znižati
tco s sisteme delav-0 občutno ;ev (elek-
.Abb.	got°vi^
— tale I gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 17. septembra 1961
Leto XVII. - St. 221 (4995)
?lav'cev fari ,	436	de-
^egv adj^ rdce Fel-
? ^ločen 5 stavko a način ^er s© je
odpust„r^prl° mn°žič-® ln ukrepom, vodstvo ??tna in stavka
<Ha in _/ ocavica je e-nib°???totna' saj
1; Dlto niti oina» saj pavkoka2a teneSa samega
1Vo ^radi ar ^ dQl Ozraoio
‘Jwo 7q»«j1. Kar je W Potiska1 u?račja Stalne-??v Podkn1 “ je ustva-
» Vci Odlnp ■ da so
>0 vsi ^eni: ali osta-®*o!	’	ak	Pa	vsi gre-
ta'3®tJdelavteva odPusti-«V Paj se , ce7> ostalim Hm,0 delovni na °. P°slat>-
jSient pog0^- Daljši taNa, ki ravnateljstva di anii kom- ga bočili
lida je rm? -lp’ Pravi tu-ta iavajati eln° še da* ^5videva iporazum, ki tVelovni rajšan 44-ur-te>ik n? o?' češ da se u 1 bilo" °bnesel- Zato it. P^djetia P° rnne-^et sisSa uvesti nov o-
»aiv bi delat ga de' S? v% de!nvCe prisilil na ddm^da v11?., izkorišča-bc v6daH dol krati tudi
S»y»S,,p2i0„t-
S« S ^<K6e”» TS
k dekt podletje ne wNov ftv,°> da ima-V*Anie tSeh Podjetjih
« detfr-pa je ni-od^lavci Posebno
tie>ob ^dni.no- Glede ^taNoh, Plse v ome'
«i $ lt^entu- da (<ie
fsi rtf, ele§anca*,
h J^> in 5 avci enako Jelte odtt bodo delov‘
daiali sa-llito nam delavcem. .(-ektt slabša^rava-’0 terne'
tk’ v^ilt 1 P0§0^ za
j ^teErr.^/- ln torej za ki naj bi
‘s
^tih^0’ ..............*»*
1 » I‘h elektrm Po naietiu 5- Ti ^letii, arilcev Pi-v1 eUmnajštevilnej-><> n.em Pnmeru se StoJL Vsert»i °zira na ve-sa, avne delovne & e, lad-LPreJeinaio se-
h £tr° arillnici Felsze-bit>n? Po dif1 samo t0-
V ^a. 0Vni pogod-
^'tK^lszee nainerava
SkiK etiirio znižati za Sk’,podaii^Vll° zapo-
S’.tnižati nmL delovni
5^taahteve°!ne Pogoje! Nio ? 2 ve]?Q v ostrem
K’ t zak°-
s&a&su.
čen odpor vseh prizadetih delavcev. Vendar pa ni prav nič manj važen širši okvir, v katerega spada celotno vprašanje stanja v omenjeni ladjedelnici.
Predvsem bi tako množični odpusti bistveno spremenili strukturo ladjedelnice iz seznama kategorij, ki naj bi v ladjedelnici o-stali, je razvidno, da nameravajo v celoti likvidirati oddelek za opremljanje ladij, tako da bi v ladjedelnici gradili samo še ladijske trupe.
Vse to pa bi pomenilo zelo resen udarec za že tako prizadeto miljsko gospodarstvo. Miljski občinski svet se je še pred uradnim sporočilom o množičnih odpustih v ladjedelnici Fel-szegy sestal na izredni seji, kjer so vse skupine soglasno odobrile resolucijo o tem vprašanju. Svet je ugotovil, da se gospodarsko stanje Milj stalno slabša, saj je miljsko gospodarstvo odvisno zlasti od obeh velikih ladjedelniških obratov: v ladjedelnici Sv. Roka je pred nekaj leti delalo GOO delavcev, sedaj pa jih dela komaj 360; v ladjedelnici Felszegy pa nekdaj 930, sedaj 436, od katerih mislijo odpustiti nadaljnjih 136.
Podoben je tudi položaj s strokovno delovno silo, ki je bila- zaposlena pri Selad, kjer je bilo pred kratkim zaposlenih 154 delavcev, sedaj pa jih je komaj 24.
Vse kaže, da ima celotno vprašanje ladjedelnice Felszegy mnogo širši okvir ih’ pomen, ki presega interese miljskega gospodarstva. V uvodu dokumenta, ki ga je poslala ladjedelnica notranji komisiji, utemeljujejo zahtevo po odpustih in ostalih ukrepih s »potrebo, da postane ladjedelnica konkurenčno sposobna v okviru Skupnega evropskega tržišča*.
Ta trditev nima gospodarske osnove, saj je znano, da so prav ladje sko-ro edini izdelek na svetu, ki se prodaja po svetovnih cenah in kjer ni bilo mogoče uvesti zaščitnih carin za domačo ladjedelni-ško industrijo. Plovba po morju je namreč svobodna in brodarji kupujejo ladje tam, kjer so cenejše. Milj-ska ladjedelnica Felszegy je torej morala biti že sedaj konkurenčno sposobna, če je hotela dobiti naročila, in to konkurenčno sposobna ne samo v okviru Skupnega evropskega tržišča, temveč mnogo širšega svetovnega tržišča. Da je to ladjedelnica tudi bila — predvsem po zaslugi strokovno usposobljenih in pridnih delavcev — priča dejstvo, da je imela vedno dovolj naročil in da ima dovolj naročil tudi sedaj, saj grade v njej šest ladij.
Sklicevanje na Evropsko gospodarsko skupnost se
torej v resnici ne more nanašati na «konkurenčno sposobnost*, temveč na italijanske obveze, da bodo do leta 1964 znižali za eno tretjino zmogljivost italijanske ladjedelniške industrije ter istočasno odstranili iz ladjedelnic 12.400 o-seb, češ da so odveč.
Sindikalni spor v ladjedelnici Felszegy je torej same uvod in začetek mnogo večje in obsežnejše bitke za ohranitev vseh ostalih tržaških ladjedelniških obratov ter predvsem največje in najbolj ogrožene ladjedelnice Sv. Marka. Ladjedelnica Felszegy je v privatnih rokah ter je v takem podjetju . laže izvesti nekatere ukrepe, kar tudi govori, da skušajo s pomočjo te ladjedelnice začeti izvajati celotni načrt skrčenja ladjedelniške industrije.
Po nekaterih vesteh predvideva ta načrt obnovo in modernizacijo treh največ-jih ladjedelniških opatov (Castellamare, Tržič in Sestri), za kar bodo porabili 40 milijard lir. Nato bodo postopoma začeli krčiti in likvidirati vse ostale ladjedelnice IRI in vzporedno postopno odpuščati zaposlene delovne sile.
Ta načrt, ki ga izvajajo v okviru splošne politike Skupnega evropskega tržišča, v najostrejši meri prizadeva prav tržaško gospodarstvo. Znano je, da je ladjedelnica Sv. Marka izključena iz vseh načrtov o modernizaciji in finansiranju ladjedelnic IRI. To pa pomeni, da spada ladjedelnica v okvir tistih podjetij, ki so že obsojena kot odvišna in nepotrebna in katere bi bilo treba do leta 1964 bistveno preurediti ter v njih občutno skrčiti dejavnost.
Enotna stavka delavcev Felszegy je torej sestavni del mnogo širše bitke, da se ohrani v Trstu vsaj najvažnejša ključna industrija. ki je temelj za celoten tržaški gospodarski obstoj. Zato bodo delavce ladjedelnice Felszegy odkrito in odločno podprli delavci vseh ostalih kategorij in prebivalstvo vsega tržaškega področja.
BOGO SAMSA
Pogled na ladjedelnico Felsz;'gy
Izjava štirih zahodnih zunanjih ministrov
«Strinjajo se v mnenju, da je mogoče najti mirno rešitev spora o Nemčiji in Berlinu»
Človek na oddihu v poletju 1961
Popustitev francoski tezi - Subandrio v Moskvi - Keita o Kennedyjevem odgovoru - Poziv norveških osebnosti Kennedyju - Nove eksplozije v ZDA in SZ - Priprave za današnjo protijedrsko demonstracijo v Londonu
WASHINGTON, 16.	-
štirje zahodni zunanji ministri so se danes ponovno sestali zjutraj in popoldne. Pred popoldansko sejo se je britanski zunanji minister lord Home razgovarjal z Deanom Ru-skom v zvezi s Kongom.
Ob zaključku posvetovanj so objavili kratko poročilo, ki pravi, da se štiri zahodne države «stri-njajo v mnenju, da je mogoče najti mirno rešitev nemškega in berlinskega vprašanja na eni strani, na drugi strani pa so pripravljeni začeti razgovore, ki naj upoštevajo pravice in interese vseh*.
Poročilo se glasi/ Zunanji ministri Francije, ZDA, Združenega kraljestva in nemške zvezne republike so se sestali 15. in 16. septembra v Washingtonu. Sestanek spada v okvir stalnega posvetovanja med štirimi državami za koordiniranje akcije in politike spričo sovjetskih groženj.
Ministri so govorili o nevarnem povečanju svetovne napetosti, ki so ga povzro čila enostranska dejanja SZ v Berlinu, kakor tudi deja nja 13. avgusta, ter o sovjetskem sklepu, da v velikem obsegu obnovi jedrske poizkuse v atmosferi. M.nistri so proučili poroči-
la, ki so jim bila predložena glede političnih, gospodarskih in vojaških ukrepov, ki so jih štiri države sprejele spričo tega položaja.
Ministri se strinjajo v mnenju, da je mogoče najti mirno rešitev nemškega in berlinskega vprašanja, če so na eni in na drugi strani pripravljeni začeti diskusije, ki r.aj upoštevajo pravice in interese vseh.
Strinjajo se o mnenju, da so potrebni napori, zato da se ugotovi, ali je razumna pcdlaga za pogajanja s Sovjetsko zvezo. Temu sestanku bodo sledila običajna posvetovanja v atlantskem svetu.»
V zvezi z zadnjim delom poročila ugotavljajo politični opazovalci, da so se ministri nekoliko približali francoskemu stališču. Zato bo prihodnji razgovor Ruska z Gromikom predvsem »poizvedovalni razgovor*.
V zvezi z včerajšnjim odgovorom ameriškega predsednika Kennedyja na poziv beograjske konference ki sta mu ga prinesla Su karno in Keita, je predsed r.ik Malija danes v New Vcrku izjavil, da je ta odgovor »spodbuden*. »Moj optimizem, ie dodal Keita, bi bil še večji, če bi moji
stiki s predsednikom Ken-r.odyjem in z ameriškimi voditelji lahko našli odmev pri mojih prijateljih Nkru-rnahu in Nehruju, ki sta dobila nalogo, da stopita v stik s Hruščevom*. Keita je dalje izjavil, da je zadovoljen, ker se bodo med zasedanjem skupščine OZN začela pogajanja v zvezi s sedanjo krizo v Berlinu. Izrekel je prepričanje, da bo skupščina OZN obravnavala nemško vprašanje, ven-da: pa je dodal, da mu ne izhaja, da bi dale nevezane države kako pobudo v tem smislu.
Medtem je sovjetski zunanji minister Gromiko že odpotoval iz Moskve v New York. Ustavil se je v Ko-penhagnu	in	je	popoldne
nadaljeval pot. V Moskvo pa je danes prišel indonezijski zunanji minister Subandrio, ki ga je tjakaj poslal predsednik Sukamo, da nadaljuje mirovno poslanstvo med Vzhodom in Za- ' hodom.
Sprejel	ga	je	Hruščev
Govorila	sta	a	aktualnih
mednarodnih vprašanjih. Kakor poroča agencija Tass, sta oba državnika poudarila, j da, «ko se išče mir z iskre- | no željo, da pride do med- [ sebojnega razumevanja, je j vedno mogoče najti sredstvo, j da se premaga vsaka kriza«! j
V Moskvo je prišla danes tudi skupina Američanov, ki je lanskega decembra začela «pohod miru«. Na rusko-poljski meji so delegacijo sprejeli predstavniki mesta Brest Litovsk.
Vse kaže, da ameriškim političnim krogom niso povsem pogodu resolucije beograjske konference nevezanih držav, češ da so te države bile «zelo skromne, kar se tiče obnovitve jedrskih eksplozij v Sovjetski zvezi in zapore meje v Berlinu«. Zato je Kennedy ustanovil posebno skupino štirih, ki bodo proučevali pripravljanje programa za «psihološko in politično vojno«. V skupini bodo predsednikov brat Robert, minister za delo Goldberg, državni podtajnik za politične zadeve Johnson in predsednikov vojaški svetovalec general Taylor. Skupina bo imela nalogo «taz-iskati vzroke, ki ustvarjajo tolerantnost in podrejanje nevtralnega javnega mnenja komunističnim ekce-som«. Razen tega pa bo skupina pripravila program za koordinirano akcijo, «da se vzpostavi ravnotežje tudi na tej fronti hladne vojne«.
V Londonu pa so danes mobilizirali nad tri tisoč policijskih agentov, da preprečijo demonstracije proti jedrskemu orožju, ki sta jih j za jutri napovedala #odbor {
stotih« in »združenje za propagando proti jedrskemu oboroževanje. Prvi organizaciji predseduje lord Russel, drugi pa kanonik Collins. Računajo, da bi se morala zbrati na Trafalgar Square množica nad deset tisoč ljudi. Na zborovanju bi morali obsoditi obnovitev sovjetskih in ameriških jedrskih poizkusov. Toda policija je zastražila vse področje in zabranila dostop. Vsakogar, ki se bo udeležil demonstracij, hodo aretirali in prijavili sodišču. Kljub vsemu temu pa ja kanonik Collins izjavil, da bo demonstracija izvedena. On sam bo vodil člane odbora in druge demonstrante, ki bodo ob 16.30 odšli iz katedrale sv. Pavla proti Trafalgar Square.
Medtem so danes uradno sporočili, da so tako v ZDA kakor v Sovjetski zvezi izvršili novo jedrsko eksplozijo. O sovjetskem poizkusu poroča ameriška komisija za atomsko energijo in tudi japonska meteorološka služba.
Iz Osla poročajo, da je šestdeset norveških osebnosti poslalo Kennedyju resolucijo, s katero ga pozivajo, naj prekine jedrske poizkuse do začetka zasedanja skupščine OZN. Podpisniki resolucije izrekajo prepričanje, da je OZN sposobna odpraviti sedanjo krizo.
7 dniiM
Obnovljeni stiki med SZ in ZDA
Poziv beograjske konferenc« nevezanih držav, naj odgovorni državniki poslužajo glas večine človeštva, ki odločno terja mir, ni zadel v prazno. Hruščev je na poziv, ki sta mu ga izročila Nehru in Nkru-mah, odgovoril, da je vedno pripravljen sestati se s Ken-nedyjem, da skušata sporazumno rešiti najbolj aktualna vprašanja, ki sta sklenitev nemške mirovne pogodbe in splošna razorožitev.
Zatem je imel Hruščev govor, v katerem je sicer ugotovil, da je položaj na svetu oster, toda sodeč po izjavah državnikov na Zahodu se je pokazala neka perspektiva. Izjavil je tudi, da je znano, da sta bila Kennedy in Mac Mil-lan za pogajanja in da se sedaj tudi de Ganile in celo kancler Adenauer, ki je bil vedno proti pogajanjem, zavzemata za razgovore s Sovjetsko zvezo. Ugotovil je, da do sedanjega napetega položaja niti ne bi prišlo, te zahodne velesile ne bi zavzemale stališča proti pogajanjem. Hruščev je tudi poudaril, da Sovjetska zveza teži po izkoriščanju vseh možnosti za rešitev spornih vprašanj s pogajanji in k iskanju takih rešitev, ki bi prispevale h krepitvi miru in bi izključevale možnost vojne.
Medtem sta prišta v Wa-shington indonezijski predsednik Sukamo in predsednik Malija Modibo Keita, ki sta prinesla Kennedyju beograjsko poslanico, ki poziva ZDA in SZ, naj opustijo vojaške priprave in naj ne storijo ničesar, kar bi poslabšalo mednarodni položaj ter naj obnovijo pogajanja o mirni rešitvi medsebojnih sporov. Poslanica poziva Kennedgju in Hruščeva, naj nemudoma začneta pogajanja, du bi preprečili nevarnost vojne, ki grozi človeštvu. Kennedy je v svojem odgovoru izjavil, da bo prihodnji teden v OZN prva priložnost «za tehtne razgovore o Nemčiji in o drugih problemih# in da se tam lahko sestaneta državni tajnik Dean Rusk m sovjetski zunanji minister Gro-. mike. Poudarki je, da je najbolj važno, da medtem ne pride do «enostranskih akcij, ki bi onemogočile miroljuben napredek)). Kennedg je tudi izjavil, da so ZDA pripravljene iskati vse možnosti, da pride do sporazuma, ni pa izrekel pripravljenosti na takojšnji sestanek s Hruščevom, ker je mnenja, da je treba sestanek pripraviti pc diplomatski poti.
Medtem so se po diplomatski poti že sporazumeli o sestanku med Ruskom in Gromikom. Sovjetsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, s katero poudarja, da je Gromiko pripravljen izmenjati misli o nemškem vprašanju in o drugih vprašanjih z Deanom Ruskom. Poročilo prani dalje, da izhaja Sovjetska s stališča, da se bosta obe strani lotili resnih pogajanj in da bosta skupaj poiskali rešitev glede sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in glede ureditve položaja v zahodnem Berlinu na tej osnovi. To sporočilo je odgovor Kennedgju, ki je 13. septembra izjavil, da so ZDA pripravljene začeti resna pogajanja s Sovjetsko zvezo o Nemčiji in o drugih problemih, če bi Sovjetska zveza to želela,
V četrtek so začeli zahodni zunanji ministri v Washingto-nu posvetovanja, da se sporazumejo o skupnem stališču pri razgovorih z Gromikom. V Londonu so pozdravili izjavo sovjetskega zunanjega ministrstva in poudarjajo, da se bo tudi angleški zunanji minister Home sestal v New Yorku z Gromikom. Kar se tiče Francije, pa vztraja de Gaulle pri svojem, da ni še prišel trenutek za razgovore. Zato se d* Murville ne bo sestal z Gromikom. Vendar so v Washing-tonu in Londonu odločeni začeti razgovore tudi brez Francije.
V petek so objavili tudi pismo Kennedyja udeležencem beograjske konference, v katerem ponavlja pripravljenost ZDA, rešiti s pogajanji vsa sporna vprašanja, dodaja pa, da je zaradi sedanjega napetega položaja potrebno morebitni njegov sestanek s Hruščevom prej skrbno pripraviti. Zato naj se prej začnejo razgovori z Gromikom v Neto Yorku. Kennedy dodaja, da ni pripravljen pogajati se pod pritiskom in trdi, da je za sedanjo napetost kriva Sovjetska zveza.
Medtem so tudi v ZDA ob-novili jedrske poizkuse. Prvi poizkus so napravili pod zemljo v Nevadi. Ob tej priložnosti so objavili sporočilo, ki ponavlja, da je SZ kriva, če ni prišlo , do sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov.
Ne glede na ponavljanje medsebojnih obtožb in na obsojanja vredno nadaljevanje jedrskih eksplozij je treba ugotoviti, da so se na obeh straneh vendarle odločili za začetek razgovorov, čeprav je treba pričakovati, da bodo dolgi in težavni, posebno, če jih mislijo podkrepljati z jedrskimi eksplozijami Kakor niso mogli odgovorni državniki mimo poziva nevezanih držav ki predstavljajo velik del mi‘ roljubnega čtooešloa, tako ne bodo mogli mimo odločnih protestov, ki se množijo po vse™ svetu proti obnauljanju jedrskih poizkusov in proti
(Nadaljevanje na 2, strani)
|\MRiTi!!nrw|nv^n%
Primorski dnevnik
Kongoški parlament je pozval vlado 0
naj pošlje kongoške čete v Katango
Minister Ileo je obtožil Anglijo, da se vmešava v notranje zadeve Katange Irski zunanji minister je pred odhodom v Leopoldville obsodil vmešavanje nekaterih Evropejcev v kongoške zadeve - Čombe se skriva blizu rodezijske meje - Sile OZN imajo trdno v rokah vse položaje
ELISABETH VIL LE, 16. — Predstavnik OZN v Katan-gi 0’Brien je danes zanikal trditve, da se je irski kontingent v Jadotvillu, ki je obkoljen, vdal; prav tako je zanikai trditve, da je padlo petdeset Ircev. Dodal je. da Irci še vedno odločno odbijajo vse napade in da so izgube »zelo nizke*. V Ja-dotville so poslali danes iz Elisabethvilla nova oiače-nja, ki pa do sedaj niso še prispela na cilj. S helikopterji pa so poslali obkoljenim vojakom strelivo in živež-
»Combe, je izjavil 0’Brien, se je namestil v nekem kraju blizu meie z Rodezijo nedaleč od Elisabethvilla. Tudi notranji minister Munongo je blizu meje. Vendar pa po še nepotrjenih vesteh sta bila baje oba nedavno v Elisabethvillu ali blizu mesta.n 0’Biien je izjavil, da je bil preteklo noč določen sestanek med njim in Combejem v prostorih angleškega konzulata v Elisabethvillu, toda tri ure je zaman čakal Combeja. Nadaljeval je: «Morda so Combeja zadržali ekstremisti, ali pa se je bal policijske ure. Ce se j še dalje ne bo prikazal, lahko domnevamo, da je ujetnik e., siremistov.«
Zatem je 0’Brien poudaril, j da se sile OZN nimajo namena umakniti z nobenega vojaškega položaja, ki je v njihovih rokah
V Leopoldvillu je predstavnik OZN izjavil, da se zdi. da operirajo Combejevi vojaki z dvema reaKctlskima lovskima letaloma, toda poveljslvo OZN ne misli poslati lovskih letal proti njima. Nocoj je predstavnik OZN v Leopoldvillu izjavil, da so danes boji v Elisabethvillu nekoliko pojenjali. 0’Brien poroča iz Eli-sabethvilla, da se streljanje siepr še tu pa tam nadaljuje, toda to je izključno delo o-samljenih evropskih prostih strelcev
Predstavnik OZN je potrdil, da so katanški žandarji ujeli 23 irskih vojakov v Elisabethvillu. Kazen tega pogrešajo tri Irce ir. domnevajo, da so bili ubiti. Od 23 so jih Combejevi žandarji enajst ujeli med napadom na radio v šoli katoliškega misijona, drugih dvanajst pa so jih ujeli po napadu na tri vozila, s katerimi so potovali v Elisabethville. Napad so izvršili iz ambulante, na kateri je bil nameščen minomet. Irski vojaki so se zatekli v neko vilo Evropejcev, toda ti so jih izročili Cnmbejevim žandarjem. Sedaj so ujetniki zaprti v vili, ki je last Combejevega notranjega ministra Munonga blizu rodezijske meje. Stražijo jih Com-hejevi vojaki pod poveljstvom francoskega častnika.
Isti predstavnik je tudi izjavil. da je v bolnišnici OZN v Elisabethvillu sedaj skupno 17 ranjenih vojakov OZN, in sicer 12 Indijcev, 3 Švedi in dva Irca. Razen tega sta umrla dva od 25 domačinov, ki so bili ranjeni med napadom Combejevega reakcijskega letala na oporišče v Kamini Ranjence so iz Kamine poslali v bolnišnico z letali.
Tudi danes popoldne so se nadaljevali razgovori med Hammarskjoeldom in predsednikom kongoške vlade Adulo Hammarskjoeld se je razgo-varjal tudi z britanskim odposlancem Lansdownom.
Medtem Combejev tajni radio stalno poziva na totalno vojno proti OZN. Med člani osrednje kongoške vlade pa se niso mogli še zediniti, ali naj bi poslali svojo vojsko na pomoč četam OZN. Glede tega je Gizenga mnenja, da je nujno potrebno poslati kongoško vojsko v Katango. Baje je Gizenga izrekel pripravljenost oditi v Stanleyville, da prevzame vodstvo čet Vzhodne pokrajine, ki naj bi vkorakale v Elisabethville. Adulovi prisfaši pa temu nasprotujejo, ker se bojijo, da bi Katanga prišla v celoti pod vpliv lu-mumbistov. Baje se pogajajo z generalom Mobutujem. da bi poslal svoje čete v Katango. Ta je baje privolil, toda je zahteval, naj njegovi vojaki zasedejo samo severni del Katange (kjer je prebivalstvo v celoti nasprotno Combeju in naklonjeno Gizengi).
Hammarskjoeld pa baje teži za tem, da bi dosegli ustavitev sovražnosti pred njegovim odhodom iz Konga. Odpotovati misli jutri.
Iz Brazzavilla so sporočili, da ne bo mogel odpotovati z letalom v New Vork z letališča v Brazzavilu. To so mu sporočili po francoskem poslaništvu v Leopoldvillu. Podpredsednik tamkajšnje republike pravi, da ne more dovoliti Hammarskjoeldu prihoda v Brazzaville »zaradi so-viažnih čustev prebivalstva pioti OZN zaradi akcije v Katangi*. in da mu zaradi tega ne bi mogli zajamčiti varnosti.
Kongoški parlament pa je danes pozval osrednjo vlado naj pošlje v Katango enote kongoške vojske, da podprejo sile OZN. Razen tega parlamentarci
Na koncu parlament protestira proti tujemu vmešavanju v notranje zadeve Konga in zahteva, naj se vsi osumljeni tujci pošljejo v njihove države. Končno zahteva reorganizacijo celotne kongoške varnostne službe.
Minister za informacije v kongoški vladi Ileo je včeraj na tiskovni konferenci izjavi!, da prevzame vso odgovornost za akcijo OZN v Ka-tangi osrednja kongoška vlada. Dodal je, da so šete OZN stopile v akcijo za zahtevo te vlade in delujejo v okviru resolucije Varnostnega sveta. Ce osrednja vlada ne bi bila zahtevala, se čete Združenih narodov ne bi pre-
maknile. Ileo je dalje izjavil, d-: je osrednja vlada odloče-
na voditi do kraja borbo proti prevratnim elementom v Katangi, ter da se zdi, da so Združeni narodi sedaj dovolj močni, da lahko obvladajo • majhen odpor, ki ga nudijo prevratni elementi, katerih je v Katangi mnogo*. Zatem je Ileo izjavil, da so plačanci, ki so še vedno v Katangi, povečini Angleži, Južni Afričani in Francozi. Na koncu je obsodil angleško vmešavanje v notranje zadeve Konga. oziroma Katange.
Zvedelo se je, da je malajski ministrski predsednik Rahman izjavil, da bi bil pripravljen poslati ojačenja v
Kongo, če bi poveljstvo OZN to zahtevalo. Dve sto malajskih vojakov je že pripravljenih na odhod. Sedaj je pod poveljstvom OZN v Kongu 1700 malajskih vojakov.
Iz irske prestolnice javljajo, da je irski zunanji minister Frank Anken odpotoval danes z letalom iz Londona v Bruselj, od koder bo nadaljeval pot v Leopoldville. A.iken se namerava sestati s Hammarskjoeldom. Pred odhodom je izjavil, da je za Evropo važno, da Afričani zaupajo v Evropejce. »Določeno število Evropejcev, je pripomnil Aiken, se vmešava v kcngoške zadeve, in to je slabo za Evropo in slabo za
iiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiinuiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiii*niimiiiiimiiiiiiiiiiiinmniiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim»iiiiii»iii
Sodelovanje med katoličani in socialisti
Škofijska kurija v Palermu o novi deželni vladi s PSI
Nenni poudarja, da je nemška politika Adenauerja doživela popoln in dokončen polom
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Uradno glasilo škofijske kurije v Palermu «Voce cattolica« objavlja danes članek, ki je hkrati tudi posreden odgovor na vprašanje, zakaj voditelj liberalne stranke Malagodi sploh ni reagiral na
sestavo deželne vlade levega centra na Siciliji, kljub
j_	 nofriatrnl	i«	da	bi bil
temu, da je pogosto zatrjeval in celo grozil primer neposrednega sodelovanja med KD in socialisti v sicilski deželni vladi zanj zadosten razlog za umaknitev liberalne podpore sedanji vladi. Ta članek je tudi zanimiv po tem, da gre
pri tem za prvo uradno stališče sicilske visoke duhovščine po znani izjavi sicilske škofijske konference, ki je katoličanom izrecno prepovedala vsakršno sodelovanje s socialisti, ker da gre za «zaveznike komunizma*.
«Voce cattolica« ugotavlja, da so po ostavki demokristjan-sko - monarhistično - fašistične deželne vlade obstajale samo tri možnosti:	razpust sicilske
deželne skupščine; ponovna vlada relgtivne večine s komunisti, socialisti m krščanski.' mi socialci ter demokristjan-ska vlada s sodelovanjem socialistov. Tednik zatrjuje da je demokristjansko osrednje tajništvo kategorično odklanjalo vsakršno drugačno rešitev, ker je bil razpust praktično skoraj nemogoč, je preostala le tretja možnost. Proti temu pa je veljala prepoved sicilskih škofov. Ta prepoved pa je izgubila na svoji veljavnosti — zatrjuje glasilo kurije — ker so socialistični deželni poslanci podpisali izjavo, v kateri so se obvezali, da se bodo kot demokrati ločili od vsakršne politične oblike totalitarizma, in s tem tudi od komunizma, in da bodo spoštovali moralne in verske vrednote večine sicilskega prebivalstva. (Te obveznosti pa ne predstavljajo nobene novosti, ker italijanski socialisti niso nikoli skrivali svoje privrženosti demokratični obliki borbe za oblast, pa tudi v izvrševanju oblasti, kakor je po drugi strani znano, da je socialistom tuja kakršna koli »upravna« oblika vplivanja na versko prepričanje ljudi.)
Na tej osnovi se je sestavila sedanja vlada, ki je v svoji programski izjavi napovedala obsežen načrt za gospodarski in socialni razvoj dežele; za »Voce cattolica« pa je zlasti zanimiv zaključni del te izjave kateri je rečeno, da bo »akcijo vlade in večine navdihovala potreba po modernizaciji sicilskega javnega življenja, da bi ga osvobodili pritiska in podrejenosti vsem zatiralskim silam in da bi ga aktivno vključili v proces civilnega in
gospodarskega razvoja in ga tesno povezali z borbo za uveljavljenje moderne demokracije v Italiji, ob spoštovanju moralnih in verskih vrednost sicilskega prebivalstva in političnih nrepričanj državljanov«.
Zakaj je za »Voce cattolica« tako zanimiv prav ta zaključni del izjave (v kateri se napovedujejo tako radikalne spremembe v dosedanjem gospodarskem in socialnem živ-ljepju dežele), ni jasno; tudi škofijski kuriji v Palermu ne more biti neznano, da so bili socialisti vedpp na razpolago za tako politiko, zanjo pa niso bili na razpolago do včeraj niti desničarski krogi KD niti na Siciliji niti drugod niti sicilska cerkvena visoka duhovščina. Ce je pri tem kaj izredno zanimivega je le okoliščina, da glasilo škofijske kurije v Palermu nenadno odkrije, da je taka, na pobudo socialistov in socialdemokratov sestavljena napredna programska izjava nove sicilsse deželne vlade «še vedno zanimiva#'
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avan:i!» prinaša uvodnik, v katerem Nenni razpravlja o vprašanju nemške politike tudi ne glede na izid jutrišnjih političnih volitev za obnovo -zahodnonemškega parlamenta in poudarja, da se že danes postavlja vprašanje, kaj »po Adenauerju«?, ker ni nobenega dvoma, da je dosedanja politika starega kanclerja doživela z berlinsko krizo popoln in dokončen polom. Ce drugega ne, je berlinska kriza dokazala vsaj to, da je politika Adenauerja, ki je slonela na dveh stebrih atlantske integracije in konvencionalne in atomske oborožitve kot pogojev za rešitev vprašanja nemške združitve s silo, pripeljala Zahodno Nemčijo, pa tudi Zahod, v slepo ulico. V tej perspektivi je rešitev nemškega vprašanja nemogoča:	mogoča
je lč demokratična rešitev po poti demilitarizacije in nevtralizacije Nemčije, ki jo je Adenauer stalno odklanjal, kar je le podpihovalo pangerman-ske militaristične in revanšt-stične sile, ki so že v prvi povojni dobi odprle pot nacizmu. Toda ta politika je danes
v razsulu in vsi politični opazovalci v Nemčiji napovedujejo, da bo Adenauerjeva stranka izgubila absolutno večino na jutrišnjih volitvah. Pa tudi sicer je Adenauer odslužil.
Isto vprašanje se postavlja tud' v Franciji, tam v še l.olj dramatični obliki, pravi Nenni in dodaja: «Gre za evropsko desnico, v njenih dveh kamnitih spomenikih, ki ni ha na svojih temeljih; če je kaj kar jo more rešiti, kar more stopnjevati pangerman-sko kontrolo Nemčije, v Fran ciji pa privesti do odkritega fašizma, je to zaostritev hladne vojne, je to grožnja tretje svetovne vojne*. Kisik za evropsko in svetovno desnico predstavlja tudi vsakršno za vlačevanje s pogajanji med Vzhodom in Zahodom. Zato je edina dobra vest tega tedna sestanek med Ruskom Grorriikom v New Yorku ob priliki zasedanja generalne skupščine OZN, "Zaključuje Nenni.
A. P.
Afriko.* Poudaril je. da njegova vlada nima namena u-
niakniti irskega vojaštva iz Konga, kakor to lažno prikazu lejo nekatere poročevalske agencije.
Povsem razumljivo je, da je akcija Združenih narodov v Katangi izzvala kritiko zahodnih delegacij v OZN proti Hammarskjoeldu, medtem ko jo afriško-azijska skupina odobrava. Hammarskjoelda kritizirajo sedaj prav tisti, ki so mu do sedaj peli slavospeve Britanska delegacija venomer zatrjuje, da «pričakuje informacij in pojasnil*, francoska in belgijska delegacija pa kar raravnost označujeta akcijo OZN za nasprotno z listino OZN in s sklepi skupščine in Varnostnega sveta. Prav tako kritizirajo zahodne delegacije poročilo Hammarskio-eldovega namestnika v Kongu Linnerja, ki poudarja, da je akcija popolnoma v skladu s sklepi OZN. Jasno, da tem delegacijam ni všeč, ko I.inner preveč odkrito govori o tujih plačancih in o tujih častnikih, ki vodijo napade na OZN, in glede kate-r’h ni nobenega dvoma, kakšne narodnosti so.
V krogih, ki so naklonjeni ravnanju OZN, pa poudarjajo, da sedanja akcija pomeni pozitivem in konstruktiven razvoj, ki bo okrepil u-gied OZN. Vsekakor bodo sedanji dogodki v Katangi imeli velik odmev na prihodnjem zisedanju skupščine OZN, ki -e bo začelo v torek.
zaostrovanju napetosti. Saj tudi sami ugotavljajo, da njihovo početje ne vodi nikamor. U'udi Mac Millan je pred kratkim izjavil, da «pred 50 leti so bile mogoče tudi vojne, toda danes ni bolj nesmiselne stvari, kakor je vojna«.
Preokret v Katangi
Razgovor Burj>iba-Ben Heda
TUNIS, 16. — Predsednik tunizijske republike Burgiba je imel danes razgovor s predsednikom alžirske vlade Ben Hedo. Po razgovoru, ki je trajal 45 minul, ni hotel Ben Heda podati nobene izjave.
Predsednik Burgiba pa je časnikarjem in fotografom izjavil: »Prišel bo dan, ko bomo člani iste vlade.«
 «»--------
DUBLIN, 16. — Irski predsednik De Valera je včeraj
razpustil parlament, kakor je bilo predvideno. Nove valitve bodo 4. oktobra.
Posebno pozornost so v mednarodni javnosti vzbudili najnovejši dogodki v kongoški pokrajini Katangi. Vprašanje Katange je ostalo še vedno odprto tudi po sporazumu med Leopoldvillom in Stanleyvil-lom, ki je prišel še do posebnega izraza z udeležbo Adule in Gizenge na beograjski konferenci. Prejšnji teden pa se je tudi ta zadeva nenadoma preokrenila, ko se je osrednja vlada odločila, da končno obračuna z izdajalcem Combejem in je sklenila poslati v Katango svojega komisarja. Odredila je tudi aretacijo nekaterih Combejevih ministrov, zlasti pa notranjega ministra Munonga, ki je kriv za številne pokole nad plemenom Ba-luba. Povsem nepričakovano je to akcijo to pot podprlo tudi poveljstvo OZN prav v trenutku, ko je Hammarskjoeld bil na poti v Leopoldville z namenom, da skuša posredo vati med osrednjo vlado in Combejem. V Leopoldville je prišel, ko je bila v Katangi še v teku akcija za likvidacijo secesije in ko je bila Com-bejeva vlada razgnana, Combe sam pa se je skrival. Conibe-jevi vojaki so namreč nenadoma začeli napadati vojake OZN, ki so imeli nalogo zavzeti nekatere strateške položaje. Kakor poroča Hammar-skjoeldov namestnik v Leopoldvillu Linner, se Combe ni držal sporazuma o evakuaciji belgijskih in francoskih častnikov in jim je omogočil, da so se poskrili, nekateri pa so se zatekli na belgijski konzulat. Polagoma so prihajali spet na dan m so se spet vrinili i Combejevo vojsko. Ti častnik so organizirali splošen napad na vojsko OZN. Med njimi so tudi taki francoski častniki, ki so zbežali iz Francije zaradi udeležbe pri nedavnem uporu Razen tega aktivno sodelujejo pri napadih na čete OZN belgijski in francoski ultrasi, k živijo v Elisabethvillu in drugje v Katangi, kar je zumljivo, ker pač srdito branijo svoje privilegije, prav tako kakor to delajo francoski ultrasi v Alžiriji. V Elisabethvillu in v Jadotvillu ter olcol oporišča OZN v Kamini je prišlo do srditih bojev, ki še vedno trajajo. Ce te OZN so ostale na vseh položajih, ki so jih bile zasedle prvi dan, vendar pa morajo noč in dan odbijati srdite napade Combejevih vojakov in plačancev% ki jih vodijo predvsem belgijski
častniki Neki predstavnik OZN je izjavil, da bi brez tujih častnikov in plačancev lahko takoj vzpostavili red. Razen tega odkrito podpira Combeja tudi rasist Welensky, ki je predsednik rodezijske federacije. Iz Rodezije prihajajo letala, ki bombardirajo in obstreljujejo čete OZN, ffe-lensky pa stalno hujska proti OZN. Prav tako hujskajo proti OZN iz prestolnice bivšega francoskega Konga Brazzavilla.
Na žalost so spet na delu sile, ki hočejo za vsako ceno preprečiti uspeh akcije OZN, ker jim gre predvsem za njihove gospodarske in politične interese. Combe je s tem dobil nov pogum in je izjavil, da se bo uKatanga borila do zadnjega človeka». Baje je zabarikadiran v svoji rezidenci, od koder vodi operacije proti OZN. Toda v krogih OZN poudarjajo, da je Combe praktično ujetnik belgijskih in francoskih častnikov, ki v njegovem imenu vodijo operacije proti OZN. Pri vsem tem je opaziti, da zahodne države, predvsem Velika Britanija in Francija — in seveda tudi Belgija — ne nudijo moralne podpore mednarodnim silam pri njihovih operacijah. (Nič ni slučajno, če se je Combe prvi dan zatekel v britanski konzulat). V Londonu odkrito «obsojajo uporabo sile«, čeprav resolucija OZN jasno poudarja, da je OZN pooblaščena uporabiti tudi silo, da prepreči državljansko vojno in — seveda — da se brani. V Parizu pa še bolj odkrito podpirajo Combeja in trdijo celo, da je vodstvo OZN prekoračilo svoj mandat in da je prekršilo listino OZN.
Na vsak način se je treba vprašati, kaj je vzrok nenadne spremembe stališča tajništva OZN. Saj so bile sile OZN že pred letom dni sposobne naglo napraviti red v Katangi kakor pa sedaj, ko se je Combe okrepil s pomočjo Belgijcev, Francozov, Angležev in tudi Američanov. Na Zahodu, predvsem pa v ZDA, so namreč proglasili Lumumbo za ekomunista« in za nezaželeno osebo, ker je pač bil dosleden v obrambi kongoške neodvisnosti. Combe pa je dobival pomoč tudi iz Južnoafriške zveze. Morda na Zahodu sedaj upajo, da bodo pritegnili Kongo v zahodno nvplivno področje«, ker se sporazum med notranjimi skupinami v Kongu ni še tako ukoreninil, da ne bi mogli na Zahodu še dalje spletkariti in izkoriščati še preostala nesoglasja. Vendar pa je bila udeležba Adule in Gizenge na beograjski konferenci hud udarec za Zahod in tudi za ZDA. Adula in Gizenga sta ponovno poudarila, da bo Kongo vodil izvenblokov-sko politiko. Gizenga je svoj čas izjavil, da je mrtvi Lu-
mumba še nevarnejši sovražnikom kongoške enotnosti, kot je bil živi Lumumba. Na beograjski konferenci pa sta Gizenga in Adula poudarila, da «smo vsi dediči Patricea Lu-mumbe« in s tem potrdila, da Lumumbova ideja končno zmaguje.
Jasno je, da bo še dolga pot do popolnega uresničenja Lumumbove ideje in morda bo prišlo do novih zapletlja-jev, saj na Zahodu prav tisti, ki so na vso moč hvalili «ne-pristranost» Hammarskjoelda, ko je v Kongu ščitil interese zahodnih kolonialistov in imperialistov, sedaj kričijo, da je prekršil listino OZN. Katanga je namreč važna ne samo za belgijske kolonialiste in politike ter za delničarje družbe nUnion miniere«, temveč tudi za druge delničarje te družbe (predvsem britanske) ter za drugi mednarodni kapital in druge kolonialne či-nitelje, ki imajo svoje interese pri rudniških bogastvih Katange in drugih afriških dežel. Jasno je torej, da mednarodni kapital ne more biti brezbrižen, kakor tudi ni brezbrižen kolonializem in neokolonializem. Tako je na primer «Net« York Times» pozval sile OZN, naj «odstranijo nevarnost, ki preti od prevzema oblasti s strani sil podpredsednika vlade Gizenge«. (Komisar, ki ga je osrednja vlada Konga določila za Katango je Gizengov pristaš).
Poveljstvo OZN je po celi vrsti usodnik korakov končno napravilo dve pozitivni potezi: prva je bila ta, da je omogočilo sklicanje parlamenta (čeprav ne v popolni normalnosti), sedaj pa je pomagalo pri akciji za likvidacijo Combejevega režima. Vprašanje je, ali bo Hammarskjoeld vztrajal in vzdržal pred pritiskom njegovih včerajšnjih «prijateljev», ali pa bo spet podlegel svojim in kongoškim ((prijatelj em«, ki se pripravljajo na novo bitko na prihodnjem za sedanju skupščine OZN.
terih rešite« j«-Pr“® ^ odložljiva, hkrati P pt) Ijiva s sedanjo
--	•	dejal	M
tak«
lo. Moro je
da sV"morYKD
dl 'bi'se sprrfy
fani pa je P0^^ritreba,B
KD prilagoditi	J,-
svoj enauk in V.	.
 _____________________  jguM
ko prilagojevanje. fc.(f j/
primer na SjcUiJb^j fi
sodelovanje - ,. ■.ijasi*'i lila tudi demoknsi m ca, ki je tako j
iiiiiiiuiiiiMiiimiiiimmiiiiiiiiiitHiiiMiHiutudiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
Hlinili iiiiiimiuiminiiitiiiiiimiiTHiiiii m •• n **iii nun *• iiumiiiiim umi umili
Brazilski laburisti ne odobravajo revizije ustave
RIO DE JiANEIRO, 16. — Neki levičarski poslanec brazilskega parlamenta je izjavil, da ima Uoulartdva ldbur.ktiff-na stranka namen začeti takojšnjo aucijo za vzpostavitev izvršne oblasti, ki je bila odvzeta predsedniku z ustavno reformo. Poslanec je dodal, da bodo v 90 dneh organizirali plebiscit, ki naj odloči o režimu v Braziliji. Dodal je, da so ustavno reformo vsilili l-udstvu voiaki. Laburistična stranka se m sli najprej pritožiti na vrhovno sodišče in zahtevati, naj se izreče protiustavnost reforme, ker je do nje prišlo Dod prit-ssom.
ZORLU IN POLATKAN OBEŠENA
Menderes se je osvestil in je poslušal razsodbo povsem mirno ■ Domnevajo, da ga bodo obesili jutri
Pred združitvijo Malaje in Singapura
KUALA LUMPUR, 16. — Ministrska predsednika Malaje in Singapura sta sklenila poveriti delovnemu odboru nalogo, da pripravi podrobnosti za postop. no združitev obeh ozemelj do junija 1963.
CARIGRAD, 16. — Uradno javljajo, da so bivšega zunanjega ministra Zorluja in bivšega ministra za finance Po-:■ tkana, ki ju je posebno vojaško ' sodišče' včeraj obsodijo na smrt, danes zjutraj obe-vrii. Bivšega predsednika vla--!.■ Menderesa, pa še niso obesili, ker še ni ozdravel.
Glasnik turške vlade je vče--aj izjavil, da je sedanje zdravstveno stanje Mendere-sa posledica prekomerne doze nekega uspavalnega sredstva. S tem v zvezi se vprašujejo, kako je mogel Menderes priti do take doze u-spavalnega sredstva,_ ko pa so ga nadzorovali noč in dan ves čas preiskovalnega zapora in razprave.
Neki oficir, ki ga je nadzoroval, je izjavil, da je Menderes v poslednjih mesecih pogosto zahteval uspavalno sredstvo in da je mogel na ta način prihraniti večjo dozo.
Izvedelo se je, da je general Gursel nasprotoval smrtni
kazni za obtožence, da pa je' skupina radikalnejših oficirjev
baje zahtevala smrtno kazen za vse obtožence.
Znano je tudi, da so ZDA, Velika Britanija in drugi zavezniki Turčije poslali note Odboru nacionalne enotnosti, v katerih so zahtevali, naj bi obtožencev ne obsodili na smrt. Podobne note so poslale tudi Norveška, Švedska, Švica in Indij?
slike o obešenju Zorluja in Folatkana.
Zorlu in Polatkan v beli halji, roke zvezane na hrbtu, visita na vešalih, na prsih pa jima visi list z razsodbo. V ozadju je opaziti slabo oblečenega krvnika, ki ga je poli cija, po običaju, pois ala v istanbulskem podzemlju. Cbe-
. Uradno sporočilo javlja, da1 |enca imata še vedno čevlje, se je Menderes danes popoldne >,:ar je proti predpisom, ker ponovno osvestil in izrazil ze- 0t,:gaj zahteva, da so obešen ljo po cigare'ah in časopisju, ,	.
kar so mu takoj ugodili. Hkra- C1 b0’ •
ti se je iz uradnega vira izve-l Angleška vlada je v urad-delo, da bodo Menderesa ver- nem komentarju obžalovala, jetno obesili v ponedeljek zju-rda so «smatrali za nujno zate-traj, ker se po muslimanskem g j se k smrtni kazni«. prot:
Italija
do danes ristematk sledno odklanjala, ’ tn pri tem pojaut1* j; of‘ st i«, kakor smo '	10*
z njimi še pred trII1jjl*-Stvarnost je Pac, z glavo skozi A(»
gre.
običaju, smrtna kazen ne sme nekaterim izvršiti na praznični dan. | razpravi v Ko se je Menderes osvestil, mu je zapisnikar posebnega vojaškega sodišča notificiral smrtno obsodbo, ki jo je Menderes posluša’ povsem mirno. Hkrati je izvedel tudi za usmrtitev bivšega zunanjega ministra Zorluja in finančnega mi.
O.istra Polat kana.	|
Tiskovni urad v Jaši Adi je danes razdelil med novinarje
obdolžencem
Jaši Adi.
o Kcnncdyj«
Egiptovski
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiifiuijiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii
s°
___________ zahtevali, naj
člane pokrajinske vlade v Eli-sabethvillu premestijo v Leopoldville, parlamentarce Com-bejeve stranke Conakat pa naj pozovejo, naj v roku enega tedna pridejo v Leopoldville. Ce se ne bodo odzvali , jim bo odvzeta parlamentarna l-muniteta. Dalje so parlamentarci zahtevali, naj se pošlje v Elisabethville delegacija o-»rednje vlade.
Tajfun «Nancy» nadaljuje svoj uničevalni pohod
TOKIO, 16. — Tajfun »Nan-cy», ki je zajel Japonsko, je nadaljeval tudi danes svo-1» uničevalno divjanje. Danes je bil po vsej Japonski prekinjen letalski promet, železniški promet pa je bil zelo nereden, ponekod popolnoma prekinjen, Tajfun je danes nenadoma menjal smer in se usmeril proti Osaki in Tokiu. Število človeških žrtev je danes narastlo na 123, pogrešajo pa jih 53, medtem kc je bilo 1507 ranjenih. Uničenih je bilo 7650 hiš, 70.000 stanovanj poplavljenih, 320.000 ljudi je brez strehe, reke, ki so prestopile bregove, so odnesle 77 mostov, v rečnih nasipih in v jezovih je nastalo 95 razpok. Pri reševalni s užbi je zaposlenih 17.000 po-J licajev, na področju Tokia je 30.000 gasilcev v stalni pri-I prav)jenosti. Bojijo se, da je število žrtev še večjo. Do sedaj niso namreč mogli vzpo-| staviti zveze s področji, ki jih je tajfun razdejal.
 «».--------
Nemške volitve
, ..	BO.mN. 16. — Jutri bo 37
S teh pozicij se prav gotovo ne bosta mogla pogajati! milijonov volivcev v Zahodni
Nemčiji izvolilo novo zvezno skupščino Deset	političnih
strank sev poteguje za 497 poslancev četrte legislature,
V sedanjem parlamentu je Adenauerjeva kr-čansko-demo-kratična zveza imela 215 poslancev, bavarska	krščansko-
socialna zveza pa 55 poslan-,ev. Tako sta / skupno imeli absolutno večino V Bundesta-gu. Socialdemokratska stranki je imela 169	poslancev,
nemška liberalno-demokratska stranka pa 41 poslancev.
Ostale stranke niso pri prejšnjih volitvah zasedle po zakonu določenega kvoruma (0 odstotkov veljavnih glasov). Na jutrišnjih volitvah utegne doseči nekaj poslancev le «Papger-manska stranka«, ki se je nedavno ustanovila s fuzijo med »Blokom beguncev« in ((Nemško stranko«. Med manjšimi strankami naj omenimo še »Stranko nemškega rajha«, ki je leta 1953 izginila iz političnega življenja, in «Nemško zvezo za mir«, ki se je ustanovila nedavno, in ki se bori za združeno toda nevtralno Nemčijo, ki bi bila vključena v evropsko dezatomizirano področje. Tej zvezi so se pridružili tudi
predstavniki razpuščene komu. nistične stranke.
Po poslednjem sondiranju javnega mnenja napovedujejo, da bosta »Krščansko-demokrat-ska zveza« in «Krščansko-so-cialna zveza« dosegli skoro 50 odstotkov glasov, socialdemokrati pa okrog 34 odst.
Glasnik bonnske vlade je danes izjavil, da so funkcionarji varnostne službe prestregli eksplozivni zavoj, ki je bil po pošti naslovljen na obrambnega ministra .Straussa. Zavoj je bil oddan na pošti v Monakovem in je bil podoben onemu, ki je bil včeraj namenjen Adenauerju. Vladni
list »Al Masa* i iše v zvezi s Kennedyjevim odgovorom na poziv neveza-r.in držav, da Kennedyjeve besede niso v skladu z njegovimi dejanji, m dodaja: »Nihče ne more imeti zaupanja v •ameriškega predsednika, ko govori o pravici narodov do samoodločanja. Ameriška politika temelji ne samo na lastnih interesih temveč tudi na irteresih njih zaveznikov. Za-ladi tega poapira Zide pri uzurpiranju Palestine, Francijo pri njenih podlih zločinih v Alžiriji in portugalsko pri njenih grozodejstvih v Angoli. ZDA so celo odklonile glasovanje za enostavno res'i-lucijo Združenih narodov, ki se tiče pravice Alžircev do samoodločanja.*
•>|H>|>ad
Parizu
PARfZ, 16. pina petih
— Nocoj je sku-alžirskih borcev
glasnik je hkrati demantiral • napadla policijski avtomobil
izjave socialdemokratov, na podlagi katerih sta bila zavoja poslana baje pred štirimi tedni, in dodal, da je moč datum odpošiljatve z lahkoto razbrati na poštnih znamkah.
Jutri se bodo v Vzhodni Nemčiji vršile občinske in pokrajinske upravne volitve.
IzVolili bodo 200.000 občinskih in pokrajinskih svetovalcev. MOSKVA, 16. — Predsednik Obstaja samo ena	volilna li-.	sovjetske vlade Hruščev	je
sta, namreč lista	»Narodne	sprejel	davi kubanskega pred-
fronte«, ki je leta	1957 dose-1	sednika	Dorticosa, ki je na	u-
gla 99,52 odstotka glasov.	radnem	obisku v Moskvi
v neki pariški ulici. Proti avtomobilu so izstrelili več rafalov z brzostrelkami in so odvrgli tudi nekaj ročnih bi mb. Policaji so odgovorili na streljanje Vozač in trije pešci so bili laže ranjeni. Policaji so ubili tri napadalce.
Pr^kskh^nj*ost!(#
niku za^rstin
u
. BAZZAHEl11
Trst, Ul. p- Vefll
ieti»
tel. 24197
dobite za_ ‘r^f| vino sledeče ELj SCHIRATTI - v
_____________
FIT - STERlS0oLp'At1
TERSAN . tf
ki vam om°'
sko, racionaln° vis* polno pripra
Borletti>
šivalni stroj' tudi do 30 Izredna proda) rih strojev.
GORILNIKI ** ,,CEISA"' KS10>
«CALORMA! INSTALACIJA
zraka.
ŠTEDILNIKE’
kopalnice:
— Vse
Pretekli teden je bil v znamenju terorističnih atentatov nemških in avstrijskih neonacističnih študentov, ki so po raznih italijanskih mestih skušali povzročiti paniko tned prebivalstvom na železniških postajah, s tem da so odložili primitivne steklenice nMolo-tov« v oddelke za prtljago, pod klopi na peronu in tudi med tračnice. Policija je aretirala sedem atentator jev, ki pripadajo desničarskim in neonacističnim organizacijam Nemčiji in Avstriji.
V zvezi s to teroristično dejavnostjo nemških in avstrijskih nacionalističnih ekstremistov je italijanska vlada protestirala pri avstrijski vladi in jo obdolžila soodgovornosti, ker je sedež in organizacijsko središče te dejavnosti na njenem ozemlju (Innsbruck). Na to noto avstrijska vlada sicer še ni odgovorila, vendar pa je po soglasni obsodbi te dejavnosti v tisku že dala ustrezna navodila policijskim organom, hkrati pa dala aretirati univerzitetnega profesorja Nor-berta Burgerja, ki je, med drugimi, novačil študentovsko mladino za teroristično dejavnost v Italiji.
Notranji minister Scelba je ustoličil vladno komisijo za proučevanje vprašafoj Južne Tirolske, v kateri so tudi parlamentarci iz Južne Tirolske in drugi južnotirolski javni delavci. Komisija ima namen doseči sporazumno rešitev vseh vprašanj, zaradi katerih so se zaostrili odnosi med južnimi Tirolci in italijansko vlado, hkrati pa tudi odnosi med Italijo in Avstrijo. Komisija ima sicer le posvetovalni značaj, v primeru pa da se njeni člani zedinijo glede rešitve nekega vprašanja, bo to vplivalo tudi na odločitev vlade m parlamenta.
Ta poskus neposrednega dialoga med južnimi Tirolci m Italijani so v avstrijskih političnih krogih pozitivno ocenili; v pričakovanju njegovih rezultatov, pa so svoji delegaciji pri OZN (kamor so se spet obrnili s prošnjo, naj bi ta organizacija svetovala novo sredstvo za rešitev spora med obema deželama, spričo dejstva, da so se neposredna pogajanju med Italijo in Avstrijo končala z neuspehom) naročili, naj bi to vprašanje postavili na konec dnevnega reda zasedanja odbora za politična vprašanje.
Bcrlinsica kriza, beograjska konferenca, obnovitev jedrskih poskusov, sestaoa deželne vlade levega centra na Siciliji in stališča, ki jih je s lem v zvezi zavzelo vodstvo PSI, so navedla levo strujo v socialistični stranki na to, da je zahtevala sklicanje centralnega odboru, na katerem bi avtonomistična struja morala pojasniti svoje stališče do sedanjega mednarodnega položaja in do upravnih odborov levega centra, zlasti pa primer sodelovanja med KD in PSI na Siciliji. Levica PSI namreč zatrjuje, da glede teh vprašanj politika vodstva ni v skladu s sklepi kongresa v Milanu. Avtonomisti sicer zavračajo kritike levice, vendar pa so privolili v sklicanje centralnega odbora, ki bo zasedal v začetku oktobra.
Ze govor, ki ga je politični tajnik K D Moro imel v Bariju, zlasti pa govor predsednika vlade Fanfanija na ideološkem seminarju KD v San Pellegrmu, kažeta, da se vodstvo KD resno peča z vprašanjem sodelovanja med KD in socialisti in da se vedno bolj uveljavlja prepričanje, da je to vprašanje dozorelo in da ga ni moč več odložiti, če se hočemo lotiti reševanja vseh tistih bistvenih vprašanj italijanskega javnega življenja, ka-
ktere0si
Mednarodna
transpofi
m
KOPft
i z vrš uje:
— mednarodno transport s iSjj mlonl 10
- posle na
velesejmih svoJ° . j tuzemstvu
cialno organ'28 j**1
— kvantitativni
blaga
— redni »bU^Ljn "A vsemi evro^o0jll||A
— najemanje b
štora
0Sl°v
ni«1
potom svojih P°s' ./f;
ljubV-dric,’aM
NOVAGOR^kAM JESENIC®’ - Hlrf P R E V A LJ »A
ZAGREB lU BEOGRAD’21^0 NOVI SAP
S A
Italijansko - J „ e £|ri
deloiška družb«i
tehnično h n •d-j
P }li\
MILANO,
•fi
T&>
JUGI
ul id(
Poslovno taj M
slovanskiHtahl* jddVji ekonomsko	J
BEOGRAD’ -J (T Telelon: 3flGjT' Telegrami: JlJ
'n..**!
O olajšujeta jjjnS
piastna ti* ,jii» tehnični« (ti ,
in
Sottost^M vanskin..*. jfFJ'
industriji žavama:
za
A
0
skega
tem,
boljSe
da ..r; *y
pol#. KIS
-afl lov
O Iščeta
sV
proiz
r,vock)V
TVFII)Kt[ST
leta 18«3 ,, N/
T1IST - »•'"“ii*
Obiščite n?5v velesejmu
paviljonu
Kihali
Irst	^
Te'
•S-iljiSSS '
kon
l
"O
Pri
MADALOSSO
v Trstu,
vogal
dsibite vsakovrstno POHIŠTVU	C&
žimnice — originalne HKHMAKlK*
FMlX SAL
MUCKA IZ JEZERA
PrtineSkon»i0dbiI iz male od-pl*val v .ne kabine in od-fajhen Vp]^ero' ie °Pazil f Počasi rii Klobčie. ki Sajprej al Po gladini. ‘p!o!l ni Za, bel° stvarco ammeni>- t^več je z
ehičajno ™	odplaval v
^ tei ®Pold°r'	3e sam,
Vil nihče ^ uri m Pla-fo ^ od domačih. jeze-
t kilsor Orie^f ° in bleste-
protigledal°. ki ga pojo ribah soncu. Dišalo Pje
riu in'dro vlažnem lesu, k kresni smoli goz-
i 3“ rfeteii J18 zSornjem Vit« sveži oba,e- c“-vm«I ozračje je bilo
ledno ‘ ob T- ln moži- Kot ,3e imel
N62'*1 moč, <sCe’ b°sastva piknil H fe enkrat je
I* a M ved'l svit’KU’ « enkrat ip ’ zakaj. Potem ?d°vednJ -P?tem ie prišla
bd»vedao “Potem je prišla
>1. Obrni, 'la'. da bi Po-f Val nr *-SS 3e *n kitro “»iica,	beli	uganki.
večja kot dlan
Pisatelj Fe-i ^d nain'1869'194 )’ ki
bk i„ ^ej gledališki Posta, „a ..leijtonist, je ^S-nanSsV0£ k" ^ nam ®1 z*°dbami.
N n i,!?'?1 tudi zgod-ki l. rnJačku
ki ^ . nJačku r« Porabil uis
za fi, "ney u-
. V 1lm: pi«i Pa
*e poveš : lsaI pa M Ves*i in drame
h al' košče,- t  --------------
%!f,.Wplata r0tifke? Toda
bližino, je
I^t kožni6 , Snežnobel' ži-W.!e ie Vs^6	p0d	dlako,
S,°b ne I Premočena le-- ^fsve" m	+q1----
^ mucka' t i' t*1 klav	stlri	tedne
I.. 'Inio.. n°	je utonila,
Via',06 nežš p emocena le-SwvetUkaem te,escu- je
V> tri a mucka-
tT> klal 311 atiri tedne
Jbfefieni rl° 36 utonila! ti in , nosi malo Hin, Mrtva PI3va nazai k
N16 *ššiiTg0Ce 3°, 'se
i V '	no> videli
Lc Ptici i„
Klešče P v°Žil nežno' ^"hlann I51 ie bilo , pttvidn° ln brez živ"
; h«i4nSrsen3 giadk°
) »ii%in	3e P0 kO-
.i Ll - «1 ®° ,sam rad pre-i« Sl*.- J je podržal OX .ednjih nožicah * fe 6° ’ in 36 visela glava j j1' b f fkti ,1° v rahlo pobo-1
P1* K °flienegaSaka «" PrS1' p. h uti* i rožnatega 'Lbobto.PtUek,-----------
E^l( t, besr
P. h }e 3’ rožnatega
MSut0- ce 0 mal° V0‘
Ni ‘Odi „ ne pomaga, < ^sbnesrečn- Potem je j: *,,% iežatL Dje. d	• sonee, ki stoji
t CVp- ‘ 30 že nekaj ur
Počasi, z ^,N k 3Plia' se vle-
* K^traj^' Vežba t0
/ pi, >zabi t precej časa. i kjhj . ■ kaj ieži k
I ?’*• vLna desk, za
) Ptijev občuti Se spomni J J® L ^ » nedoločeno
Ptai-
4 b, 5e a muev,	'"il-ž N '"Poner. Poginila...
5 K Od „ Sečila. Vas 'V Sori legoveol . s J0
, e ’ sred; g doma,
No kak g02da. Mogo-J« /‘opil K°VeZ mal°
i i S v°grabii ra o malo
Mh : zagnai v
i Jo W igri Ot zagrešili S * iu'1 utroCi ....
} KNW Z0. t0 zagrešili t. . Oj n,brez4ut J00! so vča-
In Nsbh T Ndobnej'
(Nor Pimat;	za (o
K ^ ve i ° tem raje ? ' te Veb'C preveč Je
r kj ,p'oh J zagrln'm n°Če t " 4» Pe bi1 enjen. Saj
fr?,11 *”■« -»vS i	k°maJ
l	Mnegibpa. z za.
i toda”3 dlaka je K, tivj -vsem hSPeznobela
/	Kot	v	I2crpana	je,
/ zaN°Nu toa
I S P inV°di in Stoji k ^Vai ^oln	za-
<t.*e a,eo J1, “smiljenja ; t\SNniKakfna J«}?
l»‘>.Sd°®Pi fina razli-
F*Ci nek!uSpr«via j nava-:C'.k?Lko ra, Sebe ved-
M1 2 3S1'1 “■
INN ° tnalo a 36 med I N 6 si’, Ptočan stvarco. ‘k nale -	'	poln	živ-
1*1'* NCh'!01' sla'
‘‘	. Vljeii bitje, pah.
Lin ■
Si^tr,6
ljenia u 3e, Pal ltir'tga,Ma hi , e2 kriv-X' otirti o, za-
Srl in ' "e da bi
i	«■
ibN,6 vesel ?UCke- Ga-XNB Sliki’ i° «°j} in
t1 m Ptiču otroka tiha ^ >V°V v ka' kot čiv-t KV' ki sfezdu. Gle.
ŽVv^tče^^tki S6uVedno / A h ‘ d >n pn, “brazek. /	Pričet	T tistega
f I^V^t in N živlie' N* 0‘rok čara 0zmočna
t<;ka - Opazi, na'ica
> 0 v - ° nr. 1 kakšno iV^ho,62® vsa -resui°če SN » 1 rani 2lVa bit-
' 3 da reče v^ado&ti.
vrne j" pri' e domov,
«Bebica», pa dvigne mucko in jo ponese s seboj.
Doma jo položi v verandi na mehko blazino. »Naplavina,« razloži domačim. Prikličejo Trefa, lepega, dragoce-ga jerebičarja. Bebica 'eži na blazini oči ima še vedno zaprte, in mijavka, sedaj že malo glasneje, zato pa tembolj klavrno, ob vsem tem pa nekam ljubko. Začuden stoji Tref. Njegovi dolgi uhlji se zibljejo, ko drži glavo po strani in jo obrača sem in tja in s strašno nagrba-čenim čelom gleda navzdol na drobčkani, mijavkajoči čudež. Malo pomiga z repom, potem pogleda vprašujoče svojega gospodarja: »Kaj bo s tem?» Gospodar ga poboža po gladkem, trdnem hrbtu in odgovori:	«Paziti
moramo, da se Bebici ne bo zgodilo nič čudnega.« Pes ži-vahneje pomiga z repom. Strinja se.
Mala deklica reče: «Bebici se je zgodilo že dosti hudega...« in opaziti je, da komaj zadržuje solze. Zakaj Bebica toži še neprestano svoje bridkosti.
»Cisto sama je...« reče deklica.
Starejši brat, tudi še drobiž, ogleduje Bebico s stvarnim zanimanjem. «Sanja,» pravi, »Zdaj sanja, da je morala umreti in zato joče.«
Pes gleda vsakemu, ki iz-pregovori, v obraz, potem pogleda spet k Bebici in pomiga z repom. Vsemu, kar je bilo rečeno, brezpogojno pritrjuje.
Potem se odloči za samostojni ukrep in pričenja umivati mucko s svojim toplim jezikom. Vneto in metodično. Nujno potrebno to pravzaprav ne bi bilo, zakaj ta tožeča stvarca je prav zares že dobila dovolj vode. Toda Trefov topli jezik je le boljši kot hladna jezerska voda, je ljubkujoč in zdravilen.
Bebica je odprla oči in dvignila glavo. Mogoče se je zbudil v malem, nemoč-nefti telescu spomin na materinsko ljubkovanje; vsekakor, mucka se je poskušala zbuditi. Ni mogla še dvigniti glave, ki se je omotična zihal-a, sem in tja. O.či niso mogle še ničesar dojeti in kot zaspane, so gledale, strmo predšd: Tbdg' V negotovem gibanju tega obrazka, v zastrtem pogledu teh oči je . bil dražesten izraz otroškosti in nekaj vedrine ranega jutra.
Naenkrat je Tref zinil, dvignil glavo in že mu je visela Bebica iz gobca, kakor jagnje na redu zlatega runa.
Otroci so zavpili, mati, vzgojiteljica. Kar vsi naenkrat. Kratek krik strahu.
Tref pa je začudeno pogledal in pomignil z repom.
Oče je rekel: «Ne bojte se. Tref očividno ve, kaj bi rad.» In pomirjujoče je hitro pristavil, ker so otroci pričeli jokati: »Saj vendar ne pustim, da bi se Bebici zgodilo kaj hudega. Zato je vendar nisem potegnil iz vode!«
Otroci so se nasmehnili, čeprav Trefu še niso mogli prav zaupati. ,
Medtem je Tref, še vedno 7, migajočim repom, tekel s svojim plenom iz verande, po belem pesku, kjer je žarelo popoldansko sonce, in še par korakov v dišečo vročo travo. Tja je položil mačico. Tik zraven nje je še sam legel. Gobec je imel široko odprt in jezik mu je visel čez zobe. Videti je bilo, kot da se Tref nemo, toda prisrčno smeji.
«Ne, veste kaj, otroci!« je veselo zaklical oče. »Tref je pametnejši kot mi vsi skupaj. Tukaj, na verandi, je sedaj vendar že senca, kajne? Bebica pa potrebuje sedaj sonca, predvsem dobro, toplo sonce. In zato je ta pridni pes...«
Otroci so za trenutek brez sape. Poteip zakričijo: «Tref! Tref!« In že hočejo steči tja v travo, kjer je med zelenimi bilkami drobna, bela krpica.
«Nikar,» prosi oče «pustite oba sama. Tako bo najboljše.«
Kasneje, ko sedi družina pri kosilu, vabi oče Trefa, da bi mu kot vedno dal hrane.
Toda Tref ne pride. Pa mori vendar že biti lačen.
«No, Tref, kaj je s teboj?« vpiaša oče tja proti trati.
Tam dvigne Tref glavo s prisluškujočimi ušesi in na-gubančenim čelom. Gibanje okrog njega kaže, da z repom močno biča travo.
«Naj ti prinesem tja tvoje kosilo?« vpraša oče.
Pes se ne gane z mesta, toda še močneje miga z repom, nakar vzame oče njegovo skledo in mu jo prinese.
Bebica leži po strani, malo telesce je iztegnjeno. Ne mijavka več. Vroče sonce ji je poslalo v kri globok sen.
Pes se hlastno loti svoje krme. Pri tem niti ne vstane Bebice noče zapustiti.
Oče se vrne k mizi in pra- ,
vi: »Tref jemlje svojo nalogo zelo resno. Vse je v redu.«
Potem preide popoldan. O-trcci so šli v gozdiček, spremljani od matere in vzgojiteljice. Oče je pregledal časopise in odšel na vaško pošto.
Ob prvem mraku so zopet vsi zbrani doma.
Tedaj vidijo, da se mala bela lisa v travi giblje. Vsi stopijo na rob trate. Bebica tava na slabotnih nožicah. Sedaj spet mijavka, glasno ir. proseče. Tava in pada, se spotik« in raca.
Toda vsaka njena kretnja je ljubka, ljubka v nerodnosti. Toda, kako klavrno mijavka. Tref je vznemirjen.
«Lačna je!« spozna mati. Stepi v kuhinjo po skodelico mleka. In vsi gledajo vzradoščeni, kako pričenja Bebica obotavljaje se piti. 12 rožnatim noskom ovohava, z drobnim rožnatim jezičkom
(Nadaljevanje na 5. strani)
Tudi tako slikarstvo
' -v- XVv-Tv .V a <
Stolp, sestavljen iz plošč — kakor iz igralnih kart. Toda te plošče so slike, ki jih je slikar Remo Bianco razstavil v galeriji Del Cavallino v palači casinoja na beneškem Lidu. Na razstavi je bilo še več in še drugačnih stolpov — spomin s potovanja po Vzhodu. Na sliki je umetnik, dekleti pa sta najbrž samo zato, da je razvidna prava višina stolpa
DRAMA IZ MEŠČANSKEGA SVETA
Ferdo Punefea
Delo, ki ga avtor sam ni dokončal, ker ga je prej prehitela smrt
Ferdo Kozak je med drugim napisal tudi troje dram. «Vido Grantovo«, «Petra Klepca« pred vojno in «Punčko» po vojni. Te zadnje drame pa ni dovršil, ker ga je prej zatekla smrt. Delo je sicer v zasnovi končal, vendar ne dodelal. Tako sta Josip Vidmar in pisateljev sin Primož Kozak tekst dokončno izpopolnila in »Punčka« je 7; marca 1959 doživela v ljubljanski drami svojo premiero. Kritika je delo toplo sprejela, javnost pa prav tako z zanimanjem. Tako je dvama doživela dvajset uprizoritev. Zdaj je to posthumno delo Ferda Kozaka izdala v knjigi Državna založba Slovenije in to v taki obliki, kot ga je napisal avtor sam, — deloma v celoti izdelano, deloma samo v osnutku, — kakor tudi z dodatnim besedilom, ki sta ga po avtorjevih zasnutkih izpopolnila Josip Vidmar in Primož Kozak. V tiskani obliki in prikupni opremi bo to posled-
nje Kozakovo delo zanimiva knjiga v sorazmeroma skromni slovenski tiskani dramski literaturi.
Kot v vseh svojih delih, jc tudi v »Punčki« Kozak posegel v meščanski svet, iz katerega je izšel in iz katerega je zajemal snov za svoja dela. Seveda pa je tudi »Punčka« v skladu s pisateljevim spoznanjem in doživetjem meščanskega sveta in njegovim idejnim in literarnim konceptom. Zato je razumljivo, da je pisatelj tudi v tej drami prikazal slovensko meščansko družbo. — dejanje se godi v letu 1936, — v njenem razkroju in propadu. Pisatelj je obračunal z meščanstvom in njegovo moralo ter jo podvrgel najostrejši kritiki, pri čemer je prikazal glavno junakinjo «Punčko» kot svetal in topel lik, ki pade kot žrtev meščanskega sveta. Kozakova drama torej ni kaka sodobna ,niti aktualna drama Kozakova dramatika s «Punčko» vred tudi ne po-
meni kake prelomnice v slovenski dramatiki. Vendar je to delo po mneniu gledališke kritike po vseh lastnostih Kozakovo najpomembnejše gledališko delo. Predvsem pa zaradi obsodbe meščanske družbe in njene morale idejno globoko ter dramaturško razgibano odrsko delo, ki podaja plastično podobo polpreteklega časa. Ni dvoma zato, da bo to poslednje delo Ferda Kozaka, izdelano z veliko umetniško prizadetostjo in družbeno kritičnim odnosom z izdajo v knjigi zavzelo še toliko dostojneše mesto v slovenski dramski književnosti.
Drob ra knjižica v opremi Jakič« Accetto pomeni zaključek dela Ferda Kozaka, oddolžite v njegovemu spominu in dopolnitev odrske literature. Vsekakor pa bo prej ali slej treba misliti na izdajo Kozakovega dela, v ožil ali širši koncepciji, toda v zaokroženi obliki.
— 1 — u
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||i||||||(]iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZŠLA	JE	ŽE DOLGO	N
Pregled likovnega ustvarjanja v zadnjih štiridesetih letih
(Dr. Franc Šijanec: SODOBNA SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST - Založba Obzorja, Maribor)
Komaj kratek čas je od tedaj, ko smo poročali o knjigi Maleševih reprodukcij in ugotovili, da izhaja pri nas sorazmeroma malo likovno-umetnostnih izdaj. To sicer še vedno drži, vendar moramo trditev le omi-
Anton Gojmir Kos
Avtoportret
liti. Pravkar je namreč v izdaji mariborske založbe Obzorja	prišla na knjižni
trg pomembna knjiga, ki jo je napisal znani slovenski umetnostni zgodovinar, se-
iiiiiiiinimiiiiitiiiiiMiiiiHiiiiiiimimmHiMiii
POPRAVEK
V poročilo o knjigi Mihe Maleša Jadranski motivi, objavljeno v našem listu 3. septembra, se je vrinila neljuba	pomota. Uvod v
razlago	Maleševega dela
namreč ni napisal dr. France Stele ampal$ dr. Emilijan Cevc.
daj spet v Mariboru delu-juči dr. Fran Šijanec. Naslov knjige »Slovenska sodobna likovna umetnost« pove dovolj, da je namreč knjiga posvečena sodobni slovenski upodabljajoči u-metnosti. S tem se je slovenska likovno umetnostna literatura nedvomno obogatila za pomembno delo. Ne samo zato, ker sodobni likovni umetnosti še ni posvečena nobena knjiga, ki bi bila delo domačega avtorja in ki bi sistematično obdelala naše najnovej» še obdobje likovne umetnosti. Prav gotovo tudi zato, ker je to vsestransko temeljito delo, izredno obsežno, dokumentirano in bogato ilustrirano, tako da ie knjiga tudi po kvaliteti in tehtnosti pomembna publikacija. Res je, da je bila izdaja tega dela napovedana že vrsto let. Res je tudi, da je bila knjiga napovedana kot nekak priročnik mladini, šolam in širokemu krogu bralcev. Toda očitno je čas izoblikoval malce popolnejši in temeljitejši značaj dela, ki stopa v knjigi velikega formata, na 550 straneh, okusno opremljeni in bogato ilustrirani, med naše ljubitelje knjig in likovne umetnosti.
V svojem predgovoru h knjigi pravi avtor, da predstavlja njegovo delo pregled likovnega ustvarjanja na slovenskem ozemlju v obdobju zadnjih štiridesetih let in prvi poskus zajeti slikarstvo, kiparstvo in ar-
Maksim Sedej
hitekturo v enem delu s kolikor mogoče enotnega vidika. Obravnavano gradivo obsega vse časovno stilne razvojne smeri po impresionizmu. Tako začenja torej avtor svojo knjigo s koncem impresionizma in obravnava najprej tisto ob- i
/dobje in tiste umetnike, ki pomenijo prehod od impresionizma k eKspresionizmu. Avtor sam nekako označuje časovni okvir svojega dela s prvo svetovno vojno na eni strani in letom 1950 na drugi strani. Seveda pa se pri svojem prika-
i
\ filmu Michela Boisronda »Slavne ljubezni« nastopajo zelo znani igralci in igralke. Na sliki sta
Jean Paul Belmondo ter Dany Robin
Na balkonu
zu ne omejuje strogo na ta okvir in nujno posega tudi nazaj. V okviru zajetega obdobja pa prikazuje avtor korenine in rast, družbeno podlago in vzročno povezanost umetnostnih pojavov, obravnavajoč posebej slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo. Pri tem pravi pisec sam, da je v svojem prikazu, ki ima ponekod značaj splošno informativnega sestavka, drugod priročnika, spet nekje eseja, skušal biti kar se da objektiven
Obsežna knjiga je razdeljena na vrsto poglavij. Piedgovoru sledi uvod, ki je sicer kratek, v katerem pa skuša avtor prikazati družbeni razvoj, vprašanje estetskega vrednotenja sodobne likovne umetnosti in še nekatere druga osnovna vprašanja likovne umetnosti in njenega pojmovanja. Uvod pa lepo dopolnjuje kratek tolmač posameznih modernih umetnostnih smeri. Nato slede tri osrednja poglavja, posvečena slikarstvu, kiparstvu m arhitekturi. Za opombami je kratek resume v francoščini. Avtor navaja obsežno literaturo, dodal pa je še imenski seznam umetnikov, stvarno kazalo in seznam ilustracij.
O značaju dela bodo seveda spregovorili umetnostni zgodovinarji, ki bodo lahko iznesli svoje kritične pripombe k velikemu delu. Lahko pa ne glede na njih mnenje ugotovimo, da se je šijanec lotil težavnega in obsežnega dela, katerega lep rezultat pa nedvomno predstavlja sedanja knjiga. Zato je treba avtorju in založnici izreči vse priznanje Po knjigi, ki smo jo ne-Gvemno močno pogrešali, bo z veseljem segel vsak, šaj je pisana prijetno, ra-
zumljivo in vendar skrbno, tako da bo zadovoljila tudi zahtevnejšega bralca.. Vendar pa bo od nakupa knjige marsikoga odvrnila cena, ki je žal precej previsoka. Tega najbrž ni mogoče naprtiti v zlo založbi, vendar je, objektivno ugotovljeno, cena previsoka. Bo pa Šijančeva knjiga zapolnila veliko vrzel v tovrstni slovenski literaturi.
Sl. Ru
A. I. KUPRIN
-
Jama
Ruskega pisatelja, predstavnika ruskega kritičnega realizma Kuprina, poznajo slovenski bralci le po drobni zbirki novel, ki so izšle že pred leti. Docela drugačnega pa bodo naši bralci spoznali po knjigi, ki je prav pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani in ki nosi naslov Jama. Naslov sam ne pove ničesar. Obravnava pa avtor v tem romanu probleme prostitucije. 'Jama* je Ku-prinovo najpomembnejše dele in mojster ruske novele tu prav nič ne zaostaja za svojimi manjšimi deli, v katerih je nedvomno div segel mojstrstvo. Tudi ta roman kaže bogat vpogled v življenje in seveda tudi umetniško dognan stil. Roman »Jama«, katerega snov bi mogla biti kočljiva tudi poo peresom najbolj občutljivega umetniškega oblikovalca, obravnava prostitucijo in vso problematiko v zvezi z njo. 2 mojstrskim prikazom, ki spominja na Zolaja, in z otožnim tonom, ki spominja na Čehova, slika avtor v »Jami« grozljivo podobo prostitucije v vseh njenih odtenkih in nadrobnostih. Tako prikazuje režim v posameznih javnih hišah, usode deklet, njihove odnose do lastnikov in gospodarjev, odnose deklet med seboj, položaj odsluženih prostitutk, poskuse za reševanje teh propadlih deklet in vse drugo, kar je v zvezi z moralnim in socialnim problemom prostitucije. Čeprav ie minilo že več kot štirideset let, kar je roman prvič izšel, še vedno ni izgubil svojega pomena, niti umetniške vrednosti. Tudi v svetu še vedno ponatiskujejo in prevajajo to delo. Zdaj smo ga debili v zbirki Cankarjeve založbe. Svetovni roman tudi pri nas in ni dvoma, da bo deležen močnega branja.
Sl. Ru.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIUIIIIMIIIII lllllllll llllllll fllllllllll 111111111111111111II llllll IIIIII lllll IIIIIIIHf
Ocena filmov
po komercialnosti
Film se ne presoja zgolj kot umetnostna zvrst — včasih na nenadkriljivi višini, včasih pa tudi tako nizko, da o umetnosti niti ni mogoče govoriti — temveč tudi kot industrija in s tega stališča seveda takoj po donosnosti. Sicer je neka zveza med umetniško vrednostjo in med donosnostjo posameznih filmov, vendar ni pravilo, da bi umetniško viso-kovreden film dosegal tudi visoke donose z vstopnino. Tisti, ki jih mogoče zanima bolj komercialna plat filma kot pa njegova umetniška vrednost, so s filmi, ki so se pojavili v filmski sezoni od avgusta 1960 do julija 1961, skromno optimistično razpoloženi. Navadno so ti ljudje nekoliko pesimistični, ker jih stalno plaši huda konkurenca televizijske igre in pa motorizacija. Toda prav zaradi tega, ker ima filmska industrija hudo konkurenco, postaja kvaliteta filma zelo odločilen faktor.
V pretekli sezoni je italijanska filmska industrija dosegla lepe komercialne uspehe z nekaterimi filmi, ki so imeli tudi pri kritiki lep sprejem. Kako bo v bodoče?
Za filmsko industrijo je Italija razdeljena na 16 con (z glavnimi mesti: Rim, Milan, Turin, Genova, Padova, Benetke, Trst, Bologna, Firence, Neapelj, Bari, Palermo, Messina, Catania, Caglia-ri, Ancona). Več kot polovica filmov, ki so se pojavili v prejšnji sezoni, je obšlo vseh 16 ali vsaj 15 mest, nadaljnjih 20 odst. pa je šlo v kinematografe vsaj 11 in do 14 teh mest.
Producenti in razdeljevalci morajo upoštevati mnogo faktorjev, od katerih je pač najbolj važen odgovor na vprašanje:	kaj hoče občin-
stvo, katere filme ima rajši?
Ako bi imeli dovolj prostora, da bi objavili razne tabele, potem bi lahko videli, da je n. pr. v Rimu dosegel najvišji inkaso film »Ben Hur« s 173.734.000, medtem ko je v Milanu osvojil prvo mesto «Spartacus» s 119.400.000. «Ben Hur« pa je na čelu po inkasu še v 14 glavnih mestih con. V Rimu je prvih 10 italijanskih filmov doseglo od najyeč
107.662.000 (»Stražnik«) do najmanj 27.990.000 (»Gobavec«); pri ameriških , filmih sega ta razpon od 173.734.000 («Ben Hur«) do 43.781.000 (»Sosedova trava je vedno bolj zelena«). Od filmov drugih narodnosti je na vrhu «Prehod čez Ren« s 33.246.000, spodaj pa sovjetski film »Gospa s psičkom« s 15.116.000,'
Ce bi pogledali tabelo za Milan, tedaj bi videli, da je med domačimi filmi na prvem mestu «Crimen» z 88.797.000, med ameriškimi «Spartacus» s 119.400.000; med filmi drugih držav ali koprodukcij pa je na prvem mestu sovjetski film, k; se je prikazoval samo v Milanu «Dve uri v ZSSR«; dosegel je inkaso 60.747.000. Sicer Po so francoski filmi ali pa filmi v francoski koprodukciji, ki so se prerinili na najboljša mesta: med prvimi desetimi jih je namreč V Rimu pet. v Milanu pet, v Turinu sedem, v Genovi šest, v Padovi štirje, v Benetkah, Trstu, Bologni, Firencah, Neaplju, Palermu, Cataniji, Cagliariju in Anconi po pet, v Bariju sedem in v Messini štirje. V ospredju so zlasti «Prehod čez Ren«. «Resnica», «Baron», «V polnem soncu«,
Ce si ogledamo Trst, tedaj vidimo,, da ima prvo mesto med domačimi filmi «Rok in njegovi bratje« s
14.226.000 V tem je Trst e-nak z večino mest con, saj «Rok» nima prvega mesta samo v Rimu (tam so pred njim «Stražnik», «Vsi domov«, »Crimen«), v Milanu (»Crimen«, «Vsi domov«), v Neaplju (»La ciociara«) in v Bariju («La ciociara«). Glede ameriških filmov je Trst v vrsti z vsemi ostalimi .mesti — razen Milana — z «Ben Hurjem« na čelu (v Milanu je odnesel prvo mesto »Spartacus«, ki je za 20 milijonov pred »Ben Hurjem«. Kar zadeva filme koprodukcij in drugih držav, je Trst v skupini 7. Genovo, Padovo in Neapljem, kjer je na prvem mestu francoski film »Resnica« »Prehod čez Ren«, ki je r,a čelu lestvice v šestih’ con-skih glavnih mestih, se je moral v Trstu zadovoljiti t četrtim mestom
PnrriofsIcTTOvFifc
— a
17. sept
Zanimiva zgodba francoskega plemiča iz 18. stoletja
Dragonski kapetan-dvorna dama
Za pustno zabavo se je preoblekel v dal v lepotico - Rešitev iz zagate dama pri ruski cesarici - Drago
žensko obleko in kralj se je zagle-in važno poslanstvo - Kot dvorna plačal ljubezen do angleške kraljice
Na stadionu t. maj se bo zbrala mld^
iz Koroške, Beneške Slovel Goriške, Trsta in Slovit
Dandanes se nam ne zdi nič nenavadnega, ko izvemo, da so zdravniki spremenili moškega v žensko ali narobe. Toda taka usoda, kot jo je doživel Charles Genevičve d’Eon de Beau-mont, vitez in kapetan pri
Vitez cTEon kot dragonski kapetan
dragoncih, menda vendarle ni tako vsakdanja. Seveda je ta plemič živel v 18. stoletju.
Vitez Eon de Beaumont se mora zahvaliti svoji nenavadni usodi pravzaprav naključju, oziroma šali.
Nivernaiški vojvoda je leta 1755. priredil pustno zabavo v svoji razkošni palači v Parizu. Vsi, ki so se nameravali te zabave udeležiti so želeli omisliti si kolikor mogoče originalno masko. To pa še posebno zato, ker so vedeli, da bo na tej zabavi tudi francoski kralj Ludvik XV. s svojim spremstvom.
Postavni dragonski kapetan vitez Eon de Beaumont se je odločil, da bo za to priložnost nastopil kot dama. To mu res ni bilo posebno težko. Imel je 27 let, bil je lepe postave, a obraza mu niti ni bilo potrebno preveč popravljati, da bi bil res videti ženska. Seveda je mnogo pripomogla k popolnosti maske napudrana lasulja, globoko izrezana obleka in nakit. Skratka: nihče ni spoznal v krasotici, ki je prišla v plesno dvorano — kapetana dragoncev.
Kralj se zagleda v lepotico...
Takoj ob vstopu v dvorano je mlada lepotica vzbudila pri moških zanimanje. Kako bi moglo biti drugače, ko pa je bilo na njej vse tako čudovito skladno, njeni gibi polni dratesti, njena hoja tako ljubka, a njen pogled je
izražal nenavadno milino in nedolžnost...
Najbolj drzni kavalirji so se ji že jeli približevati in jo oblegati. Zato ni nič čudnega, če je obviselo na tej krasoti tudi izkušeno oko kralja, ki se je na tej zabavi v začetku že začel dolgočasiti. Saj so ga obdajali samo znani obrazi, znane ženske, nič ni bilo več na njih zanj mikavnega, prh lačnega, novega. Tedaj pa je ugledal nov o-braz, novo žensko telo. Brž je pomignil plemiču, ki ga je spremljal povsod prav v ta namen in ta je dal razumeti mladeničem, ki so «deklico» spremljali, da jo vabi sam kralj v posebno sobo. A ti kavalirji so zaslutili v tem posebno zabavo in so sporočili «dekli-ci», da jo je neka znana lepotica prepoznala v ženskem oblačilu in da jo pričakuje v stranski sobi...
Kdo bi se upiral taki priliki! Presrečen in poln pričakovanja je pohitel ,v sobo. Toda, o groza! Namesto prelestne dame je ugledal tam kralja, ki se mu je jel z vabljivim nasmeškom in snubečimi kretnjami bližati. DTiona je prevzel pri tem tak strah, da ni mogel spraviti iz sebe niti besede, da bi kralju pojasnil svoj položaj. Kralj pa je imel tako vedenje za znamenje sramežljivosti, zaradi česar se je še golj podvizal, da bi čimprej dosegel svoj namen.
In tako je kralj lastnoročno kaj kmalu dognal; vso resnico.
Preoblečeni vitez Je od strahu ves trepetal, saj si ni mogel obetati nič dobrega. Toda vladarju se
■t ■ ’
D’Eon — prikupna dama
je zdelo to tako smešno, da se je jel na ves glas krohotati. Ohrabreni vitez je začel kralja prositi milosti, a ta mu je zagotovil, da že ve, kako bo to izkoristil.
Vitez kot posebni sel v krilu
In res je kralj kaj kmalu izkoristil okolnost, da se je vitez d’Eon tako lahko preoblekel v žensko, že dalj časa je namreč iskal priložnost, da bi mogel poslati primerno osebo k ru-sk: carici Elizabeti s posebno zaupnim sporočilom. V ta namen bi potreboval žensko, ki pa so izvečine manj drzne in pogumne kot moški. No, sedaj jo je našel v osebi kapetana dragoncev.
Dva meseca pozneje je vitez d’Eon preoblečen v žensko potoval v Rusijo, pod imenom Lia di Beaumont, ki naj bi postala ca-ričina lektorica francoščine.
Carico je zamisel francoskega kralja na moč zabavala, kajti preobleka je veljala le caričini okolici, njej sami pa je bilo vse razodeto. Ta ruska vladarica je bila znana, da se n: branila nobenega užitka, zlasti pa ne ljubezenskih. Glede tega ni bila posebno izbirčna. Zato ni prav nič čudnega, če je obdržala francosko «lekto-rico* zelo dolgo pri sebi, ki je morala opravljati tudi dolžnosti, ki se niso preveč ujemale z njeno žensko zunanjostjo.
Vitez dTSon je medtem pogosto potoval v domovino in prenašal skrivna sporočila obeh vladarjev, iz česar je nastala rusko-francoska zveza. Ob podpisu omenjene prijateljske pogodbe je smel vitez d’Eon zopet obleči moško obleko. In ko se je pojavil francoski diplomat na ruskem dvoru, se je marsikomu zdela na moč sumljiva njegova nenavadna podobnost s francosko lektorico. Šele ob pojasnilu, da je Lia de Beaumont diplomatova sestra, je vsako sumničenje odpadlo.
Vitez <TEon na britanskem dvoru
Spričo uspehov, ki jih je dosegel v žensko preoblečeni vitez, ga je sklenil kralj še uporabiti za posebna poslanstva. Kmalu je moral iti v London. To pot pa ni imel nobene določene naloge. Sedem let je živel v britanski prestolnici, kjer se je gibal povsod tam, kjer je mogel ujeti kakršne koli novice, bodisi politične, bodisi take, ki bi jih mogli označiti za intrige. V Londonu je nastopal v moški obleki. Zato se je mogel nemoteno gibati v ženski družbi. In lahko se reče, da si je te vrste družbo znal zelo dobro izbirati. Njegove osvojitve so bile znane. A postal je nazadnje ljubimec mlade angleške kraljice Zofije Karlote, ki je v tej ljubezni iskala utehe zaradi slaboumnosti moža, kralja Jurija III. Dolgo je
ostala ta ljubezen skrita.
Toda neke noči je sla-bcumni kralj presenetil o-ba ljubimca v kraljičini sobi, za kar je bilo kaj težko najti primeren izgovor. DTSon je sicer smel oditi iz sobe, a potem je varani kralj izlil ves srd na kraljico. V silni stiski je mlada žena izjecljala: «česa se bojiš? Vitez d’Eon je ženska in je bila celo lektorica pri carici Elizabeti!*
Po teh besedah se je razburjeni kralj sicer pomiril, vendar pa je dejal, da bo o tem pisal kralju Ludviku XV. Ta mu je v odgovoru zagotovil, da je dTSon v resnici v moškega preoblečena ženska.
To novico je kralj Jurij razodel vsemu dvoru m kaj kmalu je o tem govoril ves London. Vsi so to vedeli, le nesrečni vitez ni nič slutil, kaj o njem govore. Po oni noči namreč ni nekaj časa zahajal nikamor v družbo, zlasti pa se je izogibal dvorjanov. In ko ga je nekoč nekdo le vprašal, če je res ženska, je zlomil na njem palico,
a nekdo drug bi jo kmalu skupil z mečem.
In tako so po vsem Londonu jeli staviti glede tega, ali je ta vitez ženska ali moški, kar je spravljalo njega v pravo besnost. Zagotavljal je ob vsaki priložnosti in na moč srdito, da more vsakomur in kadar koli dokazati, ne le to, da je moški, marveč, da je tudi pravi kapetan dragoncev. Vse to je, sfeveda, prišlo na ušesa kralju, ki je jel sumiti, da ga je njegov kraljevi bratranec potegnii za nos. Lahko si je misliti, kaj bi vse utegnilo nastati iz tega, in da ni bil spričo tega vitezov položaj nič kaj zavidljiv, zlasti zato, ker je bil vmešan v to sam francoski kralj. Iz Pariza je kmalu zatem prejel poziv, naj se umiri in naj se vda v položaj, v katerega je sam zašel in zapletel vanj celo svojega kralja. Toda kralj Jurij III. je seda; zahteval več:
«če je vitez zares ženska, naj se oblači kot ženska!*
Nič ni pomagalo, če se je nesrečni vitez še tako te-
mu upiral. Polagoma je moral le popustiti. «Pristajam na to, da se, zaradi ugleda moje domovine in miru neke vzvišene osebe, prelevim v žensko. Vendar pa nikakor nočem za vselej privzeti zunanjost spola, ki ni moj. To sem mogel storiti v službi kralja v mladosti in le začasno. Toda sedaj... Prisiliti me, bi bilo kruto in nečloveško. Nikoli ne bom pristal na to.*
Vsndar je moral kloniti.
^akoie mu je napisal ii-.,coski ministrski predsednik:
«Vitez, slušati kraljevi ukaz je Vaša dolžnost, a prav posebej je Vaša sveta dolžnost v sedanjem položaju, ko je treba obvarovati ugled vzvišene osebe. Dobro veste koga mislim. Osramotili ste njeno dobro ime in njeno srečo, in zato ne more biti nobena žrtev, ki naj bi to popravila, prevelika. V ostalem Vas pozivam, dragi vitez, da dobro premislite o naslednjem:
(Nadaljevanje na 5. strani)
Drugič se bo letos v oktobru zbrala na veličastnem drugem MLADINSKEM DNEVU na
stadionu «Prvi maj» mladina iz Trsta in vseh okoliških vasi, iz Goriške in Beneške Slovenije; prišli pa bodo tudi gostje iz Koroške in obmejnih področij Slovenije. To bo drugi tak dan, ki mu daje prav prisotnost mladine iz najoddaljenejših krajev izredni pomen in tudi vsebino.
Pripravljalni odbor je že pripravil okvirni program tega dne. Že dopoldne se bodo pričela športna srečanja iz raznih panog in se bodo	nato nadaljevala
tudi	v popoldanskih
urah.
Proti večeru pa bo uradni del dneva, ko si bodo	sledili pozdravi
mladincev z raznih področij in ko bo vsa slovenska mladina podčrtala svojo nedeljivost, željo za zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem razvoju.
Sledil bo živahni in veseli	kulturni spored,
na katerem ne bodo nastopili samo Tržačani, temveč tudi Goričani in
mladinski
Korošci.
Mladinski dan se bo zaključil s prosto zaba-
vo ob zvokih ij^ii ga orkestra, s p*eS
petjem.
Francoski igralec Yves Montand se je spet zaljubil
IZenec	srečnega
Ives Montand se ločuje od svoje žene Simone Si-gnoret. Konec je «srečne-ga» zakona med slavnima filmskima igralcema — sedaj so na vrsti samo še advokati, da vso zadevo re. šijo in razčistijo.
Tako javljajo francoski časopisi, ki na dolgo in široko komentirajo nenadni «beg» Yvesa Montanda v New York, kjer naj bi ga z nestrpnostjo čakala njegova nova ljubezen — filmska igralka Shirley Mac Laine.
Simone Signoret je izvedela za beg šele potem, ko ji je Yves iz New Yorka telegrafiral. Tedaj je bilo že prepozno, da bi mu sledila in ga ^spravila* k pameti.
V majhni vasici St. Paul de Vence na Sinji obali je beg Yvesa Montanda argument dneva in vsi so radovedni, kako se bo zadeva končala. Nenadna odločitev nemirnega Yvesa je javnost tembolj začudila, ker sta se zakonca v zadnjem času zopet pobotala ter je vse kazalo, da je Yves popolnoma pozabil na Marylin Monroe in na vse druge ljubezni. Komaj nekaj tednov je tega, ko sta Simone in Yves sprejela v svoji vili Davida Nivena in njegovo ženo in ko sta novinarjem izjavila, da se po-
polnoma razumeta ter da so vesti o njuni ločitvi le grobe šale.
No, in sedaj naenkrat beg in lakonični telegram «Ne morem živeti brez Shirley. Oprosti mi!»
Nova Montandova ljubezen je torej popularna a-meriška filmska igralka Shirley Mac Laine, ki je bila njegova partnerica v filmu «Gejša», ki sta ga prav pred kratkim končala snemati jia Japonskem. Energični Simoni bo do smrti žal, da je tako zaupala vedno resni in trezni Shirley ter da je pustila svojega moža brez kontrole na Japonsko.
Toda kar je, je. Po toči zvoniti je, pravijo, prepozno. Toda ni rečeno, da ne bo Simone vseeno zazvonila. Energije in odločnosti ima v sebi kar dovoli. Vprašanje je le, če jo bo tokrat Yves ubogal in če ji bo sledil, kot ji je sledil vedno, ko ga je zasačila pri prepovedanih ljubeznih.
Kdo pa Je pravzaprav Yves Montand, ki meša v zadnjem času glave slavnih ameriških filmskih i-gralk1, Pred ’reč kot 20 leti je bi) čisto nepoznan delavec z lepim glasom, ki pa bi ostal brez dvoma neizkoriščen. da ga ni odkri-
la poznana pevka Edith Piaff, ki mu je odprla pot do slave. Njegov zakon s poznano filmsko in gledališko igralko Simone Signoret mu je odprl še vrata v filmski svet in tako je čez noč postal tudi dober filmski iaralec. Seveda še zdaleč ne tako dober, kot njegova žena Simone, ki je bila za svojo igro odlikovana celo z Oskarjevim kipcem. To je Yvesa morda v njegovem zakonu tudi motilo — ta stalna primerjava med njim in ženo, ki se je zaključila vedno v prid Slednji.
No, končno je prišel tudi za Yvesa odločilni trenutek, da se izkaže. Mary-lm je iskala partnerja za svoj film «Ljubiva se*. Gregory Pečk je v zadnjem trenutku odpovedal in Yves je izkoristil priložnost. Začetek snemanja filma je pomenil tudi začetek ljubezni med Mary-lin in Montandom. Mary-lin ir. Yves nista niti prikrivala, da sta srečna in zaljubljena in Yves je Ma-rylini obljubil, da jo odpe-,	in da jo po-
roči. Mogoče bi se njuna ljubezen tudi srečno zaključila, da ni nastopila Simone, ki je Yvesa trdo prijela in ga s prvim letalom odpeljala v domovi-
no. Pravijo, da se je Ma-rylin ločila od svojega moža samo zato, ker je upala, da jo bo Yves poročil in da je potem zbolela zaradi žalosti in razočaranja.
Yves je seveda ob svojem prihodu vso zadevo zanikal in izjavil, da ljubi samo svojo ženo. Vse je kazalo, da je bila zakonska sreča resnično rešena. Tedaj je dobil Yves ponudbo za snemanje filma «Gejša*. Shirley ni nevarna, si je mislila Simone in je dala dovoljenje možu, da je odšel na Japonsko. Toda že prve vesti, ki jih je od tam prejela, so ji pokazale, da se je tudi tokrat zmotila. Yves je bil zopet zaljubljen in kot vse kaže tokrat tako resno, da je sklenil zbežati in poročiti Shirley, pa četudi bi se mu ves svet postavil po robu.
Shirley je baje presrečna ter se je v pričakovanju novega zakona že ločila og svojega sedanjega moža. Tako se je zaključil srečen zakon Simone — Yves — treba je samo počakati, kdaj se bo začel novi «srečni» zakon Shir-ley - Yves.
Simone in Yves pa nista edma, o katerih piše v teh dneh francosko časopisje. B B. je tokrat zopet argu-
ment člankov, le da prikazujejo ti povsem drugačno Brigitte, kot smo jo vajeni gledati. Tokrat -govori o Brigitte njen prvi mož Ro-ger Vadim, ki je postal za spremembo njen zagovornik. «Brigitte je najbolj o-samljeno bitje. Njena nesreča je tem večja, ker mola igrati brezsrčno žensko, ki se samo igra z moškimi. Brigitte je sramežljiva in ne ljubi reklame, če bi lahko živela neopaženo, bi bila brez dvoma najbolj srečna.*
To so izjave Rogerja Va-dima nekemu pariškemu novinarju, ki jih pa nihče ne jemlje resno. Vsi Brigitte predobro poznajo, da bi verjeli Vadimovim izjavam, ki si jih nekateri tolmačijo edinole kot znak, da je Vadim v svojo prvo ženo še vedno zaljubljen in da je ne more pozabiti.
Brigitte izjave svojega bivšega moža ni hotela komentirati. Sama uživa sedaj ljubezen igralca Sa-mya Freya, ki ga je enkrat že pustila ter si je hotel Samy zaradi tega vzeti celo življenje. Na svojega moža Charriera je že pozabila in tudi on jo je verjetno že pozabil.
Charner je namreč že nekaj časa v Italiji, kjer je snemal dva filma. Pred ča-
som se je.50V ijflk salo, da 3e.,_,sto‘ italijansko
italijansko 1 . m Franco Bettoj ^ namerava z nj ^ čiti. No, sedaj SP tojo ni več vi j je njegova ^ cf, ljevalka Mih® (jr
letošnja <<nl' tjjKl Pravijo, da j« bežen na PrV1 žrtev teh -je razmer je e j p Nicolas	J Ki
sin Brigitte 6i ti^1
za katerega s Jacquesova te ni nikoli ti jjtfj velike materij- jt, ter ni prik« < otrok pravzaP ^ vira pri njeo^. M
SV v
čitve od JaC° la, je bilo
da je dražil® j9c ža. Ko ji C, družina otr° j0 *A je bila za * glavnem reže* M družino ih gj p» * manjka. V-v.pzhj i f; še toliko h« {,, ** j liko je motivi« rada osvojil®-^ 1 vendarle kr jfce 4 filmske i§r°
kratkotrama- ipr»,
gitte pridno P nove filme .vige-bezenske P°°tev»? prihodnja *
MLAOAR v. un... RES LEP NAPREDEK, . UOTAKI ME. UBOGA-30 KOT ROBOTI! bAttO PRSTAN UH POKAlEh ,PA, ZE TEKMO. S9H INT3A KOT 2EU51.
ODVENTA UNObA V 11jjEtO bnRTl m PRiPEOVTA JETNIKE, K> SOZD/O TN1.VJ T01E bO&OV
n:
KH£PKO OA vnti
KAKO* 0KAZ03ES VLADAR”
ctz NEKAJ RENfUTkov JE Onus.bTARl VLAOAtt HN-lbA. IZPAL SVflJ PPN« uwtq Po LNAiMiH LETIH..
'VOJAKI*. GOVORI onub1 GOmORI LJODbTMONAT t>t ZBERE PRŠO VZLETttiEH ZA RAKETE !'. PDRiK.TE Nise ,KAR JIH JE i LINVJb ZAPLENIL »N PRIPRAVITE I VSE ZA SLAVNOSTEN VZLET RAKETE "MLADI ASTRONAVT.*
NMvAianbE v takoj usta.
Li/iTE VbE PRIPRAVE ZA INVAZIJO NA PlA > J4ET REnOs V, STOP ».
«0 3E 5>".0 VSE PKvPftkVUJtNO , OMvJij
•»PREGOVORU- NAMOObENI ttNOPCI	______
ENM5T LET JE VlAPAU TIRRN |N Bi bE NAPREJ, LC N? (MIO POOonMM ŽEHUANOV ,KI)IW ViPltE TO P0L6P HENE l KESU.I SOHE a JELE btlKTI IN HI POtMtfeAH 00PREST0\_A N;—______________________________SIHRT TIRANU \\\
V
SŠu
KED TEN V VbEtURJU-1
PA * TO JE Otius VA VIZIOFONU bE GA LAHKO Dobro prepozna' PREKiETO , liNUSA So tora VO VRGLI V 3EGO SHRTI 1 OD OMLJtiA NE UGHO iMEli nobenih KcRtATl U    	^
o O
Veljaven od 18. do 24. septembra
6S NADALJUJE
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepričakovano se boste srečali z neko osebo, s katero boste obujali spomine in spet navezali prijateljske stike. Vse kaže. da se bo zboljšalo vaše ekonomsko stanje.
BIK (od 21. 4. do
2(1. 5.) Imeli boste dosti oprav-koVj zaradi česar vas ne bodo preveč zanimala nova srečanja, čeprav bodo osebe zelo simpatične. V poklicnem delu se boste lepo uveljavili.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zaskrbljenost zara-i di srčnih zadev bo kmalu izginila, ker boste dobili vesele novice. Ugodne razmere, da »e lotite novih pobud v poklicnem delu in utrdite svoj položaj.
BAK (od 23. 6.
s \ do 22. 7.) Čudno
f .O ' ravnanje drage osebe vas bo pre-,	. cej presenetilo,
N. / tako da boste ^ skoraj zgubili zaupanje vanjo. Ne razburjajte se, ker bi bilo še slabše. V poklicnem delu vam je sreča naklonjena.
LEV (od 23. 7.
 -----^	do 22. 8.) Ugod-
\ ne razmere glede ]	ljubezenskih za-
t 'JI "V I	(jeVi t0(ja paziti
morate, da ne  boste gradili gradov v oblakih. V poklicnem delu ne boste dosegli uspehov, če se ne boste bolj potrudili.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Obetajo se vam lepi dnevi v družbi drage osebe. Otresite se vseh skrbi in žalostnih misli. Sprostite se in privoščite si nekaj razvedrila, ki ga potrebujete. Izlet.
TEHTNICA (od
23. 9. do 23. 10.)
V srčnih zadevah ni še vse tako, kot si želite. Znašli se boste v zapletenem položaju, ki vam bo delal precej, skrbi. Tudi v poklicnem delu malenkostne ovire.
ŠKORPIJON (Od
24. 10. do 22. U.)
Slučajna, toda zelo prijetna srečanja vas bodo zelo razveselila. Lepe perspektive za bodočnost. Rešili se boste iz finančnih težav in krepko lotili poklicnega dela.
*
t
vnris' <** (
lozn0sti‘%« ’
sp[eVte
stale v
Ugodni dn« 'fl P j vite načrt	'ji
meSeC£' KOtfVl
t
yah
odkfVV*
jasnj; jo 'tj
Ph&n’ j tj-.
razumov.
šlo gladko 0t j ho prineslo 1«
vootffc . do V/ ko>-Vpv
?.ade v*?n 'V! bJS-e re
šl'	K *
..	p
'vedeh' f\ b‘
60 u *r
Pismo.
H" —
I
V!
gate. Imel' u” M j/ ke dela,	0i
.	•	,	t	n	(1	c*	"
skoraj
le in
1 jo. Več^d>
poklicnem ge osebe.
SfSS
&
KRIŽANKA
isHHKHssEKHHsaKESniHSKKHUMciiKHKMiur.gsHSESiaHKEsKBiSHKHEHSHnHSSHaHKSSBJaHHHK sssKsm
OB DANAŠNJEM PRAZNIKU V JUGOSLOVANSKIH BRDIH
Briško grozdje zori in pesem trgačev se ho kmalu razlegala po vinogradih
' %■-*£, f
k. . li ^
S
""»IIIU1
Ze čriček prepeva, ne more vec spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat..;
Brda. Kdo še ni slišal tega imena? Kdo ne pozna tega prelepega koščka slovenske zemlje na skrajni zahodni meji? Tam so doma Brici, nacionalno in socialno zavedni ljudje, dobri vinogradniki in sadjarji, ki jih je do nedavnega tlačil in izkoriščal graščak, Ti ljudje še dobro pomnijo, kako so morali voziti vino v graščakovo klet, koruzo v njegovo kaščo . . ., kako so garali na gospodarjevi zemlji. Toda vse to so zdaj le še trpki spomini na preteklost. Ljudski srd na izkoriščevalce in okupatorja se je zlil v hudournik, ki je pometel s starim, a na obzorju se je zasvital nov dan. Zdaj Brici skupaj z drugimi
""■■■umili, im„,m,,   mmmimmm  ...........................................................
je ze dozorel in kmetje so zadovoljni z dobro a sliki koplje krompir kmet iz Lonjerja
Pridelka bo dosti manj kot lani, zato pa bo vino Zadružnega vinarstva in kleti na Dobravem za
etla našim trtore ifum
Pjgjj v
^,llski v?„SOm m’ je barkov-1(1 !e mea°Sradnik Potožil. da *r®zdjetT, trtami z belim JN hv ’ ki jih je posadil ma letoma, pojavile J* je Vn* vcrnir» grozdjem, in tega *r\i’ kako more pri‘
? He stv," govoril sem mu,
t-rtor*ica ali irg°vca'
h	ieS°V* ne°Pravičljivi
I^sti^l.tega PriPisati ne-
t'^”0da*’va katero ni najti al». a bl se zadosti ožigo-Saj n-
v^a’ ako ubogi vino-* črniJ Se sPt°k ne ukvar-p'4 nasai .Srozdjem, najde 1 ^enimi trtami take, pa čeprav le tat* «01*0 t® odstotku-It prno?h ’ ko sem slišal v a^ika i ° oc* drugega vino-n nv.;11 v*r dobave je bil
Posltl!l1' da”^111 isti' Ker sem vijafi se znalo to še
°P02oritm ‘j"6.1.23 Potreb-
ke telefonsko slušalko in po-1 v novih prostorih, ki jih se-
n^iafi,
r?Jca na2?riti dotičnega trto-
t>0l
|*t, to nezaslišano površ-
ifc^PosaS' ve4jega
«8? °^H0 n f Se Je Prl' t; lftlanjŠea 0Vica in »i bil°
"'Usn*®8 suma. da bi bil
Spk1’ vinoe °dvisen od neved-8? Cg2dnika- kajti ta o-Prat seboj štirideset-KSo m -	■ • -
»9ša
■»a,
n « vzn. ' se lahko po-v Vni«kom n'm vir>ogradom, ,akor ,, 'n cvetličnjakom.
Osti
’ Sem "e -bi bil° vse t0
„ eI" Or,šol	_
luito- Da T. Pr'šel tudi jaz na v ^ 2amašil nekoliko 'M ®du, semem maihne
mai
rih	' nar°čil dvanajst
4>So Ker teh ni bil°
o
rebulo. Trte ’so i-
k»
da k~°j 'o\	c*.	K °m
'eh ?tvi X S° se Pokazali le-»e > mfTdiu.na vsaki od Om1**1** lftjr . 0 jasno, da c9 kako '* in m°ral sem
"titfc. be2gu imai° 2a u°r-
seni se mora!
'S turnoPeVale in kazale izit » dvonmraHŽ°! vendar sem
tav ,rtbUlo ’c ‘mam °Prav-*V«.	>o.	kajti	listje mi je
Pil merlot in
h črni zapisi ^aj n!St° z'atorumeni bo^ aler>iiuj ti!, stor’m s temi
r'3lh lepiti in"1'7 Moral iih ih. gubiti , P° nepotreb-‘biam 111. dve ieti. za kar
tn°rejlm 2ahvaliti
u *■ Ost»i Površnosti
k°r da ° m' n' druge-ua sem vzei v ro.
vedal temu površnežu, kar mu gre. Sicer pa revno zadoščenje, ko ga nahruliš, ko oni na drugi strani telefona le skomigne z rameni.
Navedel sem štiri primere in ne verjamem, da smo samo Barkovljani tako nesrečni, da se nam mešajo trte s črnim grozdjem med one z belim. Prav gotovo se bo to dogajalo tudi drugim in zato naj bi trtorejci ter trgovci posvetili temu vprašanju malo več pažnje, ki stane kako malo.
Trta ni robida in je večkrat celo belo grozdje nepoklican gost, ko gre za določeno vrsto trte. Semillon ni malvazija in kljub temu, 6a sta si ti dve vrsti tako podobni, kakor da sta si sestri, je vendar razlika med enim in drugim vinom. V primeru, da imam nasajeno pretežno malvazijo in bi hotel dati vinu tisti okus, ki ga daje mešanica med dvema vrstama in naročim pri trtorej-cu toliko in toliko trt semil-lona, ni vseeno, ako dobim zopet malvazijo ali pa sauvi-gnon namesto semillona.
Ponavljam potrebo, da si trtorejci in trgovci vzamejo malo bolj k srcu to zadevo, kar ni prav nobena umetnost, saj stane tako malo označiti vsako vrsto posebej in ločiti drugo od druge s tablicami, pisanimi s takim črnilom, ki ga ne sonce ne dež ne moreta zbrisati. S tem bodo odpravljene vse pritožbe in nepotrebna zguba dela in časa, ki delata našemu vinogradniku toliko preglavice.
Ni namen članka, da bi grajal vse trtorejce in trgovce po vrsti, saj so med njimi tudi taki, ki se zavedajo svojega poklica, ki zahteva predvsem natančnost. Pazljivost v tem pogledu pa ni umetnost, ampak dolžnost vsakega trtu-rejca.	R_	p
daj gradi podjetje Milič z Opčin. Šolskemu vrtcu dozidava-jo dve učilnici, tako da se učencem ne bo več treba stiskati v zasilnih prostorih ' oziroma v jedilnici otroškega vrtca. Računajo, da bodo dela končana v decembru, nakar se bodo otroci preselili v novi učilnici.
Stroški za gradnjo novih učilnic bodo znašali približno 3 milijone lir.
TREBČE
Slišali smo, da bo v Trstu kongres predstavnikov podjetij mestne čistoče iz vse Italije. Tržaška občina oziroma njeno podjetje mestne čistoče bi lahko ob tej priložnosti organiziralo poučno ekskurzijo na smetišča za našo vasjo, kjer bi kongresisti lahko s svojimi očmi videli in s svojimi nosovi občutili vse blagodejne učinke ^ega modernega smetišča,
Ce se občina na to ne bi spomnila, potem bomo kon-gresiste povabili mi ter jim bomo rade volje za vodiče, tako da se med umazanijo ne bi zgubili.
Jugoslovani gradijo novo družbo-
Brda so domovina vina in sadja. Malvazija, tokaj, merlot, rebula, to so znana briško vina. Briške češnje in breskve pozna ne le domovina, temveč mnoge dežele Ev-rcpe. V Brda se zdaj pne čez Vrhovlje lepa, asfaltirana cesta. Odslej boš lahko videl vsa Brda z enega samega mesta, s spomenika na Meniku nad Šmartnim. Ze sama vzpetina nad vasjo je lepo razgledišče. Z nje pa se sedaj dviga v nebo nad 20 metrov visok razgledni stolp. Popni se na vrh in pred teboj se bo razgrnila pravljična dežela briška: nešteti griči, ki se tu bolj strmo , tam lagodneje spuščajo v številne dolinice. Na njih čepe kakor jate golobov briške vasi, a tudi številni gradovi, temni in mrki kakor njihov čas. Gričevje se na jugu spaja v ravnino, na severu pa se dviga v alpsko predgorje. To gričevje se zdaj koplje v še toplih senčnih žarkih odhajajočega poletja. Posajeno je predvsem s trto in sadnim drevjem. Vinogradov je na stotine hektarov, morda kakih 800.
Na trtah se listje že barva rumeno. Grozdje dobiva značilno svetlorumeno barvo v raznih odtenkih ali pa temnomodro. Jagode so nabrekle ir; polne sladke tekočine. Ce katero stisneš, se ti vsebina zleplja med prsti. Kakovost bo odlična. Zal pa bodo količine majhne, manj kot polovične. V zadrugi na Dobrovem povedo, da bodo letos nabrali kvečjemu kakih 130 vagonov tržnih presežkov grozdja, vtem ko so ga druga leta okoli 270 vagonov, precej podobno bo tudi na območju Kmetijske zadruge Kojsko. Tam naberejo za prodajo ob povprečnih letinah okoli 110 vagonov grozdja, letos pravijo, da ga bo le kakih 50 vagonov. Pomladansko deževje je pri tem opravilo svoje. Zaradi preobilice vlage je odpadel zaplod. Tako je šel lep del žuljev vinogradnikov v nič. Čeprav bo pridelek majhen, ne bo mogoče računati na visoke cene. Drugod po državi namreč letina ne bo slaba. Na Štajerskem bo nadpovprečna, v Srbiji bo ponekod celo rekordna, v Makedoniji in Dalmaciji pa dobra. Prizadeta -ta le ,.oriški ir: koprski 0-kraj.
Zgodnja in topla pomlad je
letos priklicala trto nenavadno zgodaj k življenju, toplo poletje je pospešilo zoritev grozdja. Zato bo letos zgodaj, najmanj štirinajst dni prej kot druga leta zadonela pesem trgačev. Vinogradniki že pripravljajo orne, Zadružno vinarstvo pa jim bo preko zadrug oskrbelo kadi, v katere bedo nakladali grordje, ki ga bodo oddali v novo klet. Te posode ima klet dovolj. Kadi so vse enake velikosti, držijo 600 kilogramov in so prilagojene avtomatskim napravam za razkladanje. Te v 80 sekundah izpraznijo kad in jo postavijo spet na vozilo. Lani so vozili posamezni kmetje grozdje v klet v lastnih posodah vseh velikosti, ki jih naprave v kleti ne morejo izpraznjeva-ti. Iz takih posod so morali vse grozdje prekladati v kadi kleti, kar je imelo za posledico zastoj pri prevzemu in negodovanje. Letos tega ne bo, če bo prihajalo grozdje v klet v velikih kletnih kadeh. Naprave v kleti so namreč takšne, da lahko prevzamejo dnevno do 25 vagonov grozdja.
Zadružniki naj razpravljajo o tem, da bi vse tržne presežke oddali novi kleti. To je pametna zamisel, saj klet zaradi slabe letine niti ne bo polna, pa ne bi bilo smiselno prodajati grozdje ali mošt drugam. Klet je pa tudi že v praksi dokazala, da je sposobna vrniti briškim vinom sloves, ki so ga uživala r.e-koč. Letos je rebula iz nove kleti dobila najvišje priznanje mednarodnih vinskih strokovnjakov ,— «Sampion 1961». Zadružni svet Kmetijske zadruge v Kojskem je že sklenil, da bo oddala njihova zadruga vse tržne presežke grozdja in mošta kleti.
Medtem zadrugi pripravljata prevozna sredstva, ki bodo odvažala grozdje in mošt v kleti. Dobrovska zadruga bo imela na razpolago sedem traktorjev in dva kamiona, zadruga v Kojskem pa štiri traktorje in kamion. Po potrebi bo poseglo v akcijo še 12 traktorjev Zadružnega vinarstva.
Trgatev se bo začela kmalu. Brici pravijo, da se bo to zgodilo po praznikih — po odkritju spomenika na Meniku, otvoritvi asfaltirane ceste, gostilne na Dobrovem — okoli 20. septembra. Tedaj se bo delovni dan raztegnil na 16 in več ur. Zadruge in klet
boljše - Pomen tipizacijo vin
so na to že pripravljeni. Tedaj bo brnelo po briških cestah kakih 20 vozil s sladkimi tovori bodoče zlate kapljice, ki «razbistri srce in 0-ko in v potrtih srcih up budi«. Pesem trgačev letos ne bo posebno vesela. Toda briški. vinogradnik bo trto obrezoval, gnojil in škropil z e-nako ljubeznijo. Mu bo pa drugo leto bolj bogato poplačala trud.
(Iz «Primorskih novic»)
SAM0T0RCA
Zadnji močan naliv nam je prizadejal precejšnjo škodo.
Voda je razrila nekaj vaških poti ter iz cestišč odnesla gramoz. Preplavila je tudi nekaj r.jiv in nanje nanesla kamenje. Prizadetih je bilo več po-sestnikov, zlasti pa še Jože država in polotok t\ . 1J-1.	.	10	inirnik:
r	2	3	4	5	&		■	7	3	9	0	II	1*				13	M i	5
						■	17					'		m	18			
19 ’						20								21				
22					23							■	24					
	25			26					2?			28					29	
30		3T~						32		33						34	■	
35	36	■	37						38		39						00 —	
41		42	■	43						44		05						46
47 J			48					40			SO					51		
52 i							53								54		>	
55						56								5/				
58					59								60					
	fci'			62					63			60					65	
66								68		69						70	91	
71	L				_			____				72	—	mmm	■5	as		555	
Besede pomenijo:
VODORAVNO: I. skupno i-me za znana naselja v okolici Splita; 7. odtisoček; 13. požirek; 19. velik kamen; 20. rudninska voda; 21. postaja na progi Zagreb - Reka; 23. lahkoatletske discipline; 23. obrekovanje; 24. rastlina divja 0-vijalka; 25. gostinski uslužbenec; 27. ugotavljanje velikost.; 291. japonska merska enota: 31. slavim, proslavljam, u-metnik v lončarstvu; 35. znak za rutenij; 37. strokovnjak v nauku o gibanju; 39. rudnina, mineral; 31. vas na Koprskem; 43. potiskovalec, poga-njalec; 45. sem in tja se premikajoč; 47. ribe severnih morij; 49. zemlja, ki jo je mogoče orati; 51. dva skupaj; 52.
v vzhodni Aziji; 53. jajčnik; 54. otok v
Doljak s št. 12 iiiiniiiiniiiiiiniiimiiiin"""»"""ii"»,i|"M,,l,,l,,",,,,,,,l,l,,,,,,,l,l,l,,,,,,,ll,,,,,,,,,l,ll,l,MI
ZA NASE GOSPODINJE
iiiimiiiiimuiiiiimiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiu
Plastične snovi v kmetijstvu
Poskusite po našem receptu
GABROVEC
Ce bo šlo vse po sreči, bo še v tem letu osnovna šola
barkovlje
lutTa’
•e«, Pr«5el :	;	sem
N."*
no
maja tru-
rQt	~JuulJane, kjer
služb«
12 Ljubi;
oual. Domov
>civ ko
CC£e ‘“U *°e,Val	OS-
s« t z odprtih eP baritonski
Prei naduči.
l'i)i p° ubr alJa Nandeta in „Učence,,ni 9las°Pi njego-%	1 čas'	*°j zlat‘ čas,
S' h0-y^a, ki mi-*9ubijiapladije Pourn*la. kar V ' Oj >1’. na vekomaj
»•N
®Pat	h'4'1’	kot bi do
n- u<ine	7	"a UČite'
l1 kot 1 bUi tni- SO n3e0°-V! 5i«. a rat bo!l lač-
’l«il Pelj ,„lll.,Vseeno t«!<a *«)>». °trnh	bili	veseli. Ni
ra*niH himen
S^jat „
spodbujal in in bodoč-
Sv*tovno vojno
,1
posebno v poletnem času, je bilo zveier pred hišicami ved. no zbranih dovolj šolskih 0-trok, ki so lepo prepevali, tako da jih je bilo veselje poslušati. Nam, ki smo prišli z dela trudni domov, ni bilo treba druge zabave, ne pri kuartinčfcu, ne pri briškoli, saj je bilo veliko lepše poslušati otroke.
O delovanju učitelja Nandeta Starca bi lahko napisal celo knjigo — o njegovem de. lu, ki ga je opravljal kot učitelj in tudi kot o naprednem človeku. S tem dopisom pa sem hotel samo poudariti, da v Barkovljah niso bili samo Mičeti tn Toneti, ki so nosili v Rim «kjantarce» vina tn karte za briškolo, namesto da bi si ogledali umetnine cer ko e sv. F etru in Pavla.
GAŠPER
Sele v zadnjih letih uporabljamo plastične mase tudi v kmetijstva. Prav na tem področju so namreč pokazale vrsto dobrih lastnosti, saj so v večini primerov cenen in trpežen material, ki nam s pridom služi v prenekatere tehnične namene. Se posebej se je v xmetijski tehniki u-veljavil polivinil. V nekaterih primerih se je polivinil izkazal kot nenadomestljiv gradbeni material, ki je odličen izolator zraka m vode, popolnoma nepropusten ter odporen proti kemičnim in biološkim vplivom. Razen tega pa je dokaj odporen tudi proti fizikalnim spremembam, denimo temperaturi, vlagi in podobno.
Morda se sliši neverjetno, da prav s pomočjo polivinila ali pa drugih plastičnih snovi tahko preobrazimo kras.
Osnovni in najvažnejši problem na krasu je preskrba z vodo Vodopropustni skladi apnencev in dolomitov ne morejo zadržati vse deževnice, pa čeprav tamkaj precej pogosto dežuje, $aj znašajo povprečne letne padavine na krasu od 700 do 3COO mm Kljub obilnemu dežju pa se zemlja že po nekaj urah izsuši. Voda se namreč po številnih razpokah odteče v pod. zemni svet. Zato obširnih kraških košemc, pašnikov in senožeti ne moremo izkoriščati.
Doslej so v primerih, ko so morali zagotoviti vodo za ljudi in živino, na krasu gradili razmeroma drage betonske cisterne in kapanice. Obsežnost in veliki stroški, ki jih zahteva gradnja betonskih ci-
stern pa so preprečevali, da bi se takšno zajemanje vode povsem uveljavilo, ali pa da bi vsaj zadostilo potrebam. Cenejše pa lahko na krasu zajamemo vodo s pomočjo velikih polivinilnih ponjav.
Oblikovanost krasa naravnost ponuja, da se uredijo vodni kali za napajanje živine, posebno v odročnih predelih, kjer morda kosijo travo zaradi pomanjkanja vode le emkrat letno. V ta namen bi lahko izkoristili manjše, s travo obrasle vrtačaste kotanje. Najprej bi odstranili skale, nato travo močno pognojili, skale, kar bi jih še ostalo prekrili z zemljo, čez travnato blazino pa nato položili polivinilne ponjave, ki bi jih na robovih zavarili. Polivinilne ponjave bi še prekrili z 10 do 20 cm debelo plastjo zemlje, kal zavarovali z ograjo, pozimi pa bi vanj s sne-gobrani lovili sneg.
Podobne kale ali polivilnilne cisterne bi seveda lahko gradili tudi drugod, povsod, kjer primanjkuje vode in primernih izvirkov, n. pr. v nekaterih vinogradniških področjih, kjer potrebujejo vodo predvsem za škropljenje. V tem primeru bi v zemljo izkopali jamo z ravnimi, poševno nagnjenimi stenami. Zemljo bi utrdili z vencem desk, na dno jame pa položili polivinilne folije ter jih prekrili z deskami ali čistim, opranim peskom. Da bi preprečili onečiščenje vode, bi cisterno še zavarovali z deskami.
V kmetijstvu pa lahko uporabljamo polivinil tudi kot izo. lacijski material. Tako denimo
ke. Iz lesa izdelajo ogrodje, ki ga obložijo s polivinilnimi folijami. Resda se takšni stekle-r.iki niso povsem obnesli, saj deloma prepuščajo zrak, na njihovih stenah pa se kondenzira voda, ki kaplja na rastline v «stekieniku». Zato pa so polivinilne ponjave primernej. se kot izolacijski material, s katerim obložimo, na primer e iz s.absega
materiala.
Mimo tega pa se polivinil in druge umetne snovi uveljavljajo tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu. Za zastiranje uporabljajo temne perforirane folije. Z njimi prekrijejo zemljo in skozi luknjice lahko dež prodira v tla. Tako preprečijo, da bi iz zemlje izhlapevala vlaga.
Posebno primerna je polivi-nilna ponjava za razkuževanje zemlje. Gredico prekrijejo s ponjavo, jo na robeh narahlo zasujejo z zemljo, skozi cev pa pod ponjavo dovajajo sredstvo za zatiranje rastlinskih bolezni (fungicid), ali pa sredstvo za zatiranje škodljivcev (insekticid). Ko je zemlja po nekaj urah ali dnevih razkužena, ponjavo odgrnejo.
Plastične ponjave uporabljajo še kot zaščito proti slani. Z r.jimi na primer zavarujejo ja-godičje, tako da slana rastlinam kar najmanj škoduje. Nadalje uporabljajo polivinilne alj polietilenske folije za prekrivanje silaže. Razrezano si-lažno maso, denimo koruzo ali travo, zloženo v dolg, primerno širok in visok kup, ki ga stlačijo s traktorjem, prekrijejo s ponjavo iz umetne mase. Zrak tako nima dostopa in |* brezzračnem okolju silažna masa dozori v krmo z veliko
BELI ŽGANCI S KROMPIRJEM Ena in pol kg krompirja, 75 dkg moke; 8 dkg masti, sol, 15 dkg masti.
Olupljen krompir zrežemo na četrtine in ga kuhamo v slanem kropu. Ko je mehak, vodo odcedimo, primešamo moko in pustimo, da se 1 se pol ure pokrito duši. Nato žgance osolimo, jim prilijemo vrelo mast, vse dobro premešamo, stresemo na pekač na razgreto mast in pe čem.i žgance še 2Q minut v pečici. Preden jih damo na mizo, jih raztrgamo z ujli-cami
SEKANICNI ZREZKI En in pol kg svinine, dve žemlji ali dva kosa kruha, zelen peteršilj, strok česna, majaron, sol, poper, 2 jajci; 10 dkg moke, 2 jajci, 2 žlici olja, 15 dkg drobtin, mast za cvre-nje.
Svinmo, namočene in ožete žemlje zmeljemo, dodamo sesekljan peteršilj, strt česen, majaron, sol, poper, jajci in vse dobro ugnetemo. Iz zmesi napravimo hlebčke, ki jih po-valjamo v moki, nato v raztepenem jajcu, zmešanim z oljem, ter v drobtinah in jih nazadnje ocvremo v masti.
TELEČJE STEGNO V OMAKI Tri četrt kilograma telečjega stegna, sol, čebula, koren, pol krompirja, pol zeleie, skorjica kruha, jabolko, 2 žlici paradižnikove mezge, 2 žlici masti, 1 dl smetane, rezina trdega nastrganega sira.
Obrisano meso obdrgnemo s soljo in ga na obeh straneh na hitro opečemo. Prilijemo zajemalko tople vode ali juhe, dodamo zrezano čebulo, koren, krompir, zeleno, kruh, jabolko in paradižnikovo mezgo. Vse dobro pokrijemo in dušimo, da se meso zmehča. Ko je meso pečeno, zlijemo nanj smetano, v katero smo vžvrkljali pol žličke moke in nastrgan sir. Odkrito kozico postavimo v pečico, da se priliv nekoliko zapeče. Nato meso previdno narežemo na rezine, jih naložimo na pogret krožnik, omako pa pretlačimo, jo primerno razredčimo s kostno juho in servirano z mesom.
je bilo o tem že toliko pisanega, da bi menda lahko cesto «asfaltirali» že s črnilom. Tudi intervencije raznih svetovalcev niso nič zalegle.
Zato se vprašamo: če je denar na razpolago za asfaltiranje manj važnih cest in poti, celo kolovozov, kako da ni na razpolago denarja za to cesto, ki veže dve vasi?
BRISCIKI
Prav žalostno je videti čuvaja, ki hodi že mesec dni okoli nedokončanih poslopij, ki ju na pobudo Pokrajinske turistične ustanove gradijo delavci SELAD. Bolje bi reki: — ki so ju gradili delavci SELAD — kajti zaradi odpusta specializiranih delavcev so dela zastala.
Poslopje, v katerem bi morala biti blagajna, sanitarne naprave itd. je skoraj dokončano, ono drugo, v katerem bi bil muzej, pa se komaj dviga s tal. Ce bo šlo tako naprej, bo prišla zima in drugo poslopje ne bo niti pod streho.
Mi smo sicer delavci in kmetje ter nismo tako učeni kot tržaška gospoda. A toliko le razumemo, da se take stvari. kot se počenjajo okoli gtadnje omenjenih stavb, ne bi smele dogajati. Zato izražamo željo ne samo vaščanov, temveč tudi vseh številnih obiskovalec naže jame, di se zadeva čimprej reši in da se prva stavba dogradi, druga pa vsaj spravi pod streho!
Jadranskem morju; 55. jasna, nedvomna; 56. koledar; 57. neporasel z drevjem, gole; 58. veliki morski sesalci; 59. pašnik v gorah; 60. potepuh: 61. opravljam neko delo ročnega stavca; 63, moško ime; 65 znak za cer; 67. mračen, temen; 69. vrsta premoga (po velikosti); 71. obrekovanec; 72. bodljikav plevel.
NAVPIČNO:	1. nekateri jo
zelo radi obirajo; 2. nravno močan, do sebe oster, strog človek; 3. last moža ženine sestre; 4. mladič domače živali; 5. grška črka; 6. italijanski spolnik; 7. pritrdilnica; 8. ubranost, enakomernost. 9. varovalec knjig ali zvezkov; 10. verska zgradba v muslimanskih krajih; 11. mlada kravica; 12. samo; 13. srbečica, garje; 14. področje; 15. poljedelec, kmetovalec; 17. šibiti se, upogibati; 18. plovna sredstva; 0. brez obleke; 21. presežna teža, pretega (dvoj.); 23. zdrav, učilnica ob ležečih bolnikih; 24. celici; 26. Napoleonova tvorba v naših krajih; 28. prikrito norčevanje, podsmeh; 30. lahkoatletska disciplina; 32. srbsko moško i-me; 34. električna merska e-nota; 36. upognem, uvijem; 38. roženina; 40. prebivalec starega grškega mesta; 42. e-nakost, enakopravnost (množina); 44. obmejni uslužbenec; 46. nakosam, nadrobim; 48. pedžiganje; 50. poudarjena nikalnica; 53. za na rame; 54. konserviran v hladnem, mrzlem zraku; 56, plošča; 57. modri, sinji; 59. debela šiba, sveža veja; 60. šolska potrebščina; 62. naziv, naslov; 63. nadležne žuželke: 65. učenje; 67. nikalnica; 69. manjševalna pripona.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	2.	mamon,
7. vrček, 12. Matic, 17. sv., 19. kakao, 21. trnov, 23. kura, 24. mrk, 26. tisti, 28. talon, 30. šir, 31. ozon, 33. stolp, 35. kader, 37. Ga, 38. jedek, 40. a-kerd, 42. šerif, 44. el, 45. proti, 47. Ervin, 49. Maša, 51 sovki, 52. vzgon, 53. ulkus, 54. vrtav, 55. vogel, 56. oljim, 58. drvim, 60. hotel, 62. Marne. 64. os, 66. jerob, 68. dajem, 70 njen, 71. vrtec, 73. mokav, 75. žarki, 77. Odin, 78. Altaj. 79. želja, 80. pa, 81. dir, 82. pijem, 83. mirta, 84. trd, 85. c t, 86. radar, 87. Varna, 88. levi, 89. nosač, 90. Mario, 91. stran.
NAVPIČNO: 1. osmojen, 3. ak, 4. mat, 5. okis, 6. nastati,
8. rt, 9. Crt, 10. enak, 11. Ko lašin, 14. ah, 14. tuš, 15. Ing, 16. Caracas, 18. vzel, 20. o toki, 22. voden, 25. kod, 27. ilo. 29 Ner, 32. nepotrjen, 34. prezgodaj, 36. Rimljanka, 39 Krvavec, 41. drgetav, 43. fakirji, 46. okvir, 48. volej, 50. šumne, 51. srd, 52. voh, 53. Ulm, 57. povodci, 59. mom-
ljaš, 61. ležerno, 63, Engadm, 65 srdit, 67. boter, 69. Malta, 72. tir, 74. kam, 76. rja, 78. Aida, 79. Žiri, 80. prva, 82. pas, 83. mar, 84. ter, 86. ro, 87. ra, 88. LT.
VELIKI REPEN
Po dolgem —- predolgem času nas je spet obiskalo naše gledališče. Prejšnjo soboto smo napolnili dvorišče Križmanove gostilne in se zabavali ob «Doktorju», naslednjega dne pa smo gledali in poslušali «Cardaško kneginjo«. Vsi smo bili zelo zadovoljni in zato se našemu gledališču zahvaljujemo, da je prišlo med nas. Želeli bi le, da nas igralke in igralci še večkrat obiščejo!
MEDJA VAS
Posebnih vaških novic sicer ni in življenje se preliva mimo vsakdanjih reči, kot jih srečuje kmečko - delavsko ljudstvo. Skoro bomo dospeli k obračunu za letošnje gospodarsko leto, za katerega .ah-ko že rečemo, da ne bo posebno razveseljiv. Posebno nas je prevarila trta; do julijskega dežja se je dobro držala, avgust pa je s svojo soparno vročino napadel njeno listje in s tem preprečil normalno zorevanje grozdja. cu-ša je prizadela tudi krompir in skrčila njegov pridelek.
Število vaščanov se je v kratkem roku pomnožilo s trojico novorojenčkov, dočim ga je skrčila smrt 86-letne E-lizabete Radetič, vse življenje krepke in čvrste žene, predane delu in brigam za svojo hišo in družino. Celo v svojih zadnjih letih je hotela biti koristen družinski član in je brez očal, ki so danes že mladim tako potrebna, opravlja to in ono. O-hranili jo bomo v blagem spominu.
Naše šolsko poslopje je po popravilih, zunanjih in notranjih, bolj dostojno, le za v nadstropju (učiteljevo stan> vanje) ni bilo sredstev za napravo novih vrat. Število šoloobveznih otrok za novo 'niško leto bo za enega učenca manjše od lanskega, a se bo •* prihodnjih nekaj letih nočno povečalo.
Urejene vaške poti se dobro držijo, a nekateri obcestni zidovi bi se morali solidno popraviti, sicer bo njihovo kamenje stalno v napotje
Lisice so nam letos opusto šile naše kurnike. Zaprosili smo Lovsko zvezo v Trstu, da bi v tem posredovala. Prošnja m zalegla. Kaj mar gospodom za naše kokoši :n pi-
inuiiiHiriiiiiimiiiiiiimnimmiiiimniiniiiimmiimmmnumuimniiiiiiiiinmiiiiiiimiiiinminmiiiiiu
Dragonski kapetan-dvorna dama
(Nadaljevanje s 4. strani)
PADRICE
gradijo iz polivinila stekleni-1 hranilno vrednostjo.
Pot, ki vodi iz naše vasi preko Hudega leta in mimo igrišča za golf na cesto Trst -Bazovica, v teh dneh spet popravljajo. To je bilo potrebno, saj je bilo asfaltno cestišče polno lukenj, ki so se vse bolj širile. Sploh bi bilo treba cestišče prekriti z novo plastjo asfalta, kajti v nasprotnem primeru ne bo minilo dolgo časa, ko se bodo v njem spet pojavile luknje.
Toda kot skrbijo za to pot, ki je navsezadnje postranskega pomena, tako bi morali poskrbeti tudi za asfaltiranje poti, ki vodi iz naše vasi v Gro-pado. Sramota je, da se do danes to še ni zgodilo, čeprav
Usluge, ki ste jih napravili kralju in domovini bodisi v politiki, bodisi v bitkah, čeprav velike, niso nič posebnega. Ako pa bi napravila iste usluge kralju in domovini ženska, bi postale nekaj posebnega, izrednega. Povprečen moški bi ' istal kot ženska slaven. Kateri koli častnik Vam je enak glede poguma. Ako pa postanete zenska, Vas je moč primerja-t' morda edinole Devici Orleanski. Ni torej bolje biti slaven kot žena, kot pa nepomemben kot moz.«
Morda ga je omamila misel, da bo podoben Devici Orleanski, ali kaj drugega, se ne ve. Toda dejstvo ostane, da se je nazadnje, vdal. Le to si je od kralja izprosil, da mu prej poplačajo vse njegove dolgove, ki jih je bilo precej in da mu dajo sredstva, da si bo mogel nabaviti ženska oblačila, in druge potrebščine, ki so sleherni dami potrebne. Nazadnje je še zahteval, da sme nositi svoja vojaška odlikovanja na ženskih o-blekah.
In tako je 47-letni vitez
dTSon spremenil svoje življenje. A kljub temu je tudi kot ženska imel povsod uspeh. Užival je slavo. Od vsepovsod je dobival ženitvene ponudbe. Razumljivo, da ni nobene sprejel.
Po nekaj letih se je vrnil v Francijo. Povsod so ga sprejemali z radovednostjo in s častmi. Celo kraljica Maria Antonietta ki je tedaj vladala, ga je želela videti.
Nazadnje se je umaknil v neki manjši kraj, kjer je začel pisati spomine.
Leta 1810. je kot 82-letna «starka» umri.
Tako je živel nekdanji dragonski kapetan kot ženska ter s tem kaj drago plačal svojo ljubezen do kraljice.
Mucka iz jezera
(Nadaljevanje s 3. strani) zajema, previdno, odlično, o-kusno.
Ponoči spi Pri Trefu. na njegovi žimnici. Stisnjena ob njegov topli bok.
Drugo jutro je tako sveža, kot da se ne bi bila skoro utopila. Otroci ji ponu-
ki in jo pustijo plesati.
Bebica pleše z žogico. Gleda jo žareče, prežeče, vneto in veselo. S tačkami tolče po njej. V njenem plesu, v udarcih njenih tačk je divja in obenem otroška ljubkost.
Skrbno, čuječe in radovedna jo opazuje pes.
Včasih se igra z njo in je tedaj zelo previden, čeprav Bebica ni niti obzirna niti plaha. Tako, na primer, se postavi na zadnji nožiči m ga na vsem lepem oklofuta. Nekaj časa ji pes moli svojo glavo kot neumen. Potem jo obrne in prevrže Bebico s previdno, rahlo šapo na nr-bet. Tedaj ga nenadoma suva s hitrimi udarci zadnjih r.ožic pod brado, dokler je ne izpusti in začne v divjih krog/h skakati okrog nje.
Končno počivata skupaj, stisnjena drug ob drugega.
Oče ju gleda in misli: »Tako drobcena, ljubka živalca bi morala umreti, pa se je zbudila v novo, drugo življenje.*
Če se kak obiskovalec čudi neločljivemu prijateljstvu psa in mačke, reče oče takole mimogrede in stvarno: ♦ Da, moj dobri Tref je postal mamica.«
PrnhoršTcT "(Tnevmlc
— 6 —.
septembra
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.3, najnižja 19.7, ob 19. tiri 23.8; zračni tlak 1020.9 stanoviten, vlage 74 odst., veter za-hodnik-se ve roza hodnik 4 km, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 17. septembra
Frančiška	.
Sonce vzide ob 5.45 in zaton': 18.13 Dolžina dneva 12.28. W vzide ob 12 57 in zatone ob u. Jutri PONEDELJEK, M. se,n'
Stavkajoči delavci Felszegy so manifestirali v Miljah
Intervencija Združenja stanovanjskih upravičencev
V torek enotno zborovanje • Po 145 dneh zasedbe so uslužbenci Arrigoni zapustili prostore ravnateljstva
Stavkajoči delavci ladjedelnici Felszegy so se včeraj ponovno zbrali nekaj pred sedmo uro pred ladjedelnico in nato nekaj kasneje na skupščini v dvorani ob morju.
Po skupščini so v povorki, odšli do glavnega trga v Miljah, od koder je odšla skupina predstavnikov na župantvo, kjer jih je sprejel podžupan Milo. Delavci so podžupanu podčrtali svojo odločenost, da x borbo nadaljujejo. Milo pa jim je poročal o razgovoru, ki so ga imeli predstavniki vseh skupin, kj so zastopane v miljskem občinskem svetu, z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro. Istočasno je podžupan delavcem zagotovil podporo in solidarnost in to v imenu občinske uprave ter miljskega prebivalstva.
Obe sindikalni organizaciji kovinarjev sta se dogovorili, da bodo sklicali v torek ob 19. uri veliko zborovanje na glavnem trgu v Miljah, kjer bodo govorili o sindikalni borbi v ladjedelnici Felszegy.
* * *
V petek se je praktično zaključil dolgotrajni spor med uslužbenci glavnega ravnateljstva podjetja Arrigoni in med vodstvom tega podjetja. Sindikalna organizacija je namreč zvečer sprejela sklep, da je treba z zasedbo prostorov prenehati, kot je to podjetje zahtevalo, kot pogoj za pričetek pogajanj o odpustitvi vseh sedemdeset prizadetih uradni-ikov. Pogajanja bodo v sredo na ministrstvu za delo.
Stavka in zasedba prostorov je trajala kar 145 dni. kar priča o veliki vztrajnosti prizadetih uradnikov. Žal pa se ta spor ni uredil tako, kot so u-radniki pričakovali, za kar je treba iskati krivdo predvsem v neenotnosti sindikalne akcije, saj je stavko vodila samo ena sindikalna organizacija.
Manifest proti omejevanju kulturne dejavnosti
Skupina tržtških profesorjev in študentov raznih političnih
usmeritev je podpisala manifest, v katerem obsoja napade vlade na kulturo. V manifestu poudarjajo, da je italijanska vlada še enkrat podlegla izsiljevanju svojih atlantskih zaveznikov ter kršila najbolj o-snovne pravice svobode in kulture. Tako je vlada prepovedala eni najboljših gledaliških skupin na svetu, to je KBerliner Ensemblu«, prihod v Italijo, kamor jo je povabilo vodstvo beneškega Biennaia, da bi i-grala dve deli Bertolda Brechta. Prav tako je vlada prepovedala predstavo igre »Giovan-na del popolon v Pontederi; igre, ki kaže mučeništvo alžirskega ljudstva. Manifest poziva mladino, naj se v imenu
človeškega dostojanstva in razuma postavi po robu proti tem kršitvam svobode in poskusom utrjevanja mračnjaštva. Manifest so podpisali Ugo Ata-bodanno, Angelo Albanese, Renzo Alzetta, Tonio Alzetta, Fulvio Baxa, Mario Cannella, Edy Canziani, Gino Farchi, Giorgio Flora, Mario Gregori, Elvio Guadagni, Fabio Invvinkl, James Joyce, Igor Kosmina, Mario De Luyk, Fausto Monfal-con, Dario Mogno, Pippo Nisi, Samo Pahor, Giorgio Polacco, Sergio Rustia, Doriano Saraci-no, Aurelio Slataper, Livio Suša in Sante Uršo.
Proti tem omejitvam svobode kulture je protestiral tudi univerzitetni gledališki center.
Odkup	stanovanj
naj se podaljša
To zahtevo so predložili predstavniki združenja dr. Palamari
Združenje stanovanjskih u-pvavičencev sporoča, da so njegovi zastopniki v razgovoru z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro 8. t. m. podrobno obravnavali vprašanje odkupa stanovanj INA-Casa, tako da bi se tudi na našem področju uvedla amortizacijska doba 25 let, namesto dosedanje dobe 20 let, s čimer bi se občutno znižali mesečni obroki za odplačevanje Dr. Palamara je vzel v poštev zahtevo zastopnikov tudi s pravno plati ter je zagotovil, da bo osebno posredoval pri pristojnih vladnih
vprašanje. V tej zahtevi je med drugim pojasnilo, da gre pn odkupu stanovanj pretežno za družine s skromnimi dohodki ter da velja v večini italijanskih pokrajin odplačilni rok 25 let, medtem ko velja to pri nas le za uslužbence nekaterih podjetij, ki so gradila zanje ta stanovanja.
Državna nižja industrijska strokovna šola
Seznam kandidatov
UUVCU. pii pusi-ujuiu Viauiim	^	-	_
organih. Združenje je kasne- j^| Jjfl y jeSCUSKeni FOKU je poslalo vladnemu generai-	4
™ P™orjzuahtneavon]vs“ka°- opravili nižji tečajni izpit
teri je podrobno obrazložilo *
rtiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiitiimiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Začetek urejevanja prometa v mestnem središču
Prve prednostne ulice In nekaj enosmernih
Za sedaj imata prednost glavna magistrala, ki pelje skozi mesto, in sicer od Barkovelj do Sv. Sobote, ter Ul. Fabio Severo
Naraščanje avtomobilskega prometa po tržaških ulicah postavlja z dneva v dan nova in nova vprašanja, kakšne u-krepe bi bilo treba sprejeti, da bi se ta promet odvijal čim hitreje ter varneje.
Prav tej potrebi je treba pripisati nove ukrepe, ki so jih občinske oblasti sprejele v zvezi s prometom po ulicah Torrebianca, Valdirivo in po skrajšanem delu Ul. San Laz-zaro na križišču z ulicama Valdirivo in Carducci. Pred približno 14 dnevi je začel veljati predpis, da bo po omenjenih ulicah promet enosmeren, Po Ul. Torrebianca se sme voziti samo od Korza Cavour v smeri proti Ul. Carducci. Ul. Valdirivo pa je enosmerna v obratnem smislu, to se pravi, da je promet dovoljen od Ul. Carducci v smeri proti Korzu Cavour. Po
tmirnHriMiiimiMiiiimiiiMliuiiiimiiHtliiiiimiimiiiiiiimmiiitMiMiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiim
Izpred kazenskega sodišča
Obsojeni tihotapci ujeti pri Sv. Jerneju
Nekaj obtoženih oseb so morali o-prostiti zaradi pomanjkanja dokazov
Na kazenskem sodišču, ki veljstvu, ki je ugotovilo, da
mu je	predsedoval dr.	Bo-
schin, so se morali včeraj zagovarjati Giovanni Piccioni, ki je bil obtožen upora javnemu funkcionarju in tihotapstva,	ter Giuseppe	Belle,
Carlo	Breazzano, Leonardo
Butti in Michele Rutigliano, ki so	bili obtoženi	tihotap-
stva. Sodišče je Piccionija o-piostilo prve obtožbe, ker ni izvršil kaznivega dejanja, drugo pa	zaradi pomanjkanja
dokazov. Belle in Breazzano sla bila	oproščena zaradi	po-
it znj kanj a dokazov. Butti je til obsojen na dva meseca zapora ter pdačilo 2.335.000 globe in sodnih stroškov, Ruti-ghano pa na 16 dni zapora in plačilo 2.328.000 lir globe ter sodnih stroškov. Zadeva, ki je spravila obtožence na zatožno klop se je zgodila ob obali pri Miljah 26. in 27. oktobra lanskega leta. Financar I ulvio	Dilena, ki se	je vra-
čal s službe na obmejnem bloku pri Sv. Jerneju, je zaprosil nekega šoferja, da bi se peljal z njim v Milje. Med potjo je zapazil v temi ob cesti avto. Stvar se mu je zdela sumljiva. Izstopil je, da bi pogledal, kdo in kaj je v avtomobilu, toda šofer je prižgal	motor in naglo	zbe-
žal. Financar si je zapomnil evidenčno tablico in takoj sporočil zadevo svojemu po-
r
RIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Mr, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ- v tudnu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 oin, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 —
r.	n T. »TNItr TV7C T.Vllh.
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. Ijana, Stritarieva ulica 3-1. tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni’ banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst
je bil avto last Piccionija. Tako so ga obtožili, da se je upiral financarju in da je pievažal vtihotapljeno blago, čeprav niso imeli dokaza za to.
Financarji so poostrili kon-t-olo in naslednjega dne zvečer so zapazili med Miljami in Sv. Jernejem sumljiv čoln, ki se je bližal obali. Zazdelo se jim je, da nekdo raztovarja. Pogledali so bliže, u-kr-zali »stoj* in streljali v zrak. Dva »ribiča* (Rutiglia-ni in Butti) se nista upirala, pač pa sta dejala, da sta osem zabojev inozemskih cigaret, ki so bili na pomolu in v čolnu, našla na valobranu, ko sta ribarila. Na pomolu je bil takrat tudi Breazzano, ki so ga seveda tako osumili in prijavili, da je bil udeležen pri tihotapstvu. Dejal je, da ni vedel ničesar o cigaretah in da druge obtožence sploh ne pozna. Tam je bil slučajno ra sprehodu, da bi se naužil svežega zraku
Dobri dve uri pozneje pa so ustavili Belleja, ki se je s svojim malim tovornikom peljal iz Milj proti Sv. Jerneju. Obtožili so tudi njega, da je imel opravka s tihotapstvom, tembolj ker je bil čoln vpisan na njegovo ime. Belle je dejal, da je večkrat šel s tovornikom po tisti cesti ir, da je tam kot doma. Glede čolna pa se ;e jezil na Ruti gliana, češ da mu ga je izročil v popravilo že dober teden prej in si sploh ni moge predstavljati, da ga bo uporabljal v svoje namene. O cigaretah pa sploh ni vedel ničesar.
V*.
J
Obvestilo finančnega ministrstva
omenjenem odseku Ul. San Lazzaro pa se promet vrši v isti smeri kot na glavnem odseku.
Ureditev nrometa na omenjenih ulicah spada v širši načrt urejevanja mestnega prometa po Ul. Carducci. Za razumevanje tega načrta je potrebno omeniti sklep, s katerim so tri velike ceste, ki peljejo v Trst, postale prednostne. Gre za državno cesto št. 14 (obalna), za cesto, ki pripelje v Trst po Ul. Fabič Severo (državna cesta št. 15; ter za cesto, ki pelje iz Trsta proti Kopru (državna ctsta št. 58). Vse te prometne žile so postale prednostne tei so pristojni organi že postavili na vseh križiščih u-strezne znake, ki opozarjajo avtomobiliste in motoriste, naj dajejo prednost vozilom, ki se peljejo po teh cestah. V zvezi s tem ukrepom je treba urediti tudi vprašanje prometa po Ul. Carducci. V preteklih dneh so postavili ustrezne prometne znake. Tako je tudi Ul. Carducci dobila prednostni značaj.
Pri izbiri prometnih znakov se je postavilo vprašanje, če bi bilo koristno uporabljati znak »Stop*. Sklenili pa so, da tega znaka na splošno ne bodo uporabljali, ker bi mogoče bolj oviral, kot pospeševal promet. Namesto njega so postavili opozorilni znak: bel trikotnik z rdečim robom, ki ima vrh obrnjen navzdol. Ta znak ne pomeni, da bi mora! šofer ustaviti vozilo pri prihodu na križišče, temveč ga samo opozarja na prednostni značaj ceste, na katero je prišel. Take znake dobimo že na primer v Ul. Fabio Severo: prvega v bližini sodišča, drugega tik pred Trgom Dalmazia.
Pri tem je treba omeniti,
da ti znaki zgubijo vsakršno veljavo, ko delujejo semafori. Ko pa ne delujejo, je njihova veljavnost seveda popolna.
Z ukrepi, ki so jih že sprejeli, ali ki bodo stopili v kratkem v veljavo, ni vprašanje prometa v mestnem središču še popolnoma rešeno. Začeli so sicer že proučevati vprašanje prometa po ulicah Gin-r.astica in Crispi, toda sedaj še ni mogoče predvideti, kdaj bi ustrezni ukrep mogel stopiti v veljavo. Zdi pa se na vsak način, da bo postala Ul, Ginnastica enosmerna od Ul. Carducci v smeri proti Ul. Rossetti, a Ul. Crispi v obratnem smislu.
Konec kongresa uslužbencev univerz
Na Tržaški univerzi se je končal deveti kongres podrejenih uslužbencev univerz. Na zadnji seji so opredelili številne predmete, o katerih so razpravljali na koiigresu, ki je trajal štiri dni. Zatem so kon-gresisti šli na daljši izlet in obiskali med drugim tudi Oglej.
Danes zaključek «zdravniških dni»
V teku zasedanja «tržaških zdravniških dni» na univerzi so podali včeraj nekateri profesorji nova poročila o krvnih boleznih. Nadalje so prišla na vrsto tudi sporočila štirih zdravnikov o raznih temah. «Zdravniški dnevi« se zaključijo danes s poročilom prof. Langa iz Trsta in prof. Ritos-se z univerze v Perugii.
llliilliiiiMiiiiiiiliiilitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiimitiitiliiiiimiiiiiiiitiMmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiillltll
Svojevrstna prometna nesreča
Roj os povzročil padec motorista
Seznam kandidatov, ki so v letošnjem jesenskem roku o-pravili nižji tečajni izpit:
a) Izpitni sedež v TRSTU:
Valter BLOKAR, Emil CO-RETTI, Vojko GREGORI, Edvard JERKIČ, Stanislav KERMEC, Marij LAKOVIČ, Jurij MATJAŠIČ, Marijan STOCCA, Bogdan TURCHI, Magda ČOK, A-lenka CRESSI, Loredana POSEGA, Marija PRU-CAR, Adrijana STOCCA, Davorina ŠVARA, Marija UGRIN. Milena ZOBEC.
b) Izpitni sedež na OPČINAH:
Cvetko EMILIANI, Marij GRMEK, Kare) STOJKOVIČ, Renato STOJKOVIČ, Boris SOSSI, Gabrijela ČUK, Marija KRIŽMAN-ČIČ. Mirjam VREMEC.
c) Izpitni sedež v NABREŽINI:
Zvonko MASTEN, Stanislav SAVI, Milena SKERK, Nataša STUBELJ. č) Izpitni sedež v DOLINI: Edvard LOVRIHA, Oskar PAROVEL, Vladimir SLA. VEC, Slavko ŽERJAL, Lo-redan JERCOG.
[PISMA UREDNIŠTVO
Sinoči v Vidmu
Od nekega svojega zvestega bralca smo te dni prejeli pismo, ki ga prav radi objavljamo.
Slovenski starši pošiljajte svoje otroke v slovensko šolo
Cenjeno uredništvo
Upam, da mi boste oprostili ko vas nadlegujem s temi vrsticami. Po mojem mišljenju bi bilo dobro in skrajni čas, da se slovenski starši zbude, iz dolgega spanja. Naši starši so bili rojeni na pristni slovenski zemlji. Bil sem v Kopru, Piranu itd. in sem videl, da italijanski starši pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo. Vsa čast jim, ker ljubijo jezik svojih pradedov in mislijo na bodočnost svojih otrok. Vsak Slovenec na tržaškem ozemlju pod italijansko upravo bi imel torej čisto vest, če bi pošiljal svoje otroke v slovensko šolo. Kdor ljubi svoj narod, spoštuje tudi drugeaa. Samo v Trstu je tako, da nas zmerjajo s «ščavi» in je nekaj takih Slovencev, ki pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo (se prodajo), samo da ne slišijo te besede.
V Rimu so potrdili, da imajo Slovenci pravico do svojih šol. Na Tirolskem (Bočen,, Meran) Nemci pošiljajo svoje otroke v nemško šolo.
Moja žena je Furlanka. Imam hčer, ki ima sedaj 9 let in bo šla v IV. razred. Hodi v slovensko šolo. Imela je v spričevalu vse 10 in zna pisati in čitati v italijanščini še bolje kot nekateri o-troci, ki hodijo v italijansko šolo. Moja žena je zelo nasprotovala, češ da smo edini v hiši, ki bomo pošiljali o-trcka v slovenski otroški vrtec. Minila so tri leta in spet
so bile besede, kako bo pomagala hčerki pri učenju. Zdaj je žena vesela, ker hčerka zna dva jezika in celo še materi, popravlja pisanje v italijanščini. Jutri pa bo lahko imela priložnost, da si bo dobila dobro službo. Italijani so ponosni, če njihovi otroci znajo dobro italijanščino. Slovenci pa smo lahko ponosni če naši otroci znajo dobro slovenski in italijanski.
Nešteto pozdravov vsem v uredništvu.
Jaz, odkar sem prišel iz ujetništva, berem vsak dan «Primorski dnevnik*.
»MMMMMMMMMHMMHHMMMMMMMMMMMHMMMMMMMMMMMHMMMHMMMMMMMMMHMMMMMMI
Včeraj na Korzu Cavour
Cestni gusar povzročil nesrečo in nato zbežal
Policija išče brezvestnega šoferja
Včeraj ponoči se je 30 let t ve predpisane pogoje za spre-starerpu Nellu Alessandriniju I jem v službo, bodo obiskovali
iz Ul. Feltre 4 zgodila huda in svojevrstna nesreča. Okoli tretje ure se je s svojim motorjem vozil po Miramar-skem drevoredu v smeri proti mestnemu središču, toda izredna smola je hotela, da se mu je med vožnjo obesil na obraz roj os. Mladenič je seveda takoj ustavil in se začel otepati nevarnih žuželk, toda vse zaman. Namesto da bi živalce odpodil, jih je raz-diažil z vsemi posledicami, ki si jih ni težko predstavljati. V tem je privozil mimo neki avtomobilist, ki je nesrečne-
od 25. do 30. t.m. poseben pripravljalni tečaj. Po tem tečaju in po izpitu bodo sestavili lestvico, na podlagi katere bodo dokončno imenovali popisovalce za ljudsko štetje.
Vsi tisti, ki želijo sprejeti to delo, nai vložijo prošnjo, napisano na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri vratarju občin-ke palače na Trgu Unita 4. Te obrazce je treba poslati generalnemu protokolu tržaške občine do' 14. ure dne 21. septembra. Ce je kdo vložil prošnjo že prej, jo mora ponoviti na omenjenem obrazcu.
Včeraj zjutraj okoli 8. ure se je zgodila na Korzu Cavour prometna nesreča, katere žrtev je postal 62 let stari Francesco de Peppo iz Ul. Zonta 3. De Peppo se je z avtom pripeljal do banke »dTtalia* in je hotel na nasprotni strani parkirati svoj avto. Zapiral je leva vrata avtomobila, ko je za njim privozil s Trga Liberta neki drug avto ter treščil v nesrečneža. Sunek je bil tako močan, da je De Peppa vrgio kakih osem metrov vstran, kjer je ranjen obležal na tleh. Šofer avtomobila, ki je povzročil nesrečo, pa je potem meni nič tebi nič vozil naprej, se za trenutek ustavil pred postajo tramvaja proge 8, nato pa je zavozil v Ul. Torrebianca in izginil.
Očividci nesreče so takoj telefonirali na rešilno postajo in kmalu so po de Peppa prišli bolničarji Rdečega križa in ga odpeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili več ran in poškodb na glavi ter drugih delih telesa, tako da so ga s prognozo okrevanja v dveh mesecih sprejeli na I. kirurški oddelek.
Na mesto nesreče so prišli tudi agenti prometne policije, ki so takoj uvedli preiskavo, da izsledijo cestnega »pirata*. Tako so ugotovili, da je bil avto, ki je treščil v nesrečnega de Peppa, verjetno ameriške znamke, črne barve in s tujo evidenčno tablico. V avtu naj bi bil sa. mo šofer.
76 novih redarjev
Občinski odbornik za osebje dr. Venier je orisal rezul-
tate natečaja za nove mestne redarje. Dr. Venier je povedal, da se je odzvalo natečaju 291 prosilcev, za izpite pa se jih je priglasilo 133. Od teh so jih 76 proglasili za sposobne, da lahko stopijo v zbor mestnih redarjev. Skupno predvideva stalež 336 uslužbencev, od katerih 229 pravih redarjev. 25 novih redarjev so sprejeli na podlagi natečajev, ki so bili namenjeni samo za upravne in civilne policiste. Okrog 50 redarjev je že pripadalo zboru prej. Sedaj bodo morali razpisati še en natečaj za sprejem nadaljnjih 74 redarjev.
P. B.
Praznik trgatve
Tudi letos bo praznik trgatve, in sicer 24. t. m. Ob tej priliki b6 tudi tekmovanje za najboljšo izložbo grozdja, ki se ga bodo udeležili trgovci s sadjem, branjevci na pokritem trgu in prodajalci v posebnih kioskih za prodajo grozdja. Interesenti naj predložijo do sobote prošnjo odboru kampanje za potrošnjo grozdja v sobi št. 75 na prefekturi. Zmagovalci dobe nagrade v denarju, kolajne itd. V teku kampanje za potrošnjo grozdja bodo lahko vse trgovine in javni lokali prodajali grozdje brez vsakih običajnih omejitev urnika prodaje.
Furlani, Bavarci, Sffl
$
i rgu	prv map
na
Občinstvo je zlasti navdušilo iz» vajanje jugoslovanskih plesalcev
Okrog odra na Trgu 1. maja v Vidmu se je včeraj zvečer zbralo veliko občinstva, ki je sledilo nastopu folklornih skupin treh dežel; razen domačih plesalcev iz Aviana in Pontebe so nastopih še člani KUD Sloga iz Beograda ter nemški plesalci društva elmmergriin 1893».
Furlanski plesalci so se pokazali s svojimi običajnimi plesi: «jurlana», «stajare», četvorka, medtem ko so Nemci v svojih nastopih pogosto ponavljan svoj «Schuhplattler». Nekako izven konkurence je bil po svojih plesih in po izvajanju nastop Jugoslovanov. Dasi gre za amatersko skupino, so Jugoslovani vendar daleč nadkriljevali ostale nastopajoče in bili so deležni posebnega odobravanja občinstva, ki je bilo sicer sploh zelo radodarno s pohvalo.
Prirediteljem večera (ENAL in EMU-Ente Manifestazioni Udinesi) je treba tako za zamisel same prireditve kakor tudi za nje lep uspeh samo čestitati. Prireditev, ki ji je bilo tudi vreme nadvse naklonjeno, se je zaključila še z umetnimi ognji.
Pobude za pospeševanje turizma v Miljah
Na miljskem županstvu se je v preteklih dneh sestal odbor za pospeševanje turizma, ki je proučil številna vprašanja. Na začetku seje so člani izrekli željo, da bi predsednik odbora župan Pacco, ki je bolan, čimprej okreval. Vzeli so na znanje, da je predstava kapitana Žicava od RAI-TV za otroke na Trgu Marconi zelo dobro uspela. Sprejeli so tudi njegov predlog, da bi priredili še eno takšno predstavo za časa prihodnjega miljskega karnevala, sklenili pa so, da se bodo o tem podrobneje pomenili, ko bo čas za to.
Nadalje so sklenili, da bodo med 24. septembrom in 5. oktobrom v občinski galeriji «Lo Squero» odprli slikarsko razstavo, ki se je bodo lahko udeležili slikarji tega področja in za katero je dal pobudo Tržaški umetniški krožek. V drugi polovici oktobra bodo priredili v isti galeriji vsedržavno slikarsko razstavo, za katero se že pogajajo z Vsedržavnim centrom sodobne u-metnosti v Rimu. Prvega oktobra priredijo deželno tekmo go-kart po ulicah Matteotti in Deluca do filobusne postaje. Z Enalom iz Gorice se razgo-varjajo glede prireditve letalskih modelov.
Končno so sklenili, da bodo prispevali eno nagrado za razstavo poklicnih fotografov, ki jo prireja Pokrajinska turistična us:anova in ki bo v Miljah, Trstu in Nabrežini, ter pokal »Miljskega mesta« za kolesarsko tekmo, ki jo priredi danes ASCA.
jtve in Rossellinijeve^
ter suita iz «Ognjenega P Strawinskega.
ŠOLSKE V
n
Kavnateljstvo	Držav®1*	.s ^
industrijske strokovoe j01* ^
opozarja prizadele
starš'.
di*
vrši vpisovanje učenCCTi ^ cenk za prihodnje So*5* J/d 1961-62 za I., II. i" p i do zkliučno 25. septemD«
• * #	j.
Na Državnem zna"Stvt” j^.
ceju s slovenskim utBT2 (if kov v T-stu, ki ima
redov z znanstvenim u ejj'i Črtom tudi popolne ra* klasičnim učnim riaCrtorn. ši vpisovanje za šolsko jj, |l< 1962 vsak dan od	V*
v ta.i"ištvu zavoda v .-.»i# žari ' vecchio št. 9 neP
1961. .. f
no d- 25. septembra glede vp na zavodovi
Navodila glede vpisovan^^
Tretji koncert v Avditoriju
V petek ob 21. uri bo v Avditoriju v Ul. Teatro Romano tretji simfonični koncert orkestra . Tržaške filharmonije, ki ga bo vodil Wilhelm Wod-nansky ob sodelovanju pianistke Lidije Proietti. Na sporedu so Schubertove, Casati-
IM lil milili M MII IIIIIIIIIIIII Klil II M IllMIIItl II INI
kazaa obvkntii.a
Tržaški filatel stični klub «L. Košir«
Danes, dne 17. septembra, bo v prostorih kluba, Ulica Mon-tecchi 6-III., sestanek od 10. do 12. ure. Tisti člani, - ki še niso prevzeli vseh zadnjih novitet, naj to store na tem sestanku.
MALI OGLASI
VESPAGENZ1A — tel. 28-940 — na obroke od 6090 lit za »gran šport«.
VESPAGENZIA — obroki od 5160 lir za 150 kub. voziia s štirimi presta auii
VESPAGENZIA —	obroki od
4500 lir za 125 kub. vozila. Velika izbira vesp, motociklov in rabljenih motornih	tovornikov.
Poskrbimo tudi za	vse listine
za izvoz.
NOVO dvostanovanjsko vi|0 z
zemljiščem med Padričami in Gropado prodam. Telefonirati na 50-842
.•.•■•.v..
Prometni znak, ki opozarja na ulico, ki ima prednost
žil priskočit na pomoč, ven-  ».MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiMiiiHiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiuiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii
dar zaman. Ni mu preostalo
drugega kot telefonirati na i IfOJST V A SM HTI ll\ POROKE Rdeči križ in kmalu za tem	„	_
so bili na mestu bolničarji. I Dn'	septembra se je v Tr-
ki so z odejami v rokah za- stu rodilo 13 otrok, umrlo pa je
čel i pravcato borbo z razdraženimi osami. Poteklo je precej časa preden so Ales-■andrinija rešili osjega poja ga potem odpeljali v bol
10 oseb.
Od 10 do 16. septembra 1961 pa je bilo 53 porok.
UMRLI SO: 80-letna Maria Otta vd. Franco, 83-letni Riccardo
OD VČERAJ DO DANES
Iz Rima sporočajo, da bodo poštni in registrski uradi prodajali in žigosali kolke po 500 lir, ki jih je treba prilepiti na razne izkaznice za piost vstop na športne in druge prireditve vsake tri mesece ali ulomek te dobe. Te kolke smejo prodajati tudi piodajalne kolkov, žigosajo pa jih lahko le poštni in registrski uradi. Poštno ministrstvo je o tem že brzojavno obvestilo vse poštne urade.
Nezgoda v filobusu
Včeraj zjutraj so v bolnišnico pripeljali z avtom Rdečega križa 52 let staro Giu-stppino Suber por. Birsa iz Ui. Orlandini 33, kateri so zdravniki ugotovili živčni pretres ter nekaj manjših pq-škodb, tako da bo za okrevanje potrebovala teden dni. Birsova je stopila na filo-bus proge 1, ko je v Ul. Pon-zuina zaradi nenadnega močnega zaviranja filobusa 'zgubila ravnotežje in padla.
r.išnico. Tu so ga sprejeli na Kaiser, 86-letna Angela 5jf splošni	oddelek,	kajti poleg	j yd. Tamaro, 87-letna Angela Sta-
tega, da so ga	ose pošteno	I bile vd, Mramor,	62-letna Lucia
opikale,	ie dobil	tudi živčni	I Gregoris, 67-letna	Francesca Bo-
pretres.	Po takojšnji zdravm-	j netti vd. Bartoli	79-letna Osvai-
ški pomoči se mu je zdrav- da Dessardo, 78 letna Paola Mon-slveno stanje začelo boljšati ' falcoi vd. Damiani, 72-lelni Pie-in že dopoldne je prišel po- tro Ceppi, 23 letni Anton Koci-
ski natakar Giacomo Iacopino
vsem k sebi.
Zaposlitev popisovalcev za
jančič.
OKLICI:	prodajalec Federico
Slocca in prodajalka Sabina Guštin, šofer Luciano Bellini in šivilja An:ta Lonzar, delavec Mario Bensi in gospodinja Giusep-pina Jelicich, geometer Franco Geri in blagajničarka Rosa Pet-Občinska uprava bo spreje- tener, inženir dr. Gualtiero G.ac-la v službo od 5 do 31, okto- coni *n inž. kemije Margherita bra 390 pop.sovalcev za izvr- Zambo.<clli, trgovec Marino Fer-ševanje opravil v zvezi z 10. nettj in lika'ka Alfonsina An-splošmm popirom prebival- dreassich, tanetnik Giorgio Ce-stva in 4. splošn:m popisom rar in frizerka Or.etta Marega, industrije in trgovine. Ob in- predstavnik Michele Parisano in ska uprava bo izbrala osebje \ prodajalka Liana Fragiacomo, med tistimi ki se prijavijo, kurjač Egidio Cueit in gospodi-ki pa ne smejo biti mlaj-i od nja Aless ndra Paronl, geometer 18 let in ne slarpj.i od 65 let.'Livio Bellen in uradnica Gisella 1 rednost imajo ljudje z višjo f Macorini, tkalec Orlando Monte-šolsko izobrazbo, najmanj pa gan in tkalka Elena Dalfiume, morajo imeti spričevalo o- študent Tancredi Scaramelia in nravljene niž'e srednje šole. i uradnica Annamar a Gemellesi, Tisti intere eut , ki bodo ime-'uradnik Vito Boebaclgno in goli po mnenju občinske upra-. spodinja Rosalia Sabadin, ponior-
i-n gospodinja Silva Pipan, trgovec Renato Mosca in šivilja Ned-da Prelli, mehanik Sergio Pou-sche in prodajalka Anna Makovec, pleskar Osvaldo Depase in gospodinja Maria De Pase. uradnik Franco Lion in prodajalka Luciana Biancolini, prodajalec Sergio Hrovatin in gospodinja Olga Delueri, mizar Claudio Viezzoh in šivilja Anna Maria Leghissa, šofer Giovanni Radovani in gospodinja Anna Manzin, agent CP Francesco Limeua in gospodinja Giovanna Gulin, mehanik Umberto Rossini in bolničarka Beatrice Visentin, inženir Fulvio Rossi in študentka Adriana Antoiilazzi. prod. direktor Pa-squale Tramontano in uradnica Laura Dominutti, brigadir finančne straže Roberto Valenti in gospodinja Clara Laviosa, ladijski motorist Fortunato Valenza in baristka Antonia Viola, delavec Pietro Torres in trgovka Ada Dapas, slikar Fabio Fiori in šivilja Renata Ravasi. pristaniški dninar Mario Kogoi in gospodinja Alma Cunja, dekorater Sergio Batich in delavka Gloria Demontis, predstavnik Renato
cini in gospodinja Antonia Fa-
tutta, klavec Francesco D’Agul in šivilja Rosa Maria Vidali, zdravnik dr. Achille Maggi in gospodinja Nevia Marzio, frizer Roberto lanezic ln frizerka Anna Schiraldi, tehnični uradnik Flavio Tommasini in študentka Lidia Faraguna, mehanik Riccar-
zetta in prodajalka Servilia Crl-stofoli, Bernard Caverne in Ed-da Verziera.
 ««--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggto 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzui Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclaie 26.
LEKARNE ODPRTE DANES
Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Pic-
do Mininel in šivilja Gemma ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-
Str •• i, poglavar opekarne Miche-
to in delavka Maria Pat-mar Fulvio Scablni in go-Teresa Stanchi, jetni-nik Giuseppe Capozza in i>a Lucia Gianqultto. u-uivatore Ferraro in go-Alba Pizzorno, instala-v. to Grattagliano in pro-Anna	Maria Pecchiar,
g Ferruccio Giurissevlch jUajalka	Graziella Novel,
eiei.irotehnik Bruno Babudrl In ptoiesorica Alida Laflotta, kolar Sergio Granieh in šivilja Glne-vra	Pecchiarl,	uradnik Giorgio
Chlozzini in študentka Adriana Ravenna pleskar Bruno Bilosva-vo in gospodinja Stefania Tu-gliach, prodajalec Giorgio Starc in gospodinja Nella Brumat, mehanik Carlo Metieghetti In šivilja Albina Ugrin, delavec Silve-
Zampier. in uradnica Norma I stro Glavina in gospodinja A"na Zoppellaro, uradnik Claudio Fuc- j Puzzer, uradnik Gianantonio At-
la, Korzo 14; Ravazini, Trg Liberta 6; AMa Saiute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10; dr. Miani, Barkovlje, Nicoli, Skedenj.
LOTERIJA
BARI	28	39	41	78	17
CAGL1ARI	72	37	49	30	4
62	61	9	35	44
59	27	3	71	7
82	57	6	18	17
48	73	76	67	23
80	7 9	4	51	10
54	63	6	18	74
74	7	11	30	29
32	74	89	36	28
elNALOTTO 123 X 2 X 2X2	X 2 2
Skupna vsota dobitkov znaša č.468.874 lir. Dvanajstič je sest in dobe po 2-697.000 lir, enaj stic je 144 in dobe po 84.300 lir, desetic pa je 1274 in dobe p< 9.500 lir.
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENET KF
VAJENCA za trgovino jestvin iščemo. Ul Rossetti 14, telefon 95422.
KROJAŠKI salon za dame in gospode Bogateč, Ul. Udine 11-1., tel. 62-990 išče vajenko.
Zadnji dnevi
velike
RAZPRODAJE
ob koncu sezone pri
.crenzioRD Fuluia”
ULICA DANTE 6 (zraven banke Bolaffio)
KINO PROSEK-KONfOVEL
predvaja danes 17. t. m. ob 16.30 uri barvni film:
KITTY
Igra:
ROMMY SCHNEIDER
poli'!
razvidna deski.
# * *
Ravnateljstvo lndu*trl strokovnega tečaja v r
Ija, da se vrši vpisovanje ji hodnje šolsko leto vsak.
9. do 13. ure v tajrust ^ Ob vpisu mora učenec P j ti zadnje šolsko spric' ^ jj(i
prijavnico, ki jo _doW_ 'pr(j;e
vse druge listine latll<0hrj, ži učenec do 30. septernh lsi Učenci, ki imajo P.»n
izpite v septembru, se
Bodo_„
šali takoj po opravljeni® |ZI
(DAltOVi IN rKt»r*
V W
V počastitev spomina P® 'yt> ke Volk darujeta 4ružl® p in Volpi 1000 l.r za D‘la tico.
izlet*
Izlet ta Blegaš »Franja«. V nedeljo redi Slovensko tvo v Trstu pla Blegaš, ki gospoduje
lvvia TavCarja. Pot Ijf Cerkljanskega, kjer D<~,tl ||
pili on, ki si žele os' . J tizansko bolnico «Franja ■ ^ sovanje kot običajno v Pa ‘J-il. v uradnih uran-
Nazionale 14.00 17.50 ‘J1 # «Sparta: us», technu'010
Douglas, Laurence (jstif®!.
Jean Simmoris, Peter Fentce 15.00 »Potovanje, |P
morja« Barve De ter Pidgeon, Joan . . '" Franuie Avalon. ,,, t*1, Excelsior 14.00 «Nornad nicolor, Glynis John[2, ‘ Mitchum, Peter Ustin® • ^
Grattacielo 14 00 «Jaz
ljubiš«. Evropa	jtr	|
noč;. Prepovedano -.^g, Arcobaleno 14.30 «PeP'Ljtsoš rv Levvi.i Judith
ry Lewb, Judith	^
techi.icolor.	-	rnar<
a m
Supercinema 14.30 si
za 100 deklet«, Togn
nello. Virna Lisi.
tf
Alabarda 15
pad na Evropo«.
a00 «awe^
✓
pretekle vojne.
Aurora 15.00 »Strast v- .
čem«.	.,-nj
Cristallo 15.00 «Izgu®* a. r Jean Sorel, Lea ■„Jjf povedano mladini. ' Garibaldi 15.00 «Pra'%,i
šega«, technicolor,	peu
Capitol 15.00 «SlavčK<> technicolor.	.... /
Impero 15.00
»Dlktato/jjjjfiiU Italia 15.00 «Poletje	«
id.s/v/ »i VIV *• rj O0I
F um I Bererriana Drugi teden. .
Massimo 14.30 «Pod ^ [ecl1.
cem». Rock	y
■II« IW-IV	-
r. Prepovedano	-ptvJ-
Moderno 16.00 «11 c0t.s- *
aud>ž
Renato Rascel, CIP1- ^ Zadnji dan.	. ae "V'
Astoria 15.00 «Ne t^il
. . n ..	l	n	m	t.	n	i	ml	ZN	f*	.
tic», technicolor, David Ni ven.
en.	.jjf
Astra 15.00 »Stanov®™^* /
Vittorio Veneto
vi dvoboj«. Sarah	»i,
Prepovedano mlad m ^ij« ^
Ideale 14 30 »Jaž
leutano	»ost'*"
Marconi 14.30 na
M1®3, J .te®’ t
narconi 14.ju na
»Shei vvoodr.ki ^Lsscofj chara Greene. Cin*, r^/ is -in »Najbd. r,r^.A
cnara Greene.
Abbazla 14.30 »Najhf j na ladja vojske«, po«,
R. Nelson. cinema=	f
nicolor	glflFjjd’
Odeon 14.00 «Sexy vid»l> Lardot in Henry nicolor.
predvaja danes 17. t. m. ob 16. in 20. uri na Pr°s PARAMOUNT
Deček za vsako up
(RAGAZZO TUTTOFAREl
Igrajo: JERRY LEVVIS, ALEX GERRY, BOB “	^
iste*11
V ponedeljek 18. t.m. ob 18. uri ponovitev
FORD
predstavlja:
(Utek
Zas°n je res neverjeten: de- Av1° i00 km/h v 21,5 sekun-brzinl ° seže z lahk°to 135 km do «Vr^a Ur.°’ ne da Pri tem t°rja aJn°sti izkoristil moč mo
pffiRE Na PLOŠČO Zavore na ne Z disco), ki so montira-
MED OKRETNO IN URNO «AN-GLIO» TER MOČNIM «TAUNUS 17 M« se je sedaj vrinil ta najnovejši, aerodinamičen in luksuzni avto z izrednim zagonom in edinstveno linijo, ki je bil zgrajen za hitro in elegantno vožnjo in ki nudi vaši družini izredno udobnost ter varnost na cesti.
njuip: Prednjih kolesih, dopol-nosf ,7 lamstvo za največjo var-je nBI°jn^e; tudi nizko težišče la 31C , . rili.iva lastnost Consu-sti i~’ 1 Pripomore k stabilno-, ‘ m varnosti.
n?^N°ST 5 oseb lahko udob-ranih j13 širokih, bogato vati-dica s®dezih, kar je tudi posle-wa ,dnjega, navzven nagnje-consui« Prostor za prtljago O.go v, v. le ogromen, saj ima ud. m prostornine: zmučili
na boste-
&aPolnitii
če ga boste hoteli
Nekaj izrednega!
-  ..................
in . ” drug avto take kubature
vozit- lastn°sti ne more pre-1 i«1	0	km dolgo pot s samo
Pol litra bencina!
I^Esriz Vozite in
 	vse kaj
=6ga kot kar ste imeli doslej.
avt„	vozne	in	posedujte
drucro	ul 315> ki je
Ne	lcot kar ste ime..	-.--—j.
odpovejte se prestižu, ki ga
?udi Pord!
'	TEHNIČNE ZNAČILNO-
kuh or «superquadrb> — 1340
obmrnm ~ 56’5 Ks Pri 5000 m h — 4 prestave — štiritakt-" 9Q0 kg teže.
Modela z dvema ali štirimi vrati
Cena od 1,240.000 lir
Nacionaliziran franco Bologna
FORD
Več kot 38 let v Italiji Servisna služba in nadomestni deli v 150 italijanskih mestih
FORD ITALIAlMA S.p.A. - Via Appia Nuova 696, Roma
^°Pnik in prodajalec FORD rs*- Tržič, Gorico in Videm:
BRUNO SERGflS
TRST: Ul. S. Francesco 60, tel. 35-958 TRŽIČ: Ul. IV. novembra 8-10, tel. 74-324 VIDEM: Ul. Volturno 23, tel. 54-350 PORDENONE: Viale Dante, tel. 20-47
*adi0
Nedelja, 17. septembra 1961
Trst A
boste...; 9.00: 11 §	:	Sloven-
'W:c,>a »sU.'r	življenja«,
C *ar nekaf	12'3°: Za
b; ifin i3-30: Gl«ba
rw m dni v Dra} , tnaJst
S ‘ žbor 1 m>
L 15-Ž0: PD-. v-
cbti5 c®Jela June Chri-Artie c ""or: 15.40: Or-konc- ' 16 «0
minut s 15.00: Tam-Janka Ger-
8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: Pojo Claudio Villa, Nicola A-rigliano itd.; 12.20:	Glasbeni
album; 13.30:	Antidiscobolo;
14.30: Slavni ljubezenski dueti; 15.00:	Zabavna glasba;
16.15: Nogomet od minute do mii ute; 17.45; Simfonični kon-cer.; 19.30:	Športni dnevnik;
20.00: Glasbeni album; 21.00: Koncert lahke glasbe; 21.40: Zgodovina nogometnega društva «Juventus»; 22.05: Teden aktualnosti; 22.35: Violončelist
u-»0'-V7-30Ob^nik filmskega Etični ~na čajanka; 1' iz reV razSledi;
hackett°in >*totln!h 2akladnfrie Paramor;
Cassadd in 23.30: Plesna
pianist
glasba.
Barth;
19.15:
Šport;
Eddie
Jackie
Žf1
^ *'?> * nia
jesen
^s-duru,
Schumann: * od. 44; sDortu; 23.00:
^ Trst
v‘fjem.
V km
-«s
h *e In rezultati
, *a oddaja; 9.30:
tnih igristth;
a')6od'kovln
Pr,^0Per
Jutra-
K,'30-	100n	9«-	Poje
Ni^^rne P^nos RL; H 'Ivi1': U ,iadbe; 1100: * kolu?; Simton I Poje Mi‘-JtiNuu>ia; 12?"1 orkester lili ^ ? *: 12 m Pogovor Nltl,lk35: 2T'°rt Glasba po
S "*«-
II. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 14.05: Naši pevci; 15.00:	Plošče tedna;
15.30: Album pesmi; 16.00: Jesenska beležnica; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešlte z .nami- 20.30: Delia Scala v «Moji prireditvi«; 22.00: Deveti festival neapeljske pesmi, v odmoru (23.00) nedelja v športu.
III. program
16.15: Na programu Webro-ve. Quantzove in Mendelsso-hnove skladbe; 17.05:	Enode-
janka Pierra de Marinauxa «Preizkušnja»; 18.00: Francaix: Musitjue de cour; 18.30; Glasbena kritika In kritiki; 19.00: Mendelssohn:	Variacije; 19.15:
V biblioteki; 19.45: Prejeli smo; 20.00:	Vsakovečerni koncert;
21.30: VVagnerjeva opera: «Lo-hengrin«.
Slovenija
4 n'^lja-El,a,s5a: '"23*35! • 23.00: Prenos
Program
na ital
morjih;
6 40: Vedri zvoki; 7.15: To-dorovski:	Makedonska igra;
7.3o:	V tričetrtinskem taktu;
s!30- Mladinska radijska igra; 8,40: lz albuma skladb za o-troke; 9.05: Z zabavno glasbo v novi teden; 9.54: Venček slovenskih narodnih; 10.00:	Se
,pomnite tovariši..; 10.30:	Ka-
rol Kahor: Slovenske narodne; 10 50- Prenos partizanskega tabora v Gonjačah v Goriških Brdih; 1131:	Milenko	Šober:
Plemenska višnja; 12.00: Naši poslušalci čestitajo:	13.15; Za
našo vas; 13.50: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.30: Za vsa-
kogar nekaj iz arhiva operne glasbe; 16.00:	Igramo za
vas; 17.00: Sportn0 popoldne; 20.00:	Zabavni	zvoki; 21.00:
Športna poročila; 21.10: Gustav Mahler: Simfonija št. 4 v G-dunu; 22.15:	Plesna glasba;
23.05:	Prizori iz oper Leoša
Janačka.
Ital. televizija
9.45: Oadaja za analfabete; 10.15: Kmetijska oddaja; 16.00: V Evroviziji: Plavalne tekme na Šved'kem; 17.30:	Program
za najmlajše; 18.30: TV rnev-nik; 19.45: TV film; 19.20: Registriran športni dogodek; 20.10: Cineselezione; 20.30. TV dnevnik; 21.15: Enodejanka: «Quel che passa il convento«; 22.00: Deveti festival neapeljske pesmi, v odmoru športni dnevnik in TV dnevnik.
Ponedeljek, lt. septembra 1961
17.00: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Italijanski sprehodi; 19.05: Glasbeni program; 19.35: Oddaja za delavce; 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Deveti festival neapeljske pesmi, v odmoru TV dnevnik.
Jug. televizija
9.30: Oddaja za kmetovalce; 10.00: »Mešetaril — TV film iz serije Vpter; 16.00: Športno popoldne — Balkaniada — tekmovanja v atletiki Prenos s stadiona JLA v Beogradu; 19.45: Komentar šahovskega veleturnirja na Bledu — komentira Vladimir Sokolov; 20.00: Sedem dni; 20.45: Velesejemski program; 21.15:	Plašč — so-
vjetski umetniški film; 22.45: Vključujemo se v prenos IX. festivala napolitanskih pesmi.
Ponedeljek. 18. septembra 1961
18.00: Serijski film; 18.30: Znanost in tehnika; 19.00: Dokumentarni film; 19.30: Velesejemski program; 20.00:	TV
dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled; 20.30: G. Rossini: Sgnor Bruschino — opera: 22.00: Vključujemo se v finale IX. festivala napolitanskih pesmi.
beneški dnevnik
Občina naj preneha izdajati
obrtnice za nove bencinske črpalke
Poleg gospodarskih razlogov, ki so jih v obrambo svojih interesov navedli trgovci, obstajajo tudi estetski razlogi, ki so jih navedli občinski svetovalci
Lastniki bencinskih črpalk so se pred nekaj dnevi zbrali na sestanku in pregledali stanje svoje kategorije. Sklenili so, da bodo stopili v stavko, če bi oblasti izdajale nova dovoljenja za gradnjo črpalk. S tem hočejo opozoriti občinske oblasti, naj prenehajo z izdajanjem novih obrtnic, ker spravljajo v gospodarske težave tiste, ki že imajo črpalke.
Gorica je v pogledu števila motornih vozil zelo visoko na lestvici. Po njenih ulicah je zaradi proste cone, ki omogoča nakup omejenih količin bencina proste cone po 45 lir, vedno več avtomobilov in motociklov, za katere je bilo potrebno zgraditi kakšnih 20 bencinskih črpalk, da bi lahko ustregli povpraševanju po abelem premogu«.
Po letu 1955, ko je bil podpisan videmski sporazum, se je. povpraševanje po bencinu nekoliko zmanjšalo, vendar kategorija zaradi tega ni sklenila podvzeti ukrepov proti izvajanju videmskega sporazuma, kot se je primerilo v Trstu, kjer so zahtevali prepoved uvažanja bencina z jugoslovanskega obmejnega področja, ampak so pozvali občinske oblasti, naj prenehajo izdajati nadaljnja dovoljenja za nove črpalke, da bi se zaslužek, ki je že itak precej pičel, ne skrčil še bolj.
Medtem ko lastniki bencinskih črpalk branijo svoje interese, skrbijo obenem, dasi-ravno nehote, tudi za estetiko mesta samega, ki ima dovolj črpalk, skoraj vsakih 200 metrov po eno, tako da se vozniku ni treba preveč truditi s porivanjem voza, če je slučajno ostal brez bencina, do prve črpalke.
Tudi v prejšnjem občinskem svetu je bilo na ta račun izrečenih precej kritik. Svetovalci so bili nezadovoljni z dovoljenjem, ki ga je dala občina za gradnjo bencinske črpalke na vogalu Ul. Duca d’Aosta in Tržaške ceste, občinski predstavniki pa so opozorili tudi na to, da bi na Korzu ne smeli graditi nadaljnjih črpalk, ker bi se s tem
močno škodilo njegovemu iz-gledu.
Upoštevajoč vse navedene razloge občinski upravi res ne preostane drugega, kot da za nekaj časa ustavi izdajanje dovoljenje.
Danes ob U. uri bo v Brdih, v Jugoslaviji, velik partizanski tabor, na katerem bodo odkrili spomenik padlim borcem iz Brd, Beneške Slovenije, Rezije in bližnje Furlanije, ki so dali svoja življenja v osvobodilni borbi. Slavnostni govor bo imel predsednik izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher. Na današnjem taboru se bo, po predvidevanjih organizatorjev, zbralo okoli 10.000 oseb. Na sliki vidite spomenik visok 25 metrov, katerega glavna značilnost so polžaste stopnice in štiri terase. Z njega je lep razgled po vseh Brdih. Furlaniji in Vipavski dolini
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlnilUllUflllllllMIUMIIIIUllUIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII
Danes popoldne v Steverjanu
Tekmovanje lokostrelcev iz Gorice in Trevisa
Namesto vode požirek bencina
Alfonso Cumihi, 11-letni deček iz St. Petra Slovenov, je žejen pritekel domov in segel po steklenici, v kateri je bila brezbarvna tekočina. Prepričan, da je vzel v roke steklenico z vodo, je napravil dva globoka požirka. Ker so ga takoj popadle želodčne bolečine, so ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so mu izprali želodec, tako da se je proti večeru njegovo zdravstveno stanje zboljšalo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiii
Izlet Sovodenjcev v Milan
Sovodenjci organizirajo dvodnevni izlet v Milan in v Ner-viano, ki je v neposredni bližini in kjer si bodo ob tej priliki ogledali vzorno posestvo industrijske družbe Monteca-tini. Za ta izlet so se odločili, ker jih je povabil na ogled posestva v Nervianu grof Paolo Caccia Dominioni, ki se je te dni mudil v Gabrjah in ki jim br tudi razkazal posestvo.
Izlet se bo vršil z avtobusom v soboto 30. septembra in v nedeljo 1. oktobra. Vožnja z avtobusom bo stala okrog tri tisoč lir. Izleta se lahko udeležijo občani iz Sovodenj in drugih vasi naše občine. Vpisovanje pri županu Pepiju Ce-ščutu na domu, kjer bodo interesenti dobili tudi vsa podrobna pojasnila. Priporočamo, da se tisti, ki bi se hoteli udeležiti izleta, vpišejo takoj zaradi rezerviranja avtobusa.
«iiiiiiiiiifiiiai>iiiiiiiit***i**ili>iiii*iii»>a*at*iaaaaliatai*aiaaaai,>ll>att>1,ia>il,l>
Padel je s steklenicami in se porezal po levi roki
Delavec stopil na žebelj, ki je štrlel iz deske
V zaključnem cerimonialu bodo igralci nastopili v srednjeveških narodnih nošah
Goriška lokostrelska družina je v razmeroma kratkem času postala ena izmed zelo aktivnih in iznajdljivih družin v državi. Pred časom je organizirala mednarodno tekmovanje na igrišču Baiamonti, danes pa bo ta družina, ki jo vodita notar Seculin in dr. Formentini, priredila tekmovanje na dvorišču Formentini-jevega grada v Steverjanu. Srečali se bosta moški in ženski ekipi iz Gorice in Trevisa, ki bosta nastopili ob sodelovanju trobentačev in drugih protagonistov v tradicionalnih narodnih nošah.
Lokostrelci se bodo sestali ob 14. uri, da določijo vrstni red streljanja. Pol ure kasneje bodo pričeli streljati z razdalje 50 m, ob 16. uri pa z razdalje 30 m. Ob 18. uri, ko bo tekmovanje zaključeno, bodo proglasili ((velikega lokostrelca« in ((grajsko damo«.
S koreografskega gledišča bo zaključni del manifestacije najbolj zanimiv, ker bodo proglasili zmagovalca ob zvokih trobent. Zmagovalcu bodo podarili zastavico in srebrno odlikovanje, ((grajska dami« pa
Slovensko gledališče v Trstu
V STANDREŽU
D?nes ob 20. uri na vrtu poleg konzumne gostilne E M M E RI C H KALMAN
ČARDAŠKA
KNEGINJA»
znane c c. ki lik ro-ev
an-ne, ko
opereta v treh dejanjih
Ker je prireditev te in izredno zabavne oper' je doživela na Tržašken uspeh, zvezana z velik ški, bodo cene za to p nekoliko višje kot ob
Vsekakor opozarjam drežce. Goričane in ok na to edinstveno priloži: bodo lahko prisostvovali pred' vajanju te znane operete v svojem jeziku in v odlični izvedbi. Zato vabimo vse k čim-večii udeležbi.
Cene: sedeži 600, 400 in 300 lir, stojišča po 200 lir za odrasle ip. po 100 lir za otroke. Prodaja vstopnic dve uri pred predstavo v Š'andrežu. Danes pelje avtobus št. 1 iz Standre-ža v mesto ob 23.30 in 0.20 uri.
frak in srebrno medaljo. listali tekmovalci bodo prejeli srebrne in bronaste medalje.
Koristne
telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v Steverjanu 46-75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80417. Orožn. v Doberdobu 7-36-71
V civilni bolnišnici v Ul. Viftorio Veneto so včeraj ob 15,15 sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 8 dneh S5-letnega delavca Livia Culo-ta iz Ul. Colombo štev. 6. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, je Culot izjavil dežurnemu zdravniku, da je ponevedoma stopil na žebelj, ki je štrlel iz deske. Žebelj mu je t-iedrl podplat na čevlju in se mu zaril v prst leve noge.
Ob 13.45 je prišel k dežurnemu zdravniku v bolnišnico 22-letni Mario Moborovič, ki se zdravi v sanatoriju poleg bolnišnice. Po zdravniško pomoč je prišel zaradi tega, ker se je pri padcu porezal po levi roki. Nesreča se mu je pripetila, ko se je spotaknil in padel s steklenicami vred, ki jih je nosil na pladnju. Steklenice so se razbile in ga porezale po rokah. Zdravnik mu je rane obvezal in ga odslovil. Če ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravel v 20 dneh,
Ob 14.30 so pripeljali v civilno bolnišnico 16-letnega Giuseppa Mustoa iz Ul. Faiti 14, ki se je s kavstično sodo Polil po desni roki. Rane so mu-'obvezali in ga' poslali domov. Ozdravel bo predvidoma v 5 dneh.
Izzivači v Ronkah
V Ronkah je prišlo pred nedavnim do raznih neljubih dogodkov. V petek bi moralo tu gostovati Slovensko gledališče iz Trsta z opereto «Cardaška kneginja«, ki pa je bila na .žalest odložena zaradi . tehničnih razlogov. Ob tej priliki so po mestu razobesili dvojezične plakate. Morda nekaterim ti dvojezični plakati niso bili pogodu, in so jih raztrgali. Lahko '01 se to dejanje pripisalo kakšnemu pobalinu. Toda enaic primer se je zgodil s plakati Italijanske socialistične stranke. Vso demokratično javnost je ta zadeva zelo razburila.
Ronška sekcija je razobesila manifest, na katerem o-stro obsoja taka izzivalna dejanja in zahteva od javne varnosti, naj dobi storitelje in naj zajamči, da ne bo pri-
Oslavski fantje so včeraj zjutraj postavili na cesti, ki pelje k (lomoma novcporočencev Klanjščka in Gravnarja, velik slavolok, čez cesto pa so napeli težko verigo, da bi ženina ne mogla dalje, če ne bi plačala odkupnine. Ko sta segla globoko v žep, so fantje verigo odmaknili in jima želeli vse najboljše v novem življenju. Tako lepega slavoloka oslavski famje že dolgo, dolgo let niso pripravili svojim sovaščanom, ki so stopili v zakonski jarem
šlo več do takih izzivanj. Zdi se pa, da odkar je desnica izgubila to občino nalašč razpihujejo narodnostno in politično mržnjo, da bi škodovali demokratični upravi. Na vsak r-ačin pa škodijo sami sebi, ker ronški prebivalci so že siti takih izzivačev.
OBVESTILO
UDELEŽENCEM PROSLAVE V BRDIH
Pripravljalni odbor za proslavo v Brdih obvešča udeležence, da bodo na razpolago prevozna sredstva iz Nove Gorice (sedež PTT), železniške postaje, Avtoprometa Gorica in Trga Jožeta Srebrni ča ter z železniške postaje Plave.
Iz Nove Gorice in Plav do Gonjač bo zagotovljen prevoz od 7.00 do 11.30.
Z obmejnih predelov Neblo, Medana, Vipolže in Hum bodo vozili avtobusi od 7.00 do 10.00.
Prevozne cene: Gorica—Gonjače Plave—Gonjače Neblo—Šmartno Medana—Šmartno Vipolže—Šmartno Hum—Kojsko
100 din 50 din 50 din 50 din 50 din 50 din
UREDITEV CESTNEGA PROMETA
1 Promet se bo odvijal z vsemi motornimi vozili na relaciji Plave Vrhovlje Gonjače pri Koj-skem. Vsa motorna vozila, ki bodo prihajala iz zahodnih Brd, pripeljejo do Šmartnega.
2. Parkirni prostor;
a) za osebne avtomobile na cesti proti Vedrijanu. na cesti proti Sabotinu in na cesti Šmartno— Imenje;
b) za tovorne avtomobile in avtobuse v Koj-skem in Šmartnem;
c) za motorna kolesa na cesti Gonjače—Kojsko in na dvorišču šole v Šmartnem.
3. Opozarjamo vse voznike in druge cestne uporabnike, naj se zaradi varnosti in reda natanko ravnajo po navodilih uslužbencev Ljudske milice. Ker so ceste vijugaste, je potrebna skrajno previdna in zmerna vožnja, da ne bi prišlo do nepotrebnih prometnih nesreč.
še posebno opozarjamo vse voznike motor-nin in drugih vozil, naj v nobenem primeru vozijo vinjeni.
ne
  immimi,  ....................................  mmiun
Srečen izid prometne nesreče
Vojaka z avtom strmoglavila v 150 metrov globok prepad
Ozdravela bosta predvidoma v dvajsetih dneh zaradi zloma zapestja in udarca v kolk
V občini Dreka v Beneški Sloveniji sta dva vojaka na jeepu zletela v 150 metrov globok prepad in ostala živa. Nesreča se je pripetila v petek ponoči in je zbudila med prebivalci Dreke veliko začudenje.
Vojaka 59 pešpolka, 22.1etni Giambattista Mangili in 22-letni Domenico Dimena, sta se v odprtem vojaškem avtomobilu «Campagnola» peljala po občinski cesti proti Prapotni-ci, ki je v bližini državne meje z Jugoslavijo. Ker nista bila vajena ceste, ki je polna ovinkov, sta na enem izmed
ovinkov zapeljala z nje in strmoglavila v 150 m globok prepad. Nesrečo so videle nekatere osebe, ki so se peljale za njima v drugem avtomobilu. Prepričane so bile, da po tolikšnem padcu na dnu prepada ne bodo našli nobenega pri življenju. Zelo so bili prese-nečenLko.so ju-zajedali živa. Mangili si je zlomil zapestje, Dimena^ pa se je udaril v kolk, stegno in dobil šok. Z rešilnim avtomobilom, ki so-ga poklicali iz Čedada, so ju odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so oba pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh.
iiiiiiiitiiiiaiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiimiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiit
Preloženo smetišče pri Standrežu
Dohodno cesto je treba bolj temeljito popraviti
Kdaj bo zopet dovoljeno uporabljati odpadke za gnojilo?
Ko so občinske sanitarne oblasti iz Gorice meseca julija zaradi nevarnosti okuženja in v zvezi z otroško paralizo ukinile smetišče pri Standrežu ter so sežgali vse tamkajšnje odpadke, so začeli odkladati mestne odpadke zopet na nekdanjem smetišču «grapate» blizu Podgore. Vendar pa ta kraj sedaj ni več primeren za smetišče spričo številnih novih gradenj v bližini in kmalu so začeli odlagati smeti zopet ob Soči, čeprav malo dalje od prejšnjega štandreškega smetišča v smeri proti Sovodnjam.
Za dohod na to smetišče so nekoliko popravili podaljšek ceste «Natisone», ki gre od začetka Pilošča proti Soči. Vendar bi bilo treba popravilo ceste dokončati in jo utrditi tudi z valjarjem. Sedaj namreč nasuto kamenje pod težkimi tovori odletava na bližnje njive, kar lastnikom gotovo ni všeč saj kamenje ne služi kot gnojilo.
Smeti še vedno sežigajo in tudi ni dovoljeno odvažati jih za porabo kot gnojilo. Tudi drugače veljajo že dva meseca strožji zdravstveni predpisi, zlasti kar se tiče gnojnič-nih jam in kurnikov, ki morajo biti zaprti in razkuženi zlasti na področju v glavne ceste.
Kmetje pričakujejo, da z nastopom hladnejšega vre-mena, ko bo odstranjena vsaka nevarnost za otroško paralizo, zopet dovoljeno odvažati odpadke s smetišča za uporabo kot gnojilo.
 «»------
Balincarske tekme
Včeraj dopoldne so na gori-škem županstvu sprejeli predstavnike balincarjev, ki so prišli v Gorico na državno tekmovanje, katerega organizira pokrajinski odbor balincarjev ob sodelovanju ENAL.
Včeraj popoldne so se na balincarskih igriščih začele izločilne tekme v posameznih disciplinah. V Krminu so nastopili posamezniki, v Gradiški dvojice, Tržiču trojice in Ronkah četvorice. Danes po-
bližini bo
poldne bodo semifinalne in finalne tekme, ob 9. uri na igrišču v Stražicah ter na občinskem igrišču na Rojcah; ob 14. uri bodo na občinskem igrišču finalne tekme. Ob 16. uri bodo razdelili nagrade v dvorani CONI na Rojcah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimm
Izlet SPD v Koper Portorož in Piran
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 24. septembra enodnevni družinski izlet z avtobusom v Koper, Portorož in Piran, kjer si bodo udeleženci ob tej priliki lahko ogledali pomorski krst novincev tamkajšnje pomorske Srednje šole, ki privablja vsako leto precei turistov.
Odhod z avtobusom izpred kavarne Bratuš ob 5.30, iz Podgore ob 5.45. Vpisujejo v kavarni Bratuš do četrtka 21. t. m. Vožnja z avtobusom bo stala za člane 700 lir, za nečlane 850 lir. Za kosilo bo moral poskrbeti vsak sam. Povratek v večernih urah.
Kolesar podrl pešca
Včeraj ob 17. uri je 26-letni električar Andrej Žigon iz Vrtojbe, ki je prišel v Gorico s propustnico, povozil v Ul. del Carso, in sicer pred hišo št. 11, 51-letnega pešca Marija Veluščka iz Ul. Panubio 7. Velušček se je pri padcu potolkel po glavi in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu obvezali rane na glavi, ozdravljive v 15 dneh.
OD VČERAJ DO DANES
OD VČERAJ 00 DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V obdobju od 10. do 16. septembra se je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke so bile 3 in oklicev pa 8.
ROJSTVA: Donatella Benot-to, Pierluigi Puntin, Mauro Za-non, Stefania Muscas, Renata Alberti, Tullio Poian, Patrizia Zanin, Stefano Minetto, Grazia Beltram. Massimo Mugnai, E-gidio Visinti, Daniele Pezzuto, Mauro Muggia, Adriano Giuri-ni, Alessandro Troiano, Mario Franzotti, Alessio Colussi, Ma-nuela Zanitzer, Claudio Fonta-not, Roberto Radin, Amalia Ve-scovi.
SMRTI: trgovec 54-letni Ser-gio Suppan, upokojenec 67-let-ni Bruno Bressan, občinski tajnik 64-letni Rodolfo Gorup-pi, upokojenec 82-letni Fortuna-tl Fornasarig, upokojenec 70-letni Giacomo Novacchi, 79-let-ni Giovanni Zanuttig, upokojenec 66-letni Andrea Schiavon, upokojenec 60-letnj Carlo Co-niediz, gospodinja 74-letna Maria Degiovanangelo, vd. Gam-baro, gospodinja 80-letna Giu-liana Perdec, por. Pahor.
POROKE: podoficir ital. vojske Augusto Cerano in tiskarska delavka Miranda d’Angelo, električar Mario Florenin in profesorica Bernarda Kraševec, trgovski zastopnik Ezio Lo Presti in tekstilna delavka Silvana Mio.
OKLICI: visokošolec Michele Introna in visokošolka Maria Stasi, specializiran delavec Claudio Lonzar in gospodinja Lucia D’Amico, narednik ital.
r
KINO
vojske Roberto Grieco in profesorica Letizia Madama, upokojenec Angelo Saicovich in gospodinja Giovanna Intavaia, fmancar Fernando Fiorini in delavka Maria Zavadlav, električar Alfredo Pelesson in delavka Licia Venier, ličar Aldo Alessandronj in trgovska pomočnica Giuseppina Fogliano, karabinjer Angelo Bettini in gospodinja Eva Zanetti.
» aouici
CORSO. 14.30:	«Nomadi»,	D.
Keer in R. Mitchum. Cine-mascope v barvah, ameriški film.
VERDI. 15.00:	«živeti-kakšno
veselje«. A. Delon in B. Lass. Itahjansko-francoski film. VITTORIA. 15.15: »Sabotaža«. (Kanarisova izmišljena divizija). Nemški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 15.00: «Možje na kongresu«. W. Chiari in J-Sassard. Italijanski film Mladini P°d 16. letom vstop prepovedan.
— «»----
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v gorici lekarna ALE-SANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30,6 stopinje ob 13.50 uri, najnižjo 14 6 stopinje ob 5.40 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 55 odstotkov.
PrTni orsTcT "dnevni J:
17. septembra
Drugi dan balkanskih atletskih iger
Jugoslavija izpodrinila Romunijo s prvega mesta
Dva nova balkanska rekorda - Jugoslovan Brodnik balkanski prvak v deseteroboju
BEOGRAD, 16. — V drugem dnevu tekmovanja XX. balkanskih atletskih iger so bili doseženi mnogo boljši rezultati kot prvega dne. Postavljena sta dva balkanska in en bolgarski rekord.
Jugoslovan Brodnik je pr. vak Balkana v deseteroboju s
7061 točkami pred Romunom Mesarosom. ki ima 6.960 točk. Jugoslovanka Stamejčičeva vodi po treh disciplinah v peteroboju z 2516 točkami pred Bolgarko Kerkovo, ki jih ima 2422.
Jugoslovanski lahkoatleti so imeli danes dober dan. Dosegli so točke tudi tam, kjer jih niso pričakovali. Tako je najprej prijetno preseneti) Ljubljančan Ingolič, ki je v teku na 1500 m zavzel drugo mesto s 3:47,2, zatem pa Velič, ki je z rezultatom 7.49 v skoku v daljino premagal favorita Grka Man-glososa. Po današnjih disciplinah vodi moška ekipa Jugoslavije z 89 točkami pred Romunijo 79, Bolgarijo 55, Grčijo 41 in Turčijo 24.
V ženski disciplini je prva Romunija s 47, druga Bolgarija 43, tretja Jugoslavija s 35 točkami.
Jugoslovanska moška ekipa je osvojila do sedaj 6 zlatih, 4 srebrne in 4 bronaste medalje Romunija 3. 5, 3; Grčija 2, 1, 4; Bolgarija 1, 3, 1; Turčija 1. 0, 1.
V ženski konkurenci je Romu. nija osvojila 3 zlate, 1 srebrno in 4 bronaste kolajne; Jugoslavija 2, 2, 1; Bolgarija pa 1, 3, 1.
Rezultati finalnih disciplin:
Pandela (R.) 5.68. Jugoslovanka Gašparevičeva je zavzela peto mesto s 5-38.
Na stadionu »Prvi ma]»
Srečanje v odbojki ŠZ Bor-Gasilci
Danes bo na stadionu »Prvi maj» odbojkarsko srečanje za pokal Julijske krajine med moško ekipo ŠZ Bor in šesto-rico tržaških gasilcev.
Srečanje bo na obnovljenem igrišču na prostem ob 9.30. Ljubitelji odbojke so vabljeni.
MOŠKI
1500 m — Vamos (R ) 3'46"5; Ingolič (J.)	3’47”2; Baramas
(R.) 3’47"4, Drugi Jugoslovan Adam je zavzel peto mesto s 3’51".
Skok v daljino — Ivanov
(B.) 7.53 m (novi bolgarski rekord); Ledič (J.) 7.49; Mangla-ras (G.) 7.45. Miler je zavzel šesto mesto s 7.25.
Kopje — Miletič (J ) 72.76 m; Pičev (B.) 70.80, Popescu (R.) 70.68. Drugi Jugoslovan Kastelic je zavzel osmo mesto s 64.88.
3000 m zapreke — Papavasi-liu (G.) 8’49”8; Špan (J.) 8’51”2; Hafner (J.) 8'53”2.
Štafeta 4X100 m — 1. Jugoslavija (Danilovič, Mikulec, Ko-‘	\	41”«-	9.	Romuni-
vač, šnajder) 41”8; 2. Romunija 41”9; 3. Bolgarija 42’2; 4. Turčija 43”2. Grška ekipa, ki je sicer prišla prva, je bila diskvalificirana.
ZENSKE
200 m — Simič (J ) 24”8; Si-kovec (J.) 25”; Petrescu (R ) 25”5.
Krogla — Rud (R ) 15.52 m (nov balk. rek.); Hristov (B.) 15.10; Corbova (B.) 14.54. Jugoslovanki Biličeva in Perovičeva sta zavzeli peto in šesto mesto.
Skok v daljino - Jordova (B.) 6.03 m; Belemega (R-) 5.91;
SZ BOR namiznoteniški odsek
V torek se ob ob 20.30 začel v prostorih CGS (Ul. Monte Cengio 2) turnir za novince in za igrslce klasificirane 3/4 in 3/5. Kdor namerava tekmovati naj se javi do ponedeljka ob 22. na sedežu SZ Bor v Ul. Mon-tecchi 6.
* * *
V soboto z začetkom ob 15. uri in v nedeljo bo v Ul. Monte Cengio juniorski turnir, na katerem smejo nastopati igralci rojeni leta 1944 in pozneje. Vpisovanje za ta turnir se zaključi v četrtek.
Na Švedskem
Odlični rezultati med plavalnim šesterobojem
MALMOE, 16. — Danes se je začel mednarodni plavalni še-steroboj. med katerim sta Nemec Hans Joachim Kueppers na 200 m prsno in Nizozemka Adrie Lasterie na 400 m prosto dosegla dva izredna rezultata. Prvi je s časom 2’16”9 izboljšal za 1”1 evropski rekord vzhodnega Nemca Wolfganga Wagnerja, druga pa je s časom 4’45”1 zabeležila najboljši čas na svetu. Rezultata ne bodo mogli priznati, ker sta bila dosežena v prekatkem bazenu.
 «»--------
Sati na Bieau
Včeraj so odigrali le prekinjene partije
BLED, 16, — Danes so na blej-
skem šahovskem veleturnirju odigiali prekinjene partije iz VII.. VIII. in IX. kola. Po štirih urah igre so zaključili 11 partij, 3 partije pa še niso končane.
Izidi:	Ivkov-Udovčič remi,
Olalsson-Bertok remi, Fisher-Matanovič remi, Bertok-Geller 0:1, Udovčič-Talj 0:1, Darga-Bisguier remi, Bisguier-Fisher 0:1, Germek-Darga 1:0, Portis-Donner remi, Olafsson-Udovčič remi.
Nedokončane so še partije Pachman-Gligorič Matanovič-Bertok in Pachman-Parma.
Kakor je razvidno iz rezultatov mnogi igralci, ki so bili v boljših pozicijah, niso uspeli zaradi žilave obrambe njihovih nasprotnikov izkoristiti prednosti.
Iz uSports Ulustratedn: amaterji naskrivaj sprejemajo denar
DANAŠNJE TEKME
Italijansko prvenstvo A LIGA Bologna-Milan Catania-Palermo Inter-Fiorentina Juventus-Roma L. R. Vicenza-Padova Lecco-Torino Sampdoria-Mantova Udinese-Atalanta Venezia-Spal
B LIGA Bari-Genoa Catanzaro-Pro Patria Como-Sambenedettese Lazio-Brescia Napoii-Parma Novara-Alessandria Prato-Modena Reggiana-Messina Simmenthal Monza-Lucchese Verona-Cosenza
Jugoslovansko prvenstvo I. ZVEZNA LIGA Novi Sad-Dinamo Rijeka-Beograd Borac-Partizan Vardar-Sarajevo Hajduk-Vojvodina
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiillliiiiittiiiii
Profesionalnost - nevarna in nalezljiva bolezen
Vrhunski atleti niso vsi amaterji
K. o. svetovnega prvaka v metu krogle med prvini boksarskim srečanjem
Ce v športnem listu beremo, da je ta ali oni nogometaš prejel toliko milijonov za pristop k nekemu klubu se prav nič ne čudimo. Profesionalni nogomet je postal pač običajna stvar in ljudje si sploh ne predstavljajo nogometnega prvenstva brez senzacionalnih škandalov in velikih vsot denarja.
Atletika velja za kraljico
športov prav zaradi svoje nevezanosti na denar. Sicer so že pred mnogimi leti sloviti atleti izrabili svoje fizične sposobnosti ža dober zaslužen:, a so hitro propadli in njihova športna kariera je doživela žalosten konec.
Jesse Owens, slavni ameriški atlet, ki je na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 osvojil kar 4 zlate kolajne in ki
-pustil atletiko in nek, er-
je njegov poklic za športnika sramoten in še mlad je zapustil areno. Žalostno usodo kot športnik je doživel tudi sprin-ter iz Paname La Beach. Ta je v letu 1950 kot prvi človek na svetu pretekel 100 m v 10”1. Nevoščljivi Američani so sprožili vrsto neupravičenih dvomov in rekord panamskega atleta ni bil nikdar priznan, čeprav je bil dosežen v popolnoma regularnih pogojih. La Beach je zaradi te krivice
svelovni rekord v skoku v daljino, je bil prvi znani primer prestopa iz amaterske kategorije v profesionalno. Kmalu po zmagoslavju na berlinskih igrah ga je neki organizator iz Chicaga z denarjem privabil k sebi in Owens je moral tekati za motorji in s konji, kot je bilo pač v pogodbi sklenjeno. Na neki taki prireditvi je za motorjem in z letečim startom na 100 jardov dolgi progi dosegel fantastično hitrost čez 60 km na uro. Ovvens pa je hitro spoznal, da
    iiiiiiHilililuilllliimuiiiiiiimillllillil .............................
Če bo boksarska komisija potrdila pogodbo
Patterson-McNeeIey za svetovni naslov
NEW YORK, 16. — Organizator boksarskih srečanj Tom Bolan je danes javil, da bo svetovno prvenstvo težke kategorije med sedanjim prvakom Američanom Floydom Pat-tersonom in njegovim izziva-čem Tomom McNeeleyem (Z
DA), 13. novembra letos Bostonu.
Prokuratorja obeh boksarjev sta dosegla sporazum o srečanju po tednih in tednih debat in štiridnevnem razgovoru v New Yorku. Ce bo boksarska komisija Massachus-settsa potrdila člene pogodbe, bodo v četrtek ali v petek dokončno podpisali dokumente o srečanju.
med Interjem in moštvom iz Koelna, ki se bosta morala srečati v okviru turnirja za pokal velesejemskih mest. Prva tekma bo v Koelnu v sredo 27. t. m., povratna pa 11. oktobra v Milanu.
NOGOMET
MILAN, 16. — Danes so dokončno določili datum tekem
Evropsko prvenstvo v hokeju na kotalkah
TURIN, 16. — Danes so v Turinu dosegli naslednje izide: Nemčija-Jugoslavija	10:0	(1:0)
Belgija-Francija	3:1	(1:0)
Svica-Anglija	5:0	(3:0)
kus ga je najel, da se je s svojimi izredno dolgimi koraki podil za zvermi.
V zadnjih časih prihajajo sloviti atleti, predvsem iz Severne Amerike in Zah. Nemčije, do zaslužka precej laže. Uradno so še vedno amaterji, naskrivaj pa dobivajo za vsak važnejši nastop lepe dolarje. O takih korupcijah je pisal sprinter iz Trmidada Mike A-gostini, finalist na 100 in 200 m v Melbournu 1956. Agostini je v svoji izjavi ameriškemu časopisu »Sports Illustrated# prikazal pravo sliko športa v nekaterih zahodnih državah in navedel celo tarife, katerih so se atleti posluževali.
Bivši trinidadski sprinter je izjavil, da lahko vrhunski športnik v enem letu prejme do 10.000 dolarjev (čez 6 milijonov lir). Za tekmovanja v zaprtih prostorih, «indoor», kjer so take korupcije veliko lažje (po navadi podobna tekmovanja ne organizirajo športne zveze, temveč zasebne družbe), zahtevajo sprinterji za start jod 50 do 125 dolarjev, srednjeprogaši od 100 do 600, tekači na eno miljo pa do 1000 dolarjev, ker je ta proga v Ameriki in Angliji klasična in privabi največ ljudi. Agostini, ki je te izjave dal, potem ko je že zapustil atletiKO, je povedal nekaj tudi o svojih zaslužkih. Leta 1958 je sprinter gostoval v skandinavskih deželah in je za 17 nastopov prejel lepo vsoto 1200 dolarjev čistega dobička. Mnogi športni delavci za to trgovino vedo, a jim je delež zaslužka dražji od spoštovanja amaterskih pravil.
Po zadnjih olimpijskih igrah v Rimu so športni forumi veliko razpravljali o amaterskem in poklicnem športu SveH«'--
atletsV-. ----.
iskavo proti odličnemu sred-njeprogašu Danu Waernu (morda se kdo še spominja njegovega nastopa v Trstu 1957. leta), a ni prišla do konkretne ugotovitve in Waern je lahko naprej tekal. Znani atleti Hary, Lauer in Kaufmann so tudi delali lansko leto velike skrbi Nemcem. Po dolgem premišljanju je nemška atletska zveza Haryja in Lauerja diskvalificirala, pozneje pa je pod pritiskom atletov samih in tistih, ki so imeli pri njihovih zaslužkih delež, svojo odločitev preklicala. Da bi ostali vsaj uradno brez večjih madežev so trije nemški atleti sami zapustili šport: Kaufmann je postal pevec, Hary je imel nekaj dogodivščin v filmskem svetu, Lauer pa je brez večjega hrupa dobil zaposlitev v važni industrijski družbi.
Po olimpiadi so tudi v ZDA nekateri atleti zapustili amaterstvo in s pomočjo svojega slovesa prišli do lepih zaslužkov v vseh mogočih udejstvovanjih. bprinter Norton je postal igralec rugbyja, Rafer Johnson je nastopil v filmu v vlogi gusarja, Bill Nieder pa je postal boksar. Letos pozimi je imel svetovni rekorder v metu krogle prvo srečanje in najbrž se je hitro skesal, da je pustil atletiko, saj ga je nasprotnik po dveh minutah borbe izboksal iz ringa.
Kot smo že omenili so se atletski funkcionarji že preteklo leto zanimali za Šveda Waerna, a takrat še niso imeli utemeljenih dokazov za njegove prekrške. Letos so ponovno uvedli preiskavo in nekaj dni po Waernovem odličnem teku na eno miljo (3 minute 58”9), so mu prepovedali vsak nastop v inozemstvu. Odkrili so, da je za svoje nastope Waern dobival poleg vsot za poravnavanje stroškov še obilne denarne nagrade.
Odličen Sved je zadnji primer korupcije v atletiki. Pred kratkim pg se je razširila vest, da je angleška atletska zveza uvedla preiskavo protj bivšemu svetovnemu rekorderju v teku na 5000 m Gordonu Pi-rieu v zvezi z njegovimi nastopi v inozemstvu, kjer je, kot mislijo strogi angleški funkcionarji, dobival poleg kolajn in lovorovih vencev tudi denarne nagrade. Pričakujemo lathko, da bodo Angleži strogo ravnali proti kršitvam amaterskega statuta in spravili svoje atlete spet na pravi tir.
:AL0JZ RAVBAR
V viharju
NENAVADNO
SREČANJE
Sij zvezd je ugašal, da-nica pa se je še lesketala v kovinskem siju: dramilo se je novo majsko jutro.
Ciril je zazehal in se ozrl okrog sebe. Na levi so se motno risali obrisi hribovja, za katerim je ležal Kras; na desni sta se luščila iz predsvitnega mrča Sabotin in del briškega gričevja. Tam nekje, med tistim gričevjem, je bil njegov dom.
Dolgo je že, kar ni bil doma. Dve leti je že minilo od tedaj. Zdaj pa — vsaj tako upa — ni več daleč dan, ko se bo vrnil v svoj domači kraj.
Spet je zehnil, nato pa
prisluhnil tovarišu na levi, ki je rahlo smrčal. Tovariš na desni pa je ležal vznak in zrl v nebo. Tako so na levo in na desno od njega dremali ali bedeli njegovi tovariši in tu v zasedi čakali sovražnika. Po cesti, ki se je vila nekaj lučajev niže, so tiste dni hodile razbite nemške, četni-ške, domobranske in usta-ske enote, ki so se umikale pred IV. armijo proti Gorici in dalje v Italijo. Cirilov bataljon je dobil nalogo, da v okolici Gorice zadaja umikajočemu se sovražniku še poslednje udarce, preden zapusti zemljo, ki jo je bil do skrajnosti izmučil.
Ko se je povsem zdanilo, je izvidnica sporočila, da I se bliža oddelek Nemcev in
ustašev. Bataljon je dobu ukaz, naj bo pripravljen na napad.
Ciril je postal pozoren ra bližajoče se Nemce in ustaše, ki so stopali po cesti v razvlečeni koloni, vedno pripravljeni na spopad. Hiteli so proti Gorici, da bi čimprej prišli na varno, to je tja, kjer jih ne bi več dosegle enote narodnoosvobodilne vojske, ki so jih neusmiljeno gonile iz dežele.
Ko se je kolona privlekla v nesluteno past, je bataljon z vso silo udaril po njej. Presenečeni Nemci in ustaši so se razpršili, a so se kmalu spet zbrali, si poiskali kritja in pričeli odbijati napad, čez čas je bataljon z vso udarnostjo navalil nanje. Začeli so bežati, bataljon pa jih je vztrajno gonil proti Gorici.
Medtem je bil Ciril ranjen. Ustaška dumdumka ga je zadela v desno stegno in mu povzročila precejšnjo rano. Kakor spod-košen je omahnil na ska-, lovita tla. Padel je tako, Ida se je udaril v glavo in
i ,'5(_ UlCOVw)..., -
takem kraju, da ni tega o-pazil noben njegov tovariš, je obležal tam, dokler se ni čez dobro uro osvestil. Počasi se je domislil, kaj se je zgodilo z njim. Ozrl se je naokrog. Nikogar ni bilo v bližini, ničesar ni slišal razen zamolklega streljanja, ki je ‘prihajalo od Banjške planote. Rana, iz katere je še vedno počasi pritekala kri, ga je močno skelela, čutil se je slabotnega zaradi znatne izgube krvi. Oteklina, ki je nastala po udarcu v glavo, mu je povzročala topo bolečino. Da bi preprečil nadaljnje odtekanje krvi iz noge, je vzel iz nahrbtnika staro srajco, jo raztrgal in si obvezal rano. Nato se je vprašal: Kam sedaj? Ko bi vsaj vedel, kje je bataljon! šel bo proti Gorici, je naposled sklenil. Bo že spotoma zvedel, kje so tovariši, si je rekel.
Mukoma je vstal in se zamajal ves omotičen od oslabelosti. Zbal se je, da sploh ne bo mogel dalje. Pač, mora dalje, mora priti vsaj do kake hiše, je
šol Da bi laze hodil, se je opiral na puško kakor na palico. Ves vrtoglav se je korakoma pomikal dalje in pogostoma počival. Kmalu je bil ves oznojen od napora in bolečin v nogi. Razen tega ga je vse bolj mučila žeja, vode pa nikjer v bližini. Da bi se vsaj privlekel do kakega naselja! Tam bi poiskal pomoči pri dobrih ljudeh. Tam bo gotovo dobil zvezo s kako drugo enoto, če že ne s svojim bataljonom. Le da bi prišel do ljudi! Toda daleč je še do njih. Skušal je pospešiti hojo, pa ni šlo. Spet je upočasnil korak in z rokavom potegnil čez potno čelo. Noga mu čedalje bolj oteka. Pa še ta presneta žeja ga muči! Kaj bi dal za požirek vode! Od časa do časa si je z jezikom o-vlažil usahle ustnice, medtem ko se je spominjal na čase, ko je bil prav tako žejen. Da, velikokrat je že ivpel žejo, lakoto in druge nadloge, ki so bile stalen spremljevalec partizanskega borca. Zdaj pa se to življenje bliža koncu, še kak-
VOZNI RED VLAKOV
BENETKE-M1LAJN
-PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
5.32 A
Por-
6.10 R 6.35 D
8.48 R 10.14 DD
10.24 A 12.53 R
Be-
13.34 A 14.52 D
16.35 D
Be-
16.50 A 17.40 D D 18.38 A 19.22 A
20.50 R 22.10 DD
Cervignano togruaro
Bologna - Milan (*) Benetke * Turin -Rim
Benetke - Rim Benetke - Milan • Genova (II) • Pariz Porto gruaro Cervignano netke
Cervignano netke
Benetke • Milan • Pariz
Tržič - Benetke • Bari
Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz Tržič - Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke
Benetke - Milan -Turin • Genova -Ventimiglia - Marseille • Mestre • Bologna - Rim
3.45
5.18
6.16
6.21
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
ODHODI
A Videm • Trbiž A Videm D Videm • Trbiž A Videm
7.06 D
9.45 A 12.20 D
12.30 A 13.55 DD
14.30 A 16.12 A 17.28 A 19.06 D 19.45 D
20.28 A 21.32 A
Videm - Trbiž - Dunaj - Hamburg Videm Videm Videm Calalzo (*)
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm - Benetke •
Muenchen
Videm
Videm
(*) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7., od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.;
(*#) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nede ljah od 25. 6. do 30. 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2.
7.22 A 8.28 D
- Reka Beograd
OPCLNE-LJUBLJ AN A -BEOGRAD
ODHODI
0.19 D Opčine Zagreb Opčine Opčine 11.57 DD Opčine ■
Ljubljana
grad • Atene - Istanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad
Ljubljana Reka -Beo-
13.41 A
18.00 A
20.00 A 20.20 D
Beo
SIRI
STRA (VENEZIA)
Stroji in razne potrebščine za tovarne obutve
Razstavljali bomo naše proizvode
na Zagrebškem jesenskem velesejmu
(TO
m
Najnovejši izum moderne tehnfr Superautomatic s 57 rubini
mirni
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamd*
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
(b
ŠVICARSKA SUPER MARK*
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
IE
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah
lične stiskalnice (preše) grozdne mline - nava^?^epta^ | električni pogon ter razno vinsko posodo: kakor,
brente, škafe, hrastove sode ter vse potrebno za Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokraji*1®’ svetovno znanih strojev za obdelovanje zern]'eg ter kosilnice tovarne AGRIA VVEBR
itp*
eHdUt 'BetCeuue
le goltom toplo
z dom «KEKEC»
NOVA GORICA
»
oUpoUfca
miiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimi
Ljubljana - Tal. 21-280
! Vabi goste na odlično 2 hrano in pijačo, ter pri-* , jetno zabavo.
Dohod z avtomobilom.
(bivSl sv. Nikolaj) tet. Škofije št. 12
Hotel «ADRIA» - Ankaran
obvešča cenjene goste, da je ponovno pričel obratovati.
Gosti bodo postrežem s prvovrst-	b
”	no	nrano	in	Izbranimi	pijačami.	Ik.
Priporočamo se in jamčimo za Kulturno in sodobno postrežbo
Hotel ADRIA ANKARAN
OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO
POSTOJNSKO
Obibkj vsak dan ub V.JO, 10.JU 10 m I7.JU
IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO
J l it I td
CvnVtnl
PoVIftVfa
•tel. 6131 •
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete Dnevno	godba in	ples
lehnvihšm
Hotel «TRIGLAV> • Koper gn>
Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe. terasa. NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM POGHAMOM
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL KRIM — BLED — tol. 415, 419
Prvorazredna postrežba — odlična kuhin)* — narodne specialitete — udobne sobe
ROGAŠKA £r"Si2£
SLATINA,
želodčne bolezni.
Dobrna žen-
DOBRNA ke ,n žlvč
ne bolezni,
aa ustanova
So leno urejena za rehabiii-
racijo invalidov
Prospekte in cenik posreduje brezplačno Celjska turistična zveza Celje
nizke cm
UGODNA IN DOBRA POSl" j-
Vam omogočajo ? bivanje na
GORIŠKE!
(SLOVENIJA’
v septembru in
Celodnevni penzion ^ jje od 600 do 800 din vjf |j oI
baridu. Mestu °*r. jdrfLt
nem Vrhu Pri r-od 800 do 1000 din ,6»
Trenti, Logu pod ***'% Tolminu Vipavi v l*L od 1000 do 1300 d'0 JSL
Gorici, Lokvah,
“ Kin,V5
Vsa imenovana ^ iffl mesta razen dnevno
T rentl>lS.
m
avtobusno
Ljubljano. TrenU„'
ob
16. septembra Pa in sobotah _,d)e v 'ur i„rorm»«y* 00'
Podrobne
 _______________________________  pfi	^
tovarni'.' pisarnah ‘J
nstičnih druStvib
 	—	,	i*--	(Up
Kobariou. Tolminu. ru Soči. Idriji. K3" „ ji Gorici. Ajdovi1111
(irar.d hotel 11
i n ui i a M A
LJUBI JANA,
nudi vse «06«$, ij'„l| po zmernih t« (pi priporoča ** c
(O
TRSTELJU na KRASU
KOMEN Odprta ob sobotah in « nedeljah vabi goste na y odlično hrano in pijačo 5 ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobilom
Park
ISova Gorica, nudi II I I ndobne sobe po
HOlBl zmernih cena/i,
prvovrstno kuhinjo
Car
ca
Plen v ftetrt**k. Noboto iti nedeljo
mutlm-no Krnjeno, postrežbi! biazhibn«
VENEZIA po,rebfl
list. Ul. Valdinvo St, 3, tel. 36-991
IIIPV* LJUBLJANA
s svojimi °Drrr«<*
  iz tr
se gostom jg.
toplo priP°
v«M. bis.-.L
kakšno uro in konec bo tega življenja. Vsepovsod je čutiti bližajočo se svobodo, za katero je dalo svoje življenje toliko ljudi. Tudi on je bil pripravljen žrtvovati se za svobodo, toda bilo mu je, kakor je menil, pri-zanešeno. Morda pa — uh, knko ga peče v nogi! — morda pa ne. Kdo ve, ali ne bo povzročila rana v nogi celo njegovo smrt! se je nenadoma ustrašil. Toda koj nato se je skušal pomiriti: Morda pa ne bo hudega, čeprav je rana huda in grda za oko.
Sredi takega razmišljanja se je ustavil v kotlasti globeli, skozi katero je šla kolovozna pot. Usedel se je na trhel štor, iztegnil ranjeno nogo in si obrisal oroseno obličje.
Vtem se mu je zazdelo, da je začul neke korake. Ozrl se je v tisto smer. Sprva ni opazil nikogar, ko pa Je pazljiveje pogledal, je zagledal nekoga, ki je prihajal po poti. Nosil je italijansko uniformo, okrog vratu je imel rdečo ruto, na obvezani glavi pa je i-
i.uei cepico, kakršne so nosili garibaldinci, italijanski partizani.
Ko se je približal, ga je Ciril ogovoril po italijansko:
»Zdravo, tovariš!*
Italijan je obstal in presenečen pogledal Cirila.
»Zdravo!* je nazadnje odzdravil. «Kaj pa ti tukaj sam, tovariš?*
Ciril mu je na kratko povedal kako in kaj.
«Od kod pa si doma?* je nato vprašal garibaldi-nec ter s sunkovito kretnjo predel karabinko z rame na ramo.
«Iz Brd,* je povedal Ciril.
Da pozna ondotne kraje in ljudi, ker je nekaj časa partizanil po Brdih.
«Od kod si pa ti, tovariš?* je vprašal Ciril.
»Iz Toskane, iz Arezza. Ime mi je Renato.*
»Kako si prišel v te kraje?*
»To je dolga povest,* je dejal garibaldinec. Nato je pristavil: «Nemara te sploh ne bi zanimala, zato te ne maram mučiti s svojim
pripovedovanjem, ko te že tako in tako muči lastna noga.* Nasmehnil se je z vidnim sočutjem in spet pomotril Cirilovo preluknjano in okrvavljeno hlačnico.
«Kje si pa ti bil ranjen in kako to, da si zdaj tu sam?* je zanimalo Cirila.
«Ranjen sem bil pred štirinajstimi dnevi blizu Idrije. Od tam so me poslali v neko majhno bolnišnico blizu Mrzle rupe. Včeraj so Nemci odkrili bolnišnico, na srečo pa smo jo vsi, ki smo bili v njej, pravočasno zapustili. Toda, ko smo bili na poti v neko drugo bolnišnico, smo naleteli na neko drugo skupino Nemcev in tedaj smo se razbežali. In tako sem o-stal sam. Ker nisem vedel, kaj bi, sem se napotil proti Gorici, ker pravijo, da bo vsak čas osvobojena, če že ni.»
»Jaz pa bi rad vsaj do kake hiše prišel,* je rekel Ciril, «toda vse težavneje hodim.*
«<5e ti je prav, ti bom pomagal, tovariš,* je rekel garibaldinec.
«Zelo ti bom t°.»	/j
’o je vendar 1,10 $w ;. Kako neki
«To
nost.  	t
mimo soborca, k’	f
je tujo pomoč? ■*	)<
garibaldinec. Na besil puško
jel Cirila za PodPl0ge. /( mu pomagal na n e, opri se name ih „ okrog vratu! Ta	}{,
Garibaldinec ®a.e(jiji ^
nico objel okrog	, »> j
vico pa ga je P	&
ko, s katero Sa . okrog vratu _ pA
»No, zdaj Pa 16je \ l
počasi naprej!* spodbudno. In ,g začela pomikati. ' .0fi -»Gl- „<so hr»ii se n Jil!
nil: «še bolj se r' jp me, da boš laže ko. da!»	„i	ii1
Hodila sta	tl
nuuim a ut* *
bršen del poti P A Ciril je vse teže , seboj razbolelo	j	<
P |
mu V nepriietnVV je Renato ta jjJ -J
njim, toda pomoči bi zdaj
prišel.
/
tNadaUeV'