/ w kupujte Ž£JNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik , v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium yiCTORY BUY BONOS •leto xxvm. CLEVELAND, OHIO, SATURDAY (SOBOTA), OCTOBER 6, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 233 y1 z je zopet ^Wjem kot jski načelnik prot-^ zaključilo zasli-v' petnemu policij-"^U J. .George J. Ma-■^vlL^ bil 22. septembra '"jenereif " "pfof vodil boja pro- %" v i^^^Joiialnim gambler- zadnja priča ''"ni ' ^ ^^teri je poudar-jisk let službe ^ Padi ^Gpartmentu ni-senca sumnje poštenost. ^ill g '' v i,°i, ^''Sumenti mestne Versko blazni mož umoril ženo in dva mala sinova a imenu je govo- ibp 1 ' ?< Sil ^ Civil mas A. Burke, in ^ je vodil odvet- -"u s " potem komisija po-/ vj ' da mestna vlada N in Ofi' ^^towitzu ni do-^ I jski ods/avlje- ,,%bQ dobi nazaj svo-svojega od- LiSski _ v ^ prei. v Cleve- ^ $6,900 letne pla- I 'W L. ... bivs- katero I, i-l okrajni sodnik Mihelich in oba bivša 3® bila soglasna. Morilec je policiji rekel, da se je bal, da bo sinova "hudič obsedel," kadar bosta žrastla Včeraj ob 4. uri popoldne je clevelandska policija vdrla v stanovanje na 6864 Broadway in tam našla 36-letnega Chester j a Kolladziej-a s trupli njegove žene in dveh malih sinov. ko «• te^ itev u"''. j® poslu-j® na celi črti j) ^ N službo vestno K Č k%; nikoli tr- ',<•(« 'j^^odcf nepošten, o'.. zagovar- '« polivki načelnika, wiore Kolladziej, ki je poljske narodnosti, je takoj priznal pred policijo, da je umoril svojo 32-letno ženo in oba dečka ob 2:30 popoldne. Povedal je, da je svojo družino do smrti pobil v kuhinji in da je kot morilsko orodje ra-,bil kos plinske cevi in "screwdriver". Trupla žene in dečkov, 7-let-nega Roberta in 3-letnega Davida, so bila najdena zavita v odeje na njihovih posteljah. Morilec je bil pred kratkim na opazovanju Morilec je bil šele pred kratkim odpuščen iz psihopatične-ga oddelka mestne bolnišnice, kamor je bU poslan na opazovanje, ko je žena prosila na pro-batnem sodišču, da se ga pošlje v bolnišnico. Žena se je v strahu za svoje življenje in življenje otrok nedavno preselila v hišo, kjer živijo spodaj moževi starši in bratje. g' ) It (1 30 let, y buden in ener- da -J,,-.,. Tod; z odločitvijo "''a odločitev je mestna vla- \ m He vložiti pri- pror' Bur- ^■■■oiHkr, ^ ^s-towitzu ni mid. ^ ie^ "Cleveland ^ % ^^°^ovno trdil, da ^viti_ Morilec je pred prihodom policije stanovanje očistil krvi, trupla zavil v odeje in jih položil na postelje. Prva slutnja o tragediji je bila zbujena, ko se je morilčev brat Peter spomnil, da ves dan ni videl malih dečkov. Brat je šel v prvo nadstropje in skušal odpreti vrata. Ko je vrata našel zaklenjena in ko ni bilo nobenega odziva je poklical policijo. Mož bil odpuščen iz bolnišnice na prošnjo svoje žene Morilec je policiji rekel, da je dečka umoril, ker se je bal, da ju bo "hudič obsedel, kadar bosta zrastla." Glede žene pa je rekel, da mu je vest velevala, da jo umori. Zdravniki v mestni bolnišnici pravijo, da je bil morilec, ki je rabil tudi ime "Koller", sprejet v bolnišnico 9. julija in da je bil odpuščen pred petimi tedni, ker je žena prosila, da se ga j pošlje domov. Znanstveniki trdijo, da je obramba proti atomski bombi nemogoča OHIUAUO, 5. oktobra. — Osem znanstvenikov, ki so bili zaposleni pri napravah, ki soproducirale atomsko bombo, je danes pobijalo trditev Crosby znanstvenega zavoda v Califor-niji, da se je iznašla metoda za obrambo proti atomski bombi. Omenjeni znanstveniki so izjavili, da je. po njihovem prepričanju vsaka obramba proti bombi nemogoča. Formalno izjavo v tem smislu so podpisali dr. A. H. Jaftey, dr. C. Hindman, dr. B. B. Neubert, dr. M. B. Fridinan, dr. William Rubinson in dr. C. A. Hutchinson jr. Nasi fan+je-vojaki Spolna bolezen med odpuščenimi vojaki Zdravstvene oblasti v Cleve-landu so odkrile zadnji čas 266 slučajev sifilisa med vojaki, ki so bili odpuščeni iz armade kot popolnoma zdravi. To je mogoče vsled tega, ker preiskava ob času odpusta, ne odkrije bolezni, ker so vojaki poslani domov, predno je ugotovljen rezultat krvne analize. Potem vojaške oblasti obvestijo lokalne zdravstvene oblasti, katerih dolžnost je, da odpuščena vojake najdejo in poskrbijo, da si dobiijo zdravniško oskrbo. Odpuščeni vojaki se pesto zglasijo, ko se jih o njih stanju obvesti pismeno, v mnogih slučajih pa je treba na domove poslati bolničarko ali zdravstvenega nadzornika, predno se podvržejo zdravljenju. Rusija je odgovorna za izjalovljenje londonske konference, trdi Byrnes Državni tajnik pravi, da bi bil sporazum mogoč le, ako bi bili drugi narodi pristali na stališče sovjetske delegacije WASHINGTON, 5. oktobra — Državni tajnik James F. Byrnes je imel nocoj radijski govor, v katerem je poročal o poteku konference zunanjih ministrov velike peto-rice v Londonu, ki se je razšla, ne da bi bila prišla do sporazuma glede mirovne pogodbe z Italijo in satelitskimi narodi na balkanu. Roparji odnesli $17,820 John Italiano, ki je lastnik gostilne v Willoughby, je sporočil policiji, da so roparji vdrli v odsotnosti družine v njegov dom na 2275 Murray Hill in odnesli $17,820. Denar je dvignil iz banke za izplačevanje plačilnih čekov v svoji gostilni. m da se ga aSi' PRESELITEV GOSTILNE Mr. Frank Cigoj, ki vodi gostilno pod imenom Frank's Cafe, sporoča, da je svojo gostilno preselil v nove prostore na 800 E. 200 St., vogal Cherokee Ave. Priporoča se vsem gostom in prijateljem za poset. Parnik z Norveške Včeraj je pristal v cleveland-skem pristanišču norveški tovorni parnik "Ornefjell," ki je bil prva tuja ladja, ki je dospela v Cleveland izza vstopa Amerike v vojno v decembru 1941. GASOLINSKA POSTAJA Novo Cities Service gasolin-sko postajo je pred kratkim otvoril Anthony Debelak, ter jo vodi pod imenom Debelak's Service Station, na 14702 Lake Shore Blvd. Avtomobilistom se priporoča za naklonjenost, naj-sibo pri nakupu gasolina, ko se peljejo mimo ' njegove postaje, ali pa za oskrbo avta, da gladko in brezhibnq vozi. 'f ?■ 2 ^^omiselne Slo- bo ^S-letnico ob-G|,. haE Veselico v ; v J®" domu na najstarejše 8DZ ima v ^ ^ mlajših i sir, " priliki ve- gostom m razvedrilo. Sovjetski časopis piše, da stališče Byrnesa in Bevina ogroža sodelovanje velike trojice LONDON, 5. okt. — "Izvest-ja," uradno glasilo sovjetske vlade, je danes objavilo članek, ki pravi, da stališče, ki sta ga zavzela na konferenci zunanjih ministrov v Londonu ameriški državni tajnik Byrnes in britski zunanji minister Bevin ogroža SotoyQ igg^ imele ne- •d ' .^stregle bodo ^atkim prišel od 1,5 tait^ ®^ojim orkes-J ^®sele in po-^ se bo vse vr-v taksiju la ''th. Usi-a ^ ^fitroit Ave. ae avtn.foi.=; ir :,i> y je,, T avto-taksi, h ' Harry Ca- • in g' ^ na 6416 De- za $6,- o,. r^Gar dvigni nikakor ne more spraviti v soglasje s sklepom velike trojice — potem bo resno omajan temelj sodelovanja med veliko trojico." Byrnes je v četrtek časnikarjem v Londonu rekel, da sta bila Truman in Attlee edina v Na 15-dnevni dopust sta prišla Lt, John Fabris in njegova soproga Grace, s hčerko Karen. Lt. Fabris je sin Mr. in Mrs. John Fabris, 3720 W. 104 St. Prišla sta iz Pensacola, Fla., preteklo soboto in se za časa dopusta nahajata pri starših na omenjenem naslovu, kjer ju prijatelji lahko obiščejo. v Mr. in Mrs. Frank Rupnik, White Rd., Gates Mills, O., sta te dni prvič po treh letih in pol, prejela pismo od njiju sina F 1/c Eugene F. Rupnik, ki je bil v maju 1942 zaj^Wd Japoncev na Corregidorju. Več kot eno leto je bil med pogrešanimi, ko je mornarica obvestila starše, da se nahaja med vojnimi ujetniki. Od tedaj je bil premeščen v razne kraje na Japon skem, kjer je delai v premogo-kopih. Zdaj se je nahajal na Nagasaki otokih. V vsem času, ko je bil ujetnik, niso starši dobili nikakega glasu od njega, da-siravno so poskusili priti njim v dotik potom Rdečega križa in drugače. Prvo vest, da je bil 9. septembra osvobojen, je bila objavljena v Chicago Daily News, ki je imel svojega poročevalca na otoku Guam, kamor so bili jetniki pripeljani, zdaj je pa sam pisal staršem, da je n^ potu domov, kamor to kmalu dospel. ^ K mornarici je pristopil marcu 1. 1940 in sicer za dobo šestih let, ter bo svojo službo dovršil 13, marca 1946. V teku desetih dni bo dovolj gasolina WASHINGTON, 5. oktobra, -t- CIO unija "je pozvala vse štavkujoče delavce, da se vrnejo takoj na delo v rafinerije, ki so včeraj prišle pod kontrolo mornarice Zed. držav. Z ozirom na to se pričakuje, da se bo v ponedeljek obrat v rafinerijah obnovil s polno pa-rd in da bo v teku desetih dni DO vsej deželi zopet dovolj olja in gasolina za vse potrebe. ce. V članku, katerega je oddajal moskovski radio, se krivdo za izjalovitev londonske konference pripisuje ameriški in britski delegaciji. Rečeno je, da sta Byrnes in Bevin ignorirala na potsdamski konferenci sprejete sklepe glede procedure, ko sta vztrajala, da morata imeti Francija in Kitajska glas pri sestavljanju mirovnih pogodb z Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo. Sovjetski časopis pravi, da je nemogoče pretiravati resnosti izjalovitve londonske konference ter piše: ^ • "Ako bodo ameriški in britski zastopniki v bodoče vztrajali na svojem stališču — ki se ga jodoče sodelovanje velike troji- j tem, da je potsdamski sporazum določal udeležbo Francije pri sestavljanju mirovnih pogodb za balkanske države, medtem ko je Stalin temu ugovarjal. Molotov pa je v Stalinovem imenu vztrajal, da je sporazum, ki je bil dosežen v Potsdamu, določal, da imajo pri mirovnih pogodbah sodelovati le tiste države, ki so podpisale pogoje predaje. To bi izključilo Francijo in Kitajsko pri sestavljanju mirovnih pogodb z Ogrsko, Romunijo in Bolgarijo. Dr. Perko oropan Ko se je poznani slovenski zdravnik dr. Anthony J. Perko včeraj ob 4. zjutraj vrnil z ne kega profesijonalnega obiska in je avto zapeljal v garaž, je bi napaden od dveh z revolverji oboroženih roparjev, ki sta mu vzela $200 in se odpeljala z njegovim avtomobilom, rekoč, da bosta avto pustila v bližini. Pozneje je policija avto našla pred 10709 Manor Ave. Dr. Perko stanuje na 3038 East Boulevard. Nov grohr~ ANTON OKICKI Kot smo včeraj poročali, je preminil na sVojem domu Anton Okickl, star 67 let, stanujoč na 726 E. 155 St. Doma je ail iz Gornjega Prikopa, fara Kostanjevica na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 43. leti. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in delničar Slovenske zadružne zveze. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Emmo, rojeno Paušič, hčer Mrs. Mary Codosky, sina Antona, in hčer Mrs. Amy Johnson v Erie, :^a. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek v cerkev Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. in nato na Calvary pokopališče. Byrnes je rekel, da navzlic temu, da se je konferenca izjalovila, pa to ne pomeni, da se je končalo prizadevanje "za dosego pravičnega in trajnega miru za nas in za vse narode." Potem je Byrnes dostavil, da medtem ko so Zed. države pripravljene pristati na mnogo koncesij, "pa ne verujejo na soglasje za vsako ceno." V Londonu je postalo jasno, je rekel Byrnes, da ne more priti do nikakega sporazuma, razen ako bi bile drugfe delegacije pripravljene umakniti svoja na-ziranja in se pridružiti stališču sovjetske delegacije. jZaveznicam se ne more diktirati pogojev miru "Tega pa druge delegacije niso bile pripravljene storiti," je rekel državni tajnik. "Zedinjene države so pripravljene diktirati mirovne pogoje sovražnikom, niso pa pri volji diktirati mirovnih pogojev svojim zaveznicam." Byrnes je potem podrobno opisal zastoj, ki je nastal na konferenci po 11-dnevnem za- sedanju, ko je Rusija zahtevala, da se od sestavljenja mirovnih pogodb izločita Francija in Kitajska, ki nista bili udeleženi v vojni proti prizadetim satelitskim državam. Navzlic temu pa Byrnes ni izgubil nade, da se nasprotje izravna. Zadeva ni malenkostna, pravi tajnik Byrnes "Sovjetski zunanji minister ni zavrnil našega predloga za mirovno konferenco," je izjavil Byrnes. "Tekom razprave je priznal, da' je naš predlog načeloma pravilen. Nadejam se, da bo po posvetovanju s svojo vlado, njegova vlada pristala, da narodi, ki so izvojevali vojno— svetovno vojno—imeli tudi priliko napraviti svetovni mir. "Zadeva, ki je ustavila naše delo, ni malenkostna ali tehnična. V ospredje je stopilo vprašanje, ki mora biti rešeno. Gre za to, ali bo bodoči mir delo treh ali celo petih držav, ali ako se bo izključilo pri tem druge narode, ki so vitalno zainteresirani v vzdrževanje in vsiljevanje miru, ki se ga pripravlja." REZIDENCO POKOJNEGA MILIJONARJA PRENTISSA. KI JE VELJALA POL MILIJONA DOLARJEV, BODO PORUŠILI Nadarjena mladenka Miss Rosemary Grzincic, katere sta#ei stanujejo na 6310 Glass Ave., je prejela štimpen-dijo društva "Theta Sigma Up-silon" v znak priznanja odličnih uspehov tekom pohajanja v East High School. Ravnatelj omenjene šole je osebno priporočal nadarjeno mladenko za to priznanje. Miss Grzincic se je podala na Kent State University v svrho nadaljnih študij. V ponedeljek se bo začelo podirati krasno rezidenco pokojnega clevelandskega milijonarja F. F. Prentissa na 3505 Mayfield Rd., ki se nahaja na 45 akrov obsegajočem posestvu v Cleveland Heights. Posestvo bo razdeljeno na nekaj nad sto parcel, na katerih bodo zgrajeni domovi, ki bodo veljali po $15,00 ali več. Krasna rezidenca je bila zgrajena leta 1914 in obsega okrog 30 velikih in malih sob. Podrlo se bo tudi dvonadstropno garažo, kjer so se nahajala stanovanja za služinčad, poslopje za orodje, kokošnjak, golobnjak, hlev in mlekarno. Dvoje marmornatih kaminov, ki sta bila importirana iz nekega gradu na Škotskem, je kupil clevelandski umetnostni muzej. Razne starinarske tvrdke so tudi kupile mnogo druge opreme, med katero so na roko slikana vrata, pozlačen umivalnik in več stopnjišč iz finega lesa. Byrnes je v Londonu predlagal kompromis, da velika trojica sestavi vse pogodbe, potem pa jih predloži vsem zainteresiranim zavezniškim državam v revizijo in odobritev. Anglija je predlog sprejela, medtem ko Rusija še ni podala svoje odločitve. ZIMSKI KONCERTI Cleveland orkester bo 11. oktobra otvoril svojo 28. sezono zimskih koncertov, ki, se vršijo v Severance dvorani vsak četrtek in vsako soboto večer. Prvi letošnji koncert bo pod dirigentom Erich Leinsdorf. Posebni koncerti se bodo tu di vršili ob nedeljah popoldne na 21. oktobra, 4. in 25. novembra, 2.) 16. in 30. decembra, za katere so vstopnice naprodaj v Severance dvorani. ŽALOSTNA VEST Mrs. Rose Maurich, 18627 Chickasaw Ave., je prejela žalostno vest in stare domovine, da ji je umrl dne 3. maja t. 1. njen oče Anton Gombač, p. d. Jumov, v častitljivi starosti 85 let. Pokojni je bival v vasi Hru-šica št. 1, pri Podgradu na Primorskem. V Ameriki zapušča poleg hčere Rose, sina Antona, ki biva v Tacoma, Washington, v Franciji dve hčeri, ter eno hčer v Trstu in eno hčer ter tri sinove pa doma. Žena mu je umrla pred 26. leti. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! NOV CAS ZA TRGOVINE Trgovci, ki vodijo sledeče trgovine, sporočajo, da bodo odslej njih trgovine odprte vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer in vsako sredo od 9. zjutraj do 1. popoldne ter ob sobotah od 9. zjutraj do 9. zvečer: Louis Majer, Mandel's Shoe Store, Miller Bros. Shoes, Kay Shoe Co., Bill's Shoe Store, Ka-lish Dept. Store, Brofman Dept. Store, Anzlovar's Dept. Store, Stampfel Dept. Store, Gomik's, St. Clair Hosiery Center in Parkwood Home Furnishings. V NOVIH PROSTORIH Kay Shoe Co., ki se je dolgo vrsto let, nahajala na 6204 St. Clair Ave., se je preselila v prostore na 6418 St. Clair Ave., nasproti Slovenskega narodnega -doma. ' \ NORVEŠKI PISATELJ KNUT HAMSUN IN ŽENA OBTOŽENA IZDAJSTVA ARENDAL, Norveška, 5. okt. — Mednarodno poznani pisatelj Knut Hamsun, kateremu je bila svoj čas podeljena Noblova nagrada, in njegova žena, se bosta morala zagovarjati radi izdajstva, ker sta pomagala Nemcem in norveški nacijski stranki. Hamsun je obtožen, da je leta 1940, ko so Nemci napadli deželo, apeliral na norveško armado, da se neha boriti, da je pisal članke v kvizlinške časopise in delal govore, v katerih je pozival Norvežane, da se borijo proti Rusiji. Njegova žena je obtožena, da je pripadala norveški nacijski stranki in tekom okupacije ob-državala govore v prilog nemškemu režimu. smm 2 enakopravnost ENAKOPRAVNOST n Ovned KDd Published by meeioa* ruooslav printing and pubushing oo. ^ #331 ST. OLAIR AVENTTE — HENDERSON 6311-13 Ibsued Every Day Except Bimdayi and Holldayi BtJBSCEIPTION EATES-iCENE NABOCNINI) By Ourler In Cleveland and by Mail Out of Town: KPo raznaialcu v Cleveland In po poiti izven meata): ror One Year — (Za celo leto)__WJIO Por Half -Xear — (Za pol leta)______B50 For 3 Month# — (Za • mesece)_________3.00 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico; (Po poSti v Glevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Tear — (Za celo leto) ................... For Hall Year — (Za pol leta)__ For f Month!*— (Za • meeeca)__ _ 4.00 - ije For Europe, Boutb Amerlo« and Other Foreign Oountrlei: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inornemmke ditev«): For Ode Year — (Za celo leto)____$«.00 For Half Year — (Za pol leta)------------------------4JS0 entered m Second Olasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Brd, U79. ,104 Harold J. Laski (O. N. A.): LONDONSKA KONFERENCA SPOMINJA NA VERSAILLES Svet ameriških Hrvatic apelira za pomoč Jugoslaviji Konferenca zunanjih ministrov v Londonu je naletela na mnoge težave. Komunikeji, katere izdajejo, ne povedo nikomur ničesar. Predajanje vseh neprijetnih in važnih problemov proučevanje ni nič drugega kot izhod iz zadrege — jasno je, da so nazorna stališča zunanjih ministrov tako oddaljena druga od drugih, da ne more priti do nobenega sporazuma. Vprašanje italijanskih kolonij je celo v načelnem pogledu še nerešeno. Usoda Trsta je še nejasna. Moskva, Washington in London si nasprotujejo tudi v tem, kaj naj bo vloga Italije v povojnem svetu. Očividno obstoja tudi jako velik prepad med stališčem Anglo-Amerikancev in Francozov napram Nemčiji, prav posebno v vprašanju ruskega industrijskega okraja. Nikdo ne more dvomiti o tem, da se je namršilo mnogo visokih in oblastnih obrvi, ko so Rusi povedali, kakšno je stališče Sovjetske Rusije napram Sredozemlju. Tudi to je verjetno, da Molotov ravno tako pazljivo opazuje britansko politiko na Grškem kot Bevin in Byrnes sovjetsko politiko na Bolgarskem in v Romuniji. Človeku, ki nima nobenega podrobnega vpogleda v skrivnostne tajnosti tega mednarodnega sestanka — kot jaz — se vsiljuje misel, da utegne biti ureditev miru mnogo težja in neizmerno bolj zapletena zadeva kot je bila borba in vodstvo vojne. Angleški zunanji mj^ister Bevin je v teku zadnjih let večkrat povedal z veliko jasnostjo, da zunanja politika ni nikaka misterijozna tajnost ali drama, temveč, da je le naloga, kako najti pot do učinkovitega sodelovanja med narodi, ki naj preskrbe ljudstvom živež, obleko in domove. Ako pa mu je uspelo v zadnjih tednih, da to svoje nazira-nje uveljavi na sestankih s svojimi tovariši drugih velesil, tega nikakor ni dal na znanje široki javnosti. Jasno je, da je zelo važno urediti vprašanje Trsta,- in da je treba skrbno določiti, kako velika naj bo bodoča italijanska armada. Jasno je tudi, da bo delalo vprašanje italijanskih kolonij še mnogo preglavic predno bo rešeno. Toda navzlic vsej važnosti teh problemov je vendar videti, ko da zunanji ministri delajo svoje manevre le na robu osnovnega problema. Njihova velika in vitalna naloga je ta, da izvedejo najprej v Evropi in pozneje tudi v Afriki in Aziji mirovno preureditev, ki bo dosti dobra, da bodo imeli narodi interes na tem, da jo čuvajo in branijo. To pa pomeni, da morajo imeti ljudstva možnost in sredstva za življenje — to pomeni, kot je Bevin vedno zatrjeval, da je treba več produkcije in še več produkcije. Povsem očividno so zunanji ministri le ugibali o tem, kaj mislijo njihovi kolegi, mesto da bi zares proučevali možnost, kako ustvariti pravičen mir. Konec vojne je pretrgal najmočnejšo vez, ki jih je držala skupaj. Zmagovite velesile namreč" jako dobro vedo, česar nočejo, ni pa jim jasno, kaj hočejo. Njihova načela nimajo nobene skupne smernice — ako izvzamemo retorične trditve in lepe prazne besede. Posledica tega je, da je v Sovjetski uniji nezaupanje napram zahodnim velesilam še vedno živo, ker se boji, da se bo obrazoval proti njej blok kapitalističnih držav. Britanija in Amerika pa gledata z neprijetnimi občutki, kako sovjetski vpliv narašča v vsej jugovzhodni Evropi. Strah jih je širjenja tega vpliva v deželah srednjega vzhoda — kjer je toliko petroleja in v Kini, ki je potencialno največje tržišče vsega sveta. Vsako vprašanje je tako povezano z nezaupanjem vseh napram vsem, da vstajajo najmračnejši prestižni problemi. Male države veljajo le pot možni ali verjetni sateliti posameznih velikih sil. Celo odlašanje je videti nevarno, ker se je bati, da bo čas čakanja ena izmed prizadetih sil; bolje izkoristila kot druge. Ako se bo to nadaljevalo tako kot se je začelo, koliko časa bomo potrebovali, da izdelamo mir z Italijo? Leto? Dve leti? A zadaj so še drugi problemi, ki so še mnogo večje važnosti — mir z Nemčijo in z Japonsko. Čim dalje časa pa bomo odlašali, tem več bo nezaupanja, tem več sumničenj. Prišli smo do točke, kjer je važno,, da vsak narod dopove svoji vladi, da hoče mir — ne pa oblast. Dragi bratje in sestre: Nikdar nas ne more bolj zaboleli srce, ko takrat, ko čujemo o stradanju našega naroda v stari domovini. Glad in beda je zadela mnogokatera naša naselja. Posledice nezadostne hrane, obleke in zdravil se vedno večajo, in pojavljati so se začele bolezni. Zima, ki se približuje, prinaša še večjo bojazen, da se stradanje našega nargda še poveča. Brezvestni sovražnik je porušil veliko domov in stanovanj, radi česar je mnogo ljudi, žen, nedolžnih otročičev in starčkov ostalo brez strehe. Prihajajoča zima bo še bolj prizadela te brezdomce. Nimajo toplega stanovanja, ne zadostne odeje, nobenega kuriva. Dočim bodo drugi narodi na božični dan peli slavo in se radostno počutili, bodo ti ubogi siromaki, ki so dali svoje drage za svobodo svojega naroda, drhteli v mrazu in željno pričakovali prihod poletnega solnca, da jih ogreje. Mi ne bi smeli tega dovoliti. Svet ameriških. Hrvatic je sklenil, da priredi takozvani Blanket Shower Party nocoj, v Hrvatskem domu, na 6314 St. Clair Ave., točno ob 7:30 uri. Bratje in sestre; Me apeliramo na vašo sveto in humanitarno dolžnost, da se našemu vabilu odzovete in da nocoj pri-neste kakšen majhen dar, ki bo olajšal in omilil bedno stanje trpečih v domovini. Ta dar naj bo v obliki blanketa, plahte, rjuhe, itd., kar bo v veliko pomoč ondotnim bolnišnicam in na posameznih stanovanjih. Apeliramo na vse naše organizacije, kulturhe, verske in podporne kot tudi na posameznike, da ne prezrete tega poziva. Uslišite prošnjo našega krvavečega naroda, in nudite mu pomoč zdaj ko je je potreben in mu jo lahko dostavite. Kate Basich, preds. Krunislava Thomac, podpredsednica, Stefi Medvedič, tajnica Milka Vlah, blagajnica. Pismo iz Primorskega Mr. Joseph in Mrs. Karolina Zadnik, ki vodita gostilno na 3839 E. 93rd St., Cleveland, O. sta prejela pismo iz Kozijan od Franc Zadnika, brata Josepha. Pismo se glasi: "Trst, dne 4. septembra, 1945. "Predragi brat Pepi in tvoja družina, žena in tvoje hčerke: "Kolikokrat in kolikokrat sem jaz in cela moja družina mislili in smo se pogovarjali o vas, da bogve če se bomo še kdaj videli in sploh kaj slišali eden od drugega, kajti čase smo imeli grozne in nepopisne. "Pač vendar smo včeraj, 3. septembra dobili tvoje pisemce od 28. maja, tega leta. Kako nas je to pismo razveselilo, tudi ni mogoče popisati, kaj pa še ko smo ravno v tistem trenutku dobili časnik "Primorski dnevnik", ki izhaja v Trstu, v katerem smo čitali v enem članku, da je ena oseba prišla iz Clevelanda in da je ta oseba prinesla dosti poročil za naše Slovence, ter da je pripravljena tudi zanesti nazaj od tukaj kaj poročil in novic. To je bilo 3. septembra, ob 7. uri zjutraj in da gre drugi dan nazaj v Cleveland. "Iz Materije v Trst gre kor-;jera (Bus). Ob 9. uri nisem imel časa, da bi doma pisal pismo, sem se kar nahitro odpravil in šel k tej osebi v Trst, da sem se res prepričal o tem, če je resnica, da mu lahko izročim pismo, da boš bolj hitro dobil odgovor. Sem je hodilo tvoje pismo tri mesece, da ne bi šs to toliko trajalo, torej lepa prilika. (Pismo je prišlo senf v 20. dneh). "Dragi in predragi moj brat! Vprašaš da ti pišem, kako je bilo tukaj; da ste vsak dan čitali v časopisih od teh krajev. Nikar in nikoli nobeden ne more popisati in povedati, kar je bilo grozovitosti tukaj za nas Slovence, kar jih je naš -slovenski narod prestal pred fašisti in Nemci. Jaz sem bil 3krat v zaporu v koncentraciji. Od moje družine ni bil drugi v zaporu, pač v vojski so bili ves čas trije, in sicer Francel, Slava in Pepi. Oni so bili v vojski in Cvetko je tudi od maja meseca pri vojakih, tako da so štirje še tam. Pač žalostno je, da od Pe-peta ne znamo še do sedaj če je živ ali mrtev. Slava se je sicer poročila z enim komisarjem, za kar smo vsi zadovoljni. Imajo že tudi eno hčerko in oni sedaj stanujejo v Mariboru. On je sicer v službi pri mestnem odboru. Francel se nahaja v Beogradu pri zrakoplovstvu in Cvetko je tukaj v Vipavi. Za njega tudi ni hudo, je na komandi kot pomočnik v pisarni, kajti on je naredil par let šole tukaj v Trstu. Sedaj ko šola začne bo nadalje študiral v Ljubljani. Emi-ca je tudi pri Slavi v Mariboru in bo tam naredila neko šolo (tečaj), tako da bo tudi ona sposobna za pisarno, in Elsi gre pa sedaj v Ljubljano, bo tudi ona napravila, gospodinjski tečaj in tudi tečaj za šivanje, tako da bo imela nekaj izboljšano življenje. Ona je zelo navdušena za v Ameriko, in vedno govori, da kadar bo svobodna, da bo šla k stricu. Torej če bo res to mogoče, bomo še kaj pisali drugič. "Torej sedaj težkoče naše družine in cele naše vasi. Dobro ti je znano, da je v naši vasi 33 hiš in od vseh so še 3 cele, da niso nič požgane in sicer oba Bregarja in Škarpinov (Taifler) druge nam so vse požgane; popolnoma je uničenih 12 hiš in sicer so Maranova, Dižotkena, Marjetična, Skarpinova (Barče-novih), Čotna, Ivetova, Sten-čerjeva, Blažinačeva, Škraboti-nova, Jernejeva, ševerlanova in Tomažinova. Tele družine so brez strehe. Nam so zgorela oba skednja, štala, oder in hlev. Hiša nam je še ostala. Hišo so tudi zažgali, ko smo prišli iz grmovja domov, smo hitro pogasili. Vselej ko so se Nemci ali fašisti bližali proti vasi, smo bežali v grmovje in ko se je nazaj prišlo, je bilo vse oropano. Našo vas so trikrat zapalili. Prvič marca 1943, drugič 7. okt. 1943, tretjič 14. septembra 1944. Tistikrat so imeli partizani borbo z Nemci med Tatrami in našo vasjo. Jaz sem bil z mojo živino na paši, prišlo je par Nemcev k meni, ki so me pobrali ter peljali naprej proti Tatram. Povpraševali so me o partizanih. Jaz sem vse tajil. Oficer mi je slonil puško na prsih, da me ustreli, ter je rekel, za sedaj ti prizanesem, nato me je poslal iz Zlovence nazaj domov. (Zloven-ca je hrib tik pr'ed Tatrami). Največja odgovornost je čakala mene in mojo družino,, ker pri nas je bila vselej komanda partizanov. Saj smo bili preseljeni na Buje za 4 mesece, kajti Nemci so nas iskali, ko je bilo vse javljeno, da je pri nas •partizanska komanda in tudi j; bila naša hiša prva na Kozja-nah, katera je najprej in največ podpirala partizane, zato pa smo vselej bežali v grmovje, kadar je prihajal sovražnik v vas Saj če ne bi bežali, bi res vse pobili; tako pa ti povem, da ubili niso nobenega doma v vasi, pač pa so bili odpeljani v Nemčijo v koncentracijo naš brat Štefan, Fimič, Tanjakovec, Škarpinov, Ivanetovi Franc in Janez, Kovačičev Toni in Bla-žinavec ter Papič in dve ženski, učiteljica in ena punca Bregar-jeva in tudi Tažajev starejši sin Karlo. Od teh so tam od mučenja ostali Tanjakov, Janez, Ivanetov fant, Čotnikov Janez, Stučerjev, Kovačevičev Toni, Blažinačev Toni in Papič. Vsi ti so umrli v koncentraciji v Nemčiji. Padli so4)a v vojski, eden Urbanov, eden Ševerlanov in eden Tanjakov. Ti trije so padli in od treh se pa še nič ne zna, so živi ali mrtvi, in sicer so naš dragi Pepček, od učiteljice sin, (ta je bil zdravnik), njega so Nemci prijeli tukaj v Trstu, že več kot eno leto, in nikoli se ni o njem nič slišalo, kam so ga pripravili; tretji je pa J 3Žajev. Drugi so se vsi vrnili iz Nemčije domov zelo izmučeni. Kakšna strahovita dela pripovedujejo, kaj so ž njimi delali in kako so jih mučili na vse načine. Tudi brat Janez je bil v zaporu. On ni bil v Nemčiji in sedaj je pri vojakih. Kar se tiče brata Štefana, škode od požiga nima dosti; drugo ni bilo požgano kot skedenj. Kadar so požigali, so vselej najprej oropali. Vse jim je bilo prav, obleka, sploh vsak košček, kakor tudi obuvalo, kuhinjska posoda, denar, ure, meso, mošt, žganje, živež kot fižol, moka, kar so dobili po omarah na primer sladkor, sol, orodje za britje, sploh vse. "2. decembra 1944 so prišli z avtomobili in pobrali 40 prašičev, tako da ni nobeden zaklal nič. Ostali smo vsi brez masti in brez mesa. bi bilo mogoče tudi kaj v denarju, kajti smo postali zelo siromašni. Kolikokrat je pokojni Petek govoril, da kakor hitro bo konec vojne, da boš prišel gotovo v naše kraje pogledat, ali bo res kaj takšnega? Kakšno veselje bi to res bilo, da bi ti jaz še enkrat mogel seči v roke in te objeti! "Sedaj končam to moje pismo in vas še enkrat najsrčne-je pozdravljam, tebe, tvojo ženo in vaše hčerke Elsie in Ly-dijo. Zbogom! — Prosim odgo- g. oktob^fofc gf pich, Joseph Zaje, hek, vsi iz Clevelanda, 0"^ in Frank Ravnikar, p Louis in Antonia minie. Pa. Po $1.00: pf-kar, Frank Vrček in ^ lan iz Maple Heights. ^ ^ ton Rožar, Frank \] ton Celhar, Joseph i» vach, John Deželan« Volčjak, Anna Micko, poiu movich, Anna Milautz, ^ zina. Frank Leben, iz Clevelanda, O., ^ l ig South Fort, Johnstown^^^ "Sedaj pa kako se je godilo z našo sestro Marijo. Oni imajo popolnoma požgano, vse je pogorelo, tako da niso rešili nobene stvari. Družina je velika, otrok, imajo šest. Od njihove družine so bili trije v Nemčiji, svak in en sin sta prišla domov, brat od svaka pa je tam umrl kot še več dnigih iz Tatre. Njihova vas je tudi tako uničena kot naša. O Tatri ne bom tolmačil več kot toliko rečem, da je grozno tudi tam. "Torej sedaj pa o svaku Pe-teku. Njegova nesreča se je zgodila 10. junija 1944. Prvikrat ko so prišli Angleži bombardirat Trst, ga je doletela nesreča, ko je bežal proti zaklonišču iz tovarne, kjer je delal. Ravno ko je prišel na vrata, je padla bomba in je bil na mestu mrtev. Čez par mesecev po tistem so se partizanski elem/sn-ti sestajali pri njih kot pri zavednih Slovencih. Po izdaji so jim prišli fašisti na sled in so vzeli Ivanko in tudi fantička, 7 let starega. Torej njo so odpeljali V Nemčijo, ter do sedaj se še nič ne zna o nji. Klaudije-ta so pa drugi dan dali naz&j in za tega pridnega fantka je do sedaj skrbela neka prijateljica. Sedaj bo pa šel z menoj k nam na Kozjane ter bomo gledali zanj mi kot za svojega. Otrok bo tudi preskrbljen za šolo "Kot sem zvedel, so tudi dosti škode napravili na njihovem stanovanju. "Imam še veliko za pisati, pač lahko veš, da sedaj sva skoraj sama z ženo; je kar obupno, da kaj bo za začeti. Vse je porušeno, stari smo postali, otroci se bodo ločili od nas, kaj nam bo za delati! "Pozabil sem omeniti, da sd tudi moj čebelnjak zažgali, o katerem je bila škoda cenjena na 90,0.00 lir, na premoženju pa 6,000 lir. Kdaj bo to plačano, ko se tako težko čaka, ker smo vsi ostali brez denarja in brez vsega. "Dragi brat Pepi, še to ti omenim, saj vem to, da se bo vsak kaj nadejal pomoči od tebe, pač ti veš kaj moreš ali kaj lahko pomagaš. Pisal si v pismu, da kakor hitro bo prosta vožnja, namreč odprta pot, da boste poslali pakete. Ti ne bom rekel, da pošljite to ali ono, saj znam, da se boste veliko škodovali. Oprosti tej besedi, če ti vora! * OPOMBA: — Mrs. Petek, žena ubitega Petka, o katerem se omenja zgoraj v pismu, rojstno ime je bilo Ivanka Vatovec, doma iz Vato vi je, fara Rodik, občina Sežana ter je sestra Mrs. Karoline Zadnik, ki ima gostilno na 3839 E. 93rd St. (Square Bar Cafe). Mrs. Petek je bila tukaj na obisku pri svoji sestri od 18. maja 1939 do 18. maja 1940 ravno eno leto, s svojim sinčkom. Prišla je nazaj v Trst samo par tednov preje, ko je Mussolini napovedal vojno Franciji. Seveda potem je bilo vse zapečateno. Njen soprog je bil pristni Slovenec, doma iz Maribora in v prvi svetovni vojni je bil kot policaj (na konju). Njegova služba je bila v Trstu in poteni je zmeraj ostal tam. Bil je poškodovan na nogi od konja in je dobival nekakšno odškodnino od italijanske vlade. Sedaj, ko je prišla ta nesrečna vojska in ko so se bližali partizani, je tudi dosti Slovencev v Trstu in okolici začelo delovati in pomagati partizanom, tako so tudi k Mr. in Mrs. Petek prišli fašisti in so našli zadosti dokazil,, da delajo z partizani (namreč so dobili jugoslovanske zvezde in zastave, neki stroj (pismo ne pove kakšen stroj), in to je bil konec. Čulak, Lorain, O šič, Herminie, Pa., Mramor, Cleveland, m 'flv so prispevali: John Ko 'p seph Papesh, Anton U (ratig Budič in John Stift^' ^ ^ Clevelanda, O.; po spevale: Marie TeliCi ^ Koporc in Arline Kop®'' velanda, O. g««# ^ Vsem navedenim P hf kom S. N. Muzeja . la. Da bi našli mnogo P" e cev! kp Erazem GofS ^ tajnil^'® A Spodaj podpisana ^ L la pismo od mojega, ^ Argentini, kateremu J ^ loženo pismo od neki ^ oseb, ki bi rade jo sestro Matildo ^ jc iti poročeno Mikluš. f % Oslavja št. 114, pn xyj iJl jo jo brat Emil in ses la in Elica. Ce sama to čita, ali __________________jo I kdo pozna, je prošen, ^ ^ zori in naj se Mrs. Anna Box 176, Stf&l^ Urednikova pošta s. N. muzej se zahvaljuje Cleveland, Ohio. — S temi vrsticami se v imenu Slovenskega narodnega muzeja SND v Clevelandu, O., iskreno zahvaljujem vsem tukaj navedenim darovateljem in podpirateljem te ustanove, ki so od 28. maja do 30. septembra 1945 prispevali večje ali manjše vsote v podporo in nadaljni razvoj muzeja. Darovalci so: Slovenska narodna podporna Jednota, Chicago, 111. $200.00; Ameriška bratska zveza, Ely, Minn. $100.00; Zapadna slovanska zveza, Denver, Colo. $50.00; William Kennick, Attorney at Law, bivši koncilman v 23. var-di, Cleveland, O. $25.00; Frank Jelerčič, cvetličar v Collinwood $10.00. Po $5.00 pa so prispevali sledeči: Jacob in Mary Putz, Chicago, 111.; Louis Mayer, trgovina s čevlji v Clevelandu; Anton in Mary Jordan, Millvale, Pa., in Anton Grandel družina iz Johnstown, Pa.; Po $3.00 je prispevala Mrs. Jennie Remec v Clevelandu. Po $2 so prispevali sledeči: Anton Trojar,-Joseph Hrvatin in Mrs. Katie Hrvatin v Chicago, 111.; Mrs. Antonia Tomle, Frank Šile, Frank Popotnik, Joseph Prime, Anton in Frances Ep- naslov. IŠČE sorodNO^-i " 3^' t Mrs. Marion Territ. 147 St., je prejela pisj® ^ f Anne Mrcin, bivajo'^ Newton, Pa., ki bi ^ la ža naslove svojih stričen, rojene lllčari , p tranca, ki bivajo neW velandu. Njih T bil@ ^ Frančiška Mrcin, j® m r ^ iz Radomlja, ter j® ^ ^0^ 'Oi, 1913. Njih oče F^ter f \ bil doma od istotam- j.jo , mi to čitajo, ali pa " .Ji kje se nahajajo, se sporoči Mrs. Territ g, označenem naslovu, kličite POtomac 499 ali The Truth About i"' rally"'- N There will be a Truth About YugO' 7.30 p. m., Tuesday, ^ at the Slovene Work"^ ^ . on Waterloo Rd- . ^ Several talks wili Slovene and in Eng' m the speakers will Johnson, candidate \ Education in the vember elections, f tell 01 iling i it M H jancich, who will periences and if tions which he ing his confinement centration camps i^ There is no and everyone is A & tend. — E. FIRE PREVENTI^^JJ, fi) Oct. 7th to Help Prevent^ (joi Inspect — Cleveland Kire . Bureau ^ C. W. ŠE ZA EN TEDEN! Od 1. ure pop. naprej Uradne premikajoče slike o Pj obravnav vojnih kriminak^ .ki jih vršijo Rusi pri Krakovu, U. S. S- "WE ACCUSE" (MI OBTOŽUJEMO) .jgitil' Pretresljive in presenetljive izpovedi 3 oficirjev in ruskega izdajalca TO JE RESNIČNA STVAK . LOWER MALL THEATP. ^r! N \ S 310 SUPERIOR AVE., nasproti javne ic« Your BraKes! is an un- phrase to a suprising Telenews Theatre of p, motorists 1101, y believe they "can " a diRie," ^niokrist is suddenly 01 danger while >1 realize that an It hp elapses when hintT'^^ the danger to bral, gets his foot ^%ac. is 3/ normally alert I'f r'^Vein!,°^ ^ second. A vehi-Ijjir travel 05^^ "^iks per hour ' « feet in that % of I J'^FH foot pressure is itioji. ' MATT 3244 St , fina na pos^'1^ Okusna Se pripoM^fZ-^^ NOVA e AngleškO'®,jK bese^ ■ DkWT J. Sestavil Cena Dobi se ENAKOPP^A' 6231 St C"' .;r A', '■. ' >