VSO SKRB DELEGATOM ZASIS
Predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Ljnbljana JOŽE MEDEN je svojo razpravo posvetil samoupravnim interesnim skupnostim.
Potem ko je najprej osvežil po-ložaj in vlogo skupščine SIS, se je usmeril v uresničevanje nove vsebine družbenih odnosov v ob-čini, pa tudi v mestu in republiki.
Jože Meden
Ugotovil je, da smo v občini na-pravili pomembne korake k po-družbljanju politike v družbenih dejavnostih. Premalo pa smo še storili, da bi dogovorjeni sistem bolje zaživel, premalo so še prišli do izraza interesi in potrebe dele-gatske baze. Skupščine SIS so še vedno pretežno izvajalske: »Se-stav delegacij za SIS ni enako kvaliteten kot sestav delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti... V letu 1974 stno praviloma volili splošne delega-cije za SIS. Pisana paleta dokaj raznorodnih problemov, s kate-rimi so se ukvarjale te delegacije, je dokaj zapletla njihovo delo in zmanjšala njegovo učinkovitost. In ker je bilo treba te težave pre-magovati. da so se porodile razne rešitve... Iz več objektivnih ra-zlogov se v splošni delegaciji ozi-roma prek nje pogosto niso mogli dovolj učinkovito izraziti posebni interesi, ki jih imajo delovni lju-
dje v posamezni temeljni samou-pravni skupnosti do nekega po-dročja družbenih dejavnosti. Zato moramo ob pripravah na volitve v prihodnjem letu v TOZD in KS ponovno oceniti ustreznost organiziranja delegacij za SIS... Za orientacijo bi morda služilo naslednje izhodišče: vse večje KS in TOZD naj bi praviloma imele posebne delegacije; v srednje ve-likih skupnostih naj bi oblikovali splošno in nekaj posebnih dele-gaeij predvsem za tiste SIS, kjer teče dogovarjanje o programih, za katere smo posebej zainteresi-rani; v manjših temeljnih samou-pravnih skupnostih pa Iahko ostanemo pri splošnih delegaci-jah in v njih organiziramo manjše delovne skupine, ki naj bi po-drobneje proučevale gradiva kon-kretnih SIS, oziroma pripravljale stališča za celotno splošno dele-gacijo. V teh primerih nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi se te de-lovne skupine izolirale od drugih delegatov v splošni delegaciji. V nekaterih primerih se Iahko odlo-čimo tudi za ustanovitev skupne delegacije.«
Nato je usmeril pozornost na konference delegacij, vlogo or-ganizacij in društev pri delu SIS ter poudaril nujnost usklajevanja programov SIS tudi na ravni mesta, regije in republike. Kon-čal je z ugotovitvijo: »Slej ko prej je očitno, da vsebuje problema-tika delegacij skoraj vso proble-matiko samoupravnih družbenih odnosov. Zato mora biti skrb za nadaljnje ustavno uresničevanje vloge SIS in delegatskega sistema prioritetna v aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij na ravni temeljnih skupnosti v občini.