88 Dr. Anton Korošec v očeh karikatur D a m i r G l o b o č n i k * Potrjeno – Accepted: 1. 8. 2022 | Objavljeno – Published: 14. 12. 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929Korošec A.:070"1917/1928" Damir Globočnik: Dr. Anton Korošec v očeh karikatur. Časopis za zgodovino in naro- dopisje, Maribor 93=58(2022), 2–3, str. 88–146 Prve karikature dr. Antona Korošca sta objavila mariborska nemška časnika Marbur­ ger Zeitung in Deutscher Montag med decembrom 1917 in oktobrom 1918. Korošec je bil v prvi jugoslovanski državi največkrat karikirani slovenski politik. V letih od 1924 do 1928 je Koroščeve karikature redno objavljal politični dnevnik Jutro. Karika- tura notranjega ministra Korošca, ki je bila v Jutru objavljena po strelih v beograjski skupščini junija 1928, velja za najbolj odmevno slovensko karikaturo, saj je sprožila proteste pristašev SLS. Ključne besede: dr. Anton Korošec, dr. Karel Verstovšek, karikatura, Marburger Zei­ tung, Deutscher Montag, Jutro, Skovir, Janko Omahen, Milko Bambič. 1.01 Original Scientific Article UDC 929Korošec A.:070"1917/1928" Damir Globočnik: Dr Anton Korošec in the eyes of caricatures. Review for History and Ethnography, Maribor 93=58(2022), 2–3, pp. 88–146 The first caricatures of Dr Anton Korošec were published by the German newspapers Marburger Zeitung and Deutscher Montag between December 1917 and October 1918. Korošec was the most frequently caricatured Slovenian politician in the first Yugoslav state. From 1924 to 1928, Korošec’s caricatures were regularly published by the political * Ddr. Damir Globočnik, muzejski svetnik, Langusova ulica 29, 4240 Radovljica, Slo- venija, damirglobocnik1@gmail.com Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 89 daily Jutro. The caricature of Interior Minister Korošec, published in Jutro after the shooting in the Belgrade Assembly in June 1928, is considered to be the most high- profile Slovenian caricature, as it sparked protests by SLS supporters. Keywords: Dr Anton Korošec, Dr Karel Verstovšek, caricature, Marburger Zeitung, Deutscher Montag, Jutro, Skovir, Janko Omahen, Milko Bambič. Karikature dr. Antona Korošca so na prvi pogled neobičajna téma prispevka, ki ima ambicije prispevati k poznavanju delovanja vodilnega slovenskega poli- tika v letih 1917 do 1940. Glede na vidno mesto, ki ga je dr. Korošec zavzemal v političnem življenju stare Jugoslavije, je presenetljivo, da se z njegovo por- tretno galerijo, v katero poleg fotografij, slik in kipov spadajo tudi karikature, doslej še nihče ni načrtno ukvarjal. Pojasniti velja odločitev za zbiranje in analiziranje Koroščevih karika- tur. Karikature veljajo za pomemben vir za politično, duhovno in kulturno zgodovino, za zgodovino družbenih in narodnih skupnosti, za zgodovino časnikarstva in javnega mnenja. Opozoriti želim predvsem na dejstvo, da karikature niso samo odraz posamičnega mnenja (karikaturista, urednika), temveč odražajo javno mnenje, kolektivne miselne vzorce, predstave, težnje in kolektivno nezavedno. Na karikaturah so nepomembne podrobnosti iz- puščene, bistvene značilnosti pa poudarjene, zato lahko opozorijo na bistvo nekega dogodka ali stanja. Potrebno je tudi pojasnilo, da politične karikature, na katerih srečamo dr. Antona Korošca, nikoli niso nepristranske. Njihovemu nastanku so bo- trovali propagandni nameni, saj želijo vplivati na mnenje bralcev časopisov in satiričnih listov. Naročniki karikatur so bili v večini primerov Koroščevi politični nasprotniki. Karikature nam zato dr. Antona Korošca predstavljajo v drugačni luči kot njegovi uradni fotografski portreti ali fotografije, na katerih so zabeleženi Koroščevi javni nastopi. Aktualnost karikatur naj bi bila vezana samo na čas objave, nato pa hitro izgubijo svoj propagandni naboj. Toda nekatere karikature (v zbirki Koro- ščevih karikatur gre za vsaj dva tovrstna primera) so se zapisale v kolektivni spomin. Karikature se lahko dvignejo iz časovnega toka in postanejo nekak- šen simbolni vzorec za določeno dobo. Prispevek podrobneje obravnava samo nekatere najpomembnejše Koro- ščeve karikature. Kriterij izbora sta njihova odmevnost in sporočilna kompo- nenta. Zbirka Koroščevih karikatur v domačih časnikih in listih ter besedilo, ki jih pojasnjuje, bi lahko predstavljala zametek obsežnejše študije. Zgovorno pričata o Koroščevi vpetosti v politično življenje jugoslovanske kraljevine. Podatek, da je bil Korošec v obdobju med obema svetovnima vojnama največ- krat karikirani slovenski politik, potrjuje njegovo osrednjo vlogo v slovenski 90 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES politiki. Koroščeve karikature so objavljali tudi hrvaški, srbski in drugi ju- goslovanski časniki in listi. Prve Koroščeve karikature pa srečamo v dveh mariborskih nemških časnikih. Boj za majniško deklaracijo Majniška deklaracija je bila v vladajočih nemških in madžarskih krogih spre- jeta s sovražnostjo. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, ki je prebral deklaracijo v parlamentu, je postal glavna tarča napadov nemških nacionalistov. Glasilo mariborskega nemštva Marburger Zeitung je v 280. šte- vilki z dne 8. 12. 1917 objavilo karikaturo, ki prikazuje Korošca v družbi s češkim poslancem Isidorjem Bogdanom Zahradnikom (1864–1926). Korošec in Zahradnik si podajata roko in prisegata pred zemljevidom Avstro-Ogrske, ki je opremljen s podnaslovom »Inseparabiliter-indivisibiliter« (lat. neločljiv, nedeljiv): »Slediva le besedam Svetega pisma: ‘Moje kraljestvo ni od tega sveta.’« Korošcu iz žepa moli list z napisom »Jugoslovansko kraljestvo«; Zahradnik, ki je bil osrednji češki govornik v državnem zboru, drži v rokah peticiji z napisoma »Za češke ustavne pravice« in »Zoper papežev mirovni predlog«. Časnik nemške skupnosti v Mariboru Marburger Zeitung je karikature za- čel objavljati konec leta 1917. Njihov avtor se je podpisal kot H. Einer. Korošca srečamo še na dveh karikaturah v Marburger Zeitung in na osmih karikatu- rah v časniku Deutscher Montag. Karikaturist je tu uporabil ime (psevdonim) A. Pettauer, a gre najbrž za istega avtorja. Marburger Zeitung, 8. 12. 1917, št. 280 Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 91 H. Einer je bil pravzaprav izredno blag karikaturist. Na njegovih risbah ni razbrati protislovenske ostrine, ki jo vsebujejo članki v pronemških časnikih. Osebe na Einerjevih karikaturah so upodobljene na realističen način in so le rahlo karikirane. Einerjeve risbe v zvrst karikature oziroma satirične ilustra- cije popelje predvsem kontekst upodobljenih situacij in pripisani komentarji. Takšne opredelitve pa ne bi mogli uporabiti tudi za njegovo karikaturo, ki jo 15. aprila 1918 objavil radikalni nemški mariborski časnik Deutscher Mon­ tag. Časnika Marburger Zeitung in Deutscher Montag sta imela sedež v ulici Edmund Schmid Gasse 4; tiskala ju je Kralikova tiskarna; njuni uredniki in novinarji so bili pomešani, tako da je Deutscher Montag (podnaslov lista je bil Völkischsoziale Montagszeitung für die Alpenländer; izhajati je začel leta 1917 pod imenom Nationalsoziale Montagszeitung für die Alpenländer, konec leta 1918 pa se je preselil v Gradec) dajal vtis nekakšne tedenske priloge Marburger Zeitunga.1 Marburger Zeitung in Deutscher Montag sta bila v tem času edina časnika na slovenskem ozemlju, ki sta objavljala karikature. Deutscher Montag, 15. 4. 1918, št. 15 1 Boštjan Zajšek, »’Raje pa hočemo nemško umreti, kakor laško ali slovansko trohneti’ – mariborski Nemci v letu 1918«, Studia Historica Slovenica 19, št. 2 (2019): 438. 92 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Karikatura »Kreuzzug zur Eroberung der Steiermark« (Križarski pohod za osvajanje Štajerske) prikazuje bitko v Št. Janžu pri Dravogradu (Unterdrau- burg). Korošec ima v roki zastavo z napisom Jugoslovansko kraljestvo; šta- jerski deželno- in državnozborski poslanec dr. Karel Verstovšek (1871–1923)2 grozi s pištolo. Na trakovih na Koroščevi zastavi so napisi Naš edini Pivko (dr. Ljudevit Pivko),3 Ljubi svojega bližnjega … in udari Nemce. Korošec sedi na kozlu, Verstovšek na volu. Slovenski razgrajači (na desni) in zavezniški ruski ujetniki (levo) so pregnali Nemce, ki so na shod prišli s tablo Nationaler Frieden (Narodni mir). Na vrhu so narisani vladni komisar, njegova soproga in orožnika. Napis pod komisarjem sporoča, da je ta v dvomih, ali je treba razpustiti shod ali državo. V spodnjem delu karikature Korošec zbira pod- pise za majniško deklaracijo med nepismenimi Slovenci, ki namesto podpisa potrjujejo svoj pristanek s križci. Karikaturist je A. Pettauer. Na shodu poslanca dr. Karla Verstovška 7. aprila 1918 v Št. Janžu pri Dra- vogradu je govoril tudi dr. Korošec. Med Koroščevim govorom je na shod prišlo okrog dvesto Nemcev in nemškutarjev pod vodstvom poslanca in žih- poljskega župana Jakoba Lutschouniga (Lučovnika), železniškega uradnika Rudolfa Domainga in novinarja in urednika pri časnikih Marburger Zeitung in Deutscher Montag Norberta Jahna, ki so z medklici »Veleizdajalec« in po- dobno motili zborovanje. Slovenci in Nemci so se spopadli s palicami, pole- ni in latami. Slovenci, katerim so pomagali ruski vojni ujetniki, so Nemce pregnali. Orožniki so poskušali umiriti strasti, tako da so se postavili med Slovence in Nemce. Vladni komisar dr. Trstenjak iz Slovenj Gradca, ki je na shod prišel v spremstvu soproge, je odredil razpust shoda. Preden so se zbo- rovalci razšli so na dr. Verstovškov predlog sprejeli resolucijo za majniško deklaracijo.4 2 Dr. Karel Verstovšek je bil po izobrazbi profesor klasične filologije (doktorat 1903). V letih 1898 do 1911 in od 1921 do smrti je bil zaposlen kot profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Član slovenske katoliške stranke. Leta 1909 je bil izvoljen za deželnozbor- skega poslanca v slovenjgraški kmečki kuriji in leta 1913 v deželni odbor. Od leta 1910 je bil državni poslanec. Na sestanku Jugoslovanskega kluba Dunaju je maja 1917 predlagal odbor, ki je sestavil majniško deklaracijo. Leta 1918 je postal predsednik Narodnega sveta za Štajersko. 3 Armadno vodstvo generala Conrada Hötzendorfa je rezervnega nadporočnika in profe- sorja na mariborskem moškem učiteljišču Ljudevita Pivka postavilo pred vojaško sodišče in ga napadalo po listih zaradi domnevne veleizdaje pri Carzanu na Tirolskem. Pivko je v italijanskem ujetništvu organiziral jugoslovansko propagando (po: »Kapetan dr. Ljud. Pivko v Mariboru«, Jugoslavija, 9. 5. 1919, št. 112, 3). 4 Po: »Z vsemi pripomočki«, Mir, 12. 4. 1918, št. 15, 1–2 (v tem članku je objavljen tudi (del- no cenzuriran) Koroščev govor); »Buren shod koroških in štajerskih Slovencev«, Straža, 8. 4. 1918, št. 28, 4; »Koroščeva meščanska vojna«, Slovenski narod, 10. 4. 1918, št. 81, 1; »Podivjana hujskarija dra. Korošca«, Štajerc, 14. 4. 1918, št. 15, 3. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 93 Drugačno interpretacijo dogodka je objavil ptujski časnik Štajerc, ki piše, da so se Nemci in nemškutarji kasneje zbrali v neki gostilni pred Dravogra- dom, kjer so govorili Girstmayer, Lutschounig, Domaingo in Jahn. Protestira- li so zoper ravnanje komisarja Trstenjaka. Po navedbah Štajerca se je Korošec moral umakniti iz Št. Janža. Namesto do bližnje železnice v Dravogradu se je odločil preko Sv. Jederti oditi do Slovenj Gradca. »Njegova možka garda je že pred shodom začeto pijančevanje po končanih krvavih izgredih zopet nadalje­ vala,« piše Štajerc. »Ostale so mu torej zveste one ženske farške cunje, ki so mu sledile zgolj iz tega, ker ga smatrajo za – ‘žegnanega (?)’. Ta častna garda posa­ dila ga je na neki kmečki voz ter ga v rute tako zavila, da je izgledal kakor kaka pustna šema, ne pa ‘ jugoslovanski’ kralj. Tudi vrabci na drevesih so ga sramot­ no zasmehovali. ‘Dvorne dame’, ki so imele prednost, so imele čast zraven njega sedeti, druge pa so tik voza peš korakale. Tako se je pomikal ta glasni transport tega ciganskega vojvode proti Sv. Jedrti … Celo vpreženemu konju, ki je vlekel voz, se je ta stvar preneumna zdela; nakrat se je vlegel in je raje na licu mesta poginil, kakor da bi stal v službi sramotnih veleizdajalcev. Najbrž je premenjal ‘ jugoslovanski’ jarem z nemškim, o katerem je ta širokoustni Korošec na shodu izjavil, da mora biti razbit. – Peš je moral torej Korošec po blatni cesti proti Sv. Jedrti romati, ker ga je to čudno spremstvo srečno svoji usodi oddalo. Tako potuje torej ‘kralj’ Tonček, zloglasni jugoslovanski duhovniški razuzdanec.«5 Po taboru v Št. Janžu je vlada na pritisk nemškega nacionalističnega poli- tičnega tabora in deželnih glavarjev prepovedala tovrstne shode in zborovanja pod milim nebom.6 Avstrijsko-nemški Mihel7 na karikaturi »Slovansko zborovanje v Pragi« opozarja ministrskega predsednika dr. Ernsta Seidlerja von Feuchtenegga: »Ekscelenca, voda narašča, jez je razmajan, zato je skrajni čas za ukrepanje.« V valovih sta portreta Korošca in dr. Karla Kramařja, govornikov na protestnem zborovanju proti izjavam zunanjega ministra grofa Czernina,8 ki je potekalo v Pragi 13. aprila 1918. Predsedstvi Jugoslovanskega kluba in Češkega svaza sta 18. aprila 1918 objavili skupni komunike.9 5 Po: »Beg Korošca«, Štajerc, 21. 4. 1918, št. 16, 3–4. 6 Po: Lojze Ude, »Deklaracijsko gibanje na Slovenskem«, Slovenci in jugoslovanska skupnost (Maribor: Obzorja, 1972), 105. 7 Nem. »der deutsche Michel« oziroma Nemški Mihel, nemški Mihec: satirična personifi- kacija tipičnega Nemca, ki se pojavlja od leta 1843 dalje. 8 Grof Czernin je moral 14. aprila 1918 odstopiti zaradi svojih izjav v govoru na srečanju z dunajskimi občinskimi svetniki 2. aprila 1918. Czernin je v govoru na srečanju nastopil proti nenemškim narodom monarhije, zlasti Čehom, ki jih je dolžil veleizdajstva (po: »Czernin odstopil«, Slovenec, 15. 4. 1918, št. 85, 1). 9 Po: »Izjava ‘Jugoslovanskega kluba’ in ‘Češkega Sveza’«, Slovenec, 19. 4. 1918, št. 89, 1. 94 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Deutscher Montag, 22. 4. 1918, št. 16 Deutscher Montag, 27. 5. 1918, št. 21 Na karikaturi »Praški duh in njegovi čarovniki« se birokrati z odredbami bo- rijo proti Kramařju in Korošcu, katerih portreta se prikazujeta v oblakih (nad napisom Proti Avstriji). Desno nemški Mihel sedi na zaboju vojnih ukrepov, ki so za Nemce v homeopatskih odmerkih, in bere Neue freie Presse. Marburger Zeitung, 28. 4. 1918, št. 97 Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 95 Na parlamentarnem vrtiljaku sedijo zastopniki slovanskih narodov in člani gosposke zbornice. Korošec jaha na kozlu. Čeh dr. Karel Kramař sedi na levu (lev je češki heraldični simbol); iz žepa mu moli listek Amnestija, saj so vodjo mladočehov namreč maja 1915 zaprli in je moral ostati v zaporu do razgla- sitve splošne amnestije julija 1917. Vrh vrtiljaka so zastopniki Nemcev. Pod karikaturo so pripisane besede, s katerimi je ministrski predsednik dr. Ernst Seidler – ta stoji ob glasbenem avtomatu, ki igra melodijo O, du mein Öster­ reich – predstavnikom nemških strank napovedal, da bo v notranji politiki usmeritev države ostala pronemška. Marburger Zeitung, 12. 5. 1918, št. 107 Za Korošcem stoji dr. Karel Verstovšek s pištolo za pasom; oblečen je v srbsko narodno nošo. Korošec: »Razbitje nemških oken v Ljubljani in drugod odpira pogled na svetlo prihodnost obrti v jugoslovanskem kraljestvu. Zato takoj pod­ pišite za neodvisno jugoslovansko državo.« Teden dni po objavi karikature so nemškutarji razbili okna na hiši dr. Ver- stovška v Mariboru. Med nočnim razgrajanjem na binkoštno soboto (18./19. maj) so se na enak način lotili oken na več slovenskih hišah. Pred Verstovško- vo hišo so zapeli »Wacht am Rein« in nato metali kamenje.10 10 Po: »Tolovajstvo nemškutarjev v Mariboru – dr. Verstovšekova družina v nevarnosti«, Straža, 21. 5. 1918, št. 40, 3. 96 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Deutscher Montag, 15. 6. 1918, št. 28 Dunajski parlament kot cirkus. Poslanca gosposke zbornice, načelnik Zve- ze nemškonacionalnih strank dr. Viktor Waldner in Oskar Teufel podpirata ministrskega predsednika Seidlerja. Korošec sedi na tribuni z drugimi slo- vanskim poslanci. Dunajski župan dr. Richard Weiskirchner je akrobat na trapezu, pripravljen skočiti na vladno sedlo. Deutscher Montag, 19. 8. 1918, št. 33 Karikatura »Pravičnost« se nanaša na Slovanske dneve, ki so potekali v Lju- bljani od 16. do 18. avgusta 1918. Predstavniki Slovencev, Hrvatov in Srbov Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 97 ter Čehov in Poljakov so 17. avgusta 1918 razpravljali o problemih, povezanih s samoodloočbo narodov. Istega dne je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet za Slovenijo in Istro. 18. avgusta 1918 so na župnišču v Št. Janžu na Do- lenjskem odkrili spominsko ploščo dr. Janezu Evangelistu Kreku. Jugoslovanski, češki in poljski politiki so na posvetovanju 17. avgusta imeli v mislih samostojne države zunaj avstro-ogrskega okvira. Zato je karikaturist narisal podnačelnika Češkega svaza in podnačelnika Narodnega odbora, po- slanca Václava Klofáča, Korošca in Karla Kramařa, ki se pomenkujejo pred zemljevidom Avstrije. Dr. Kramař, ki v Ljubljano ni prišel, je na ustanovno zborovanje Narodnega sveta poslal brzojavne pozdrave.11 Deutscher Montag, 26. 8. 1918, št. 34 Korošec in Tomáš Garrigue Masaryk, pred katerima sta plakata za Jugoslo- vansko kraljestvo in Češkoslovaško kraljestvo, sprejemata Antantne zlatnike. 11 Po: »Ustanovitev Narodnega Sveta«, Slovenski narod, 17. 8. 1918, št. 186, 1. 98 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Nemški časnik Vossische Zeitung je avgusta 1918 pisal, da so v promet prišli češkoslovaški zlatniki in srebrniki, imenovani »sokol«. Novci, ki naj bi jih dala kovati Antanta, naj bi imeli napis v češčini in francoščini, na eni strani Hradčane in na drugi sokola, ki si podajata roki.12 Deutscher Montag, 7. 10. 1918, št. 4 Konec Avstro-Ogrske na karikaturi v časniku Deutscher Montag: naravnost v prepad vodi pot slovanskih narodov, ki se nameravajo s samoodločbo odcepiti od Avstrije. Slovanski voditelji (Korošec s harmoniko; za njim Karel Kramař, Józef Piłsudski) in tipični predstavniki narodov korakajo proti prepadu; av- strijski parlament gori. * * * 12 Po: »Nemška domišljija«, Domoljub, 29. 8. 1918, št. 35, 6; »Mariborsko pismo«, Slovenec, 23. 8. 1918, št. 192, 6. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 99 Kurent, 1. 9. 1918, št. 3 (karikatura Frana Podrekarja) Satirični list Kurent13 je prvega septembra 1918 objavil karikaturo »Sedem kranjskih švabov ali ‘ joj tebi, Korošec!«, ki jo je narisal Fran Podrekar (1887–1964). Karikatura se je oprla na zgodbo o sedmih »junaških« Švabih, ki so se spopadli z zajcem. Zgodba je bila razširjena v različnih variantah (pesem nürnberškega mojstra pevca Hansa Sachsa iz 1545, komedija Ludwi- ga Auerbacha iz 1827, brata Grimm idr.); upodobljena je tudi na grafikah in karikaturah. 13 Kurent je izhajal od 1. avgusta 1918 do aprila 1919 kot štirinajstdnevnik. Izdajal ga je konzorcij Kurenta. Urejala sta ga prevajalec Branimir Kozinc in založnik lista Anton Pesek, ki je bil tudi izdajatelj in odgovorni urednik časnika Jugoslovan. Karikature so risali Maksim Gaspari, Fran Podrekar in Hinko Smrekar. 100 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES »Jugoslovanu« Korošcu, ki na karikaturi nastopa kot simbolna figura (za majniško deklaracijo in novo usmeritev SLS), se približujejo kača Resnica (tedanji ljubljanski tednik, ki je zagovarjal Šusteršičeve politične poglede), »Avstrijakant« kranjski deželni glavar dr. Ivan Šusteršič in njegovi najtesnejši sodelavci v deželnem odboru dr. Evgen Lampe, dr. Vladislav Pegan in dr. Ivan Zajc (z zajčjimi ušesi) ter Fran Jaklič, Ivan Štefe (katoliški časnikar, kot biljeter – vodil je namreč Kino Central v stavbi Deželnega gledališča) in nemškutar. Koroščevo glavo obdaja lipovo listje (lipa – slovenski simbol); Resnica drži v gobcu hrastove žire; vrh zastave v rokah dr. Pegana so hrastovi listi (hrast – nemški simbol). Fran Podrekar je narisal tudi portretne karikature predsednika srbske vla- de in ministra za zunanje zadeve Nikola Pašića, predsednika Narodnega sveta za Slovenijo (od 17. avgusta 1918) in Narodnega vijeća (od 17. oktobra 1918) dr. Korošca in predsednika Jugoslovanskega odbora v Londonu, dalmatinskega politika dr. Anteja Trumbića. Trije politiki so bili glavni podpisniki Ženevske deklaracije z dne 9. novembra 1919. Kurent je karikature objavil v 9. številki, ki je izšla 1. decembra 1918. Ta dan se je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Dr. Anton Korošec«, Kurent, 1. 12. 1918, št. 9 (karikatura Frana Podrekarja) Desno: Koroščeva fotografija na razglednici, ki jo je v korist skladu za spome- nik dr. Janeza Evangelista Kreka založila uprava Ilustriranega glasnika (nad fotografijo so besede, ki jih je Korošec izrekel na Krekovem pogrebu oktobra 1917). Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 101 Dr. Anton Korošec kot simbol SLS V obdobju med obema svetovnima vojnama so Koroščeve karikature risali vsi vodilni slovenski in jugoslovanski karikaturisti. Tisk je predstavljal eno glavnih orožij v medsebojnih strankarskih obra- čunavanjih. Med slovenskimi časniki je karikature redno objavljal politični dnevnik Jutro, ki ga je leta 1920 ustanovila mlajša struja liberalne Jugoslovan- ske demokratske stranke pod vodstvom dr. Gregorja Žerjava (t. i. mladolibe- rali, mladini). Staroliberali so namreč obvladovali Slovenski narod, tega pa je Jutro kmalu prehitelo. Po letu 1924 je bilo Jutro glasilo Samostojne demokrat- ske stranke (SDS) na Slovenskem. Dnevnik Jutro je do okupacije Jugoslavije širil vero v jugoslovanstvo in se boril za »duševno ujedinjenje« njenih državljanov. Slovenski liberalci so na- mreč sprejeli unitaristično-centralistični program v veliki meri kot odgovor na avtonomistične težnje SLS. Jutro je svoje cilje (»veliko jugoslovansko stvar«, državno enotnost s centralno oblastjo, protiklerikalni boj, obračun s staroli- berali) lahko uspešno zagovarjalo, saj je imel časnik po petih letih izhajanja naklado 25.000 izvodov, menda več od skupne naklade ostalih slovenskih dnevnikov. Po višini naklade je bilo Jutro drugo v Jugoslaviji, po številu na- ročnikov celo prvo. Uredništvo, v katerem so bili zaposleni tudi ilustratorji, je bilo največje v državi. Jutro, 1923, št. 301 Karikature v Jutru si redno sledijo od nastopa kratkotrajne Davidovićeve vlade sredi leta 1924. Srbski politik Ljubomir Davidović (predsednik Demo- kratske stranke) je v vlado sprejel načelnika SLS Korošca (podpredsednik in minister za prosveto in vero). Korošec na nekaterih karikaturah simbolizira Slovensko ljudsko stranko in slovenski narod. Na karikaturi »Kuluk kolo« v 19. številki Jutra (objava tudi v Domovini, 1924, št. 2) Pašić igra na piščal; dr. Korošec, dr. Vladimir Ravnihar, Turek in Nemec plešejo. Kuluk je bil v stari Jugoslaviji obvezno neplačano delo, zlasti 102 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES pri gradnji in popravljanju cest, poti. Ravniharju iz žepa gleda njegov časnik Narodni dnevnik. Poslanec SLS France Kremžar je v govoru 15. decembra 1923 opozoril na dvojna merila pri obdavčenju državljanov in obtožil finanč- nega ministra Pašićeve vlade dr. Milana Stojadinovića cinizma, ker naj bi na zahteve zastopnikov SLS glede kuluka oziroma dohodninskega davka odgo- voril s smehom na licu: »Gospodo, kuluk ostaje.«14 Jutro, 1924, št. 19 Jutro, 1924, št. 78 Na karikaturi v 78. številki Jutra v letu 1924 je Korošec pravkar zgrmel po tleh; ob njem stoji minister za prosveto v Pašićevi vladi Svetozar Pribičević z možnarjem. Slovenec je pisal, da bodo Pribičevića, slovenske demokrate in samostojne kmete strli v možnarju tako kot orehe.15 14 Po: »Kritika režima. (Odlomki iz govora poslanca Fr. Kremžarja v narodni skupščini dne 15. decembra)«, Slovenec, 25. 12. 1923, št. 291, 3–4. 15 Po: »Kaj ‘Jutro’ vse ve«, Jutro, 14. 3. 1924, št. 64, 2. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 103 Jutro, 1924, št. 264 Karikatura »Tigri se vračajo v kranjsko deželo« v 264. številki Jutra iz 1924 (objava tudi v Domovini, št. 46) je nastala po padcu Davidovićeve vlade. Pri- kazuje nekdanje ministre SLS v Davidovićevi vladi (minister za kmetijstvo Franc Kulovec, minister za železnice oziroma promet Anton Sušnik, minister za agrarno reformo Ivan Vesenjak in Korošec), ki so si znova nadeli tigrovske kože. Čuk na pal’ci, 1923, št. 10 Satirični list Čuk na pal’ci, ki je v letih 1922 do 1926 izhajal v Gorici, je v komentarju pod karikaturo zapisal, da je centralistična volilna kokoš znesla v Jugoslaviji čuden pirh, iz katerega se je izvalil čuden zmaj s tremi glavami. »Eni pravijo, da je državna, drugi dve da sta protidržavni ali avtonomistični. /…/ Jugosloveni naj pazijo, da se velikonočni pirhi ne spremenijo v – klopotce. 104 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Naša vera nas uči: Tri osebe, en sam Bog. V Jugoslaviji pa uče: Tri osebe, tri ‘bogovi’: Pašić ‘bog’ Srbije, Radić ‘bog’ Hrvatske, Korošec ‘bog’ Slovenije.«16 Jutro, 1924, št. 282 Jutro, 1925, št. 1 Jutro je SLS in dr. Antonu Korošcu očitalo oportunizem, mdr. s serijo šestih karikatur z naslovom »Od avstrijske dike do čudotvorne republike« oziroma »Kratka zgodovina SLS v slikah« v 282. številki. Na vsaki sličici Korošec na- stopa v drugačnem oblačilu. Na prvi ga srečamo leta 1914 v avstroogrski uni- formi z bičem v roki. Pri drugi sličici je risar »W.« imel v mislih Podrekarjevo karikaturo iz Kurenta, na kateri je upodobljen nadškof Jeglič z Jugoslovansko deklaracijo (majniška deklaracija) v eni roki, medtem ko z drugo roko kaže na sonce Jugoslavijo. Sličica iz leta 1923 prikazuje Korošca kot kranjskega Janeza in borca za avtonomijo Slovenije. Sličica iz leta 1924 je predstavila Korošca kot »tigrovskega ministra« v Davidovićevi vladi, v vojaški opravi, s srbsko 16 Čuk na pal’ci, 1. 4. 1923, št. 10, 4. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 105 šajkačo na glavi, s puško, sabljo in ministrsko lento. Na sličici za leto 1925 je Korošec v hrvaški noši, medtem ko vzklika: »Faljen Isus! Živila republika!« Stjepana Radića so karikaturisti pogosto upodabljali v hrvaški narodni noši, na glavo pa so mu dali kučmo, ki je hkrati krona in jo ima tudi Korošec. Radić je namreč veljal za »nekronanega hrvaškega kralja«. Na zadnji risbi je Korošec prikazan kot »črni klerikalec«. Karikaturisti so strankarske prvake v stari Jugoslaviji pogosto upodabljali v narodnih nošah. Edina izjema je bil dr. Korošec, ki je bil duhovnik. Karika- turisti so na karikaturah opozarjali na njegov duhovniški poklic. Alenka Puhar ugotavlja, da je dejstvo, da je bil vodilni slovenski politik duhovnik in potemtakem ne čisto pravi moški, sprožalo zajedljivost pri vseh jugoslovanskih karikaturistih.17 Ta podatek ni zanemarljiv, kajti kolektivne predstave, ki so jih Hrvati in Srbi imeli o Slovencih, so nastale na podlagi javnega mnenja o Korošcu.18 Z Jutrom je sodelovalo več karikaturistov oziroma ilustratorjev. Večina karikatur v letih 1924 do 1928 je bila delo karikaturista, ki je svoje risbe ozna- čeval z inicialko W. Za to oznako bi se lahko skrival arhitekt Janko Omahen (1898–1980).19 Omahnovo sodelovanje z Jutrom je postalo znano po drugi svetovni vojni;20 v času nastanka karikatur je identiteta karikaturistov Jutra ostala skrita. 17 Po: Alenka Puhar, Slovenski avtoportret 1918–1991 (Ljubljana: Nova revija, 1992), 43. 18 Po: Momčilo Zečević, »Neki pogledi u Srbiji na političku delatnost dr. Antona Koro- šca 1918–1940«, Življenje in delo dr. Antona Korošca/Prispevki za novejšo zgodovino 31, (1991): 55. 19 Janko Omahen je prve karikature objavil v dnevniku Dan (po: Janko Omahen, »Preiskave in aretacije«, Preporodovci proti Avstriji (Ljubljana: Borec, 1970), 342–343). Po maturi na I. državni gimnaziji v Ljubljani je eno leto študiral na tehniki v Pragi (1919/1920) in v letih 1920–1922 opravil pet semestrov strojne stroke na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Nato je na isti fakulteti obiskoval študij arhitekture pri profesorjih Plečniku in Vurniku; pri slednjem je diplomiral leta 1927. Leta 1925 se je zaposlil pri Delniški tiskarni v Ljubljani. Skupaj s sošolcem Domicijanom Serajnikom (prva diplomanta t. i. ljubljanske arhitek- turne šole) je vodil grafični oddelek Delniške tiskarne. Omahen in Serajnik sta izdelovala plakate, diplome, prospekte, knjižne opreme, osnutke za tisk, urejala tisk in ilustrirala. Uvedla sta narodno ornamentiko v uporabno grafiko. Od 1929 do 1941 sta imela atelje za notranjo arhitekturo; izdelovala sta načrte za pohištvo, za kovaška, pasarska, keramična, kamnoseška in slikarska dela, za čipke, zastave, preproge, zavese ipd. Omahen je obja- vljal članke o sodobni uporabni umetnosti, ornamentiki, notranji opremi, arhitekturi in urbanizmu. Ilustriral je mladinske knjige (po: France Stelè, »Omahen Janko«, Slovenski biografski leksikon, 6. zvezek Mrkun – Peterlin (Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1935), 225). Omahen je s Serajnikom sodeloval pri gradnji Šlajmerjevega doma v Ljubljani, samo- stojno pa je projektiral razne fasade, vile, sokolske domove, hotele, gledališča, cerkve in spomenike. Poučeval je na Šoli za umetno obrt v Ljubljani. 20 Po: Fran Šijanec, Sodobna slovenska likovna umetnost (Maribor: Obzorja, 1961), 445. 106 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Jutro, 1924, št. 300 (karikaturist Hinko Smrekar) Jutro, 1924, št. 289 V 289. številki Jutra iz 1924 objavljena karikatura »Delo za končni sporazum« oziroma »Separatistični kladivarji složno na delu, da si iz bloka izklešejo – na- grobni spomenik …« prikazuje separatiste (Radić, Korošec, Davidović, vodja bosanskih muslimanov dr. Mehmed Spaho) med klesanjem separatističnega bloka, iz katerega nastaja nagrob ni spomenik. Mišljen je opozicijski Blok na- rodnega sporazuma in kmečke demokracije, v katerega so se spomladi 1924 povezali Davidovićevi demokrati, SLS, JMO in HRSS. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 107 Kmetski list, 1925, št. 3 (karikaturist Maksim Gaspari) V predvolilni boj se je na začetku leta 1925 z nekaj karikaturami, ki jih je narisal Maksim Gaspari (psevdonim Dionizj Vovk), vključilo tudi glasilo Sa- mostojne kmetijske stranke za Slovenijo Kmetski list (1919–1941). V 3. številki iz 1925 objavljen volilni proglas vsebuje Gasparijevo karikaturo. Upodobljeni so Korošec z verigo, na katero je privezan kmet, Pašić, ki jaha na kmetu, Gre- gor Žerjav z bičem in Albin Prepeluh na lesenem konjičku. Prepeluh, vodilna osebnost v Slovenski republikanski stranki kmetov in delavcev, ima na glavi revolucionarno jakobinsko čepico. Karikature v Kmetijskem listu so bile kri- tične tako do centralističnih kot do federalističnih strank. Kmetski list, 1925, št.5 (karikaturist Maksim Gaspari) Kmetski list, 1925, št. 7 (karikaturist Maksim Gaspari) 108 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Jutro, 1925, št. 14 Jutro, 1925, št. 30 Pod karikaturo »Slovenski volilec pred odločitvijo« v 30. številki (objava tudi v Domovini, 1925, št. 5) je podpis »R. Š.« (morda Rajko Šubic, 1900– 1983, leta 1925 ilustrator pri Jutru). Karikaturo sestavljata sličici z navodi- lom volivcem. Prva sličica prikazuje Korošca, Radića in Mehmeda Spaha (voditelja Jugoslovanske muslimanske organizacije) med rušenjem stavbe SHS. Na drugi sličici veljaki režima PPŽ Pašić, Pribičević in Žerjav gradijo stavbo SHS, zato: »Ako hočeš, da se bo naša država dogradila, gospodarsko uredila ter Ti olajšala današnje težko stanje vrzi volilno kroglico v skrinjico ‘Narodnega bloka’«. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 109 Jutro, 1925, št. 20 (karikaturist Hinko Smrekar) Korošec in dr. Vladimir Ravnihar kot Pat in Patachon (Jutro, 1925, št. 32). Pod imenom Pat in Patachon (dansko Fyrtårnet og Bivognen, francosko Double patte et Patachon, angleško Long and Short) sta v letih 1921 do 1940 v filmih nastopala danska komična igralca Carl Schenstrøm in Harald Mad- sen. Komični duet, ki so ga v nemškem prostoru poznali pod imenom Pat in Patachon, je temeljil na nasprotjih med visokim, vitkim in melanholičnim Patom in majhnim, debelim, prebrisanim Patachonom. Veljata za evropska predhodnika ameriškega komičnega tandema Stan in Olio. 110 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Jutro je ugotavljalo, da je namen Ravniharjeve kandidature Narodnemu bloku odgrizniti glasove tistih volilcev, ki niso klerikalci. V Ljubljani je kato- liški tabor zaradi Ravniharjevega izdajstva zmagal z neznatno večino.21 Jutro, 1925, št. 46 Jutro, 1925, št. 76 (F. Smodej, Korošec, J. Hohnjec, F. Kulovec) 21 Po: »Bela ali črna Ljubljana?«, Jutro, 8. 2. 1925, št. 33, 1. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 111 Jutro, 1926, št. 252 Avtonomija naj bi bila za SLS v Beogradu zgolj politično geslo, ki se ga da delno tudi opuščati, vsaj sodeč po mnenju Jutra, ki je v 252. številki objavilo karikaturo »Ob svežem grobu« (avtonomije). »Klerikalci so sicer poudarjali zahtevo po avtonomiji, toda samo dotlej, dokler so bili v opoziciji, potem pa so se prilagodili za nekaj koristi za svojo stranko,« je zapisala Angela Vode.22 Številne karikature, ki jih je volilnemu boju posvetilo Jutro, pričajo o po- menu, ki ga je uredništvo tedaj pripisovalo karikaturi. Po volitvah so pri Jutru začasno prenehali z rednim objavljanjem karikatur. V letih 1926 in 1927 se pojavljajo le ob najpomembnejših političnih dogodkih, npr. ob odločitvi Ra- dićeve stranke za sodelovanje z beograjsko vlado. Muhe, 1927, št. 5 22 Angela Vode, Skriti spomin (Ljubljana: Nova revija, 2004), 18. 112 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Karikaturist lista za humor in satiro Muhe (1926–1927), ki se je podpisoval z inicialkama »AŠ«, je na karikaturi »Naša vlada …« v 5. številki narisal Ko- rošca, ki na lajno igra melodijo »Avtonomi ja tralala«, in s stolčkom »Vlada SHS« v roki; na stolček je privezanih nekaj manjših korit. Korošcu se zlovešče bližajo krizni oblaki. Jutro, 1927, št. 38 Opozicija je leta 1926 pripravila zakonski načrt o pobijanju korupcije in zah- tevala anketo o korupciji v vladi, ki na takšen predlog ni pristala, vendar je bila preglasovana. Tudi v Sloveniji je bilo več protikorupcijskih shodov. Na osrednjem zborovanju v Ljubljani 30. maja 1926 so govorili dr. Korošec, Lju- bomir Davidović, dr. Mehmed Spaho idr. »Dve zmagi SLS proti korupciji« v 38. številki Jutra iz 1927 sta prikazali ka- rikatura »Po govoru posl. Korošca na shodu v Unionu 30. maja 1926. (Origi- nalna slika v Slovencu)« s Korošcem in Davidovićem nad zmajem Korupcija in karikatura »Po glasovanju SLS v anketnem odboru 9. februarja 1927 (Naš predlog za ‘Slovenca’)« s Korošcem in Radetom Pašićem na zmaju Korupcija. Nikola Pašića je zaradi korupcijskih škandalov svojega sina Radeta moral Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 113 aprila 1926 podati ostavko z mesta ministrskega predsednika. Rade Pašić je bil kasneje obsojen na zaporno kazen zaradi korupcije. Na seji anketnega odbora 9. februarja 1927, na kateri so sprejeli poroči- lo odbora o aferi Radeta Pašića glede naročil v tovarni Adamov in čeka za 100.000 francoskih frankov, je bil odločilen glas poslanca SLS dr. Jakoba Hodžarja. Za predlog radikalcev, ki je krivdo prelagal na posamezne uradni- ke železniškega ministrstva, je glasovalo 11 članov, za kompromisen predlog poslanca SDS Svetislava Popovića, ki je opozarjal na zlorabe in korupcijo pri višjih uradnikih in celo ministrih, pa 10 članov. Jutro je ugotavljalo, da so se radikalni člani anketnega odbora pogodili z dr. Korošcem, da je dr. Hodžar opustil svoje stališče in glasoval z radikali. Zato so ostali glavni krivci v aferi Radeta Pašića nekaznovani.23 Slovenec je nasprotno zatrjeval, da je SLS dosegla veliko zmago proti ko- rupciji. Delegat Jugoslovanskega kluba dr. Hodžar je namreč predlagal po- seben zakon o korupciji, če zakon o ministrski odgovornosti in predpisi o uradništvu ne bi zadoščali za boj proti korupciji. Po tem zakonu niti ministri ne bodo mogli pobegniti pred odgovornostjo in zakonskimi posledicami. Hodžarjev predlog je bil sprejet z 11 proti 10 glasovom.24 Jutro, 1927, št. 42 (ponatis karikature Pjera Križanića iz beograjske Politike) Jutro, 1927, št. 35 Februarja 1927 je Nikola Uzunović na podlagi sporazuma med radikalci in SLS sestavil že šesto vlado (radikali in SLS), ki jo je aprila zrušila opozicija. Uzunovićevo in Koroščevo politično ekvilibristiko na vrvi, razpeti od ene do 23 Po: »Zmaga korupcije v anketnem odboru z 10 : 11 glasovi«, Jutro, 10. 2. 1927, št. 35, 1. 24 Po: »Zmaga odločnega stališča SLS proti korupciji v anketnem odboru«, Slovenec, 10. 2. 1927, št. 32, 1. 114 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES druge krize, prikazuje karikatura v 35. številki Jutra. Uzunović, vajen poli- tičnih padcev, bodri Korošca. Jutro, 1927, št. 44 (Korošec in minister za vojsko in mornarico general Stevan Hadžić) Jutro, 1927, št. 163 (ponatis karikature Pjera Križanića iz beograjske Politike) Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 115 SLS se je julija 1927 z blejsko pogodbo med Korošcem in prvakom velikosrb- ske NRS in predsednikom vlade Veljom Vukičevićem odpovedala aktivne- mu boju za avtonomijo Slovenije in se zadovoljila z noveliranjem zakona o oblastni samoupravi v ljubljanski in mariborski oblasti. SLS se je povezala z radikali zoper HRSS in Pribičevićevo SDS ter vstopila v Vukičevićevo vlado, Korošec pa je postal minister za notranje zadeve. Jutro, 1927, št. 211 Jutro, 1927, št. 221 (karikaturist Franjo Maixner) Blejsko paktiranje mora biti primerno nagrajeno, zato se je sodeč po kari- katuri Franja Maixnerja v 221. številki Jutra (karikatura je najbrž iz Kopriv) Korošec podal v Beograd: »Kje je gospod predsednik vlade, da vnovčim ta 116 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES papir.« Toda Korošec je prišel v nepravem trenutku, saj se je predsednik vlade umaknil na toaleto – ali pa je bil trenutek ravno pravšnji, saj je žandar, ki je stražil Uzunovićeve sanitarne prostore, sprejel Korošca z Blejs kim sporazu- mom v roki z dobrodošlico: »Izvolite … bržkone gospod predsednik potrebuje papirja.« Franjo Maixner (1899–1963) je bil v letih 1923 do 1938 eden najbolj izsto- pajočih karikaturistov v zagrebškem satiričnem listu Koprive. Hrvaški knji- ževnik in režiser Kalman Mesarić piše, da je nekoč minister Korošec hotel dati Maixnerja zapreti in deportirati v Beograd, da bi si lahko pobliže ogledal Glavnjačo, ki jo je pogosto uporabljal na karikaturah.25 Jutro je ponatisnilo tudi nekaj Koroščevih karikatur, ki jih je za beograjsko Politiko narisal Peter Križanič-Pjer (1890–1962).26 Jutro, 1927, št. 213 Med pogostimi motivi, ki so jih za komentiranje razmer uporabljali karikatu- risti, so državni voz, davčna stiskalnica, trdnjava ali drevo kot simbol države, strank ipd. Srečamo jih tudi na Koroščevih karikaturah. 25 Kam (Kalman Mesarić), »Kroz 30 godina rada nacrtao je F. Maixner preko 10000 kari- katura!«, Nova Hrvatska, Zagreb, 1944, št. 180; po: Frano Dulibić, Povijest karikature u Hrvatskoj do 1940. godine (Zagreb: Leykam international, 2009), 180. 26 Slikar, karikaturist in likovni kritik Pjer (Petar) Križanić je najbolj znan predvojni jugo- slovanski karikaturist. Leta 1909 je začel sodelovati z zagrebškimi Koprivami (od 1918 naprej tudi urednik). Leta 1922 se je preselil v Beograd in risal za Novi list. Od 1923 na- prej je bil stalni karikaturist Politike. Leta 1935 je bil soustanovitelj humorističnega lista Ošišani jež. Leta 1944 je kot karikaturist deloval na osvobojenem partizanskem ozemlju. Karikature je objavil v knjigi Naše muke (1923) in v mapah Kuku, Todore! (1926) ter Protiv fašizma (1948). Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 117 Jutro, 1928, št. 49 Prva karikatura v Jutru, ki je prikazovala Korošca v vlogi notranjega ministra, je bila objavljena tri dni po sestavi Vukičevićeve vlade, v kateri so bili radikali, JMO in SLS. Jutro je to karikaturo prevzelo iz Kopriv. Korošec je narisan v duhovniških oblačilih (alba, talar, štola); na glavi ima žandarsko kapo, v roki drži policijski pendrek. Bogokletna karikatura Zaradi razočaranja ob koalicijskih povezavah z velikosrbsko NRS je po volit- vah v beograjski parlament novembra 1927 prišlo do nenavadnega paktiranja »prečanskih« strank (tako so imenovali zahodni del države). V Kmetsko-de- mokratsko koalicijo (KDK) sta se povezali Radićeva Hrvaška kmečka stran- ka, ki je zagovarjala dosledno federalistično stališče in hrvaško narodno individualnost, ter Pribičevićeva Samostojna demokratska stranka, ki je do- nedavna veljala za najvztrajnejšo zagovornico jugoslovanskega unitarizma in državnega centralizma. V koalicijo so vstopili tudi poslanci Slovenske kmet- ske stranke, slovenskega dela SDS (liberalci) in črnogorski federalisti. Radić in drugi poslanci opozicijske KDK so kritizirali delo vlade, ostro nastopili proti t. i. Nettunskim konvencijam, kršitvam parlamentarnega dela in proračunu. Opozicijski poslanci so med razpravo v Narodni skupščini 29. februarja ape- lirali na novopečenega notranjega ministra Korošca, naj odpravi nacional- no in kulturno sramoto vse države, beograjski zapor, imenovan Glavnjača. KDK je podala nujen zakonski predlog o preiskavi režima v Glavnjači. Burna 118 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES razprava, ki je zadevala Koroščev ministrski resor, se je spremenila v krvav pretep med poslanci. Maja je vlada želela predložiti skupščini v ratifikacijo Nettunske konven- cije. Odločitev vlade je sprožila proteste po vsej državi. Korošec je kot notra- nji minister moral nastopiti proti beograjskim in zagrebškim študentom, ki so s parolami »Dol Mussolini, dol Korošec« demonstrirali proti Nettunskim konvencijam in manjšinski politiki fašistične Italije. Korošec je postal glavna tarča vseh protestov. KDK je 1. junija začela z obstrukcijo v skupščini in pro- testirala proti »krvavi vladi zločinca Korošca«. Kmetski list je 6. junija 1928 notranjega ministra označil za »krvavega Korošca«. Korošcu je opozicija začela očitati, da ni nič boljši od svojih predhodnikov, hkrati se je stopnjevala napetost v beograjski skupščini, iz katere je mora- la junija žandarmerija nasilno odnesti nekaj poslancev. V vladnem časopisu Jedinstvo se je pojavil poziv k umoru voditeljev KDK. 21. junija je poslanec vladne večine in zagovornik skrajnih velikosrbskih stališč Puniša Račić z go- vorniškega odra streljal proti opozicijskim hrvaškim poslancem in ubil dva poslanca ter dva hudo ranil. Eden od ranjencev je bil Stje pan Radić. Vukiče- vić-Koroščeva vlada je odstopila. Jutro, 6. 7. 1928, št. 156 Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 119 Takoj po odstopu vlade je bila v 156. številki Jutra (6. 7. 1928) objavljena ka- rikatura načelnika SLS in notranjega ministra dr. Korošca. Pod karikaturo je napis: »Sin božji je trpel za druge in krvavel pod trnovo krono./To je bilo v Judeji./V Jugoslaviji pa drugi trpe zaradi božjega namestnika, ki krvavi od policijskega pendreka.« Karikatura, ki je postala najbrž najodmevnejša slo- venska karikatura (danes pa je že malone pozabljena), prikazuje Korošca v duhovniškem oblačilu, s kapo (»šajkačo«) na glavi in pendrekom v roki. To je tipizirana predstavitev Korošca (morda je prevzeta iz zagrebških Ko priv), ki se pojavlja tudi na nasledn jih karikaturah v Jutru. Korošec stoji na odru; ob njegovem vznožju je nari san Kristus s trnjevo krono na glavi. Za Korošcem se dviga temna senca. Ilustracije in karikature, ki jih je Jutro objavljalo od 1924 naprej, so bile majhnih formatov, tokrat pa je bila karikatura nekoliko večja. Jutro, ki dotlej ni bilo tiskano v dveh barvah, je izšlo v dvobarvnem tisku (v črni in rdeči barvi) samo zato, da so se lahko dobro videli krvavi madeži na Koroščevem duhovniškem oblačilu ter na policijskem pendreku v njegovih rokah. Krvave srage se stekajo tudi po tleh. Krvavi madeži so namigovali, da dr. Korošec nosi del krivde za prelito kri hrvaških poslancev v Narodni skupščini in pro- testnikov v Beogradu in Zagrebu. Po atentatu so začele krožiti vznemirljive domneve, da so bili vanj vpleteni kralj Aleksander in njegovi zaupniki, Bela roka in tudi Korošec. Na Hrvaškem naj bi Korošca označili za »prvega jugoslo­ vanskega kardinala, ki si je s policijskim pendrekom in ne z božjim blagoslovom priboril rdeči talar«.27 Slovenec se je na karikaturo protestno odzval člankom na naslovnici 152. številke. Karikaturo je označil za »najgršo infamijo«, za podlost, kakršne tisk v Sloveniji še ni zagrešil, za najtemnejši zgled barbarskega obračunavanja v javnem življenju in za zločin nad dostojanstvom slovenske jav nosti. Slove­ nec je poudaril, da so klevete Jutra doslej stoično prenašali; le na najhujše med njimi so odgovarjali z replikami, popravki in dejstvi. Laži jutrovskega koncerna in Kmetijskega lista, da so SLS in njeni predstavniki krvi umora, zahtevajo izredne obrambne ukrepe in protinapad. K temu jih pri Slovencu ne sili strah, da bi se ta laž prijela. »Kajti sveža je še kri, ki je tekla iz ran ne­ dolžnih delavcev v Trbovljah in v Ljubljani naravnost po ukazu istih ljudi, ki danes razširjajo te perfidne laži, svoje žrtve so morili organizirano pristaši in najvidnejši eksponenti slovenskih liberalnih strank.« Vsakomur je v živem spo- minu, da je to časopisje odobravalo politične uboje in umore ter divjalo zoper Slovenca, ki je – zvest krščanskim načelom – ostro obsojal vsak zločin, zlasti zločin nad človeškim življenjem. A če državne oblasti mirno gledajo, ko se javno sramoti človek, ki vodi najpomembnejše ministrstvo v državi in če se ne 27 »Delirij vodstva SLS«, Slovenski narod, 10. 7. 1928, št. 155, 2. 120 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES zgane državno pravdništvo, je dolžnost naroda, da brani svojega voditelja in razkrinka hudobijo. Slovenec je ugotavljal, da so za Jutrovo karikaturo osebno odgovorni demokratski politiki, podpredsednik SDS in član uprave konzorci- ja Jutra Adolf Ribnikar, Gregor Žerjav in dr. Albert Kramer. »Poskrbeli bomo, da bo ljudstvo za ‘Jutrom’ in Jutrovo gospodo ob svojem času obračunalo tako radikalno, da bo to gospodo dovoljno zaskelelo.«28 Po mnenju Jutra naj bi karikatura opozarjala na nezdružljivost duhov- niškega poklica s funkcijo ministra, ki poveljuje orožništvu in policiji,29 in »na razliko v delovanju, požrtvovalnosti in trpljenju božjega sina in božjega namestnika«.30 Jutro, 1928, št. 159 (ponatis iz Kopriv, karikaturist Sergej Mironović Golovčenko) V katoliškem taboru so bili mnenja, da je karikatu ra v 156. številki Jutra ne- zaslišano, blasfemično (bogokletno), bogoskrunsko, nesramno, nedostojno norčevanje in izrabljanje Kristusovega trpljenja v politične namene ter kleve- tanje in žalitev dr. Korošca, kar ne sme ostati nekaznovano. 28 »Odgovor«, Slovenec, 1928, št. 152. – 1. junija 1924 so se v Trbovljah spopadli Orjunaši in delavci. Orjuna je v Trbovljah nameravala razviti prapor delavske Orjune. Delavci in orjunaši so bili oboroženi. Ubitih je bilo šest rudarjev in trije orjunaši. 29 »Samoobsodba ljubljanskega oblastnega odbora«, Jutro, 11. 7. 1928, št. 160, 2. 30 »Zagovorniki Puniše Račića in njegovih zaveznikov«, Slovenski narod, 13. 7. 1928, št. 158, 2. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 121 Tajništvo SLS je 10. julija 1928 pripravilo okrožnico za zaupnike stranke, do katere se je dokopalo uredništvo Jutra in jo objavilo. Okrožnico SLS, pod katero je bil podpisan kaplan Gabrovšek, so pri Jutru primerjali z okrožnico, ki ga je zaupnikom julija 1914 poslalo tajništvo SLS in naj bi pozivala k ova- janju Slovencev avstrijskim oblastem. Okrožnica iz leta 1928 je naročala, naj zaupniki opozorijo somišljenike stranke na lažnivost in hinavščino političnih nasprotnikov. Jutro v »grdi sliki« napada načelnika SLS in pri tem bogokletno izrablja Kristusovo trpljenje. Pristaši SLS naj se izogibajo trgovin in gostiln, ki imajo Jutro, Domovino, Kmetski list. »Nikar ne redimo sami gada na svojih prsih.« Pripraviti je potrebno natančen pregled, kdo je naročen na te liste. Kdorkoli objavlja oglase v nasprotnih listih, naj s tem takoj preneha. Poročati je potrebno o uradnikih, ki nastopajo proti SLS, in o drugih postopkih poli- tičnega nasprotnika.31 V Slovencu so se odločili, da zaradi »bogokletne karikature« ne bodo var- čevali s tiskarskim črnilom. Slovenec je objavljal poročila o protestnih zboro- vanjih, sejah in sestankih zaupnikov SLS, političnih in stanovskih organizacij in občinskih odborov, v katerih je imela večina SLS. Zborovalci so sprejemali protestne izjave, resolucije in ukrepe zoper podlo klevetanje Korošca v Jutru, Domovini in Kmetskem listu ter pozivali k bojkotu teh časnikov. Slovenski narod je ugotavljal, da je Slovenec začel umetno gonjo proti na- prednemu (liberalnemu) tisku zaradi strahu pred lastnimi pristaši. Z njo naj bi preusmerili pozornost od sodelovanja dr. Korošca v krvavem hegemonistič- nem režimu, ki je privedel do prelivanja krvi v Narodni skupščini; po Koro- ščevih odredbah je bila prelita kri tudi na zagrebških in beograjskih ulicah.32 Pretiravanja okrog Koroščeve karikature naj bi zakrila dejstvo, da je bil Korošec v času atentata notranji min ister in da je SLS še vedno podpirala vladajoči režim. SLS je poskušala moralno krivdo za zločin v parlamentu pre- valiti na ramena opozicijskih strank, zlasti liberalne SDS in njenega voditelja Pribičevića. Trditev Slovenskega naroda je Metod Mikuž nekoliko preobrnil, dopol- nil in jo skupaj s karikaturo prenesel v zgodovinopisje. Mikuž piše, da so liberalci napravili napako. Zaradi karikature so njihovi nasprotniki dobili priložnost, da so prešli v protinapad. Zagnali so velik vik in krik o zlorabi vere »in s tem spretno kanalizirali upravičeno ogorčenje klerikalnih množic zaradi umorov v Beogradu v popolnoma druge – za stranko – manj nevarne vode. /…/ Le kaj bi bili klerikalci počeli, če ne bi bili liberalci tako neumni in 31 Po: »Leto 1914 in leto 1928«, Jutro, 1. 9. 1928, št. 176, 4. 32 Po: »Delirij vodstva SLS«, Slovenski narod, 10. 7. 1928, št. 155, 2. 122 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES ne bi bili prinesli te Koroščeve karikature?«33 O burnih odzivih ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora na karikaturo in taboru v Žalcu je pisal Miroslav Stiplovšek.34 Na veliki jubilejni proslavi oziroma spominskem taboru SLS v Dobriši vasi pri Žalcu 15. julija 1928 (ob 700-letnici cerkvene organizacije, 60-letnici ta- bora v Žalcu in 10-letnici lastne države) je govoril dr. Korošec, ki je pozval k odločnemu nastopu proti »blatnem časopisju, ki je prišlo kakor šiba nad slo­ venski narod«. Po govoru so Korošcu udeleženci shoda (po pisanju Slovenca jih je bilo okrog 10.000, Slovenski narod in Jutra pa pišeta o 2.000 do 3.500 osebah) priredili ovacije, ki so se večkrat spontano ponovile. Nastopili so tudi predsednik mariborske oblastne skupščine dr. Josip Leskovar, predsednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Marko Natlačen in drugi govorniki. Natlačen je opozoril na besede, ki jih je o Korošcu deset let poprej na banketu v Unionu (najbrž 24. marca 1918; tedaj so slovenske žene izročile knjige dr. Korošcu z nad 200.000 podpisov za majniško deklaracijo) izrekel liberalni prvak dr. Albert Kramer: »Vi ste res mož tiste velike ljubezni, ki izpolnjuje dr. Krekovo oporoko in ste mož tistega velikega poguma, ki ga je treba našim voditeljem. /…/ Po vsaki zmagi se pričenja notranja evolucija na­ roda. Ne bodo prenehala nasprotstva, toda prepričan sem, da nikdar več tista sovražnost ne bo delila naših vrst.«35 Hinko Smrekar, Korošec med slovenskim ženstvom (Arhiv dr. Feliksa J. Bistra, v: Feliks J. Bister, Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju, Ljubljana 1992, priloga XIX) 33 Po: Metod Mikuž, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji (Ljubljana: Mladinska knji- ga, 1965), 374. 34 Po: Miroslav Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929 (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000), 240–245, 353, 459–461. 35 »Slovesna zaobljuba slovenskega naroda v Žalcu«, Slovenec, 17. 7. 1928, št. 160, 1–2. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 123 Slovenec je k ukrepanju posebej pozval slovenske žene in dekleta36 ter po- udaril, da je narodno ogorčenje, ki se je zlilo v protestno gibanje, mogoče primerjati edino z gibanjem za majniško deklaracijo. Protesti so večinoma tako ostri, da jih zaradi tiskovnega zakona ni mogoče objaviti.37 Jutro je odgovarjalo, da minister za notranje zadeve med vsemi člani vlade najpogosteje pride v stik in konflikte z javnostjo, zato je najbolj izpostavljen javni kritiki, satiri in ironiji. Na podobnih mestih morajo v drugih državah mnogo večje kapacitete prenašati še hujše očitke v besedi in sliki.38 Tednik Orjuna je opozoril na karikature Olafa Gulbransona (1873–1958) v münchenskem satiričnem listu Simplicissimus, na primer na karikaturo papeža, ki je bil narisan nad Bavarsko kot »domači papa«, s pipo v ustih in v spalnem plašču, »pa niso bila razžaljena vsa nebesa in strela ni treščila v ves bavarski narod«. Sveti oče je bil že večkrat karikiran, a ni zato priklical prekletstva nad slikarje. Tarča karikature so lahko kronane glave, ministri, državniki, pesniki, pisatelji, filozofi, učenjaki, vendar ni nobenega škandala. Srbski in hrvaški listi vsak dan objavljajo karikature, a se proti njim ni dvig- nil srbski ali hrvaški narod. Katoliški časnikarji tudi dobro vedo, da so bili Pašić, Radić, Pribac, Korošec že neštetokrat upodobljeni na karikaturah, toda hinavsko zavijajo z očmi, kakor da še noben politik ni bil nikoli karikiran.39 Ogorčenje nad karikaturo je torej umetno izzvano, saj se ga poskuša izrabi- ti v propagandne namene, je poudarila Orjuna. Vprašanje, koliko je Korošče- va karikatura okusna ali neokusna, ne igra nobene vloge. Vsakdo, ki nastopa v javnosti ali opravlja javno funkcijo, zlasti pa vsakdo v dnevni politiki, mora računati, da ga bo nasprotna stranka skušala osmešiti. Karikatura je običajen pripomoček/orožje v tem boju, zato ne more biti povod za kako osebno afero ali za splošno narodno borbo.40 Medtem ko so Slovenec in katoliške organizacije protestirali proti »krvavi sliki«, je Jutro nadaljevalo s tovrstnimi napadi na Korošca. V 164. številki (15. 7. 1928, na dan shoda v Žalcu) je objavilo članek »Obsodba, ki je res obsodba!«, ki navaja misli nekdanjega prvaka dr. Ivana Šusteršiča o klerikalcih (brošura Moj odgovor, 1922), in karikaturo »Po neslavnem padcu Vukičević-Korošče- ve okrvavljene vlade«. Na karikaturi, ki je bila objavljena tudi v Domovini 36 »Slovenskemu ženstvu!«, Slovenec, 22. 7. 1928, št. 165, 6. 37 Po: »Vzgoja ‘Jutra’«, Slovenec, 22. 7. 1928, št. 165, 6. 38 Po: »Odgovor na odgovor«, Jutro, 8. 7. 1928, št. 158, 2. 39 Po: »Klic nacionalizma«, Orjuna, 4. 8. 1928, št. 28, 1. – Tednik Orjuna je bil glasilo lju- bljanskega oblastnega odbora Orjune (Organizacija jugoslovanskih nacionalistov). Or- juna je bila vojna in teroristična organizacija JDS oziroma SDS. Ustanovljena je bila leta 1923 in leta 1926 razpuščena. V programu je imela prizadevanje za jugoslovansko naro- dno enotnost (edinstven jugoslovanski narod) in centralizem. 40 Po: »Nekaj misli«, Orjuna, 21. 7. 1928, št. 26, 1. 124 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES (priloga Tedenske slike, št. 29), so upodobljeni »pomagači Vukičevićevega ve­ lesrbskega hegemonizma« – poslanci SLS, ki se v spremstvu predsednikov lju- bljanskega in mariborskega oblastnega odbora »skrahirani, diskreditirani in blamirani« vračajo iz Beograda.41 V rokah držijo table z napisi Bivši zavez niki Puniše Račića, Živela radikalska korupcija Živijo!!, Živjo inkvizicijski teror, Indeks, Dol z enakopravnostjo, Gor velikosrbski režim, Zvestoba cincarjem. S seboj peljejo davčno stiskalnico. Na nosilnici prenašajo Korošca. Na Ko- roščevem oblačilu in davčni stiskalnici so krvavi madeži, zaradi katerih je ta številka Jutra znova izšla v dvobarvnem tisku. Med udeleženci povorke je tudi pes, ki je nekako tako, kot je buldog veljal za maskoto münchenskega Simplicissimusa, predstavljal konkurenčni dnevnik Slovenec. Karikaturo je tako kot vse Koroščeve karikature v tem času narisal anonimni karikaturist. Jutro, 15. 7. 1928, št. 164 Jutro, 1928, št. 167 (ponatis iz zagrebškega satiričnega lista Rovaš) 41 »Obsodba, ki je res obsodba!«, Jutro, 15. 7. 1928, št. 164, 5. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 125 Jutro, 22. 7. 1928, št. 170 »Največji Slovenec v žehti« na karikaturi v številki 170 je Korošec, s katere- ga Hohnjec, Smodej, Vesenjak in Natlačen poskušajo sprati krvave madeže. Spodbuja jih eden najtesnejših Koroščevih sodelavcev, duhovnik, novinar in politik Franc Kulovec. Oprati poskušajo tudi morilska orožja: puško, nož in pištolo. Tudi ta karikatura je bila objavljena v črni in rdeči barvi. Afera z bogokletno karikaturo je počasi potihnila. Kralj je dr. Korošcu 24. julija ponudil mandat za sestavo vlade. V vladi četverice, ki jo je predstavil čez tri dni, je Korošec obdržal mesto notranjega ministra. Slovenec je menil, da dejstvo, da je Korošec postal prvi prečanski ministrski predsednik v versko mešani državi, v kateri so katoliki v manjšini, priča, da Jutrova karikatura Korošcu ni dosti škodovala. Slovenec našteva lastnosti, ki Korošca posebej usposabljajo za to vodilno mesto: nepodkupljivost in nesebičnost, gentleman- ski pristop v političnem boju in njegova vera v zmago pravice in resnice. »Po­ slušajte ga na shodih, berite njegove spise: vedno je stvaren, vedno kavalirski, vedno ohrani svoje dostojanstvo in se ne poniža do psovanja in do ničesar, kar bi bilo nevredno moža. Kako se v tem oziru neprijetno ločijo od njega njegovi politični nasprotniki! Tudi – voditelji! Pravijo, da je mir zunanji izraz moči. Moči mora biti v Korošcu pač precej, če opazujemo, da na blatenje in smešenje v nasprotnem časopisju nikdar ne reagira.«42 Dejansko je bil Korošec edini možni mandatar, saj se je sovraštvo med Hr- vati in Srbi razplamtelo do take mere, da bi srbski predsednik vlade dodatno razjezil Hrvate, hrvaški predsednik pa ne bi bil sprejemljiv za Srbe. Korošec je sestavil široko, t. i. četverno koalicijo (SLS, radikali, Davidovićevi demokrati, Hrvaška pučka stranka, JMO). 42 Po: Spektator, »Odlikovanje slovenskega naroda«, Slovenec, 8. 8. 1928, št. 179, 3. 126 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Jutro, 5. 8. 1928, št. 182 V 182. številki je bila objavljena prva Koroščeva karikatura po nastopu nje- gove vlade. Korošec s puško zabija personifikacijo Slovenije (Slovenka v na- rodni noši) kot nekakšen klin v mejni kamen med Hrvaško in Srbijo. S tem je risar meta forično komentiral dejstvo, da naj bi Korošec s privolitvijo v vladni mandat naredil Sloveniji slabo uslugo, saj jo je postavil v vlogo posrednika med Srbi in Hrvati. Jutro, 12. 8. 1928, št. 188 Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 127 Stjepan Radić je za posledicami atentata umrl 8. avgusta 1928. V 188. številki Jutra je bila objavljena v modri in črni barvi natisnjena karikatura z dolgim komen tarjem, ki je med oblaki prikazovala sv. Štefana in tri ubite hrvaške poslance, ki jih objokujejo neiskreni pogrebci (Korošec, Kulovec, Pušenjak, Vesenjak in Račićeva pomagača Toma Popović Toma in Dragutin Jovanović Lune). Jutro, 1928, št. 194; Tedenske slike (priloga Domovine), 1928, št. 34 Na karikaturi »Oj ta Koroščev boben« iz 194. številke Jutra Korošec tolče po davčnem bobnu, medtem ko kmet vleče iz hleva kravo. Koroščeva vlada je namreč kmalu po svojem nastopu naročila davčnim oblastem, da morajo pospešiti izterjavo davčnih zaostankov. Jutro je ugotavljalo, da je Slovenija od vstopa SLS v vlado januarja 1927 plačala 7 milijonov več davka kot v letu 1926, ko so bili na oblasti radikali in radićevci.43 43 Po: »Pod klerikalno vlado plačuje Slovenija še mnogo več davkov kakor poprej«, Jutro, 19. 8. 1928, št. 194, 2. 128 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES V Jutru so je po nepolnem mesecu dni uveljavila praksa rednega objavlja- nja Koroščevih karikatur v nedeljskih številkah, ki se je nadaljevala tudi v času, ko je bil Korošec predsednik vlade. Kot je zapisal Slovenski narod, Ko- roščeve karikature »nazornejše predstavljajo izvrševanje njegove krščanske in politične misije, kakor pa tiskana beseda«.44 V stari Jugoslaviji je bilo dovoljeno karikiranje politikov od predsednikov vlad navzdol, kar pa ni veljalo tudi za kralja in njegovo družino. Korošca so na karikaturah v Jutru leta 1928 upodabljali z leseno sabljo, se- kiro, pištolo in pendrekom, ki mu je karikaturist dodal puško z nataknjenim bajonetom. Karikaturisti so oblikovali značilno tipizirano figuro Korošca. Tako so Korošca upodabljali vsi jugoslovanski karikaturisti. Med njegove razpoznavne znake na karikaturah so poleg duhovniških oblačil spadali tudi klobuček s peresom, očala ali velike oči. Karikaturisti so Korošca redkeje upodabljali v fraku. Jutro, 26. 8. 1928, št. 200 Na karikaturi »Raport na ljubljanskem kolodvoru o seji KDK« v 200. števil- ki direktor policije o seji vodstva KDK, ki je bila v Ljubljani 23. avgusta 1928, poroča Korošcu; ta naj bi se v Ljubljani ustavil na poti iz Beograda na Brezje (slovensko romarsko središče) in Bled (opomin na Blejski sporazum). Korošec ima pendrek, pištolo in puško. 44 »Zagovorniki Puniše Račića in njegovih zaveznikov«, Slovenski narod, 13. 7. 1928, št. 158, 2. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 129 Jutro piše, da so Ljubljančani sprejeli voditelje KDK z ovacijami. Ob odho- du predsednika KDK dr. Mačka na kolodvor 24. avgusta je policija na ukaz policijskega svetnika začela razganjati ljudi. Maček je nato lahko spregovoril nekaj besed z vagona zagrebškega brzovlaka. Množica ljudi je Mačkov govor sprejela z odobravanjem in burnimi protesti proti policiji dr. Korošca. Policija je morala zaščititi tajnika SLS, kaplana Gabrovška, ki je bil tedaj na kolodvoru. Množica se je podala do hotela Slon, v katerem je prenočil Svetozar Pribičević. Policija je ponovno razgnala množico; nekaj ljudi je bilo aretiranih, ker so protestirali proti netaktnemu postopanju in Koroščevi vladi.45 Skovir, 1928, št. 17 (karikaturist Milko Bambič) 45 Po: »Ljubljana navdušeno pozdravlja voditelje KSK«, Jutro, 1928, št. 198. 130 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Polovica uredniškega tandema satiričnega lista Skovir (1928–1929) je bil Filip Omladič, urednik Domovine, ki je ponatiskovala Jutrove karikature. Eden njenih najbolj odmevnih člankov z naslovom »Odgovornost dr. Korošca za prelivanje krvi« je bil objavljen v 28. številki Domovine; v prilogi Tedenske slike je bila ponatisnjena Jutrova »bogoklet na« karikatura (prav tako v dveh barvah). V 29. številki je sledila karikat ura iz 164. številke Jutra, v 34. številki pa karikatura iz 194. številke. Ti trije ponatisi so v tem času edine karikature v Domovini nasploh. Skovir, 1928, št. 12 (karikaturist Milko Bambič) Skovir, 1928, št. 17 Milko Bambič (1905–1991), ki je bil emigrant iz Slovenske Primorske, je za sa- tirični list Skovir (1928/1929) narisal več karikatur, naperjenih zoper fašizem in Mussolinija. »Moderni sveti trije kralji« v 12. številki so »zastopniki treh vladnih strank dežele Jugoslavije«, ki Herodu (Mussoliniju) prinašajo »darila« (Nettunske konvencije). Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 131 Jutro, 1928, št. 206 V 206. številki Jutra je bila objavljena karikatura »Dr. Anton Korošec v Slove- niji« z dvoobraznim Korošec-Janusom: »’Kakor vidite, gledam s štirimi očmi …’ je rekel dr. Korošec na Bledu novinarjem./In vendar nič ne vidiš –’ pristavljajo slov enski volivci, ko gledajo sadove kleroradikalskega režima«. Omenjene be- sede je Korošec izrekel na Bledu avgusta 1928 v odgovoru na vprašanje, kako gleda na politiko KDK.46 Korošec sicer opreza na dve strani, ni pa pozoren, na to kar se je znašlo na tleh, ob njegovih nogah (svoboda, promet, davčni boben, slovenska industrija, 32 milijonov preveč davkov, premestitve, redukcije). Karikatura opozarja na dvolično Koroščevo politiko v Beogradu in Ljubljani. Jutro, 8. 9. 1928, št. 211 46 Po: »Dr. Korošec na Bledu«, Jutro, 29. 8. 1928, št. 202, 1. 132 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Ratifikacija Nettunskih konvencij avgusta 1928 naj bi Mussoliniju dokazala, da si Kraljevina SHS želi izboljšanja odnosov z Rimom. Ostro parlamentarno diskusijo med vlado in opozicijo so spreml jale demonstracije na Hrvaškem. Ko so po atentatu na Radića hrvaški poslanci zapustili skupščino, je Korošče- vi vladi uspelo (z enim glasom večine) doseči sprejetje Nettunskih konvencij, ki so Italiji dopuščale pravico do petdesetletnega zakupa ozemlja reške re- publike, medtem ko Slovencem in Hrvatom v Julijski krajini niso zagotovile nikakršnih manjšinskih pravic. V 211. številki Jutra je bila objavljena karikatura »Mussolinijev prispevek za dinarski dan«, na kateri Mussolini izroča v puščico župnika Korošca trža- ški časnik Edi nost: »Hvala ti za nettunske konvencije! Tu imaš mojo nagrado in obenem prispevek za današnji dinarski dan.« Fašistična oblast je septembra 1928 prepovedala izhajanje Edinosti. Skovir, 1928, št. 9 (karikaturist Mirlo Bambič) Skovir, 1928, št. 15 Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 133 Poslanski klub KDK je na seji 1. avgusta 1928 v Zagrebu sprejel resolucijo, ki je ugotavljala, da so kraljevina Hrvaška, kraljevina Črna gora in vse narodne individualnosti, ki so zastopane v Narodnem vijeću, prostovoljno vstopile v narodno skupnost s kraljevino Srbijo, ne da vi se pri tem odrekle svojim zgo- dovinskim državnim in narodno-političnim individualnostim. Združitev 1. decembra 1918 in ustava 28. junija 1921 pa sta bila izrabljena za utrditev hege- monije bivše kraljevine Srbije nad ostalimi pokrajinami in narodnimi deli. V narodni zavesti je dosedanja državna ureditev v celoti uničena s streli v skup- ščini, zato je resolucija odločno zahtevala novo notranjo državno ureditev.47 Skovir, 1928, št. 19 V 19. številki Skovirja je bila objavljena karikatura »Jezuitizem vladnega pred- sednika«, ki si je naslov sposodila pri Radićevih medklicih med skupščinsko razpravo (»To je skrajni jezuitizem«, »To so jezuitske bajke.«).48 Korošec, ki je bil v času njene objave že predsednik vlade, je med sprehodom prišel tudi do Glavnjače: »Oha, kaj sem že pri Glavnjači? Hitro robec na oči! Za stvari, ki jih ne bom videl, ne bom odgovoren …« 47 Po: Jurij Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva (Ljubljana: Modrijan, 1996), 264. 48 Po: »Krvavi pretepi v Narodni skupščini«, Jutro, 1. 3. 1928, št. 52, 1–2. 134 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Skovir, 1928, št. 21 (karikaturist Milko Bambič; na karikaturi M. Spaho, Korošec, V. Vukičević in V. Marinković) Skovir, 1928, št. 22 (karikaturist Milko Bambič) Skovir, 1928, št. 23 (karikaturist Milko Bambič) Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 135 Skovir, 1928, št. 24 (karikaturist Milko Bambič) Korošec in Vukičević teptata kraljevino Jugoslavijo. SLS in radikalna stranka sodelujeta, kot da bi šlo za dve imeni za eno in isto stvar. 9. decembra 1928 je Franc Smodej na slovesnem banketu v hotelu Evropa po shodu Vukičevićevih radikalov v Nišu dejal: »Mi iz Slovenije smo največji zavezniki, pa tudi najbližji prijatelji radikalne stranke. Niti trenutno nismo pomišljali, da ne bi šli v zajednico z radikalno stranko, če je treba čuvati narod in državo. Udani državi in kralju se veselimo, da smo lahko na skupnem delu z radikali. Posvetiti hočemo vse svoje moči narodu in državi, in ni samo slučaj, da sodelujeta SLS in radikalna stranka, kajti to sta dve imeni za eno in isto stvar.«49 Koroščeva vlada je konec leta 1928 odstopila. Kralj Aleksander je njen odstop sprejel 2. februarja 1929, ukinil ustavo in parla ment, uvedel odkrito diktaturo in imenoval novo vlado z generalom Živkovićem na čelu. Korošec je prevzel funkcijo ministra za promet. V naslednjih letih lahko v Jutru le poredko naletimo na domače karika- ture, ki se v dnevniku pojavljajo bolj ali manj naključno. * * * 49 »Slovenska ‘politika’«, Kmetski list, 12. 12. 1928, št. 50, 1. 136 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Hinko Smrekar, »Notranji«, 1935, perorisba (Arhiv Feliksa J. Bistra, Dunaj/ v: J. Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo, Ljubljana 2007, str. 278) Po volitvah leta 1935 je vlado oblikovala koalicija Stojadinović – Korošec – Spaho oziroma Jugoslovanska radikalna zajednica. Korošec je postal notranji minister. Hinko Smrekar je upodobil Korošca kot žandarja s ključi jetniških celic in Zakonom o zaščiti države v rokah. Jugoslovanski listi so začeli objav- ljati karikature notranjega ministra Korošca. Izbor karikatur iz satiričnega lista Ošišani jež, ki je leta 1935 začel izhajati v Beogradu: Ošišani jež, 1935, št. 7 (karikaturist Sabahadin Hodžić) Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 137 »Iskušenje sv. Antonija«, Ošišani jež, 1935, št. 14 »Preobraženje oca Antona«, Ošišani jež, 1935, št. 26 »Vlast«, Ošišani jež, 1935, št. 27 138 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES »Stišavanje strasti«, Ošišani jež, 1935, št. 27 »Kolo sreće«, Ošišani jež, 1935, št. 27 »Jugoslovenska radikalna zajednica nosi svoj novi statut na potvrdu«, Ošišani jež, 1935, št. 33 Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 139 »U božića tri nožića«, Ošišani jež, 1936, št. 53 * * * Toti list, 1939, št. 2 (karikaturist Branko Zinauer) Ena zadnjih Koroščevih karikatur je bila objavljena v satiričnem listu Toti list, ki je v letih 1938 do 1941 izhajal v Mariboru. Karikaturist Branko Zinauer (1918–1968) je prikazal padec Stojadinovićovega režima. Aktualni politični »ringelšpil« je na karikaturi videti takole: Stojadinović je pravkar zgrmel z vrtiljaka; za (ministrski) stolček se krčevito držita dr. Korošec in Mehmed Spaho (ustanovitelj in predsednik JMO); na (vladnem) konju suvereno jaha novi premier Dragiša Cvetković. 140 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Viri in literatura Časopisje Čuk na pal’ci, 1923. Deutscher Montag, 1918. Domoljub, 1918. Jugoslavija, 1919. Jutro, 1923, 1924, 1925, 1926, 1927, 1928. Kmetski list, 1925, 1928. Kurent, 1918, 1919. Marburger Zeitung, 1917, 1918. Mir, 1918. Muhe, 1927. Orjuna, 1928. Skovir, 1928. Slovenec, 1918, 1923, 1927, 1928. Slovenski narod, 1918, 1928. Straža, 1918. Štajerc, 1918. Toti listi, 1939. Temeljna literatura Fran Šijanec, Sodobna slovenska likovna umetnost. Maribor: Obzorja, 1961. Metod Mikuž, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965. Preporodovci proti Avstriji. Ljubljana: Borec, 1970. Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost. Maribor: Obzorja, 1972. Momčilo Zečević, »Neki pogledi u Srbiji na političku delatnost dr. Antona Korošca 1918– 1940«. Življenje in delo dr. Antona Korošca/Prispevki za novejšo zgodovino 31, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 1991: 55–74. Feliks J. Bister, Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju. Ljubljana: Slovenska matica, 1992. Alenka Puhar, Slovenski avtoportret 1918–1991. Ljubljana: Nova revija, 1992. Jože Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije. Koper: Lipa, 1995. Jurij Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva. Ljubljana: Modrijan, 1996. Damir Globočnik, 12 jeznih mož. 12 zgodb o slovenski karikaturi. Radovljica: samoza- ložba, 1997. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 141 Damir Globočnik, Likovna satira. Poglavja o karikaturi v slovenskih satiričnih listih. Ljubljana: Revija SRP, 2013. Miroslav Stiplovšek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Ljubljana: Znanstveni inšti- tut Filozofske fakultete, 2000. Angela Vode, Skriti spomin. Ljubljana: Nova revija, 2004. Frano Dulibić, Povijest karikature u Hrvatskoj do 1940. godine. Zagreb: Leykam inter- national, 2009. Boštjan Zajšek, »’Raje pa hočemo nemško umreti, kakor laško ali slovansko trohneti’ – mariborski Nemci v letu 1918«. Studia Historica Slovenica 19, št. 2, (2019): 419–67. DR. ANTON KOROŠEC V OČEH KARIKATUR Povzetek Prve karikature dr. Antona Korošca sta objavila mariborska nemška časnika Marburger Zeitung in Deutscher Montag med decembrom 1917 in oktobrom 1918. Karikature pri- kazujejo dr. Korošca v družbi s češkim poslancem Isidorjem Bogdanom Zahradnikom (osrednji češki govornik v državnem zboru) in dr. Karlom Kramařjem (Korošec in Kramař sta nastopila na protestnem zborovanju proti izjavam zunanjega ministra grofa Czernina v Pragi 13. aprila 1918) v dunajskem parlamentu. Najbolj odmevna je bila karikatura, ki se nanaša na shod štajerskega deželno- in državnozborskega poslanca dr. Karla Verstov- ška 7. aprila 1918 v Št. Janžu pri Dravogradu. Na shodu je nastopil tudi dr. Korošec; med njegovim govorom je na shod prišlo okrog 200 Nemcev in nemškutarjev, mdr. urednik pri obeh nemških časnikih Norbert Jahn, ki so z medklici motili zborovanje. Slovenci in Nemci so se spopadli. Vladni komisar je odredil razpust shoda. Satirični list Kurent, ki je izhajal od avgusta 1918 do aprila 1919, je objavil karikaturo »Sedem kranjskih Švabov«, na kateri Korošec nastopa v pozitivni vlogi (kot nasprotnik kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča in njegovih sodelavcev). Karikatura predstavlja izjemo med Koroščevimi karikaturami, katerih naročniki so bili v veliki večini primerov Koroščevi politični nasprotniki. Avtor karikature je Fran Podrekar (1887–1964), ki je za Kurent narisal tudi Koroščev portret. Podatek, da je bil Korošec med obema svetovnima vojnama največkrat karikirani sloven- ski politik, potrjuje njegovo osrednjo vlogo v slovenski politiki. Koroščeve karikature so objavljali tudi hrvaški, srbski in drugi jugoslovanski časniki in listi. Koroščeve karikature je leta 1924 (načelnik SLS Korošec je postal podpredsednik Davido- vićeve vlade in minister za prosveto in vero) začel redno objavljati politični dnevnik Jutro, ki ga je ustanovila mlajša struja liberalne Jugoslovanske demokratske stranke. Po letu 1924 je bilo Jutro glasilo Samostojne demokratske stranke na Slovenskem. Karikaturist, ki je narisal največ karikatur za Jutro, je bil najbrž arhitekt Janko Omahen (1898–1980). Jutro je ponatiskovalo tudi karikature vodilnih jugoslovanskih karikaturistov Petara Križani- ča-Pjera (1890–1962), ki je risal za beograjsko Politiko, in Franja Maixnerja (1899–1963), karikaturista zagrebškega satiričnega lista Koprive. Korošec je leta 1928 postal notranji minister v Vukičevićevi vladi. Poslanci opozicijske kmetsko-demokratske koalicije, v katero sta se povezali Radićeva Hrvaška kmečka stranka in Pribičevićeva Samostojna demokratska stranka, so ostro nastopili proti t. i. Nettun- skim konvencijam, kršitvam parlamentarnega dela in proračunu. Apelirali so na Korošca, 142 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES naj odpravi beograjski zapor Glavnjača. Maja 1928 je vlada želela predložiti skupščini v ratifikacijo Nettunske konvencije, kar je sprožilo proteste po vsej državi. KDK je 1. juni- ja začela z obstrukcijo v skupščini in protestirala proti »krvavi vladi zločinca Korošca«. 21. junija 1928 je poslanec vladne večine in zagovornik skrajnih velikosrbskih stališč z govorniškega odra streljal proti opozicijskim hrvaškim poslancem in ubil dva poslanca ter dva hudo ranil. Vukičević-Koroščeva vlada je odstopila. Jutro je 6. julija 1928 objavilo karikaturo načelnika Slovenske ljudske stranke in notranjega ministra dr. Korošca, ki velja za najodmevnejšo slovensko karikaturo. Prikazuje Korošca v duhovniškem oblačilu, s kapo (»šajkačo«) na glavi in pendrekom v roki. Tipizirana predstavitev Korošca (morda je prevzeta iz zagrebških Kopriv) se pojavlja tudi na nasledn jih karikaturah v Jutru. Korošec stoji nad trpečim Kristusom. Karikatura je bila večja kot karikature v Jutru doslej. Nati- snjena je bila v črni in rdeči barvi, da so se lahko dobro videli krvavi madeži na Koroščevem duhovniškem oblačilu ter na policijskem pendreku v njegovih rokah. Namigovali so na to, da dr. Korošec nosi del krivde za prelito kri hrvaških poslancev v Narodni skupščini in protestnikov v Beogradu in Zagrebu. Časnik Slovenec je karikaturo, ki bogokletno izrablja Kristusovo trpljenje, označil za pod- lost, kakršne tisk v Sloveniji še ni zagrešil, za najtemnejši zgled barbarskega obračunava- nja v javnem življenju in za zločin nad dostojanstvom slovenske jav nosti. Za karikaturo naj bi bili po mnenju Slovenca osebno odgovorni demokratski politiki Adolf Ribnikar, Gregor Žerjav in dr. Albert Kramer. Tajništvo SLS je 10. julija 1928 pripravilo okrožnico za zaupnike, ki je naročala, naj se pristaši stranke izogibajo trgovin in gostiln, ki imajo Jutro, Domovino (ta je redno ponatiskovala karikature iz Jutra) in Kmetski list. Poročati je potrebno o uradnikih, ki nastopajo proti SLS, in o drugih postopkih političnega nasprot- nika. Slovenec je objavljal poročila o protestnih zborovanjih, sejah in sestankih zaupnikov SLS, političnih in stanovskih organizacij in občinskih odborov, v katerih je imela večina SLS. Zborovalci so sprejemali protestne izjave, resolucije in ukrepe zoper podlo klevetanje Korošca ter pozivali k bojkotu nasprotnih časnikov. Na veliki jubilejni proslavi oziroma spominskem taboru SLS v Dobriši vasi pri Žalcu 15. julija 1928 (ob 700-letnici cerkvene organizacije, 60-letnici tabora v Žalcu in 10-letnici lastne države) je govoril dr. Korošec, ki je pozval k odločnemu nastopu proti nasprotnemu časopisju. Po govoru so Korošcu udeleženci shoda priredili ovacije. Metod Mikuž ugotavlja, da so liberalci napravili napako. Zaradi karikature so njihovi nasprotniki dobili priložnost, da so prešli v protinapad in kanalizirali ogorčenje lastnih privržencev v za stranko manj nevarne vode. Korošec je v novi vladi obdržal mesto notranjega ministra, zato so v letu 1928 sledile karikature v Jutru. Od leta 1929 so politične karikature v slovenskih časnikih redke. Ko- rošec postane zanimiv za jugoslovanske karikaturiste leta 1935, ko je kot notranji minister vstopil v Stojadinovićevo vlado. Koroščeve karikature so objavljali tudi drugi slovenski časniki in satirični listi (glasilo Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo Kmetski list, satirični listi Muhe (1926–1927), Skovir (1928–1929), za katerega je karikature risal Milko Bambič (1905–1991), in Toti list, ki je v letih 1938 do 1941 izhajal v Mariboru). Korošec na nekaterih karikaturah simbolizira Slovensko ljudsko stranko in slovenski na- rod. Karikaturisti so strankarske prvake v stari Jugoslaviji pogosto upodabljali v narodnih nošah. Edina izjema je bil dr. Korošec. Karikaturisti so na karikaturah opozarjali na njegov duhovniški poklic. Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 143 DR ANTON KOROŠEC IN THE EYES OF CARICATURES Summary The first caricatures of Dr Anton Korošec were published by the German newspapers Marburger Zeitung and Deutscher Montag between December 1917 and October 1918. The caricatures show Dr Korošec in the company of the Czech MP Isidor Bogdan Zahradnik (the main Czech speaker in the National Assembly) and Dr Karel Kramař (Korošec and Kramař spoke at a protest rally against the statements of the Foreign Minister Count Czernin in Prague on 13 April 1918) in the Vienna Parliament. The most notorious was a caricature referring to a rally of the Styrian regional and national MP Dr Karel Verstovšek on 7 April 1918 in Št. Janž near Dravograd. Dr Korošec also spoke at the rally; during his speech, around 200 Germans and Germanomaniacs, including Norbert Jahn, editor of both German newspapers, came to the rally and disrupted the meeting by shouting. Slo- venes and Germans started a fight. The government commissioner ordered the dispersal of the rally. The satirical newspaper Kurent, which was published from August 1918 to April 1919, pub- lished a caricature “The Seven Švabs of Kranj”, in which Korošec appears in a positive role (as an opponent of the regional governor of Kranj, Dr. Ivan Šusteršič, and his colleagues). The caricature is an exception among Korošec’s caricatures, the clients of which were in the vast majority of cases Korošec’s political opponents. The author of the caricature is Fran Podrekar (1887–1964), who also drew Korošec’s portrait for Kurent. The fact that Korošec was the most frequently caricatured Slovenian politician during the two world wars con- firms his central role in Slovenian politics. Korošec’s caricatures were also published in Croatian, Serbian and other Yugoslav newspapers and magazines. In 1924 (the SLS chief Korošec became Deputy Prime Minister of the Davidović govern- ment and Minister of Education and Religion), Korošec’s cartoons began to be published regularly in the political daily Jutro, which was founded by the younger wing of the lib- eral Yugoslav Democratic Party. After 1924, Jutro was the newsletter of the Independent Democratic Party in Slovenia. The cartoonist who drew the most cartoons for Jutro was probably the architect Janko Omahen (1898–1980). Jutro also reprinted cartoons by the leading Yugoslav cartoonists Petar Križanić-Pjer (1890–1962), who drew for the Belgrade- based Politika, and Franjo Maixner (1899–1963), cartoonist for the Zagreb-based satirical newspaper Koprive. In 1928, Korošec became Minister of the Interior in the Vukičević government. The mem- bers of the opposition Peasant Democratic Coalition, which brought together Radić’s Croa- tian Peasant Party and Pribičević’s Independent Democratic Party, spoke out strongly against the so-called Nettunian Conventions, the breaches of parliamentary work and the budget. They appealed to Korošec to abolish the Belgrade prison of Glavnjača. In May 1928, the government wanted to submit the Nettunian Conventions to the Assembly for ratification, which sparked protests throughout the country. On 21 June 1928, a member of the government majority and an advocate of extreme big-Serb views fired from the po- dium at opposition Croat MPs, killing two MPs and seriously wounding two others. The Vukičević-Korošec government resigned. On 6 July 1928, the newspaper Jutro published a caricature of the chief of the Slovenian People’s Party and Minister of the Interior, Dr Korošec, which is considered the most famous Slovenian caricature. It shows Korošec in clerical robes, with a cap (“šajkača”) on his head and a baton in his hand. The typified representation of Korošec (perhaps taken from the Zagreb Koprive) also appears in the following caricatures in Jutro. Korošec stands over the suffering Christ. The caricature was larger than any caricature in Jutro so far. It was printed in black and red, so that the 144 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES bloodstains on Korošec’s priestly garment and on the police baton in his hands could be clearly seen. It was suggested that Dr Korošec bore part of the blame for the blood shed by Croatian deputies in the National Assembly and by protesters in Belgrade and Zagreb. The newspaper Slovenec described the caricature, which blasphemously exploits the suf- fering of Christ, as a vileness such as the press in Slovenia has never committed before, as the darkest example of barbarism in public life and as a crime against the dignity of the Slovenian public. According to Slovenec, the Democratic politicians Adolf Ribnikar, Gregor Žerjav and Dr Albert Kramer were personally responsible for the caricature. On 10 July 1928, the SLS secretariat prepared a circular for confidants, instructing party ad- herents to avoid shops and taverns offering newspapers such as Jutro, Domovina (which regularly reprinted cartoons from Jutro) and Kmetski list. It also had to be reported on officials acting against the SLS and on other actions by a political opponent. Slovenec published reports on protest rallies, meetings and gatherings of SLS trustees, political and trade union organisations and municipal committees in which the SLS had a majority. The ralliers adopted protest statements, resolutions and measures against the vile slander of Korošec and called for a boycott of the opposing newspapers. At the great jubilee celebra- tion or commemorative camp of the SLS in Dobriša vas near Žalec on 15 July 1928 (on the occasion of the 700th anniversary of the church organisation, the 60th anniversary of the camp in Žalec and the 10th anniversary of the state), Dr Korošec spoke and called for a decisive stand against the opposing newspapers. After the speech, Korošec was given a standing ovation by the participants of the rally. Metod Mikuž notes that the Liberals have made a mistake. Thanks to the caricature, their opponents had the opportunity to counter-attack and channel the indignation of their own supporters into less dangerous waters for the party. Korošec retained the post of Interior Minister in the new government, so the caricatures in Jutro followed in 1928. From 1929 onwards, political caricatures in Slovenian newspapers were rare. Korošec became interesting for Yugoslav cartoonists in 1935, when he entered the Stojadinović government as Interior Minister. Korošec’s caricatures were also published in other Slovene newspapers and satirical papers (the newsletter of the Independent Agricultural Party for Slovenia, Kmetski list, the satiri- cal papers Muha (1926–1927), Skovir (1928–1929), for which the caricatures were drawn by Milko Bambič (1905–1991), and Toti list, published in Maribor from 1938 to 1941). In some of the caricatures, Korošec symbolises the Slovene People’s Party and the Slo- vene nation. Cartoonists often depicted party leaders in the old Yugoslavia in national costumes. The only exception was Dr Korošec. The caricaturists pointed to his priestly vocation in the caricatures. DR. ANTON KOROŠEC IN DEN AUGEN DER KARIKATUREN Zusammenfassung Die ersten Karikaturen von Dr. Anton Korošec wurden zwischen Dezember 1917 und Oktober 1918 in den deutschen Zeitungen Marburger Zeitung und Deutscher Montag veröffentlicht. Die Karikaturen zeigen Dr. Korošec in Begleitung des tschechischen Ab- geordneten Isidor Bogdan Zahradnik (dem wichtigsten tschechischen Redner in der Nationalversammlung) und Dr. Karel Kramař (Korošec und Kramař sprachen bei einer Protestversammlung gegen die Äußerungen von Außenminister Graf Czernin am 13. April 1918 in Prag) im Wiener Parlament. Die berüchtigtste war eine Karikatur, die sich Damir Globočnik, Dr. Anton Korošec v očeh karikatur 145 auf eine Versammlung des steirischen Landes- und Nationalratsabgeordneten Dr. Karel Verstovšek am 7. April 1918 in Št. Janž bei Dravograd bezog. Auch Dr. Korošec sprach auf der Versammlung; während seiner Rede kamen etwa 200 Deutsche und Deutschtümler darunter Norbert Jahn, Redakteur der beiden deutschen Zeitungen, zu der Versammlung und störten diese mit Zwischenrufen. Slowenen und Deutsche stießen aufeinander. Der Regierungsbeauftragte ordnete die Auflösung der Versammlung an. Die satirische Zeitung Kurent, die von August 1918 bis April 1919 erschien, veröffentlichte eine Karikatur mit dem Titel „Sedem kranjskih Švabov“ (Die sieben Schwaben von Kranj), in der Korošec in einer positiven Rolle erscheint (als Gegner des Landeshauptmannes von Kranj, Dr. Ivan Šusteršič, und seiner Kollegen). Die Karikatur ist eine Ausnahme unter den Karikaturen von Korošec, deren Auftraggeber in den allermeisten Fällen die politischen Gegner von Korošec waren. Der Autor der Karikatur ist Fran Podrekar (1887–1964), der auch das Porträt von Korošec für Kurent gezeichnet hat. Die Tatsache, dass Korošec der am häufigsten karikierte slowenische Politiker während der beiden Weltkriege war, bestätigt seine zentrale Rolle in der slowenischen Politik. Die Karikaturen von Korošec wurden auch in kroatischen, serbischen und anderen jugosla- wischen Zeitungen und Zeitschriften veröffentlicht. Die Karikaturen von Korošec wurden 1924 (der SLS-Chef Korošec wurde stellvertretender Ministerpräsident und Minister für Bildung und Religion in der Regierung Davidović) regelmäßig von der politischen Tageszeitung Jutro veröffentlicht, die vom jüngeren Flügel der liberalen Jugoslawischen Demokratischen Partei gegründet wurde. Nach 1924 war Jutro das Nachrichtenblatt der Unabhängigen Demokratischen Partei in Slowenien. Der Karikaturist, der die meisten Karikaturen für Jutro zeichnete, war wahrscheinlich der Architekt Janko Omahen (1898–1980). Jutro druckte auch Karikaturen der führenden jugoslawischen Karikaturisten Petar Križanić-Pjer (1890–1962), der für die Belgrader Po­ litika zeichnete, und Franjo Maixner (1899–1963), Karikaturist der Zagreber Satirezeitung Koprive, nach. Im Jahr 1928 wurde Korošec Innenminister in der Regierung Vukičević. Die Mitglieder der oppositionellen Bauern-Demokratischen Koalition, in der sich die Kroatische Bau- ernpartei von Radić und die Unabhängige Demokratische Partei von Pribičević zusam- mengeschlossen haben, sprachen sich entschieden gegen die so genannten Nettunian- Konventionen, die Verstöße gegen die parlamentarische Arbeit und den Haushalt aus. Sie appellierten an Korošec, das Belgrader Gefängnis von Glavnjača aufzulösen. Im Mai 1928 wollte die Regierung der Versammlung die Nettunian-Konventionen zur Ratifizierung vorlegen, was landesweite Proteste auslöste. Am 21. Juni 1928 schoss ein Mitglied der Re- gierungsmehrheit, das extreme großserbische Ansichten vertrat, von der Rednertribüne aus auf oppositionelle kroatische Abgeordnete, wobei zwei Abgeordnete getötet und zwei weitere schwer verletzt wurden. Die Regierung Vukičević-Korošec trat zurück. Am 6. Juli 1928 veröffentlichte Jutro eine Karikatur von Dr. Korošec, dem Chef der Slowenischen Volkspartei und Innenminister, die als die berühmteste slowenische Karikatur gilt. Es zeigt Korošec in klerikalem Gewand, mit einer Kappe („šajkača“) auf dem Kopf und ei- nem Schlagstock in der Hand. Die typisierte Darstellung von Korošec (vielleicht von den Zagreber Koprive übernommen) erscheint auch in den folgenden Karikaturen in Jutro. Korošec steht über dem leidenden Christus. Die Karikatur war größer als die bisherigen Karikaturen in Jutro. Sie war in Schwarz und Rot gedruckt, so dass die Blutflecken auf Korošec Priestergewand und auf dem Polizeischlagstock in seinen Händen deutlich zu sehen waren. Es wurde behauptet, Dr. Korošec trage eine Mitschuld am Blutvergießen der kroatischen Abgeordneten in der Nationalversammlung und der Demonstranten in Belgrad und Zagreb. 146 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Die Zeitung Slovenec bezeichnete die Karikatur, die das Leiden Christi gotteslästerlich ausbeutet, als eine Niedertracht, wie sie die Presse in Slowenien noch nie begangen hat, als das dunkelste Beispiel von Barbarei im öffentlichen Leben und als ein Verbrechen gegen die Würde der slowenischen Öffentlichkeit. Nach Ansicht der Zeitung Slovenec waren die demokratischen Politiker Adolf Ribnikar, Gregor Žerjav und Dr. Albert Kramer persön- lich für die Karikatur verantwortlich. Am 10. Juli 1928 verfasste das SLS-Sekretariat ein Rundschreiben für Vertraute, in dem die Parteianhänger angewiesen wurden, Geschäfte und Kneipen zu meiden, die Jutro, Domovina (die regelmäßig Karikaturen aus Jutro ab- druckte) und Kmetski list führten. Es sollte auch über Beamte, die gegen die SLS handeln, und andere Aktionen eines politischen Gegners berichtet werden. Slovenec veröffentlichte Berichte über Protestversammlungen, Versammlungen und Sitzungen von SLS-Vertrau- ten, politischen und gewerkschaftlichen Organisationen und kommunalen Ausschüssen, in denen die SLS die Mehrheit hatte. Die Versammelten verabschiedeten Protesterklärun- gen, Resolutionen und Maßnahmen gegen die üble Verleumdung von Korošec und riefen zum Boykott der gegnerischen Zeitungen auf. Bei der großen Jubiläumsfeier bzw. dem Gedenklager der SLS in Dobriša vas bei Žalec am 15. Juli 1928 (anlässlich des 700-jährigen Bestehens der kirchlichen Organisation, des 60-jährigen Bestehens des Lagers in Žalec und des 10-jährigen Bestehens des Staates) hielt Dr. Korošec eine Rede und rief zu einem entschiedenen Vorgehen gegen die gegnerischen Zeitungen auf. Nach seiner Rede wurde Korošec von den Teilnehmern der Versammlung mit stehenden Ovationen gefeiert. Metod Mikuž stellt fest, dass die Liberalen einen Fehler gemacht haben. Die Karikatur gab ihren Gegnern die Möglichkeit, einen Gegenangriff zu starten und die Empörung der eigenen Anhänger in für die Partei weniger gefährliche Gewässer zu lenken. Korošec behielt in der neuen Regierung den Posten des Innenministers, und die Karikatu- ren in Jutro folgten auch im Jahr 1928. Ab 1929 waren politische Karikaturen in sloweni- schen Zeitungen selten. Korošec wurde für jugoslawische Karikaturisten 1935 interessant, als er als Innenminister in die Regierung Stojadinović eintrat. Die Karikaturen von Korošec wurden auch in anderen slowenischen Zeitungen und Sati- rezeitungen veröffentlicht (dem Nachrichtenblatt der Unabhängigen Agrarpartei Slowe- niens, Kmetski list, den Satirezeitungen Muha (1926–1927), Skovir (1928–1929), für die die Karikaturen von Milko Bambič (1905–1991) gezeichnet wurden, und Toti list, das von 1938 bis 1941 in Maribor erschien). In einigen der Karikaturen symbolisiert Korošec die slowenische Volkspartei und die slowenische Nation. Karikaturisten stellten die Parteiführer im alten Jugoslawien oft in Nationaltrachten dar. Die einzige Ausnahme war Dr. Korošec. Die Karikaturisten wiesen in den Karikaturen auf seine priesterliche Berufung hin.