici, tega pa mi krščanski možje, krščanski očetje in davkoplačevalci ne moremo trpeti. Naša že itak prenapolnjena srca ne prenašajo neslanosti od strani takoimenova-nega naprednega učiteljstva.
Zadnji shod tu v Radovljici je jasno pokazal te ljudi; —• tukaj na zborovanju so učitelji dosti, da i>opo!nonia odkrito izrazili to, kar si že davno mislijo, a do današnjih dni se niso tako pokazali, in kaj nameravajo ti ljudje? Ce povem, da so tu zborovali le pristni iu strastni liberalci (Smeh), ker ti so v teli društvih (naše vrlo katoliško učiteljstvo ima že tako svoje društvo »Slomškovo zvezo«), če torej povem, da so bili na tem zborovanju vsi učitelji liberalnega mišljenja, potem tako veste, spoštovani zborovalci, o čem so sklepali ti ljudje. (Veselost. Jih poznamo!)
Ti učitelji so se zavzeli za svobodno šolo, to sc pravi, oni gore za šolo, ki naj bo popolnoma na protiverski, podlagi, oni gore za tako šolo, kier bodo učitelji lahko vzgojevali našo mladino v svojem protiverskem, liberalnem duhu. (Ogorčenje.) Prav zato pa, ker hočejo šolo čisto odtegniti vsakemu verskemu vplivu, odtujiti hočejo tudi naše otroke od duhovščine, ki vendar edino more še vzdrževati ljudstvo v pravih mejah. . Ti liberalci so sklenili, da sc morajo odpraviti vse verske vaje, da sc mora kajpada dosledno ovreči vsaka stvar, ki nas spominja naše svete vere. In predragi zborovalci, čujte! To delajo ljudje, ki žive od naših žuljev. (Burno odobravanje.) To sklepajo ljudje, ki jih moramo mi plačevati. (Ponovno odobravanje.) Iu vprašam, ali ui naša sveta dolžnost, da se mi odločno postavimo nasproti takemu ravnanju? (Viharno pritrjevanje in odobravanje.) To ljudstvo tudi zahteva v svoji veliki predrznosti, da naj se duhovniki spravijo ven iz vseh zastopov. seveda še posebno iz raznih šolskih svetov.
Glejte, cenjeni zborovalci! Tako se je sklepalo tukaj v našem mestu Radovljici in zato jc popolnoma umestno, da tudi mi tukaj zborujemo in odločno in gromovito protestu-jemo zoper te resolucije. (Burno odobravanje.) Naša krščanska, stanovska in očetovska zavest in dolžnost nas jc semkaj pripeljala na to zborovanje, da pokažemo in javno izrečemo, da nam zahteve in sklepi zadnjega učiteljskega shoda niso všeč in da mi krščanski očetje iu davkoplačevalci zoper take sklepe odločno protestiramo. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Za svobodno šolo in za šolo brez duhovnika, brez vere se to ljudstvo ogreva. Odprave veronauka iz šol in izgona duhovnikov za enkrat še naravnost ne zahtevajo, za sedaj hočejo samo odpravo verskih vaj. Ali mi vemo, ako se iim posreči, šli bodo z zahtevami naprej, saj to je njihov ideal, to je njihova
Te vrste nože rabijo, kot je izjavil gospod Watson — kirurgi pri zelo težavnih in natančnih operacijah.
Za tako operacijo bi služil tudi v oni noči Strakerju ta nož.
Gospod, vi imate že gotovo mnogo izkušenj v konjereji; slišali ste že tudi o mnogih sleparstvih, ki se dogajajo na dirkališčih. Znano vam mora biti tudi kaj o tem, da sc namreč konja lahko ohromi, čc sc mu le nekoliko pre-režejo mišice na notranji strami stegna.
Sicer .ie rana tako neznatna, da. jo celo dober opazovalec ne ugleda, ako bi jo tudi iskal, vendarle povzroča konju bolečine iu žival gotovo ne dirja tako dobro, kot čc bi bila popolnoma zdrava.
Ohromelost konja, pa bi si vsakdo razlagal popolnoma navadno in sicer vsled prenapetosti kit in mišic, nikdo pa ne bi slutil kakega sleparstva pri tem.«
»Nesramni malovrednež!« zakliče Ross.
»To nas dovaja tudi do razloga, zakaj je odpeljal Straker konja iz hleva.
Kajti, ako bi čutila žival sunek / nožem v živo meso, bi udarila gotovo s kopiti okrog sebe. da bi sc stresel hlev in bi sc morala zbuditi oba hlapca, ki sta spala na mrvi.
Zato jc sklenil Straker, da izvrši svoj čin na prostem.«
»Bil sem menda slep,« reče polkovnik.
»Seveda je rabil pri tem luč, da vidi, kam zahode konja, in si jc prižgal zato ono svečico, ki ste jo našli vi.
Seveda, to je samoobsebj umevno. Pri preiskavi onih stvari, ki jih jc imel Straker pri sebi, ko ste ga našli ubitega, nisem razkril samo njegovega namena, temveč tudi vzrok
srčna želja in sedaj že tudi predrzna zahteva, zato se toliko mučijo, toliko trudijo na raznih zborovanjih. Zato je toliko v tem smislu pisanih člankov po raznih veri nasprotnih časnikih.
Vprašam, ali moremo mi vse to mirno gledati, mi krščanski očetje in davkoplačevalci? (Burni klici: Ne' Nikdar!) Ali ni naša sveta dolžnost, da se šc za časa ustavimo tej brezverski povodnji? (Pa! Pritrjevanje.) Naša nedolžna mladina, ki jo moramo mi izročati takim ljudem v odgojo. nas k temu sili. Duševno, a tudi gmotno stanje naših otrok, njihova posmrtna sreča nas naganja, da mi učiteljstvu naravnost povemo, da mi take sklepe, kot so jih oni skovali na zadnjem zborovanju, odločno odklanjamo in da takega učiteljstva, kot sc je pokazalo na tukajšnjem zborovanju, ne potrebujemo iu da mi takim učiteljem ne damo v povzdigo njihovega gmotnega stanja uiti \inarja ne! (Burno in viharno odobravanje.) Otroci naši se morajo vzgojevati v duhu, ki ji,n ga mi krščanski stariši še prav v zgodnji mladosti vsejemo v nedolžna otroška srca, še predno jih pošljemo v šolo. (Tako je!)
Otroci naši sc morajo v šoli le še bolj izpopolnjevati v verskem znanju, iu to seveda se bo zgodilo Ic s pomočjo — duhovnikov! In tako ljudstvo, ki ga moramo mi vzdrževati in plačevati, naj se tako oblastno in protiversko šopiri po naših šolah! (Ne! Ne!) Naših šolah, pravim, saj veste cenjeni zborovalci, koliko stroškov zahteva leto za letom vzdrževanje starih in novih šol. (Tako je!) iu mi naj bi ta trdo prisluženi denar dajali zato. da bi se ondi naša mladina poneverila in odtujila sveti veri in tako samoobsebi umljivo podivjala. (Ogorčenje.) Saj vemo, da jc človek brez vere hujši kot živina, to nam kaže vsakdanja izkušnja. Ako vzamemo našemu ljudstvu globoko versko prepričanje, smo mu s tem vzeli vse, ker le to nas more še obdržati v pravih mejah. Ako komu postave božje niso svete, bo tudi svetne postave le v toliko izpolnjeval, v kolikor bo prisiljen.
Klic po svobodni šoli je tem ljudem pri srcu in zato tudi od njihove strani toliko navdušenja za svobodomiselni shod, ki se je vršil nedavno gori v Pragi. Liberalno naše učiteljstvo hoče torej šolo postaviti na popolnoma protiversko stališče, in zato tudi duhovščino spraviti iz vseh javnih zastopov. Mi pa, cenjeni zborovalci, krščanski očetje, tu skle-nimo. da homo mi od sedaj naprej še bolj kot doslej poskrbeli pri vsakih volitvah, naj si bo v ta ali oni zastop. da za take ljudi , ki kujejo take sklepe, ne ho ondi prostora. (Burno odobravanje.) To bomo delali, naj stane kolikor in kar hoče. Pokazati hočemo temu predrznemu učiteljstvu, da nismo mi radi njega, ampak je ono radi nas tukaj, in da morajo oni vzgojevati našo mladino tako, kakor zahtevamo
zločina, ki ga jc hotel izvršiti. Vi živita med svetom, gospod, in poznate razne človeške navade. Ali se vam ni nič čudno dozdevalo, ko ste videli, da ima Straker račun neke šivilje pri sebi, glaseč se na popolnoma tuje ime?
Jaz menim, da ima vsak človek dovolj svojih računov poplačati, nikar, da bi plačeval iu nosil s seboj račune drugih ljudi, naj si bodo tudi prijatelji njegovi.
Akoravno plačujete vi svoje uslužbence prav dobro, gospod Ross. sem vendar mnenja, da ti ne morejo kupovati svojim soprogam oblek, ki bi stale po dvaindvajset funtov.
Vprašal sem gospo Straker po obleki, a ona ni vedela nič o njej. Vedel sem torej, da dotična šivilja ni izvršila obleke za gospo Straker, torej na vsak način za kako drugo žensko. Posvetilo se mi jc takoj v glavi, da gotovo živi Straker dvojno življenje.
Zapisal sem si naslov šivilje iu prepričan sem bil. da izgine na mah »skrivnostni gospod Darbyshire« s površja zemlje ter se prikaže za tem imenom Straker, ako pokažem njegovo sliko omenjeni šivilji. Zato sem ravno prosil Gregoryja za nadkonjarjevo sliko.
Sedaj mi je bila stvar namah popolnoma jasna. Straker jc peljal konja v ono globel, kjer sc ni videla goreča svečica. Med potjo je našel Simpsonovo kravato, katero je ta na begu izgubil. Vzel io ie mogoče seboj, da preveže konju nogo z njo. Prišedši v globel jc stopil za konja in prižgal luč. Tega se je konj prestrašil, udaril jc s kopiti nazaj, sluteč menda nič dobrega in zadel Strakcrja na čelo.
Vkljub dežju ic ta že preje odložil svoio suknjo in jo obesil na grm, da lažie izvrši
mi, ki jili plačujemo. (Odobravanje.) Predlagam sledečo
resolucijo:
Občni zbor Katoliškega slovenskega društva najodločneje obsoja namene in delovanje svobodne šole. obžaluje, da so ravno v Radovljici slovenski liberalni učitelji na občnem zboru jugoslovanske zveze sprejeli brezver-sko šolo v svoj program. Zbrani zborovalci odločno zahtevajo, da se naj otroci krščansk h starišev tudi vzgajajo iu podučujejo v krščanskem duhu. Vsi krajni šolski sveti se poživljajo, da nasprotujejo nastavljanju učiteljev, ki so člani liberalne zveze in zahtevajo le name-ščenje krščanskih učiteljev.
Letno poročilo za leto 1907.
(i. tajnik Mat. Mrak poda letno poročilo.
Zadnji občni zbor smo imeli dne 9. decembra 1906 na Bohinjski Beli. Bil je dobro obiskan od mož blejskega kota in sosednjih Bohinjcev. Na zboru smo postavili kandidata za državni zbor g. Pogačnika, s katerim smo z dvetretjinslio večino častno zmagali. Ker se jc govorilo, da jeseniški delavci hočejo poslanca delavskega stanu, priredilo je društvo na Jesenicah dva shoda pred volitvami, katera sta pomogla, da je gospod Pogačnik tudi na Jesenicah dobil velikansko večino. Po drugih občinah razun malih krajevnih shodov ni bilo treba posebne agitacije. Volila že veliko let poznajo svojega delavnega poslanca, zato gredo zanj brez vsakega prigovarjanja na volišče. Gospod poslanec je preteklo spomlad zlasti veliko deloval za odkup in izboljšanje planin. Zbiral je v vsaki občini blejskega kota in Bohinja posestnike okoli sebe, sestavljal jim je sam zadevne prošnje za odkup planiti in jim neutrujeno dajal potrebna pojasnila. Društvo mu za ves trud izreka iskreno zakvalo in ga prosi, da akcijo, katero ima takorekoč sam v rokah, z njemu lastno delavnostjo dovede do zaželjeuega cilja. Ako se mu to, kar upamo, posreči, ohranil si bode v našem okraju trajen spomin. —
Zaradi bodočih deželnozborskih volitev smo brez skrbi, ker smo že navajeni zmagati, nasprotniki pa so navajeni pogoreti. (Pritrjevanje.) Mi trdno upamo, da bode g. Pogačnik zopet poslušal naš glas in prevzel kandidaturo za deželni zbor, ter da ga že danes lahko pozdravimo kot našega bodočega deželnega poslanca. (Burno odobravanje. Klici: Zivio Pogačnik!) S tem pa nc rečem, da naj ob volitvah roke križem držimo in nič ne delamo, ker je treba pokazati, da S. L. S« v našem okraju nc spi, pač pa da vedno z največjimi silami stopa na volišče. (Odobravanje.)
Naše društvo je štelo v preteklem letu nad 80(1 članov. Kakor druga leta tudi letos še od nekaterih čč. gg. zaupnikov nisem še dobil članarine. Upam, da to store v najkrajšem času, da bom mogel konečno urediti račun v tiskarno glede naročnine Domoljuba: Doneske sem sprejel iz sledečih fara:
Srednja vas 143, Gorje 119, Bohinjska Bistrica 110, Grad 71. Radovljica 50. Mošnje 45, Bohinjska Bela 43, Breznica 40, Koroška Bela 36, Jesenice 30, Koprivnik 28, Ribno 27. Dobrava pri Kropi 25, Ovsiše 23. Lcše 20, Zasip 19, Kropa 11. Lesce 2, Rateče 1, skupaj 843 članov. Letni račun za I. 1907. Dohodki: Gotovine v blagajni ob novem letu K 156.47, za »Domoliuba« K 2114.00. članarine brez »Domoljuba« K 9.80, skupaj K 2280.27. Stroški: Stroški za občni zbor K 16.50 K, podpora izob. društva v Ribnem K 8, Poštnina in brzojavke 10.00, podpore »Daničarjem« K 85.00, za 722 »Domoljubov« K 1949.40 skupaj K 2086.90, gotovine v blagajni K 211.39, v hranilnici iz poprejšnjih let K 565.00, premoženja K 776.37.
Poročilo se vzame z odobravanjem na-znanje.
Volitev odbora.
Na predlog g. Tom. Potočnika so izvoljeni v odbor: Janez Vtirnik, posestnik. Ra-ciovljica, Janez Novak, dekanija Radovljica, Janez Ažman. žup., Gorje, Janez Burja, župan. Ribno, Janez Pristave, župan, Mošnje, Janez Bcrlic, župnik. Srednja vas, Josip Po-
svoje delo. Rano pa si je prizadel na nogi sam med zadcem. — Vam je sedaj vse raz-umljivo?«
»Popolnoma,« odvrne polkovnik, »vi ste čudovit človek; dozdeva se mi, ko tako pripovedujete, kot bi bili poleg.«
»Zadnji svoj dokaz bi kmalu pozabil. Domislil sem se. da tako prebrisan človek, kot je bil Straker, gotovo ne bi bil poizkusil šele pri konju one zareze v mišice, ne da bi se preje ne vadil v tem.
Videl sem pri hiši ovce in odgovor, ki sem ga dobil pri onem vprašanju, ste slišali tudi vi. Torej sem pravilno uganil.«
Vaša bistroumnost ie čudovita, gospod Holmes.«
»Ko sem se vrnil v četrtek zvečer v London, sem poiskal takoj dotično šiviljo, ki je spoznala Strakerja na prvi pogled. A znan ji jc bil pod imenom Darbyshire, katerega lepa žena ima posebno ljubav za krasne obleke. Brezdvomno ga je ta ženska mnogo stala in napravil je ogromne dolgove. Da' se reši teh, hotel si jc pomagati na ta sleparski način, kar ga je stalo žalibog njegovo življenje.«
»Se nekaj niste povedali, gospod,« opomni polkovnik Holmesa. »K.ie pa je bil konj med tem časom?«
»Srebrožark« je pobegnil in ga je vjel eden izmed vaših sosedov. V tej zadevi ostanimo milostni; to pridržim jaz zase.
Tu je obstal vlak; mislim, da smo v Chaphamu iu v desetih minutah bodemo žc izstopili. Gospod polkovnik, ako naju hočete spremiti v najino stanovanje, pokadimo vsak eno smodko in povedal vam bodem šc druge podrobnosti, ki bi jih želeli vedeti.«
gačnik, državni poslanec. Franc Arh„ župan, Boh. Bistrica, Janez Krive, posestnik, Jesenice, Ant. Mrak. Boh. Bela. Namestnika: Luka Hafner, posestnik. Kropa, Ivan Finžgar, posestnik, Breznica.
Kaj hočejo svobodomisleci?
Dr. Lampc zahvali občni zbor, da jc jasno povedal liberalnemu učiteljstvu, kar mu gre, ter nadaljuje:
Nastal bo zdaj velik vrišč in očitali Vam bodo, da niste svobodomiselni in nimate krščanske ljubezni. (Veselost.) A svobodomiselni učitelji naj se ozrejo na Francosko, kako tam svobdomisleci postopajo z učitelji! Svobodomiselni poglavar, gospod Clemenceau, je kratkomalo prepovedal učiteljem in državnim uslužbencem taka društva, kakor je jugoslovanska učiteljska zveza, njih organizatorje je izpodil iz službe, in če kateri šc ne miruje, mu zagrozi, da ga vtakne v luknjo ali pa spodi čez mejo. V naši »klerikalni« Avstriji pa vživajo liberalni učitelji svobodo združevanja m zborovanja in smejo celo sklepati proti ljudstvu, proti starišem in zabavljati čez obstoječe postave. Mi nismo proti tej svobodi in nečemo vpeljati takega terorizma, kakor ga izvršujejo framasonski svobodomisleci, ker so katoličani sploh bolj svobodomiselni, bolj svobodoljubni in v vsakem oziru boljši ljudje, kakor pa liberalci. (Odobravanje.) Kaj bi neki rekli naši liberalni učitelji, ako bi čutili nad sabo svobodomiselno pest kakega Cle-menceaua?
Pa ogledati si smemo učiteljstvo in vprašati, kaj hoče.
Ta učiteljska »Zveza« sc je proglasila kot agitatorico za liberalno stranko in na shodu v Radovljici so agitirali za udeležbo na shodu svobodomisleccv v Pragi. In kaj se je predlagalo na tem shodu? Udeležili so se ga anarhisti, ki vladarje more, in zato se je zahtevalo. da naj se izpuste iz zaporov ljudje, ki so zapleteni v atentat na španskega kralja in kraljico. Poznamo učitelja, ki jc napisal jako gin-ljivo knjižico o cesarici Elizabeti, ki jo je anarhist umoril, proslavlja cesarico kot svetnico in mučenico, in z grozo in studom obsoja tisto anarhistovsko zverino, ki io je umorila. Pa to ga ne moti, da jc član učiteljske organizacije. ki agitira za shod, na katerem sc zbirajo take »zverine«. Kakšnega mišljenja so ti svobodomisleci, je povedal podpredsednik Zenker, ki je izjavil, da ne more vsega povedati, ker bi bil takoj zaprt, čc bi govoril, kar bi rad. Grdo so napadli krščanstvo in arhivar ljubljanskega magistrata jc podpisal izjavo, da je krščanstvo le zbirka pravljic in napoved boja papežu, da ga bo premagal. (Veselost.) Izrekli so se zoper krščanski zakon in za razstavljanje nenravnih slik po javnih trgovinah, kamor hodi šolska mladež. Mrliče hočejo se-žigati, ker krščanskih pokopališč ne marajo i. t. d.
Za udeležbo na takem shodu se je v Radovljici agitiralo na učiteljskem zborovanju. S tem je liberalno učiteljstvo sebe razkrinkalo in naša dolžnost je, da ravno v Radovljici proti temu protestiramo. (Odobravanje.)
Kranjski deželi* zbor.
Pred deželnozborskimi volitvami stojimo. Geslo teh volitev jc: Volivna reforma! Izkušnja uči, da po starem volivnem redu ni več mogoče delovanje deželnega zbora. Krivica se mora umakniti. Liberalci zopet napovedujejo. da bodo obštruirali volivno reformo. A ta liberalna obstrukcija sc mora streti. Koliko časa pa morejo liberalni gospodje obstruirati? Le vztrajnosti je treba. Ce prej ne odnehajo liberalni muzikantje. naj se jih pusti toliko časa pihati in razgrajati, da obnemogli in utrujeni počepajo po tleh. in potem se preko njih nezavestnih trupel sklene volivna reiorcna! (Burno odobravanje in ploskanje.)
Sprejme se soglasno sledeča resolucija: »Občni zbor kat. pol. društva v Radovljici zahteva, da se sedanji krivični volivni red za kranjski deželni zbor izpremeni tako, da pridejo pravi zastopniki slovenskega ljudstva v večino, da ne bodo odločevali o deželnem gospodarstvu ljudje, ki so nasprotniki našega ljudstva, zlasti kmečkega stanu. Zato zahtevamo, da naši poslanci z vsemi silami izvojujejo kot najnujnejšo našo zahtevo izpremembo v sestavi deželnega zbora, deželnega odbora in deželnega šolskega sveta.«
G. predsednik nato zaključi zborovanje. Zborovavci pa so ostali še dolgo skupaj. SI. delavsko pevsko društvo iz Krope je prepevalo krasne pesmi, in vrstile so se navdušene in lepe napitnice.
Bil«ic lep dan, časten za kat. politično društvo za radovljiški okraj, in odločne besede, ki so sc ta dan povedale, so bile umestne in potrebne.
Cesarjeva bolezen.
(Po najnovejših poročilih K. B. in privatnih brzojavih od 13. in 14. t. m.)
Cesar je bolan. Kdor pazno zasleduje uradna poročila, lahko čita med vrsticami, da je vladarjevo stanje precej bolj resno, kakor bi bilo sklepati po besedilu samem. Bolezen samaposebi ni opasna, ali spremljajoči jo pojavi in njeni nasledki utegnejo sedeminsedem-dcsetletnega starčka bolj potreti, kakor bi drugače človeka v najlepši moški dobi. V drugačnih okoliščinah — recimo, da bi bil vladar še mlad ali pa da ne bi bil tudi osebno tako trdno zvezan s svojo državo, njenimi tradicijami, njeno zgodovino in njenim razvojem v takih razmerah bi bulletini o kataralični afekciji cesarjevi pač nc mogli vznemirjati javnosti tako kakor zdaj. Vest o bolezni Franc Jožefovi pa sega globlje v srca držav-I lianov. Skoroda sč nihče nc upa niti misliti,
da bi mogla ta bolezen cesarju resno do živega. Prvič je že to, da naš cesar, dasi skoro že šestdeset let vlada Avstrijo, nikoli ni bil reno bolan. Ni ga ustavnega čina, ki bi bil šel mimo njega neopažen ali nepretehtan: na vse je njegova roka zapisala svojo sankcijo. Ne vdajamo se izkušnja vi, ki se navadno pojavi, ako se piše o lastnem vladarju in ne pretiravamo — v našem ustavnem življenju je cesar bil tak odločujoč činitelj, da vse navdaja skrb le ob misli: kako bi tekel dalje državni stroj, v kateri smeri in kam, ako bo bolezen vladarja prikovala tako na ležišče, da bi bil on izločen ia tega mehanizma. Veliko večji je seveda vpliv cesarjeve osebe same neglede na moč, poverjeno ji po ustavi, in zelo občutljivo bi tudi bilo, ako bi ta oseba stopila ali morala stopiti v ozadje. Ce vzamemo samo en primer: Cesarjeva oseba je najtrdnejše vezilo med obema državnima polovicama, mnogo trdnejše nego je državnopravna, na papirjih določena zveza. Mogoče je seveda, da se oseba moti in da se je večkrat tudi zmotila, toda v obče je cesar od države zgolj vsled svojega osebnega vpliva odvrnil marsikateri udarec. V taki starosti, kakoršna je Franc Jožefova, navadno vladarji ne posegajo več tako v življenje ljudstva, da bi v njem zapuščali kak poseben vtis, naš cesar pa si je ravno zdaj, ko se njegova leta nagibajo k skrajnim mejam človeškega življenja, postavil v srcu svojega .ljudstva spomin, ki ne bo nikoli ugasnil. Vsi vemo, kako jc ravno oseba cesarjeva in njegova lastna iniciativa narodom pripomogla do splošne in enake volivne pravice. Vladar, ki je ob nastopu svoje vlade nad svojim ljudstvom imel absolutno moč, stoji v svoji visoki starosti na pragu demokratiške Avstrije in, kar je najbolj pomenljivo: ta preobrat se ni izvršil preko in mimo njega, ampak z njim. Franc Jožef resnično živi življenje svoje države s svojim srcem, s svojimi odloki in na-redbami, pri svoji pisalni mizi, kjer dela neutrudno celo zdaj. Kaj pa pomeni Franc Jožef za velemoč Avstrije nazunaj, to ve danes naj-priprostejši človek, ki se drugače ne briga za javno življenje. Koliko je naš vladar storil za ohranitev svetovnega miru. o tem bo poznejša zgodovina pisala z neizbrisnimi znamenji. In zato danes ne samo vsi narodi Avstrije. ampak vseli evropskih in izvenevrop-skili držav zasledujejo s skrbjo in vznemirjenjem poročila iz Schonbrunna in ni ga, ki bi ne molil Vsevišjega. da nam cesarja ohrani še nadalje — nc iz klečeplaztva, ne iz bizan-tiniznia. ne hinavsko — ampak iskreno in dobro zavedajoč se. da je s cesarjevim živ-. Ijenjem zvezan blagor države. — Najnovejša poročila o cesarjevi bolezni se glase takole:
Dunaj, 13. oktobra. Ze od ranega jutra se na tisoče Dunajčanov pomika kakor ob romanju proti Schonbrunnu, da izve. kako je s cesarjevim zdravjem. Popoldne jc bil naval tako velik, da je bil v nevarnosti promet. Okoli gradu samega je bil naval tak, da množice skoro ni bilo mogoče prodreti. Vsakega, ki je prišel iz gradu, so ustavljali in izpraše-vali. Razširjene so bile naičudnejše vesti, v gradu samem pa je vladal največji mir. Dostojanstveniki in dvorni služabniki so hodili zelo resno okoli in vsem se jc že na obrazih poznalo, da smatrajo cesarjevo bolezen za precej opasno, vsaj mnogo bolj. kot se je iz-početka mislilo. Ob pol 10. se je med množico razširila vest, da cesar nima več vročice. Veselje je odsevalo iz vseh obrazov. Toda ob 1. uri popoldne se je izvedelo, da se je cesarja zopet lotila vročica in da nima teka. Nekoliko pozneje se je iz dvora razglasilo, da se katar razširja in da jc vročica močnejša. V resnici se ie stanje cesarjevo, kakor se je poročalo iz njegove najbližje okolice, zelo menjavalo. Cesar je ponoči sicer precej dobro spal, pa je večkrat pokašljeval in iz-pljuval slinaste izločke iz bronhij. Potem je cesar zaspal, kar je nanj imelo očividno zelo blagodejni vpliv. Ob pol 6. uri zjutraj je vstal in se dal preiskati od dr. Kerzla, ki se je nastani! v neki hišici v parku blizu cesarjeve palače, da zamore biti vedno blizu cesarja. Dr. Kerzl je konštatiral, da žila bije pravilno, da je temperatura skoroda normalna, slinasti izločki povoljni in da sc nadaljnje razširjenje bolezni ne opaža. Cesar se je do pol 11. ure precej dobro počutil. V tem času pa je žila jela biti nekoliko močneje, temperatura se je počasi zvišala, pri vsakem pokašljevanju pa je cesarja v prsih bodlo, dasi je inhaliral in grgljal. Popoldanska preiskava je dognala, da se je bolezen nekoliko razširila; cesar ni imel nobenega teka in .ie bil utrujen in slabo razpoložen. To jc trajalo do večera.
Dunaj, 13. oktobra. O stanju cesarjevem 13. t. m. zjutraj in opoldne poroča uradni korespondenčni urad sledeče: Cesar je ponoči zelo dobro spal. je vstal ob pol 6. in je bil brez vročice. Šele okoli 8. zjutraj se je pojavila lahka vročica, ki traja dalje. Katar sam se omehčuje, pokašljevanje ni več tako intenzivno kakor je bilo dozdaj, slinasti izmečki so obilni. Cesar je precej pri moči in zadostno je. Objektivno stanje v obče ni neugodno.
Dunaj, 13. oktobra. (Privatno poročilo.) Cesarjev telesni zdravnik dr. Kerzl je večkrat obiskal ccsarja. Cesar je ves dan prebil izven postelje. Splošno stanje se ni Izboljšalo, katarhalično vnetje se je znatno razširilo. Zjutraj ie vročica bila zmerna, pa se je popoldne nekoliko povišala. Cesar nima teka, pa je še vedno precej pri moči. Zvečer bosta dr. Kerzl in dr. Neusser cesarja zopet preiskala.
Dunaj, 13. oktobra. V teku današnjega dne jc došlo v naddvornomojsterski urad in na ministrstvo za zunanje zadeve nebroj brzojavk, kjer sc prosi takojšnjega poročila o cesarjevem zdravju. Vsi evropski vladarji so naročili svojim poslanikom, da jim večkrat na dan izporočijo. kako je s cesarjem. Med prvimi je brzojavil Roosevelt. Ministrstvo za zu-
nanje zadeve poroča vsak dan o cesarjevi bolezni poslanikom na inozemskih dvorih. Ako bo cesarju slabše, se bodo uradni bulletini objavljali tudi po avstrijskih deželnih stolnih mestih.
Današnja vest.
Dunaj, 14. oktobra. Uradno korespondenčni urad poroča, da se je včeraj popoldne temperatura zvišala, toda ne več kot prejšnje dni; povžil je cesar zadostno hrane, danes ponoči pa je cesarju skoroda boljše. _
Dnevne novice.
-f Ustanovni shod »Kmečke zveze za kamniško dekanijo« se je vršil včeraj ob obilni udeležbi v »Kamniškem Domu«. Ob velikem navdušenju govorili so gg.: dekan Lavrenčič, Benkovič, dež. in drž. poslanec dr. Janez Ev. Krek in več 'kmetov. Malo sta začivkala na »koru« dvorane tudi liberalca Prašuikarjev »lerboltar« Jereb in pa urednik »Kamničana« Saks. Obširno poročilo o lepo uspelem shodu še objavimo.
t Schwarz iu Hohenlohe. »Deutsche Zei-tuiig« poroča iz Trsta, da namerava tržaški namestnik princ Hohenlohe odstopiti in da pride na njegovo inesto kranjski deželni predsednik Schvvarz. Baje sta princ Hohenlohe in graški namestnik grof Clary kandidata za moravsko namestniško mesto.
• Osebne vesti. Deželnovladna tajnika gospoda Karol Ekel in Ivan Krese sta imenovana za okrajna glavarja na Kranjskem. — Za suplente na II. državni gimnaziji v Ljubljani so imenovani gg.: dr. Pavel Pestotnik, dr. V. Tiller, dr. Franc Cadež, dr. Ivan Lokar, Pavel Lokovšek in Franc Kralj in za pomožnega učitelja g. Leopold Andree.
i Liberalna spletka ponesrečena. Zoper g. župnika v Poljanici na Kočevskem so liberalci in rdečkarji raznesli vest, da je neko dekle od njega noseče. Mali in hči sta to trdili. Župnik je bil prisiljen tožiti. Pri razpravi pred okrajnim sodiščem/v Kočevju se je dokazalo, da je govorica neresnična, mati in hči sta prosili odpuščanja, priznali obrekovanje in bili obsojeni v globo 30 kron ter v naznanilo razsodbe v časniku.
+ Komu služijo avstro-ogrski konzulati? Friderik Klein, namestniški koncipist, je izda! knjigo o severni Ameriki z ozirom na avstrijske interese. V tej knjigi pravi tudi o avstro-ogrskih konzulatih, da so večinoma zasedeni z Mad.iari. V Severni Ameriki je iz Ogrske mnogo Slovakov, ki pošiljajo svoj denar domov, da bi podpirali slovaško ljudstvo. To zabranjevati je med drugim naloga madjar-skih konzulov. Predlaga, da se naj osnuje avstro-ameriška baifka, da ne bi bili izseljenci prisiljeni denar pošiljati po zakotnih ameriških privatnih bankah.
+ Celovški »Mir« odgovarja na razne napade: Sedanje uredništvo nikdar ni bilo volje, uklanjati se liberalcem. »Mir« nima biti le narodno-radikalen. on ima drug namen. Ta namen ie trojen: 1. Zavračati verske napade nemško - liberalnih in eventuelno tudi slovensko-radikalnih listov. 2. Poučevati koroško ljudstvo o gospodarskih in političnih vprašanjih. 3. Vzbujati v ljudeh narodno zavest. Bratomorskega boja v Celovcu ne nameravamo in ga obsojamo, v kolikor je brato-morski. A včasih je treba udariti, da se dobi pošten mir. Mi nismo hlapci liberalcev, da bomo vse pretrpeli, njihove verske napade, njihovo pogubno delovanje v naših najpomenlii-vejših društvih, kakor n. pr. v Bohinjski Bistrici ! Ne bomo trpeli napadov na naše vele-zaslužne voditelje, ki žrtvujejo svoje premoženje in svoje zmožnosti ljudstvu v prid: Zastopniki »Slovenca« zaradi tega nismo, in če bi bili. bi ne bilo za nas nikakor sramotno. S »Slovencem« smo se spravili pošteno, da, terjali so se taki pogoji, kot jih niti liberalci v svojih tožbah niso zahtevali, in zdaj se veselimo, da je nesporazumljenje nehalo, ker hočemo vsi služiti krščanski misli, v prepričanju, da ta misel ohrani narod zdrav, da krščansko življenje daje ljudstvu inteligence in vseh socialnih čednosti, brez katerih narod obstati ne more.« Glede liberalcev pravi, da »Gorotan ne izgubi nič, če odpade z drevesa kaka gnila veja.« Veseli nas, da se »Mir« sedaj bolj te-rneljiito bavi tudi z gospodarskimi vprašanji.
—	Socialni demokrat Ropaš obsojen. Filip Ropaš, znani vodja socialnih demokratov na Goriškem, o katerem smo poročali, da je z dinamitom uničeval ribe, je pri razpravi pred goriškim okrožnim sodiščem dobil sedem mesecev ječe. Lep voditelj!
—	Wieser odpušča slovenske delavce. Kakor se nam poroča, je NVieser zopet od dela na goriškem državnem kolodvoru odpustil nad dvajset delavcev, med njimi le enega Nemca, vsi drugi so bili Slovenci. Na mesta teh pridejo Nemci. Med odpuščenimi delavci jc bil te dni odpuščen tudi edini sin neke vdove, ki je živil sebe in svojo mater. Sedai je brez zaslužka. Pripravljen je stopiti v službo tudi za kočijaža. Mladenič je pa zmožen tudi za kako drugo službo. Dovršil je dva gimnazijska razreda. Vešč je treh jezikov.
—	Poroke. Jutri se poroči v Solkanu gospod dr. Fran Gosti, ordinarij in vodja kranjske deželne blaznicc v Ljubljani, z gdčno. Mici Honigschmidovo. — Včeraj dopoldne se je poročil g. dr. Josip Mandič, sin gospoda dr. Frana Mandiča, zdravnika v Trstu, z gospico Josipino Kastclčevo, hčerko materijskega župana gospoda Gašparja Kastelica.
—	Nov poštni in telelonskl red v kratkem izda avstrijsko trg. ministrstvo.
—	Brezžični brzojav čez ocean. Dunajski listi so prejeli iz Londona senzacijonalno vest. da prične brezžični brzojav (Marconijcv) danes pravilno službo čez Atlantski ocean. Poslovanje se otvori s celo vrstjo pozdravnih depeš. ki se bodo poslale najglasovitejšim ev-
ropejskim listom. Zasedaj se morajo telegrami pošiljati še preko Kanade. Dotično društvo upa vendar, da bo lahko že v kratkem otvo-rilo direktno poslovanje med Zedinjenimi državami in postajo Cormvall. Društvo računa s srednjo brzino 35 besed v minuti, ki so jo povprečno dosegli pri poizkusih tekom zadnjih treh mesecev. Ce bi se mesto uradnika, ki sprejema trkanje aparata, mogel uporabiti sprejemalni avtomat, bi se brzina lahko povišala na sto besed v minuti. Marconi je baje ravnokar sestavil tak avtomat, ki pa ne deluje v dolgih razdaljah.
—	Stavka v Mengšu. V Mengšu stavkajo siamnikarske šivilja. Zahtevajo isto plačo kakor so jo dosegle šivilje v Domžalah. Vsi za enega, eden za vse!
—	Državna podpora. Za vodnjak v Zago-liču pri Colu je država dovolila 2450 K.
—	Shod kranjskih perutninarjev. Shod kranjskih perutninarjev se bo vršil 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v tukajšnjem »Mestnem domu«.
—	Gasilno društvo v Predosljih pri Kranju je blagoslovilo včeraj popoldne novi, lični svoj dom. K slavnosti se je zbralo poleg do-ninogo ljudstva. Ob pol 3. uri popoldne je mnogo ljudstva. Ob pol 3. rui popoldne je domači župnik veleč. g. J. Zupane blagoslovil dom in po blagoslovitvi v krasnem govoru povdarjal temeljno idejo ognjegasnih društev. Pomoč bližnjemu v nevarnosti, izvi-r ajoča iz ljubezni vernega srca. Predoseljski župan g. Ivan Zabrct, načelnik ondotnega ognjegasnega društva pa je nato v krepkem svojem govoru povdarjal pomen edinosti in združevanja ter se zahvaljeval vsem onim faktorjem, ki so s svojo požrtvovalnostjo ali pa delavnostjo pripomogli, da se je postavil tako lep dom. Po končani slovesnosti se je razvila na prostoru g. Omana živahna zabava. Vrla dekleta so prodajale srečke in skrbele, da je šaljiva pošta točno iutikcionirala. Godba iz Naklega je pridno svirala, pevci in pevke pa so nas razveselili s par lepimi zbori. Vsa prireditev je izpadla v vsakem oziru zadovoljivo. Želeti pa je, da se zbirajo v ognje-gasnem društvu možje in mladeniči z namenom pomoči v slučaju nesreče, da bi se prav tako ustanovilo izobraževalno društvo, kjer bi se zbirali možje in mladeniči, žene in dekleta 'k izobrazbi in zabavi. »Na pomoč!« vsi dobri tudi v tem oziru.
—	V Sarajevu je umrl vodja ondotne dež. bolnice, primarij dr. Leopold Gliick.
—	Predavanje v Krškem. Ljudevit Sti-asnij. c. kr. šolski nadzornik v Krškem, jc priredij 12. oktobra zvečer v salonu g. K. Ze-nerja predavanje o svojem potovanju na Norveško in na severni tečaj. Predavanje je bilo združeno z mnogimi skioptiškimi slikami.
—	Na Raki je bila prošli teden volitev župana. Izvoljen je vrl pristaš S. L. S. Martin Šiško iz Zalok in sicer letos prvič. Liberalci gredo rakovo pot.
Na cesto je vrgla 16-letna Rosa K. v Trstu komaj porojeno dete. »ker ni vedela, kaj naj z njim počne.« Truplo je bilo povito v popir in prezgodaj rojeno, vsled česar je policija izpraševala tudi mater dekletovo in ljubimca, ki sta na sumu. da sta deklici po-mogla do splava.
—	Na eno leto ječe je bil v Trstu obsojen neki Anton Grio iz Kopra zaradi nenravnega dejanja na nekem štiriletnem otroku.
—	Škrlatica po Gorici ponehuje. Do sobote je bilo 23 slučajev v lazaretu, med temi 9 na potu ozdravljenja, pri 13 se bolezen normalno razvija, le enega bolezen je bila nevarna. V petek in v četrtek ni bilo novega slučaja.
—	Svojega novorojenega otroka je raz-sekala in sežgala. Dekla Marija Grdenič v Zagrebu je te dni povila dete. Grdenič je dete s sekiro razsekala na kose in potem kose vrgla v ogenj.
—	Z revolverjem je streljal v Zagrebu neki mož na lastnika fijakarskega obrta, gosp. Vlašiča, ki je lahko ranjen. Po Zagrebu se je vsled tega razširila vest, da je bil izvršen atentat na bana.
—	Slovensko gledališče v Trstu. Včeraj so igrali v Trstu Morrejevo ljudsko igro s petjem: »Gospod Jakob«. Verovšek je igral naslovno vlogo župnika Jakoba.
Pokopali so na Krškem mizarskega mojstra g. Štefana Počivavšeka.
—	Mlin je pogorel v Zagorju pri Postojni. Lastnik g. Ivan Marinšič ima škode 25.000 K.
—	Utonil je v Idriji bivši žgalniški paznik Leopold Logar.
—	Strupena muha povzročila smrt. V Bu-dan.iah pri Vipavi ie pičila strupena muha pet let starega Cirila Stcfančiča. ki je vsled tega v 24 urah umrl.
—	Pokopali so v Senožečah načelnika gasilnega društva, posestnika gosp. Ivana Cehovina.
—	Sadnji semenj, združen s premova-njem sadja in pravilnega vkladanja sadja, priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od sobote 30. novembra do ponedeljka 2. decembra v Ljubljani. Opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi te številke. Gre se za prvi poizkus take prireditve, ki naj ostane ob dobrih sadnih letinah stalna naprava in ki naj se v bodočnosti na podlagi dobljenih izkušenj razširi in izpopolni. Sadje je letos v nekaterih krajih naše dežele prav dobro obrodilo, in z ozirom na dejstvo, da se odjemalci v Ljubljani, ki jih je zelo veliko, upravičeno pritožujejo, da za Sv. Miklavža in božične praznike ni dobiti lepega sadja, hoče naša družba dati priliko, sadjarje, ki imajo lepo namizno sadje, spraviti v neposredno zvezo z odjemalci in tako sadjarjem pripomoči do dobrih ccn in odjemalcem do lepega blaga. Vse sadjarje, ki imajo lepo namizno zimsko sadje, prosimo, naj vsaj del svojega nalepšega sadja prihranijo za sadni semenj, da se bodo mogli tega semnja in premovanja udeležiti ter s tem do-
kazati, da imamo v deželi najmanj tako lepo namizno sadje, kakor v sosednjih kronovinah. Nujno pozivamo na mnogobrojno udeležitev ter opozarjamo na obširno navodilo o hranjenju, zavijanju in pošiljanju sadja, ki je objavljeno v tej številki »Kmetovalca«.
Diplomiranega živinozdravnika namerava c. kr. kmetijska družba v Ljubljani začasno nastaviti proti službeni pogodbi. Nastavljeni živinozdravnik bi imel nalogo prevzeti vodstvo družbene podkovske šole, jo inodemp organizirati, poučevati v družbeni gospodinjski šoli, sodelovati pri »Kmetovalcu«, nadzirati plemenske živali, nakupljene z državno podporo, ki se dajo kmetovalcem, izvršiti pričeto organizovanje živinskih zavarovalnic, snovati in nadzirati živinorejske zadruge ter kmetovalcem pri tem delu pomagati. Ker družba pri svojih sredstvih ne more jamčiti za bodočnost, zato reflektira le na kakega živinozdravnika, ki je brez službe ali v stalni službi, da se pozneje ne izpostavi kakemu očitanju. Mesto družbenega živinozdravnika se podeli le kakemu mlademu diplomiranemu živinozdravniku, ki je živahen v svojem delovanju, je dober govornik in je popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika ter zna samostojno pisati strokovne spise in pisarniške koncepte. Reflektantje na to službo naj se zglase pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Glede plače se bo z njimi šele pogajalo.
—	Dve ciganki v Gorici sta izvabili od neke soproge državnega uradnika 2000 K in od služabnice 300 K. žugaje jima, da v nasprotnem slučaju umrjeta tekom 3 mesecev. Enaki usodi da je določen tudi g. soprog. Boječi sc za lastno življenje izročili sta omenjeno vsoto v treh obrokih premetenima cigankama. Dnč 4. t. m. sta odnesli zadnji obrok in šele potem je doznal soprog o prevari, t. j. šele 8. t. m., nakar je urno vso stvar prijavil policiji — a ciganki sta jo s plenom odkurili najbrže čez mejo v Italijo.
—	Začasni veterinarsk asistent je postal škofjeloški živinozdravnik Peter Miklavčič.
—	Na trahomu (egiptovska očesna bolezen) sta zboleli dve ženski v Vodicah, občina Moravče, en železniški delavec v Mirni pri Novem mestu in v. Oblaku pri Logatcu neka ženska. Obolele osebe so v deželni bolnišnici.
—	Utonil je 1. t. m. v Zalem Logu nad Škofjo Loko 31etni Matevž Kenda.
—	Tatinska ciganka. Sin kranjskega ka-varnarja Jagerja .ie dal na razpolago ciganki Rozaliji Jungwirt škatljo, v kateri je bilo 20 K drobiža, da izmenja krono z ogrskim drobižem. Ciganka je tako dobro menjala, da je ukradla 6 K 80 v. Jungsvirtovo so orožniki izročili sodišču.
—	Učiteljske usposobnostne izkušnje za ljudske in meščanske šole se prično 4. novembra. Prošnje do 26. t. m.
Znanost in umetnost.
Vse v tem oddelku omenjene knjige in listi se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	Grammatik der neuslavisehen Sprache
(Line Vermittlungssprache f ii r die Slaven der osterreichisch-ungarischen Monarchie) ver-fasst von Ignaz Hošek, Professor an der bohmisehen Landes-Oberrealschule in Krcm-sier. Cena 2 kroni.
*	Koledar za kmetovalce 1908, spisal J. Legvart, drž. mlekarski nadzornik, izide koncem tega meseca. Vsebina bode izvanredno bogata, na kar založništvo vljudno opozarja. Naroča se lahko že sedaj pri I. Bonač-u v Ljubljani. Cena K 1 '60, s pošto K 1 '80.
»Dom in Svet«. Starejše letnike. 1904 do 1905. priporočamo slavnim izobraževalnim društvom ter cenjenim naročnikom po znižani ceni. Dobe se pri upravništvu »Dom in Sveta« v Marijanišču, Ljubljana, Poljanska cesta.
Ljubljanske noulce.
lj Seja S. K. S. Z. danes zvečer ob pol osmih v prostorih S. K- S. Z.
lj Zahvala. — Odbor pevskega društva »Ljubljana« dovoljuje si izrekati vsem, kateri so na katerikoli način pripomogli do tako sijajnega uspeha velike ljudske veselice dne 6. t. m. svojo najprisrčnejšo in najiskrenejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem vele-cenjenim damam, koje so ob svoji izredni požrtvovalnosti vztrajale do konca veselice v raznih paviljonih iu tudi za časa predpriprav bile veseličnemu odseku v veliko pomoč; nadalje vsem gospodom veseličnega odbora, kateri so darovali ves svoj prosti čas za društvo ter s svojo jekleno vztrajnostjo pripomogli do tako sijajnega uspeha cele priredbe. Dolžnost naša je posebno zahvaliti se vsem darovalccm krasnih in dragocenih daril, posebno ljubljanskim gg. trgovcem, ki so skoraj vsi prispevali h krasno uspeli veselici. Dalje zahvaljuje se odbor vsem onim, kateri so z izdatnimi pre-plačili pripomogli tudi do tako krasnega finan-cijelnega uspeha, v prvi vrsti blag. gospej dr. Peganovi za veliko pomoč ob prodaji vstopnic. Iskreno zahvalo izrekamo tudi slav. dnevnikom »Slovenec« in »Laibacher Ztg«, za objavljenje veselice se tikajočih reklamnih notic, ter slav. »Katoliški Bukvami« za izredno naklonjenost ob prepustitvi izložbenih oken za razstavo daril in upravnemu odboru stavbin-ske družbe »Union« za blagohotno naklonjenost. Konečno sc zahvaljujemo slavnemu zboru šentvidske čitalnice, na čelu g. pevovodju Rusu za ljubeznivo sodelovanje, slav. telovadnemu odseku slovenske kršč.-socialne zveze za brezplačno prepustitev svoje telovadnice na dan veselice, nadalje odposlanstvom iz Idrije, Jescnic, Tržiča in Mengša, ter slavnemu "občinstvu, ki jc v tako izrednem številu posetilo našo veselico ter s tem dalo najprimernejši odgovor gotovim blatiteljem »•Ljubljane«. Okrepčani na krasnem moralnem
in financijelnem uspehu ter vzradoščeni nad pojavi tolikih simpatij, korakali bode.no, s pomilovalnim posmehom zroči na svoje nasprotnike, neustrašeno naprej. — Ljubljana, dne 14. vinotoka 1907. Za odbor: Rado Šturm, t. č. predsednik. Srečko Potnik, t. č. tajnik.
Ij Slavnost na prvi državni gimnaziji. Včeraj dopoldne ob 11. uri se je prva državna gimnazija slovesno poslovila od bivšega ravnatelja, vladnega svetnika Andrej Senekoviča, ki je ix) 17-letncm delovanju na tem zavodu, koncem lanskega šolskega leta stopil v pokoj. Slavnost se je vršila v primerno okrašeni slavnostni dvorani. V imenu učiteljskega zbora sta slavljenca pozdravila profesorja Štritof in Perušek, v imenu učencev sto govorila ostnošolca Štritof in Moro. Navzoč jc bil tudi deželni šolski nadzornik Fr. Hubad.
Ij »Unionova« vinska klet jc bila včeraj otvorjena s koncertom društvene godbe. Občinstva je došlo toliko, da je kmalu zmanjkalo prostora. Društvena godba je za svoje izvrstno igranje žela obilo pohvale.
lj Petindvajsetletnica slovenske gledališke igralke. Gospa Zofija Borštnik bo obhajala dne 10. decembra tega leta petindvajsetletnico delovanja na treh raznih narodnih gledališčih: tia Slovenskem, Hrvaškem in Bolgarskem. Na oder je stopila še kot otrok v kratkem krilu, prvikrat z gospodom Borštnikom, in je pozneje morala večkrat igrati brez honorarja, ker takrat »Dramatično društvo« šc ni plačalo stalnih gaž.
I.i Garnizijska bolnišnica ob Dunajski cesti. Od strani državne uprave je že gotov sklep, da se oddajo stavbišča garnizijske bolnišnice ob Dunajski cesti in Franc Jožefovi cesti mestni občini proti temu, da občina napravi za garnizijsko bolnišnico v predmestju Vodmat novo poslopje, za kar prispeva vojna uprava 40.000* kron.
Ij Tenorist Orželski v Budimpešti. Poro-ročali smo že, da je bivši tenorist slovenskega gledališča g. Stjepan Orželski angažiran na budimpeštansko komično opero. Orželski je stopil kot Don Juan v operi »Carmen« pred budimpeštansko občinstvo. Dosegel je feno-menalen uspeh. Občinstvo je opetovano z burnim ploskanjem na odprtem odru odlikovalo pevca, dame pa so mu metale cvetja. Kritika prorokuje pevcu veliko bodočnost. Po predstavi je občinstvo priredilo Orželskemu pred gledališčem veliko ovacijo.
Ii Glas iz občinstva na ljubljanskega župana. Piše se nam: Letos so padle cene pri živini od avgusta nadalje za 20 odstotkov. Pitani voli, ki so stali šc začetkom avgusta 90 do 94 K za 100 kg. se dobe danes za 76 do 78 K za 100 kg. Ni pa čuti, da bi sc znižala cena govejemu meso na ljubljanskem trgu. Ljubljanski župan se vedno usti, kako da obrača pozornost na cene živil. Zakaj li zdaj nc odpre svojih ust in pove, da trajno pada cena živini, ne pa tudi cena mesu.
lj Slovenske lovce opozarjamo na ustanovni občni zbor »Slovenskega lovskega kluba«, ki se vrši v sredo, dne 16. t. m., ob 8. uri zvečer v »Iliriji«. Zanimanje za klub je prav živahno in občni zbor obeta lepo udeležbo, zlasti z dežele. Klub si je stavil nalogo, širiti ir.ed lovci zmiscl za racijonalno lovljenje sploh. Izdelati namerava lovski kataster dežele Kranjske, zbrati lovsko Statistiko ter na podlagi teh podatkov dokazati pomen lova v našem narodnem gospodarstvu. Baviti se hoče tudi s premembo lovskega zakona ter delovati na to, da se spravi lov v pravično raz-rr.erje z agrarnim vprašanjem. Tudi slovenski list, ki bi zastopal interese lova. ribarstva in gozdarstva, se bo morda sčasoma dal doseči. Klub bo dajal svojim članom nasvete v lov-sko-pravuih vprašanjih, ter poide članom pri vseh korakih, ki so z lovom v zvezi, po možnosti na roke. — Apelujemo torej na vse slovenske lovce, da se oklenejo kluba, ki hoče edino-le ščititi in gojiti interese lova, kot važnega faktorja, narodnega gospodarstva in pri-rodoslovne vede. Pripravljavni odbor.
lj Carinski krediti. Visoko c. kr. finančno ministrstvo je z odlokom z dne 20. avgusta 1907, št. 62.772, podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani dovolilo šestmesečni carinski kredit pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Ljubljani. Kar se je do sedaj carinstva za uvozno blago na Kranjsko v Ljubljani sploh plačalo, bilo je treba istega v gotovini odšteti; vsled tega se je izvršil veliki del carinskega poslovanja za Kranjsko v Trstu, da se je tako vpo-rabil carinski kredit pri tržaških zavodih. Ker pa da ljubljanska podružnica kreditnega zavoda priliko, nc le samo njenim klientom, nego tudi širjim trgovskim krogom, posluževati se ničnega carinskega kredita, ie vsekakor mogoče, da sc izvršuje v bodočnosti povprečno celo carinsko poslovanje za uvoz na Kranjsko v Ljubljani.
Ij Nesreča na gugalnici. V soboto popoldne je padel iz gugalnice v Latermanovem drevoredu brezposelni pekovski pomočnik Iv. Lunko, rojen leta 1882 v Št. Rupertu pri Krškem in se ua glavi in tilniku težko telesno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl.
lj Velik požar na klavnici. V soboto proti polnoči je začela goreti slama v šupi velctrž-ca g. Flije Predoviča na Mesarski cesti št. 4. Ogenj se sc je jako hitro razširil po celem gospodarskem poslopju, pod katerim jc bila slama, mrva, ledenica, tehtnica za prašiče, skladišče gosp. Jožefa Preskarja za kože ter shrambe za vozove in za potrebno gostilniško pohištvo. Hipoma je bilo vse v plamenu in gasilno in reševalno društvo je moralo napeti vse moči, da ni bila vpepeljena tudi hiša, v kateri se nahaja sejmarjem znana gostilna »Na Klavnici«, ki je istotako last g. Predoviča, kakor tudi ona trinadstropna hiša ob Poljanski ccsti, v kateri stanuje mnogo strank. Te stranke so ogeni tudi najprvo opazile. Stranke v hiši. bližnji stanovalci in posestniki so s
pomočjo stražnika Permeta naglo izpustili iz hlevov prašiče in koštrune in iih tako rešili pogina; pet prašičev gostilničarice g. Jožefe Dolinškove pa kljub vsemu naporu niso mogli rešiti iz plamena. Medtem, ko so ti reševali še vozove, je prišlo gasilstvo in vojaštvo z mnogimi častniki cele garnizije, ki so istotako prostovoljno delali iu so bili povsod vsak na svojem mestu. Šupe, kakor tudi druge shrambe so vse uničene, tako mesnina, katere je bilo mnogo v ledenici in tudi g. Breskvar ima na kožah veliko škode. Zasluga se mora priznati gasilnemu društvu, ka.iti. ko bi to ne bilo na svojem mestu, bi bil požar upepelil tudi hišo. katera se drži navedenih gospodarskih poslopij in tudi hiša ob Poljanski cesti jc bila v nevarnosti. Škoda znaša približno 80.000 do 100.000 kron, katere pa zavarovalnina pri »Assicurationi Generali« krije skoro samo del te svote. Zavarovan je g. Predovič za 20.000 kron. Občinstva ie prišlo takoj, ko ie bil požar s strelom na Gradom signaliziran, na stotine, včeraj dopoldne pa, ko so gasilci tleče objekte še gasili, in popoldne, pa so prihajale na pogorišče cele množice. Omeniti nam jc, da jc prišel takoj na lice mesta župan gosp. Ivan Hribar, kakor tudi mnogo drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Kako jc ogenj nastal, natančno še ni znano, po vseh znakih, posebno še po tem, da jc začelo v dveh, ne-katerniki trdijo celo, da v treh krajih skoraj hkrati goreti, se sodi, da ie ogenj zanetila hudobna roka in je policija že par sumljivih oseb prijela. Ogenj je bil tako velik, da je celo prekašal onega na Deghenghijevi žagi in smelo rečemo, da v Ljubljani takega še ni bilo, odkar jc pogorelo deželno gledališče. — Od druge strani sc nam poroča, da ni mnogo manjkalo, da bi ne bile zgorele tri osebe, ki so spale v šupi, a so se še k sreči pravočasno zbudile in ušle gotovi smrti. Od druge strani smo o tem velikem požaru dobili še naslednje poročilo: V noči od sobote na nedeljo ob pol 12. uri naznanjen .ie bil požar gasilnemu in reševalnemu društvu na Poljanski cesti pri Pre-doviču. Takoj se odpelje oddelek straže na lice mesta, ki dobi že vsa obsežna gospodarska poslopja g. Predoviča v ognju. Takoj se napeljejo dve cevi ter z eno po dolgotrunem naporu reši sprednje poslopje, a druga varuje na nasprotni strani več malih hišic. Ker pa vsled prevelike megle čuvaj na gradu ui nič od požara videl, moglo sc mu je sporočiti šele telefonično na Grad, nakar ob 12. uri naznani s topom večji požar v mestu. Ker je pa smodnik vsled vlažnega meglenega zraka bil na-pojen z mokroto, se niso hoteli topovi takoj sprožiti in je moral čuvaj iti od svojega stanovanja do 'topov, da jim je dal novega smodnika. zato je bilo toliko premor od prvega strela do drugega. Kmalu po strelu pripelje se drugi oddelek gasilcev, kateri cd Poljanske ceste zopet dve zelo dolgi cevi napelje in ta-kot nato tretji oddelek zopet z dvema cevmi. Zdaj se je moglo šele na pravo gašenje misliti. Dve do tri ure so cevi neprenehoma metale svoje močne curke v ognjeno morje ter se je tako posrečilo vsako nevarnost odstraniti. Poveljeval jc službujoči stotnik .3. oddelka g. Medic. Naporno delo imeli so gaslici, kajti na nekaterih krajih je bila nevarnost, da se ogenj razširi. Zgorelo je veliko gospodarskega orodja, sena, slame in drugih reči. Mesarji, kateri so sušili svoje šunke in drugo mesnino, so ob njo, kajti vsled ognja je vse neporabno. Ko je bila nevarnost odstranjena, odšli so gasilci okolu 4. ure zjutraj, a pustili stražo na pogorišču, kjer je včeraj celi dan še delovala, trije gasilci so še danes dopoldne delovali. Zažgal je baje neki delavec in hlapec iz maščevalnosti.
lj Našla je šolska učenka Hedvika Albertova srebrno verižico z večjimi obeski, ki jo je izgubila gdč. Roza Božičeva. — Neka dama je izgubila vezano torbico.
lj Hud ponočnjak. Posestnik Ivan Boršt-nar iz Dednega dola se ga je bil v petek ponoči tako navlekel, da je mislil, ko je koračil po Miklošičevi cesti, da je v domači vasi ter začel na ves glas peti in kričati. Ta ponočna idila je privabila policijskega stražnika, ki je moža opozoril na nočni mir in ga slednjič, ker se ni dal pomiriti, hotel aretovati. To pa jc bil Dedendolčanu prehud poper. Vsedel se je pred zgradbb Ljudske posojilnice na tra-verze in začel nanje s čevlji delati »ofreht«. No, ko sc je stražnik tudi tega naveličal poslušati. je nastopil energičnejše in mož je moral z njim v špehkamro.
Ij Drugič ozelenela je lipa nasproti južnega kolodvora.
lj Nekaj izvodov humorističnega, satiričnega lista »Raglja« se še dobi v trafiki g. Šou-kala pred škofijo.
Ij Umrl je učiteljiščnik Ciril Benedik.
Razne stuarl.
Velika lakota v Severni Kanadi. Iz Severne Kanade poročajo potniki, da ondi divja silna lakota. Prebivalci žro ljudi. Neki mlad mož jc izjavil nekemu potniku, da njegov stric je ub il in snedel osem ljudi. Neka mati je pojedla dva svojo otroka.
Petkratni umor in samoumor. Iz Londona poročajo: V Northumberlandu se je izvršil petkratni umor in samoumor. Neka mati je umorila petero svojih otrok ter se po izvršenih umorih vrgla pod brzovlak. ki jo jc raztrgal.
Dunajska stavbena tvrdka Simitschek in Anderlc ie v konkurzu. Pasiva znašajo 1,200.000 kron.
Upor na ladji. Na ladji »Vaterland« so sc uprli med vožnjo iz Ncw-Yorka v Antvverpen mornarji, ki so vdrli v shrambe in izpili 400 steklenic šampanjca. Le s težavo je pomiril kapitan mornarje.
Kitaiski časops v Parizu. V Parizu je začel izhajati kitajski list, ki sc inlenuie »Hsin Che Pas«. List si ic vzel za nalogo, da širi
modeme ideje in da dela za reformiranje Kitajske. Razprostranjen je po celi Evropi, kjer žive Kitajci in se zelo mnogo čita. Kitajska vlada ie nanj zelo nejevoljna in je že pozvala svojega poslanca v Parizu, da zabrani njegovo daljno izhajanje, a on je bil prisiljen odgovoriti, da ne more tu ničesar ukreniti.
Konec kurjačev na parniklh. »Standard« poroča, da je tvrdka Hokinson in Comp. napravila aparat, ki jc določen za to, da se kurjači na krovu ladij odpravijo. Potrebni bodo samo še ljudje v kurivnih prostorih, ki morajo nadzirati delovanje stroja. Admiraliteta je dala tvrdki na razpolago topničarski čoln za poiz-kušanje. Ti poizkusi so bili dozdaj popolnoma uspešni. Premog prihaja po strmih kanalih na posebno lopato, ki na vsako kretnjo stroja potegne vsebino čez ogenj in jo tam enakomerno razdeli, a nazajgrede pepel zopet stresa ven. Hitrost tega delovanja se lahko poljubno uravnava. Boljša razdelitev premoga, ki jo stroj omogočuje, ima tudi to prednost, da se ne razvija pri tem velika množina dima.
Skrajna popačenost. Mlada. 23-letna hči Greti Beier, okrajnega župana v Brandu na Saškem, je bila zaročena z inženirjem Press-lerjem. Nevesta se mu je prilizovala in ga prosila, naj si pusti zavezati oči in naj odpre usta, nakar ga je z revolverjem ustrelila. Nihče bi ne bil tega sodil o lepi, 23-letni deklici, ki je vsaki dan sanjaje hodila po polju. Govorili so pač o njej marsikaj, kar ii ni bilo v čast. A zdaj so prepričani v Brandu, da je delala Greta Beier po naročilu svoje matere in pa svojega ljubimca, trgovca Merkcr v Dražda-nih, ki so vsi zaprti. Morilkin oče je bil svoj-čas rudar, a je napredoval v službi in postal upravitelj mestne hranilnice in sčasoma cclo župan v Brandu. Njegova žena, hči ubogega črevljarja, je storila vse, da pride do premoženja. V Fraibergu je živel bogat Beierjev sorodnik, oskrbnik ubožnice Kraner. Beierje-va mati in hči sta mu stregli. Ko je pa umrl, so našli oporoko, ki jo je ponaredila Greti Breier, nakar so jo zaprli. Nato so zaprli tudi Gretino mater in trgovca Merkerja. Odkrito ponarejenje oporoke ie odkrilo še hujši zločin. Dasi je bila Greti zaročena z višjim inženirjem Presslerjem v Šemnici, je jako intimno občevala s trgovcem Merkerjem, ki je dobil službo pri neki tvrdki v Brandu, ko je prej v neki friburški trgovini poneveril 2000 mark. Greti Beierjeva je prej že trikrat porodila in sicer nesrečno, protipostavno, kar pa je ostalo tajno. Medtem, ko se .ie mislilo prvotno ,da je ustrelila Beierjeva Presslerja, da podeduje testamentarično ii voljenih 10.000 mark in pohištvo, pa zdaj sumijo, da jc ponaredila Beierjeva oporoko in jo podvrgla. Svoj čin je Greti Beier že priznala v navzočnosti Presslerjevega brata in njegove gospodinje.
Lastnega sina ubila. V vasi Frahols na Spodnjem Bavarskem sta se dva kmečka sina, Wolfgang in Franc Winter, že dalj časa prepirala vsled nepravilne razdelitve očetovskega premoženja. Naenkrat je umrl brat Franc in govorili so, da se je obesil. Zdravnik pa. ki je mrtvo truplo preiskal, je našel razen znaka zadrgnjenja, na vratu tudi žebelj v glavi. Ko je poklical bližnje ljudi na razgovor, mu je rekla mati ubitega: »Za božjo voljo, ne povejte ničesar, gospod doktor,« in mu je obljubila več tisoč mark, če bi molčal. S tem se je žena izdala in preiskava je dognala, da je bil sin zadavljen. Zločin sta zakrivila njegov brat Wolfgang in mati. Oba sta pod ključem. Od obeh bratov bi imel eden dobiti posestvo, a drugi 18.000 kron premoženja, a ker je oče volil posestvo Francu, sta se mati in brat temu uprla in Franca ubila.
Kinematografična industrija na Francoskem. V kratkem času svojega postanka je kinematografična obrt čudovito napredovala. Francoska ima posebno v svoii »Compagnie Generale des Cinematographes« v Joinviele velikansko podjetje. Ono zavzema okrog 10.000 kvadratnih metrov zemljišča, ima gledališče, requisite, dekoracije, igralce, velike prostore za dobavljanje filma, električne delavnice in umetniške ateljeje. Društvo ima okrog 30.000 kg celluloida v šotoru in dobavi na dan okrog 30 km filma. Na Francoskem imajo pri tej obrti tisoči delavcev posla, ki predstavlja glavnico 80 milijonov frankov.
Kje ž,vi največ sto let starih ljudi? Da solnčna. toplota zelo vpliva na dolgo življenje, dokazuje veliko število starcev v toplih krajih. Tako živi n. pr. na Španskem 401, v Srbiji 575, na Francoskem Ic 213, na Angleškem 135, na Švedskem in Norveškem samo 10 do 23, v Belgiji 5, na Danskem 2 starca čez sto let. Samo v svobodni Švici ni nad sto let starih ljudi.
Grof Tolstoj proti Apponyju. Proti ogrskemu naučnemu ministru grofu Apponyju je nastopil tudi Lev Tolstoj. On odobrava v »Ruskoje Solovo« Bjornsoovo mnenje. Mirovni shodi nimajo nikake vrednosti. Na njih sc dtklamira o miru, a doma tlačijo apostoli miru pod vsemi mogočimi pretvezami slabejše. Najbolj žalostno je to, da je grof Albert Appony v inozemstvu znan kot apostel miru, a doma nemadjarov ne priznava za ljudi. Kaj pravi svet na to? Vsak pošten človek jc dolžan, da m ii jJotegne masko z obraza. Kar hočejo Madjari, je v 20. stoletju kratkonialo nemogoče. S svojim naučnim ministrom so prišli Madjari
v konkurz. Dokler se ne prebudijo, bodo pred vsem kulturnim svetom kompromitirani.
Šestnajstletni umetnik. Profesor petro-gradske akademije, arhitekt in stvoritelj veličastnega hrama »Sv. Aleksandra Ncvskega« v Sofiji, N. A. Pomerancov, je bil te dni v Sofiji in si je ogledal v tamošnji risarski šoli izložbo učencev, k ije bila prirejena v čast ruskim gostom. Isti je na izložbi kupil za 2500 rubljev za petrogradsko akademijo kopij sta-robolgarskih omamentov in dve sliki z oljnatimi barvami, ki ju jc izdelal Boris Mitov, 16-lctni deček, učenec sofijske risarske šole.
Kralj Leopold v denarni nepriliki. Kralj Leopold se je pogodil z nekim bruseljskim graditeljem, da zgradi na račun kronskih posestev več krasnih zgradb. Dalje ie vladar sklenil dogovor, da mu graditelj v Ostende zgradi več zgradb, za kar mu bo on vsako leto izplačal v obrokih 1,200.000 K. Ko je bil graditelj napol gotov, je dobil nalog, da prestane z zgradbami. To jc bil silen udarec za njega, uradništvo in delavstvo, ki je bilo zaposleno pri tem delu. Tedaj je zgraditelj tirjal od kralja za odškodnino šest milijonov frankov. Ali pravijo, da kralj ni vstanu plačati te vsote. Ustavil .ie vse gradnje, ker je v veliki denarni zadregi.
Težke obdolžitve socialno-demokratičnih voditeljev. Kakor znano, je odložil socialno-demokratični poslanec Reger svoj mandat v prilog v Krakovu propalemu Daszynskemu. iz Belice se poroča: Poslanec Stojalovvski trdi v svojem listu, da se je moral sodrug Daszyn-ski obvezati proti sodrugu Regcrju. da bo dr-žavnozborske dijete vžival Reger. Poslanec Stojalo\vski poživlja istočasno državno oblast, da vendar žc enkrat uvede proti Daszynske-niu preiskavo zaradi udeležbe pri zločinu po-neveritve pri mestni blagajni v Krakovu.
Čudna kuratelna zadeva. Razne oblasti zdaj poizvedujejo o kuratelni zadevi tvorni-čarja Stockerja v Št. Pavlu pri Celju. Stocker bi bil moral poročiti dne 15. septembra neko Šmidt. Poroko so pa preprečili Stockerjevi sorodniki, ki so ga spravili dne 12. septembra v zasebno norišnico pri Gradcu, ker ga je nekaj dni prej postavilo celjsko sodišče pod ku-ratelo. Št. pavelski občinski svet je poveril dvema občinskima svetnikoma nalogo, naj preiskujeta vzroke kuratele. Schmidtova in i,jen brat izjavljata, da je bil Stocker pod kura te lo neopravičeno. Nekemu dunajskemu odvetniku so naročili, naj dela na odpravo kuratele. Odvetnik je vložil na justično ministrstvo vlogo, ki zahteva, naj se prekliče kura-tela. Stockerjevi sorodniki so hoteli preprečiti Stockerjevo poroko s Schmidtovo. Nekaj dni pred poroko je obiskal Stockerja zdravnik. Prej so pa Stockerja tako vpijanili, da ni bil za družbo. Zdravnik ie izdal nato izpričevalo, ki je bilo merodajno za celjsko sodišče, da je izdalo v Stockerju razsodbo o kurateli. Vloga trdi. da Stocker ni zmešan. Navaja se ccla vrsta prič iz vseh slojev, ki naj potrde, da jc Stocker pameten. Glede na to, da je Stocker švicarski, njegova nevesta pa nemška državljanka, sta že nastopili poslaništvi navedenih držav, ki prosita, naj se ju obvesti o vzrokih kuratele. Zanimivo je, kako da izpade skrivnostna zadeva.
Moravsko-ostrovsk Cehi so sklenili, da bojkotirajo novo nemško mestno gledališče.
Načelnik avstro-ogrske mornariške airti-Ijerije jc postal fregatni kapitan Emil Hath.
Velikanska železniška nesreča pri Budimpešti. V budimpeštanski okolici pri tvornici orožja je trčil 10. t. m. zemunski brzovlak v neki tovorni vlak. Razbiti sta obe lokomotivi. Izgubilo je življenje več oseb in veliko jih ie ranjenih. Napačno je bila postavljena premi-, kalnica. Oba vlaka sta vozila s polnim parom in sta trčila eden v drugega z grozno močjo. Brzovlakov strojevodja je bil takoj mrtev, kurjača še pogrešajo. Cez nasip je padlo 5 do 6 brzovlakovih voz. Bližnji leseni most se je vnel. Ranjenih je do 30 oseb. Popoldne so našli tri mrliče. Lokomotivi sta zažgali most. Prvi brzovlakov voz, v katerem sta bila baje le dva potnika, je popolnoma razbit. Vlaij ie bil dobro zaseden. Strašni prizori so se dogajali v nekem vozu II. razreda. Odtrgane klopi so pokopale dva potnika. Šele došla požarna hramba je razbila voz in ju rešila. Nesreča se je pripetila ob I uri 20 minut popoldne. Poleg strojevodje brzovlaka jc mrtev tudi kuhar restavracijskega voza in kurjač tovornega vlaka. Nevarno ranjene so štiri, lahko pa 15 oseb.
Pes rešil rodbino. Iz Wilkesbarra, Pa., poročajo: Mali pes dr. C. W. Spayda, kateri živi v tukajšnjem mestu nad svojo lekarno, je včeraj rešil njemu in niegovej rodbini življenje, kajti ako bi ne bilo psa, bi se vsa rodbina zadušila v dimu, kateri je prihajal iz lekarne, ki je pričela ponoči goreti. Dr. Spayd je bil od dima že tako omamljen, da sc je probudil šele potem, ko je njegov pes skočil nanj iu ga opraskal po obrazu. Nato so se vsi člani njegove rodbine srečno rešili.
25 let čakala s poroko. Iz Rochestra, N. V., poročajo: Miss Marion Viola Woodin je pred 25 leti obljubila svojemu očetu na smrtni postelji, da se nc bo omožila, dokler žive njena mati. stric in teta, katera je bila zadnja med tremi sorodniki, katere jc šc imela, in Marion, katera je tako postala prosta svoje obljube, se
je omožila s Clayton B. Baldvinom. kateri je na njo čakal vseh 25 let.
Telefonska m brzojavna poročita.
CESARJEVA BOLEZEN.
Dunaj, 14. oktobra. Po Dunaju se ne govori o drugem kot o cesarjevi bolezni. Med občinstvom krožijo najrazličnejše govorice. Neko privatno poročilo pravi, da se cesarja prijemlje lahka pljučnica, kar bi bilo vsled bolnikove starosti jako nevarno. Na vpraša*-nje, kako mu je, je baje cesar v soboto odgovoril: »Slabo, jako slabo!«
Dunaj, 14. oktobra. Cesar je prvi del današnje noči jako slabo preživel. Cesarja sta močno nadlegovala kašelj in mrzlica. Po polnoči je bilo boljše in je cesar spal do pol 5. ure zjutraj. Vsled tega spanja je nekoliko okrepčan se vzdignil iz postelje, nakaT ga je dvorni svetnik dr. Kerzel preiskal in našel, da je brez mrzlice, da je položaj relativno dober, katarhalični pojavi pa so ostali neizpre-menjeni. Cesar je danes precej boljši kot pa včeraj. Cesar je sprejel oba generalna adju-tantai in šefa kabinetne pisarne.
Dunaj, 14. oktobra. Na borzi je bilo izdano danes naslednje poročilo: Prvi del noči je bil cesarju neugoden, drugi del noči je bil ugodnejši. Danes zjutraj cesar ni imel mrzlice, objektivni položaj dober.
Dunaj, !4. oktobra. Korespondenca Wil-lielm poroča: Telesna temperatura se je pri cesarju zvišala do jutranjih ur, potem je pa zopet padla.
Dunaj, 14. oktobra. Vesti listov, da je cc-sar sprejel Aerenthala v avdijenci, niso resnične. Vsled določb zdravnikov sme cesar sprejemati le osebe iz najbližje svoje okolice.
Dunaj, 14. oktobra. Španska kraljeva dvojica se je defjnitivno odločila, da sedaj nc potuje na Dunaj. Španski kralj in kraljica potujeta v London in še-le če bi se zdravje cesarju poboljšalo, na povratku obiščeta Dunaj.
Rim, 14. oktobra. Papež je sprejel v avdijenci avstrijskega poslanika pri Vatikanu, da se informira o zdravju Franc Jožefovem.
LJUBLJANSKO GIMNAZIJSKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 14. oktobra. Cilje se, da ljubljansko gimnazijsko vprašanje še ne bo tako kmalu rešeno. Ker je Proft umaknil svojo prošnjo, odpade prejšnji terno-predlog in akt bo šel nazaj na deželni šolski svet, da sestavi nov terno-predlog.
NOTRANJA POLITIKA.
Dunaj, 14. oktobra. Ministrski predsednik Beck je sprejel včeraj in danes več strankarskih voditeljev, ki so spoznali, da se za sedaj ministrstvo še ne rekonstruira in da se to vprašanje še ni ventiliralo.
ŽUPAN IZ MARIJINIH VAROV UMRL.
Dunaj, 14. oktobra. Zupan iz Marijinih va-rov Dietel je v vlaku umrl zadet od kapi.
ZAHTEVE USLUŽBENCEV JUŽNE ŽELEZNICE.
Maribor, 14. oktobra. Včeraj se je vršil tu shod delavskih kategorij Južne železnice. Dclavci tržaške proge in zavirači so izjavili, da sc nc zadovoljijo s koncesijami, katere ponuja uprava. Sprejela sc jc tozadevna resolucija, personalno komisijo so pa pooblastili, naj posreduje, da doseže od uprave še kaj kon-cesii.
GENERALNI ŠTRAJKI V ITALIJI.
Rim. 14. oktobra. Generalni štrajk je proglašen v Turinu, Parmi in Ferrari.
Svarilo!
Podpisani izjavljam tem potom, da jaz nisem za nikogar (brez izjeme) plačnik.
Fran. Miklavčič,
Sv. Križ pri Litiji.
2335 4—2
2328 3-3
Kleparski pomočniki
dobri samostojni delavci se sprejmo
tak o j
proti dobri plači. Delo po zimi zagotovljeno, pri
:::: L. M. Ecker=jn, Ljubljana.
Sprejme se takoj
'RR&M
Zahvala.
Globoko ginjen po številnih dokazih iskrenega sočutja med bolez nijo ter ob smrti moje iskreno ljub ljene nepozabne soproge ozir. matere, svakinje in tete, gospe
H Ivane Spreitzer
roj. Breskvar
se čutim dolžnega, da se zato kakor tudi za izredno številno spremstvo drage pokojnice na njenem zadnjem potu ter krasne darovane vence v lastnem imenu kakor tudi imenu svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov zahvalim najtopleje vsem prijateljem in znancem in gospodom pevcem za ginljive žalostinke.
Ljubljana, 14. okt. 1907.
2349 i—i Leopold Spreitzer
strojevodja c. kr drž. železn.
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih!
ali se pa da takoj v najem.	2350 3-1
Naslov: Ivan Demšar, Železniki.
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J.Hamann, Ljubljana.
Porilo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^
Stavben! prostori
pripravni za vile,
okoli kolizejskega poslopja, se prodajo od 10 do 20 kron kvadratni meter v pisarni De-g h e n g h i na Dunajski ceste štev. 22.	2347 1
V prijaznem trgu Vransko pri Celju, kjer je tudi sodišče in davkarija, proda se lepa
enonmhtropnn jjjjj
z vrtom in event. tudi enim travnikom in nekaj polja. V sobah I. nadstropja so parketna tla	2346 l—l Več se poizve pri lastniku Francu Kuharju, učitelju v Domžalah, Kranjsko
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena lota 1854.	V Ljubljani, Wolfove ulice fttev. 12	Stev. telefona 2S2?..
- priporoča slavnemu občinstvu In spoStovinin gostilničarjem svof« izbora*	«469 i6»~s»
—taifčno 1» i m v godcih In etetelersir ah.
najnovejše.
NAGODBA.
Državnopravnn vprašanja rečena.
Dunaj, 14. oktobra. 12. t. m. ponoči je konferiral i/. Berolina semkaj pozvani tamoš-nij avstro-ogrski poslanik Szogeny-Marieh z \Veckerloiu o državnopravnili točkah nagodbe, Szogeny je najstarejši avstrijski diplomat iii dober poznavalec odrskega državnega prava. 13. t. 111. zjutraj sta se o tem posvetovala Meck in Weckerle. Ministra sta se posvetovala, kai se ima zgoditi, ako cesarju bolezen ne bo pripuščala, da bi ju, kakor je žc bilo zdavnaj določeno, sprejel v avdijenci, in ne bi mogel nagodbene predloge predsankcionirati. 13. t. ni. ob II. uri dopoldne so v ministrstvu za zunanje zadeve kouferirali Aerenthal, Beck, Weckcrle, dr. Sieghart in Szterenyi. Ob pol 3. je bila konferenca končana in sc jc sklenilo izdati komunike. Državnopravna vprašanja, ki so z nagodbo v zvezi, so sc po-voljno rešila. Ob 5. uri sta sc Weckerle in Sztcrenyi vrnila v Budimpešto.
NF.MClJA O NAOODBI.
Bero lin. 14. oktobra. Uradna »Nordd. Allg. Zeitung« piše o nagodbi sledeče: »Nagodba je morala premagati velike težkoče. Nagodba je dalekosežnega mednarodnega pcmena, ker .ie v njej zajamčena tesna notranja zveza obeh državnih polovic, ki le v tej zvezi zagotavljata vcleitioč monarhije nazu-naj. Nemčija vidi v ohranitvi Avstrije eno najvažnejših garancij za mirni razvoj Evrope.« Nadalje želi »N. Allg. Ztg.«, da bi cesar kmalu okreval.
CEHI IN NEMCI.
F r i d e k, 14. oktobra. Tu sc je vršil ljudski shod šlezijskih Nemcev, katerega sc je udeležilo 5000 oseb. Govoril je državnozbor-ski poslanec Giinther, ki je obsojal agitacijo Cehov proti okrajnemu glavarju v Frideku, dr. Jelenu. Sprejela se je tozadevna resolucija, v kateri se poživlja tudi Prade, naj obrača svojo pozornost ua zasedanje uradniških mest v Šleziji in na nemški naraščaj.
ČEŠKI SLADKORNI INDUSTRIJCI
Praga, 14. oktobra. Tu sc je vršil včeraj 24. generalni shod češke sladkorne industrijske družbe. Gmotni položaj je ugoden. Čistega dobička je 107.353 K- Delničarjem, katerim sc zadnja leta ni izplačala nobena di-videnda, sc zdaj izplača triodstotna.
PASIVNA REZISTENCA ŽELEZNIČARJEV.
P raga, 14. oktobra. Ker sc jc ravnateljstvo severozahodne žele? niče obvezalo, da bo kolikor le mogoče železničarjem ustreglo, se je pasivna rezistenca končala. Pasivne xc-zistence je konec tudi pri jugoseveronemški zvezni železnici. Vsled tc pasivne rczistencc je morala državnoželezniška družba ustaviti dva osebna vlaka na svoji progi Praga-Pod-ir.okly (Bodenbach). Sladkorne tovarne v Sclionpriesnu, Nestomicu in Litomericah bi morale ustaviti delo, ako bi rezistenca železničarjev še dali trajala, ker jim premanjkuje oglja.
VELIKI ŠKANDALI V TRIDENTU.
Tri de nt, 14. oktobra. Tu in v Bolcanu, jc policija zaprla dozdaj 11 oseb, ki so zlorabljale neko 12-letno deklico, med- njimi celo njen oče.
IZGON POLJAKOV IZ NEMČIJE.
Oldenburg. 14. oktobra. Iz okrožja Richtringen so oblasti izgnale 100 Poljakov iz Galicije kot »nadležne tujce«.
GENERALNI ŠTRAJK V MILANU.
Milan. 14. oktobra. Generalni štrajk bo najbrž kmalu pri kraju, ker so delodajavci delavcem v obč;c ugodili. Vlada jc karabini-jere, ki so na delavce streljali, zaprla in slednjim obljubila, da sc bo v prihodnje pri gospodarskih bojih vedla nevtralno. Delavci zdaj šc zahtevajo,' da sc prefekt odstavi in politični zločinci pomilostijo. Včeraj ni prišlo do konfliktov, dasi jc množica na policijo metala kamenje. Prebivalstvo jc šc vedno zelo razburjeno. Časniki nc izhajajo, gledišča, trgovine in banke so zaprte. Zvečer je mesto bilo seveda brez luči. Tudi v Bologni jc štrajk v znamenje solidarnosti.
IZPREMEMBA NIZOZEMSKE USTAVE.
Haag, 14. oktobra. Vlada jc zbornici predložila zakonski načrt glede na izpremem-l)o ustave. Uvede se splošna volivna pravica in se tudi ženskam podeli aktivna in pasivna volivna pravica. Prva zbornica nima pravice izboljšati zakonskih načrtov druge.
FRANCOSKI RADIKALCI.
Nan c y, 14. oktobra. Kongres radikalne stranke jc sprejel resolucijo, da naj se ločitev cerkve od države popolnoma izvede. Uvede nai se nadalje povsod kolektivna delavska pogodba in obvezna razrojevališča med delavci iu delodajavci.
BALKAN.
Carigrad. 14. oktobra. Rusija jc z ozirom na vznemirjenje od strani Turčije od-
ločno dementirala vest »Večerne Pošte«, da se je sklenila zveza med Rusijo in Bolgarijo, oziroma Avstrijo iu Bolgarijo proti Turčiji. Rusija in Avstrija stojita na stališču, da se ima na Balkanu ohraniti status uno iu sta v tem smislu tudi sklenili tozadevne dogovore.
Carigrad, 14. oktobra. Listi uradno objavljajo imenovanje treh justičnih nadzornikov za Makedonijo, Ti so: Turk Mustafa Ncdini-effendi za Monastir, kristjan Avrama-ki-effendi za Solun iu kristjan Miliail Latif-effeiidi za Kosovo.
TURŠKO-PERZIJSKI SPOR.
Carigrad. 14. oktobra. Turška vlada jc vsled prizadevanja Rusije obljubila, da ne bo več zasedala perzijskih obmejnih okrajev in da bo počakala, kaj bo sklenila turško-per-zijska komisija. V okraju Dersiin, kjer prevladujejo divji Kurdi, vlada popolna anarhija. Knrde ščiti zborni poveljnik Zeki-paša sam.
MAROKO.
Pariz, 14. oktobra. Konzuli velesil v Casablanci so sc pri diplomatskem zboru v Tangerju pritožili, da je španski major v Casablanci, Santa Olalla, pokrivici zasedel hišo »Cercle internationale«.
NOVI URAD.
Dunaj, 12. oktobra. Pri ministrstvu za
zunanje zadeve se ustanovi novi urad za ogrske državnopravne zadeve. Torej ima tudi že ministrstvo za zunanje zadeve ogrsko podsekcijo.
PARLAMENTARNE STRANKE.
Dunaj, 13. oktobra. Ker je cesar bolan in mu ministra o nagodbi šc nista poročala, sc utegne zgoditi, da nagodba 16. t. m. parlamentu še ne bo predložena. — Liberalni listi zabeležujejo vest krščansko-socialne korespondence »Austria«, ki piše, da bo nagodba pred Božičem že rešena, dasi bo zadela tudi pri enem delu krščansko-socialne stranke na odpor. — Nemško-nacionalni poslanci hočejo stopiti vsakemu poizkusu od strani Cehov, doseči za dovoljenje nagodbe narodne koncesije, odločno nasproti. — Krščansko-socialno glasilo izjavlja, da se krščansko-socialna stranka zdaj ne poteguje še za preosnovo kabineta in da sc zato zdaj šc nc bo ustanovilo delavsko ministrstvo. — Poljski »Čas« piše, da je čisto gotovo, da sc bo nagodba sprejela. Za nagodbo sc mora glasovati: naj bo taka, ali drugačna. — »Reichspost« odločno de-inetujc vest korespondence »Austria« in povdarja, da bo o nagodbi odločil krščansko-socialni klub šele, ko bo nagodba objavljena; njega sklep pa bo tudi soglasen in so vesti o kakem nesoglasju med krščanskimi socialci v tem vprašanju čisto ncosnovane. — 13. t. m. je baron Beck sprejel socialne demokrate Adlerja, Pernerstgrfcrja, Nemca in Saitza in jim obširno razložil, kaj vlada misli o parlamentarni rešitvi nagodbe. Dr. Derschatta, dr. Grofi, Chiari, Packer, Peschka in Sylve-ster po svojih avdijencah pri baronu Becku sodijo o nagodbi povoljno.
VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 13. oktobra. Na interpelacijo Mezofyjcvo glede na uvedbo splošne in enake volivne pravice je Andrassy odgovoril, da .ic uvedba volivne reforme častna zadeva vlade, ki je to slovesno obljubila, V kratkem bo parlamentu predložila reformo, zdaj jo pa šc temeljito izdeluje in izpopolnjuje, ker jc od tc reforme odvisna bodočnost Ogrske. Reforma bo taka, da bo ogrska državna ideja ostala nedotaknjena. (Eljen.)
RUSIJA.
Peterburg, 13. oktobra. V peterbur-ški kuriji veleposestnikov so pri indirektnih volitvah za dumo zmagali pristaši desnice, ravnotako v provincijah. Obravnava proti generalu Kasbcku, ki leta 1905 v Vladivo-stoku ni nastopil proti vojaškim upornikom, sc je ustavila. — Od 27. do 31. t. m. se bodo vršile direktne volitve poslancev za dumo.
Vest o vojaški pogodbi med Rusijo in Bolgarijo proti Turčiji se uradno odločno de-tnentuje.
DR. L1EBKNECHT OBSOJEN.
Lipsko, 13. oktobra. Sodišče je obsodilo socialnodemokraškega voditelja dr. Lieb-knecha zaradi njegove brošure »Militarizem in Antimilitarizeni« na eno leto in šest mesecev trdnjavske ječe.
NOVA NEZGODA CARJEVA.
Ptcrburg, 13. okt. Ko je car, ki plove po finlandskem vodovju, z neko ladjico iz »Polarne Zvezde« napravil izlet k obrežju, je ladjica zadela na dno in se poškodovala. Druga ladjica je carja in njegovo rodbino srečno pripeljala nazaj k »Polarni Zvezdi«, dogodek pa jc carja zelo vznemiril.
IZVOLSKY.
London, 13. oktobra. Baje bo ruski minister za zunanje zadeve, lzvolsky, demisijo-niral in pojde za poslanika v Berolin.
Štajerske noulce.
š Petnajstleten morilec svojega očeta. V
Okiču pri Ptuju se jc dogodil grozen zločin. Kočija/. Krajnc, ki jc s svojo ženo zelo surovo postopal, jo je II. t. m. zopet obdelaval s pestmi, jo vrgel na tla in jo davil. Tu je pa priskočil njegov petnajstletni sin in ga tolkel s težko inotiko. Zadal mu je grozne poškodbe.
š Velik požar je nastal 12. t. m. v ptujski Pirchovi tvornici. Požarni brambi in pijo-nirjem se je posrečilo, da so omejili požar.
š Požar je uničil pri Sv. Lovrencu dne 10. t. m. zvečer gospodarsko poslopje Mihaela NViltuschnigga. Le s težavo so omejili požar. Zgorelo ie več kuncev, kokoši in golobov. Zažgali so otroci, ki so kadili cigarete.
š Tepež. Pri Št. Lenartu so našli nekega fanta težko ranjenega na glavi in drugod. Dvomijo, da okreva. Poškodoval ga je najbrže neki tovariš, s katerim sta prej pijančevala.
š Umrl je v Mariboru skladiščni mojster Franc Prassl, star 49 let.
š Samoumor zaradi rubežni. Terezija Kol-lar v Mariboru se je hotela usmrtiti, ker se je bala rubežni. Izpila je četrt litra očetove esence.
KoroSke noulce.
k Koroški deželni zbor je 12. t. m. od-
goden. Deželni glavar se jc spominjal v daljšem govoru 60ictnega vladarskega jubilejo dne 2. decembra.
k Novi deželni orožniški poveljnik koroški ritinojster Vinccnc Meden je nastopil svoje novo mesto 11. t. m.
k Pogreša se od 22. februarja v Celovcu 11 letni Alojzij Felsbergcr. Sodijo, da služi za pastirja v Rožni dolini ali pa v okolici Železne Kaplje.
k Na legarju jc umrla v Weissenstrinu 17letna Elizabeta Schaller.
k »Proč od Rima« jc šla v Celovcu lekar-narjeva žena Marija Gutt.
POZIV
gosp. Francetu Mercina, učitelju v Vipavi.
Prejšnji teden je prišel na Goče vinski trgovec g. Weber ki je od raznih kmetov nakupil do 600 lil vina. Jasno je, da ie gosp. Weber, z nakupom storil Gačanom veliko uslugo. Kdor bi takega kupca odganjal od vasi oziroma odgovarjal kmete, naj mu vina ne prodajo, bi povzročil vasi veliko škodo. Letina je namreč dobra iu more imeti ugodno ceno le tedaj, če pridejo po vino tuji kupci. Človek, ki bi na ta način oškodoval vas, bi prišel pri občanih ob dobro ime in bi mu tega ne odpustili izlepa. Ogorčenje bi bilo popolnoma upravičeno, če sc pomisli, s kako težavo obdeluje tukajšnji kmet svojo zemljo in povrhu komaj čaka, da spravi pridelek v denar.
V tako sramoto ste hoteli, g. Mercina, spraviti Vi podpisanega. Govorili ste namreč dne 6. oktobra t. I. v hotelu »Adria« v Vipavi vpričo več oseb, da sem šel takoj, ko sam izvedel, da jc prišel imenovani kupec na Goče, okoli kmetov in jih pregovarjal, naj mu vina nc prodajo, češ, da ve za druzega kupca. Osebe, ki so Vas slišale, so bile name ogorčene iu so bile edine v sodbi, da sem hotel celo vas Goče oškodovati. Ko sem prišel v Vipavo po opravkih, me je celo ena izmed dotičnih oseb ogorčeno napadla in mi očitala, da delam škodo celi Vipavi. Umevno je, da me je to očitanje silno užalostilo in da sem se takoj informiral, kje ima izvor. Da sc to govorjenje ne bo širilo, izjavljam slovesno, da je od kraja do konca izvito iz trte. Vas pa, g. Mercina, poživljam, da svoje govorjenje lojalno prekličetc. Kot vzgojitelju mladine ter c. in kr. rezervnemu častniku Vam je gotovo veliko na tem, da se neresnice ne širijo in poštenim ljudem ne jemlje dobro ime. Pričakujem, da to gotovo storite, siccr bom primoran poiskati si zadoščenja na drug način.
Goče, dne 9. oktobra 1907.
Rihard Ferjančič, župan.
Trgovina
za Špecerijsko in mešano maso u = .narodnem domu" =
v Spodnjem Drauosradu
se da s 1. decembrom 1.1, u najem.
Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu na Spodnjem Koroškem. Uradni dan vsak četrtek.	2338 3-2
POZOR, LOUCI!
»Slovenski lovski klub" vabi vse slovenske lovce in prijatelje lova sploh na svoj
ki se vrši v sredo, dne 16. oktobra 1907, ob 8. uri zvečer v salonu hotela ILIRIJE v Ljubljani.
Namen »Slovenskega lovskega kluba" povesta §§ 3 in 4 klubovih pravil, ki slo-veta:
§ 3. Namen kluba je: združevati slovenske lovce, zlasti ljubljanske, delovati za povzdigo lova na Slovenskem, ter skrbeti za strokovno izobrazbo svojih članov.
§ 4 Svoj namen hoče klub doseči s tem, da
a)	prireja sestanke, poučna predavanja ter razstave, ki so v zvezi z lovom,
b)	skrbi za lovsko čtivo,
c)	pospešuje rejo in vzgojo čistokrvnih lovskih psov ter
d)	po možnosti podpira lovske uslužbence svojih članov.
Član kluba postane lahko vsakdo, kdor hoče pospeševati klubove svrhe in izpolnjevati pravila. Članarine plačajo oni člani, ki stanujejo v Ljubljani ali pa v ljubljanski okolici po 5 K, člani po deželi pa po 2 K na leto. Pismene prijave je nasloviti na: »Slovenski lovski klub" v Ljubllani.
TOVARIŠI I Kdor je res lovec in ne samo strelec, komur je pri srcu procvit lova na naših domačih tleh, naj ne odlaša pristopiti h klubu, ker le z organizovanim delom se da kaj doseči.	2334 2—2 V Ljubljani, 8. oktobra 1907.
Pripravljalni odbor.
Od danes nadalje oddajam
Trboveljski
premog
--cent a 50 kg --po K 1-40 (70 kr.)-
Opozarjam torej cenjene odjemalce, da premoga nobenemu mojemu uslužbencu dražje
ne plačajo.--
Za obila naročila se priporočam velespošto-vanjem - 2327 3—3
..... M. Lampert. - -
Učenca.
za krojaško obrt sprejme takoj hran Bukovnik , Ljubljana , Mostni
trg 9.	2283 10-6
MIŠKE«
pasar Id izdelovale!]" cerkvenega! orodja in posode
se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
Ellzabetnl cesti
blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma.	s'6 3
iSSlSiililliS
Podružnica s v SpljetUu s
Delničks glavniou t
i t K £.000.000. i v
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ulice Stev. 2
sprejema vlog« "M knjiSioe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do Jt l\-0 ______	tf **T «g« po ^ I*
O.
Podružnica s v Celovcu, i
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
r £Jiiaiiii**i*aiiiiaiiiiiiiiiii(ataiiiiiii*iiiiiiiiii**(iiiiiiiiiiiiiiiai«it*»ai*ii«i(iiiiiiittiiiii«iiisii*iiiiiia*aiiiiiiiaiaiiiiitiiiii*(*tiiiiiaattitt(iiiitiaiitaitii*>±='
rišKn Bukvama
u Ljubljani
>j je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela I j v komisijsko zalogo:
Valvasor, Johann Weichard Freicherr von: Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-Niirnberg 1689. 4 Bande. (Strani 54 4-7 + 696, 836, 396 + 730, 612 + 74). Rudolfswerth 1877-79.
Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80 —.
Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek 11. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen Mtlntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und GebrSuchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, Bischčffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -.
Zvezek lil. Vsebina: Von der Regierung, Regiments-Wiirden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesftirsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, Schlčs-sern und Klostern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Tiirkischen als Christlichen Oreutz-Oertern bey Crain. Von den Kriegs - Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Oeburt. Von den Jahr - Geschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612 + 74. K 8'-. Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov.
Wolf- Cigale, Deutsch-slovenisches WOrterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5" -, vez v '/« usnje K 10-—.
Wolf - Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v '/» usnjatih vezavah K 22-—. Verhovec, I. Professor, Die wohll6b1. landesfiirstl. Haupt stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pi-
sateljevi. Verhovec, I. profesor,
pališčih. Ljubljana 1901. Vrhovec, I. Professor,
Dve predavanji o ljubljanskih poko-23 strani, K — 60.
Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K—'60.
—	Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante
Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K—60.
Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a
cena. K 250.
Sohumi, Fr., Archiv fiir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quelien, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. Vili+ 338 strani. Znižana cena. K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7. III+ 393 strani. Znižana cena. K 250.
Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —.
—	II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10'-.
Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12--, vezano K 22'—.
Mitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K —-60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnica :
I.	zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2 —, eleg. vez K 3' .
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob
Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20.
III.	zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40.
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3 -,
eleg. vez. K 4 20.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. vez. K 5 —.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2 —, eleg. vezan K 320. Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljubljana, 1906. Vili + 332 strani. K 2 -.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
a =}
, 5iiMniniiiimiiimiiiiiiiiMiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii>iiimiii]imiii......n.....iiiimiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiim..........................................J
iiM
Trfioulna s klobuki m čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in £epic, kakor tudi najtrpežnejših
======== čevljev. ======
2250 2
Najboljše in najcenejše
m" tamburice
izdeluje in razpošilja tovarna tamburic
NIKOLA TIŠLAREC
Preloščica, z. p. Topolovao (Sisak) Hrvatsko.
Vse tamburice so točno urejene in solidno izvršene. Cenik tamburic in vseh tamburaških potrebščin pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in franko 2146 5—3
Izurjena	2240 4 2
kuharica mt
išče službe na deželi, najrajše v župnišču, Služila je že več let v žup-nišču, z dobrimi izpričevali.
Naslov pove upravništvo.
TrMlski kosovni premog I o.
po I K 40 h
na 50 kg. in cele voze, v hišo pripeljan (na cele vagone po premogokopnih cenah) priporoča J. Paulin v Ljubljani, Nova ulica 3. (Telefon št. 32.) glavna zaloga premoga Trbovljskega in Dolenjskega kosov-nika, orehovnika in grušča ter Paulus-salon-briketov, na debelo in drobno. 2291 3-2
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborila kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55—65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Opozori se
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
K. lElBtLAUC
LJUBLJANA, 2299 is-i
:: Stritarjeve (Špitalske) ulice štev. 5. ::
ItS" Na zahtevo se dopošljejo vzorci.

C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
H1?
IiikO 5'—7
lekarnar l»lcwolk, .ajsiDijana
Dunajska cesta (lekarna pri anfjelju)
opetovano odltkovan, priporoča nastopne preblniSrtii* l/delke'
„ Antirrh eumon" * ^o" K
trganju in podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h.
Salmijakove pastile.g^l
pavost in kašelj, razkrajajo sliz.
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni.
Zel6ZnatO vino vse^u'e za Slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne
____otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
Tinktura za Želodec ie'°dec krepllno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje _____telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naročila se točno izvrše proti povzetju.

Važna novost!
■■■■Maa^HBBaaiHHHi^^MaBBB^BMaBHMaaBiniaaBBaBD
mimi h pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih.
Cena knjige v elegantni vezavi K 3 50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno IKL.	v elegantni vezavi.
Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov. Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10 oktobra t. 1. ^Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", „Ljubljanski Zvon" in „Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču.
Obenem priporočamo tudi:	2316 12 2
Anton Medved: I*«*«-««J«*. Cena K 3'80, eleg. vez. K 5.—.
Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih časopisov.
Bukvama v Ljubljani.