\	Posamezna številka!
;	1 krono.
5	,TAB0E* tikaj. ml du, mr«	S
S.	nadel)« ib pras-ikov, ob 18. uri b	j
da. omota naslednjega dna t#i. *<*£•	a
celoletna ISO K, poiletnu ®0 Kt	J
»	oetruatno tft k, ®*se£no K*	*
■	Luaarata pu uogoroni, Pri	m
*	objavi popttrti	;
•	Karo -	•• ?n «prm*> A BOKA",	J
J	MUilBOK. Jurčič«** »Uca SUt. 4.	*
OOO PDsteTDSra. F^SAI^BSSOL Q o o'
TABOR
i mi ■ ■ ■■ ^	'i-~*aegsa
•jnre wwwwerwwwwwvwwirw i
s Posamezna Številka:
i
1 krono.
BMDlflČTM 8 a. nkUija T STarf. koru, Juiiim ul. IL i, L »<i-•tropi*. 1*1 »La f*t«ruk. A. 8M. UP&AVA c.	*	JuiliŠTj
»lici »t. 4, pnUiij., Ima. Tel«, f« it, 34. BH8 pftitnoaokomi n> in 4Ut. U.18I.
>» ure 111* km daaij* m m ■»•ira. — SekepUi «• m maj«,
Leto: S.
Maribor, torek 28. decembra 1920
Številka: 101.
Potek Pašičevih pogajanj za sestavo nove vlade.
Položaj. Konference. Uspehi pogajanj. Vprašanje portfeljev. —- Prve žrtve na Reki.
Sosedje.
Marlboi, 57 decembra.
Ka><or so v večnem nasprotstvu sopete na vasi in na polju ter se včasih radi pol metra zemlje, ali radi kokoši, ki je preskočila plot sosedovega dvorišča, vname hud prepir, ki ima navadno, za posledico pravdo, ki požre včasih ti-j sočake ali pa qelorcele kmetije, tako soj navadno v večnem prepiru tudi sosedje} v narodnem in državnem smislu. Radi j tega pa tudi velja načelo: čim manj sosedov tem bolje! Naš jugoslovanski narrJ in naša narodna država imata sedem sosedov, torej več nego preveč.
Boj s tem sosedi je pri nas že silno star; datira se iz onih časov, ko še sanjali ^ nismo o tej naši današnji državi. Mi Slovenci smo imeli predvsem dva velika	soseda,	s	katerima smo	bili
v večnem	boju in	v	večni pravdi.	Na
severa so	to bili	Nemci, na jugu	p»
Italijani. Hrvati sami so pravzaprav imeli samo enega soseda, s katerim so bili v večnem hudem boju in to so bili Madžari. Njihov boj z drugim južnim sosedom, z Italijani, je bil sicer tudi oster, vendar pa ni tvoril ta sosed na-pram Hrvatom nikjer enotne fronte. Hrvati so	prihajali	v	stik z Italijani	le
na poedinih točkah, kjer so se bili že v starih časih vgnezdili Italijani v hrvatska •obmorska mesta.
Več sosedov in več sovražnikov so imeli Srbi. Na severu sp imeli za skupnega soseda in obenem sovražnika s Hrvati — Madžare, proti severozapadu Romun?, proti vzhodu Bolgare, na jugu Grke in na zapadu Albance.
Kakor v vsem drugem, tako smo bili Slovenci, Hrvati in Srbi deljeni torej tudi v tem ozirupoleg tega pa smo bili deljeni še v dve skupini z ozirom na značaj boja. Dočim smo mi Slovenci in 'Hrvati bojevali zadnja desetletja z našimi sosedi le narodne boje, so bojevali Srbi že državne boje, ki so povzročili tudi krvave vojne, ki so izpadle več ali manje v njihovo korist,
Z združenjem in zedinjenjem v en narod in v eno .državo, so izginile tudi te razlike. Sedaj nimamo več po plemenih deljenih sosedov in sovražnikov, pa tudi ne po značaju. Danes so nam sosedje vsi oni narodi in vse njihove države, ki meje na naš celokupen narod jugoslovenski, oziroma na našo državo Jugo.lavijo. Narodni boj s sosedi se je sedaj spremenil več ali manj v državni boj.
Ozemlje, ki ga poseda naš narod, je obsežno in krivičnemu postopanju mirovne konference se imamo zahvaliti, da so nas oškodovali prav povsod na korist naših sosedov, Nemcem so dali naš Korotan, Radgono in Spilje, Madžarom Monošter in Baranjo, Romunom polovico Banata, Grkom in Albancem je ostalo lepo- število naših sel, a največ so nam odrezali na zapadu v korist Italijanom. '
Te zemlje sp zaenkrat sicer odrezane od našega skupnega telesa, pozabiti pa ne smemo nanje. Mirovna konferenca je oškodovala na isti način kakor nas tudi lepo število drugih narodov, predvsem pa Nemce. Toda kljub vsej teži bremen, ki jih jim je naložila mirovna konferenca, niti zi hip niso počivali. Nemci imajo že danes cel gozd tozadevne literature,
Vinko Novak:
Zgcdoe s šentjurske ceste.
»Ihr schaut nach Norden, Westen und Sflden aus und bekommt Sehnsucht fiach Nord, West und Saden
Dobro ?apopa<Jem, s kakimi občutki ie vzkliknil te besede nemški pisatelj Bartsch, ko sa je s hriba pri Sv. Urbanu Oziraj po naših SJov. Goricah. w Vsi-kdar kp me pot povede čez klance in holme, planšave in brdišča in se ustavim na griču pri Sv. Urbanu, mi je erce polno hrepenenja in tiste tajne poezije, skrite, vsakomur nepoznane. In jasno mi je, da se je nemškemu poetu gkpminalo pp tej zemljici, ki jo je sovražil ifl ljubil Pbenem, ker je pač predobro vedel, da ostane naša last, naše
Pozdravljene solncne Slov. Gorice! Pegem vaših klopotcev in Cvičkov na jesen, vrisk vaših fantov in deklet, govorica mila, vse to mi seže v srce bolj, kakor umetnika najlepše ubrane strune. In zato ljubim te pesmi, ljubim te vinske griče, ljubim te fantovske vriske: sladke spomine svoje mladosti in v nikoli neizčrpanem hrepenenju po vsem tem najdem uteho za vso grenkost, razlito preko mojega življenja. —
Tam na zapadu Slov. Goric med St. Jurjem in ot. Kungoto na holmcu stoji hiša, prijazna hišica, ljubi kraj.
Tvoj dom lepa Marica! In do fe hiše me tolikokrat povede moja steza jn kakor pobožno romanje je tista moja pot.,.
Takrat je bila pomlad, sedaj so zapadli snegovi. Takrat je dišalo po zelenju in svežem cvetju pa poljubih in kipečih dekliških nedrijah, sedaj je zima legla na te moie ljubljene griče, brdišča in senožeti in v moje srce! Se vedno zahajam na tisti holmec nad šentjursko cesto, a ne več prekp hribov, naokrog iz mesta po dolini zavijem in zabavna je moja pot, kajti tam na šentjurgki cesti se dogajajo čudne zgodbe...
. * • •
Snežinke sp plesale v divjem vrtincu in v metsžu sem špl po šentjurski cesti, da te pozdravim na holmcu v prijazni hišiči, o Marjqa, Utrujen sem zavil v veliko obcestno krčmo in naročil vina. Tiho sedim in zrem skozi okno v snežni ples. Kar vstopita nova gosta, v snežinke odeta in zavita, dva možka. Eden jfe nosil natlačen, težak nahrbtnik, velik možakar, precej rejen in dobro oblečen. Drugi, spremljevalec, je tičal v uniformi, kakoršno nosijo naši obmejni financarji. Preko levega podlehtja' mu je visela puška ob životu. Sedla §ta skupng k sosedni mizi, civilist je naročil vina in ?!*• PiU.pr^cci pogosto. Judi prh
zbirajo razne fbnde, ustanavljajo razna drušNa, pripravljajo iredento, a kar je glavno — pričeli so Ze sedaj vzgajati svojo mladino v smislu — revan^e!
Tako kot Nemci delajo več ali manje tudi drugi in treba je, da se tudi mi lotimo po novem letu posvečati temu vprnjjatiju več pokornosti. Pravdo s sosedi dobi le, kdor tej pravdi posveča dovolj pažnje, kdor misli, da mu bo uspeh pride! v naročje kakor zrel sad — ta se moti in to na koncu — ras-o£aral1, • ’
Notranja in zunanja politika.
* Naš poslanik v Bukarešti. Za našega poslanika v Bukarešti je imenovan Boško Colak-Antič, ki je bil zadnje dve leti jugoslovenski poslanik v Stockholmu.
* Razmerje med Avstrijo In Italijo.
V	nekem pogovoru zveznega predsednika dr, Hainiscba s posebnim poročevalcem .Agence Stefani* se je izrazil predsednik o razmerju med Italijo in Avstrijo. Nasprotstva, ki so obstojala med monarhijo in italijansko državo, so izginila ter ne morejo nikakor več vplivati na stike sedanje Avstrije z južno demokracijo in lahko je proroko-vati, da se bo prijateljstvo obeh dežel v bodočnosti še poglobilo in izmenjavalo medsebojne sadove kulture. (1) Kar je v sedanjosti zaostalo, to bodemo poravnali z demokratičnimi stremljenji ter smo prepričani, da bo Italija vedela cenjtj vrednost zanesljivega mednarodnega prijateljstva na pravilen način Zvezni predsednik je končal z zagoto-
grizek je prinesla krčmarica in civilno oblečen gost ji je nekaj namignil z roko. In spet sta pila in začelfsmo pogovore o vremenu, slabi poti in o vsem, o čemur se pač pogovarjajo neznani si gostje. Tudi o politiki smo začeli. Jaz sem obsojal vso nesramno gonjo klerikalnih elementov pred volitvami, finan-car je proklinjal naredbo.ki določa visoke nagrade za tihotapsko blago, češ,, dobiti ima že nad dvajset tisoč Kron, a prejel še ni nobenega „{icka“. Najbolj pa je sakramentoval njegov sosed. Obsojal je previsoke carine in colnine in se hudoval nad visokimi kaznimi proti tihotapstvu. Natlačen nahrbtnik je imej še vedno na hrbtu, Naenkrat pa ostane, odloži klobuk in izgine skozi gostilniška vrata. Financar medtem pošteno pije.
Ko se močakar vrne, se mu je skrčil nahrbtnik, kot lačni želodec O srečne ali nestečne oči finančnega organa, da tega niste mogle ali niste hotele opaziti.
Odpravil sem se in tudi soseda sta šla. Drugi dan mi je pravil znanec, kako sta še kolovratila v obcestnih krčmah in se naposled opotekala proti Mariboru.
Drugič sem Čakal v isti gostilni na voznika. Nedelja je bila in precej pivcev, ki so bili 2e zelo glasni. Najgla* snejšj med njimi je bij nek mlad človek, najbrž kmečki sin ali it posestnik $am.
Stal je ob mizi in narOčal vino po 11-	„
Sfe,.
vilom najtoplejše simpatije za delavna, in stremeče italijansko ljudstvo, katerega duševna zgodovina ima toliko sorod^ nega z nemško.	\
* Bolgarska noče stikov z Rusijo.; Boljševiški listi poročajo, da je bolgarska vlada odklonila poziv Čičerina, sto* piti z Rusijo v diplomatične stike.
* Dementl o rusko-rumunsklh do«» govorih. Poročilo o pogajanjih med so-j vjetsko Rusijo in Rumunijo, kakor tu^ o odstopu Južne Besarabije, je br,"*-vsake resne podlage.
* Pred resnimi dogodki na Irskem^ Iz južnih delov Irske se poroča o velk kih premikanjih čet. Angleška vlada pp^ čakuje nemire v večjih obsegih.
* Odstop Take Jonespa. V krpe romunske deimkratske stranke sa de mneva, da bo Take Jonescu v prihc njih dneh odstopil.	\
* Ruski zastopniki na socijallstič-. nem kongresu v Florenci. Ruski zu«> nanji komisarijat je naprosil italijansko vlado za dovolitev potovanja Sinowjeva in Buharina v Italijo. Oba se nameram vata udeležiti kongresa sodjalističnf stranke v Florenci.
Našim naročnikom!
Opozarjamo vse on« naše naroči niko, ki ne poravnajo zaostale na« ročnine tekom tega meseca, da jim bomo primorani s 1. januarjem Hat ustaviti, čeprav to neradi •torlmpi
V	Interesu rednega prejemanja list* prosimo torej, da vsak stori svoj# dolžnost	\
Uprava »Tabora*?
353355 EBKS£I£ISBBS553CB^
načni stražnik. Kmečki fant, ki je bil tt vinjen, je obrnjen proti sosednjim pirj ceni, ki so bili »onstran meje", pemšli govoril: „He, če želite, še ta teder dvajset stotov, fina koruza, banatsko blago; tam-le poglejte, to je moj prija-i tel j — in pokazal je z roko na financ carja, — mazali bomo, pa bo teklo^ kct olje po goltancu. Financar ga je ošvrknil s temnim, karajočim pogledoiifij potem se je ozrl na mene, ki sem g* gledal izpod obrvi. — Vze} sem note«( v roko kakor da si ga hočem zaznamo^ vati. Več jih je (o opazilo jn soba jfi
na n-ih postala tišja. Financar je v§t*l in ptkaj pošfcpnil svojem^ „tovarišu“.j V naglici je ta plačal in izginila Zunaj je naglo ?drčal voz proti @ornjll Sentkungoti.
Nekoč sem sr?čal na poti proti Šentjurju staro ženico, pa nekega me* sarja. Zenišče je hodilo iz mesta, Skl ju« čena je bila in jezična. Tožila je o draginji, mož da ji vse zapije. Večno je pijan in govori še v sanjah o »orševH kih**. „0, ko bi hčerke ne imela,w jel tarnala, v cunjah bi hodila z možem ib slabo bi živeli. A „Fani" je dobra i* srečna je.	'	,
Staremu gospodu gospodinji, ki j« bogat in sam. V „teater“ jo jemlje seboj in v kočiji 8e vo*ita n# izlete. -4) Meni se" jfc »Fani**, kj je bila nekoč
Dnevna kronika.
— Priporočljiv sklad za reveže.
Ako naš magistrat iti naša policija zjutraj napravita radikalno kontrolo po celem mestu, bodo najmanj pri vsaki drugi hiši našli darila za naše reveže. iZakaj najmanj vsaka druga hiša se nič Ine briga za predpise proti zledenelim hodnikom. Nad mestno občino in okoliškimi občinami pa bi morala tudi višja oblast iztegniti svojo nadzorniško roko; še danes je vse polno ulic, kjer
križem rok- Obrnil sem se na vse, kar bena Matica in vojaška godba. Razna je jugoslovenskega v Mariboru, ter se fina jedila in izborne pijače, ki so ji priporočil- za dela v idočem letu. Mnogi ali jih še bodo darovali tukajšnji Slo so mi delo zagotovili, mnogi pa so, kot venci, bodo na razpolago. Naj bi se omenja dopisnik, naleteli ha teror tei (eventuelno ta večer drugfc prireditve ne me v zadregi, odslovili.	Ker si nisem i vršile.
vedel pomagati, sem moral molčati, j _ Zamenjava eno-,	dvo- in deset-
Sedaj pa je dolžnost g. obrtnega refe- kronskih bankovcev. Predsedniško
renta, da spregovori on. Ljudevit Pucelj, delegacije ministrstva za flnanco za
dimnikarski mojster.	j	Slovenijo priobčuje: Po informacija
— Umor srbskega vojaka pred finančne delegacije v Ljubljani so vest poroto. Danes, v torek, se vrši porotna ki se iz neugotovljenih virov širijo mec razprava v zadevi umora	srbskega vo-; občinstvom,	da izpuhe	eno-, dvo-	in
jaka na barona Twikel	na sadnjaku. devetkronske	\ novčanice	vrednost
občine niso videle snega in so delo či ščenja in kidanja snega mirno prepu-1 Obtožen je samo baronov služabnik Po- 31. decembrom t. L, neištinite. Ko dobi Žčale občinstvu. Tudi s tem delom bi i žara in samo — ubo^a.	finančna uprat a dovolj kovauega denarja
Imenovanja pri Južni železnici. na razpolago, česar pričakuje v nojkVaj
Ščale občinstvu. Tudi s tem delom bi se lahko brezposelnim revežem poma-j galo.
— Bračič-Ogrlnčevi kurzi. V
Mariboru imamo na vseh mestih obrata južne železnice še vse polno uslužben-bencev, ki ne znajo prav nič slovenski.
Da jim ni treba v Nem. Avstrijo stradat, se je novi centralni nadzornik Ogrinc domislil na avstrijski recept kurzevcev.
Ker je ravnatelj Bračič s tem receptom zadovoljen, je te dni kot božično darilo za Slovence razposlal na vsa službena mesta poziv, naj se mu vpošlje pregled vseh, ki za službere potrebe nrso dovolj zmožni slovenščine. Tečaj bo seveda ( brezplačen, skušnje iz slovenščini pa.bodo približno take, kakor so bile zadnje v delavnici za ženske pisarniške moči, namreč, da zadostuje, Rodpšek iz’ Slovenjgradca. če znajo preprisat kratke slovenske stavke. Tu-ima „Zveza“ priliko in dolžnost, da proti tem kurzom zastavi ves svoj upliv, ker vsak tak kurzovec odje <ruh Slovencu.
Rene at Ogrinc je imenovan, za cen- fPtn roku. se bodo te novčanice vzele tralhega nadzornika in Sieberer za nad- ,z prometa. O roku. ki bo tako odmerjen, Zornika, oba pri ravnateljstvu v Ljub- '^a ho vsakomur moeoče <=voje novčanice 1 janii	j	zamenjati z novim ^drobižem, se bo ob-
Porotne razprave se vršijo Še činstv0 po dnevnikih in uradno pravo
časno obvestilo. Dotedaj pa veljajo prometu s tem zakonitim plačilnim sredstvom med zasebniki, strankami in državnimi blagajnami dosedanji predpisi,
do konca tega meseca.
— Vreme .ski preobra*. V najkrajšem času imamo pričakovati novi pre vrat
in novi ou^i	»	»	•	.	.	,	.
„	.	,.	,	,	fnovčamce	sprejemajo	v	neomeiem	koli
Spremembe v osobju okranega | čini kot plačilo. Izvzote so od te obvez
glavarstva v Mariboru. Okrajni komi- nosti. le blagajne poštnih in brzojavnih
saf dr. Franjo Bratina je premeščen k Lradov ki nior;ljo sprejemati en’0. in
civilnemu kOmisanjatu v Murski Soboti, dvokronske bankovce samo v znesku Okrainemu glavarstvu v Mariboru sta;do kron
vremena; mokrotno, južno vreme j n „ u> •	u	.
nvi cnprr .	i	Državne	blagajne so. obvezane, da te
'	.	\. f novčanice spreji
dodeljena okrajni glavar Maks Wrischer iz Borovelj in vladni koncipist Fran
— Kaj je resnica ? Pod tem naslo-rom sem čital y 98. štev. ,,Tabora' dopis zavednega hišnega gospodarja. Konstatirati moram, da se je to dogodilo v več slučai'h,ter da je dopis popo noma .resničen. Že ko sem se in form ir:: 1 glede koncesije, so mi polovi krogi zatrjevali, da je ne dobim./Vendrtr sam imel dovoli poguma,ter vložil prošnjo 30. marca 1.1. na tukajš. magistratu. Prošnja je potovala r Ljubljano k zadrugi, katere načelnik jg. Rogelj jo je skrbno čuval v pisalni mizi v sladki nadi, da n& zagleda belega |dne do 24. septembra, dokler nis'jm energično interveniral pri, vladi. Končno mi je magistrat 26. oktobra podelil koncesijo. To je silno ra-burilo tuk. dimnikarje in f Riglja. . Vlož li so direktno na vlado p iziv v tako neslanem tonu, da je morala protestirati. Poverj. za trg. in industrijo pa- je prizir zavrnilo in ko cesija je bila polnomočna. Med tem sem se obrnil na tukajšnje dimnikarje z vprašanjem, kako so se odločili glede dela. Toda ti so ostali gluhi. ter mi celo ignorirali. Seveda tudi jaz nisem ostal
Papirnati drobiž mestne občine.
Ministrstvo za finance je z odlokom z odlokom z dne 7. decembra 1920, I. br. 24.774 dovolilo, da ostanejo izdane vrednostnice v prometu do 30. junija 1921.
— Pridobitev našega državljanstva, boru.
Mestni magistrat razglaša:	V	smislu	j
— Več finančnih paznikov rabi naše okrajno finančno ravnateljstvo za takojšen vstop, ker se bo državna meja proti Nemški Avstriji- morala odšle strožje zastražiti. Novi pazniki so dolo čeni za važne obmejne postojanke, kjer treba korajžnih, energiinih in seveda zdravih moči. Prosilci naj se zglasijo pri finančnemu ravnateljstvu v Mari
— Zenišče je nadaljevalo: „Joiminasa, slabo, slabo živimo. Najbolje se godi pri nas tihotapcem. Vsak-hudič že prenaša čez mejo in vsi obogatijo. Nek J 22. avgusta 1920,''Ws la še no pod št. 432 trgovec jo Je pa vendar izkupil. Vozaril' v uradnem listu deželne vlade za Slo-*je klobase in vse drugo iz Maribora v; venijo z dne 22. novembre. 1920 št. 134 svojo trgovino. Od tam >e spravlja! bi a- 0 načinu vlagarjja pfošenj za koloniza-go preko meje drug ptiček. Ker ima-cjjo z dostavkom, da imajo samo na blizu meje posestvo in „erunt“, je imel ( pravilni način vloženo prošnjo izgled pri trgovcu tudi kredit. Na ta kredit je ; do hitrega in povoljnega rešenja. Osebne izvozil blaga za sedemdeset tisoč kron. j intervencije pri ministrstvu nimajo prav Naenkrat pa je ta prifriganec pokazal: nobenega vspeha, nasprotno, samo za-
trgovcu figo in mu sporočil, naj se obri-! še pod nosom za denar.
Potem je pričel mesar svojo „što-iijo“. Ves zaslužek se ubije, je klel. Nekoč je že šlo. Imel sem polno mesnico odjemalcev. Kar z nahrbtniki so odnašali prekajeno meso* Pa so se za-
čeli postavljati „lačenbergerji“, eden le- odseka za brzojav in telefon v Mari vo, drugi; desno skoraj tik pred mesni- boru na naš poziv v božični številki ~\ Od takrat noben vrag ne pride po' 154 K, katere naj se dvignejo pri našem ;so. In potem se še ti ,lačneži‘ upajo, uredništvu. Posnemajte!
co meso
uredbe z dne 25. nov. 1920. Ur. I. št. 471 j nameraval or.rediti trgovski gremij v prid se poživlja o vse one osebe, k| so pri- )rgovski goii dtle 29. januarja mL se dobile domovinsko pravico izza dne ne ho ^gilf ker se kljub ponovnim pozivom ni javil nit en sr,m mariborski trgovec, ki bi hotel sodelovati pri te dobrodelni prireditvi. Cenjenim interesentom to v pravočasno in blagohotno vednost, da ne bi morda pozneje nastalo nesporazutnljenje.	s
— Organizacija poštnih in brzojavnih nameščencev za Slovenijo v Mariboru. Prejeli smo in objavljamo: V * Enakosti* z dne 18. t. m. čitamo poc /.gornjim naslovom, da se je ustanovilo 'ukaj dmgt-o poštnih podura tnikov in slup ter1 da so prišli do spoznanja, da so tudi oni izkoriščani od burž >azije kot delavec v tovarni ter da obstoja neko društvo, ki so ga ustanovili uradniki, baje na migljaj od zporaj. Na zadnji strani v drugem članku pa napada tudi nekega uradnika; do tukaj vse dobro in nimamo prav nič proti temu. Ali v pojasnilo tovarišem in javnosti prosi podpisani odbor cenjeno uredništvo, da priobči sledeče pojasnilo: Tukaj obstoja društvo poštmh in brzojavnih uslužbencev, v kateiem so včlanjeni uradn'ki in nižje kategorije in ki ima svoj sedež v Ljub-Ijani. Kakor moramo na žalo-t konštati-rati, da pri nas ni pravega demokratičnega umevania od nekaterih poštnih uradni v napram nižjim, se je začelo že spomladi v Ljub jani gibanje, da bi so ločili od uradnikov, kar se je tudi pr d par meseci zgodilo. Toda strokovno ostanejo vseeno v zvezi z ostalimi poštnimi organizacijami. Ljubljani je sledil Maribor in se je osnoval pripravlialni odbor, da ukrene vse potrebno, da se ustanovi takaj podružnica. Ko so neka teri elementi to opazili, so pričeli takoj nabirati člane za neko društvo, kakor pa imenuje ,Enakost”. Za odbor ni nihče vedel, razu n par gospodov tara na Ruški
1 jan. 1910 na onem ozemlju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, nadalje ti ti, ki so pridobiii bosaisko hercegovsko pripadnost izza dne 1. januarja 1910, da do vštetega 15. julija 1921 vlože prošnje za pritrdilo naše države pri onem upravnem oblastvu prve stopnje, v katerepa področju imajo domovinsko pravico, ozirom fliosanske in heroe«ov.-ke pripadnike) ^voje stalno bivali če. One os be, ki do 15. julija 1921 ne bodo vložile take prošnje, se ji e bo o smatrale za naše državljane. Tak« prošnje so proste kolekn in pristojbin. Glede oseb. k imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, teče enoletni rok za vlaganje prošenj šele od trenutka, ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji in ko Italija izprazni dotične naše kraje.
— Občinstvo se opozarja na nared-
bo mjnistra za agrarno reformo z dne
tegujejo rešenje.
— Dne 24. decembra je umrl v
Pobrežju gospod Jurij Bregant, nadučitelj v pokoju. •
— Za, vdovo Marijo Pugelj in
njene sirote je nabralo osobje vzdrževal-
boditi proti prvemu v mesecu k meni * po posojilo
O.), steklo na oknih udarjajo £nežni kosmi. V toplo zakurjeni pisarni sedim v nekem čudnem prijetnem predprazničnem razpoloženju. Misli mi hite na šentjursko cesto in še dalje; tje na vaš
cesti. Ko je bila stvar že v teku. da bi
..	.	^	vse lepše gledalo, so objftvili to v,Ta-
* a, o?tV2nteVu drsa,ls^- Danes, > bom“ in ,Jugoslavija*. Ker niso vsr to-torek 28. decembra popoldne otvori variši še vezani na Ruško cesto so ta-,Olepševalno društvo« svoje dobro pri- koj začeli razmišljati, da so ravno tam pravljeno drsališče na drugem ribnjaku. zagovorniki naših najhuiših sovražnikov.
— Za koroške dljake-begunce pri- nas najrajši v Dravo pometali (za redijo v veliki dvorani Narodnega doma	t0	'm®mo	dokaze). Vsa akcija se je pa
v torek dne 11,	januarja 1921 ob pol	Zato so sedaj objavili v „Ta-
...	20. uri zvečer tukajšnji koroški Slovenci, boru* — tudi radi lepšega — da se
holmec,	draga	Marica.	Na	tihotapce	in	rodoljubkinje in	rodoljubi iz Maribora	se	,dru^tv;o	razpusti, v resnici pa niti ob-
financarje	tudi	mislim in	. prav	nič	se	ne	slovesen koroški	večer. Kot govorniki,	st°jal° ni-	Toliko t pojasnilo.
Čudim, da vtihotapljajo ministri jajca —' deklamatorji itd. najstopajo koroški’ — Ustanovni občni zbor orpaniza-«a vagone,	Iz prijaznosti in z ozirom na čije poštn h in -brzo| namešč \\ccv v Ma-'
pridno deluje ter se v kra'kem sklič« občni zbor, na katerem bodo tovar ši sami odločali, kdo naj prevzame vodstvo. Ne pustimo si od nikogar diktirati in tudi skrivaj no maramo loviti tovarišev ter jim obetati, da bodo dobili zastonj premog, drva, vozne listke in ne vemo, kaj še vse, samo, če se vnišejo pri ze uvodoma omenjenem društvu. Tistim tovarišem pa, ki so hoteli cepiti naše vrste, bodi že danes povedano, da so naši skupni stvari napravili slabo uslupo, ko so skušali cepiti naše vrste na tako zavraten način. To so Efijalti in ne to« variši! Torej tovariši, na delo! Naše vrstte so zopet strnjene. Ne bojte se nikogar, ne onih zahrbtnežev in še manj onih par uradnikov, prijateljev sv. Birokracije, ki se ne morejo prilapoditi današnjim razmeram. Naj le jezdijo svojega birokrata, saj jih ni dosti. Počasi bodo i oni morali spregledati svojo zmoto, kap bo le v korist naši skupni stvari
Pripravlialni odbor.
— Proti D’Annunzijevemu nasilju. Odposlanci prebivalstva otoka Krka in Raba, dr. Dinko Trinajstič, P. Miloševič, provincijal frančiškanskega reda, ter g, Bakolar, predsednih ■ občine Rab, so v imenu prebivalstva Raba in Krba izročili naši vladi in narodnemu predstavništvu spomenico, v kateri poročajo o nečuvenih na-iljih D’ Annunzijevih arditov na tem otoku.
Last bivše monarhije. Vse pre-
mičnine in nepremičnine na ozemlju naše države, bivša last prejšnje avstro« ogrske monarhije, se morajo smatrati kot državna lastn na. s katero ima pravico razpolagati vlada kraljevine Srbov Hrvatov in Slevencev.
Brezplačena razdelitev blaga na Ruskem. Najnovejši dekret sovjetske vlade odreja, da se s prvim januarjem odda iz skladišč racijOnirano blago brezplačno.
Krvav sv. večer. V znameniti kavarni »Drava* so praznovali sv. večer na izvanreden način. Fantje v uniformi in civilu so si prišli tako pošteno na-vskriž, da je imela rešilna postaja polno dela< še več bo dela v bolnici. Dela bodo dobili tudi razni obrtniki, če hoč« lastnik kavarne vse popraviti in hado« mestiti. kar so med pretepom razbili.
Pobo] v kavarni »Drava". Kakot izvemo naknadno, ni bil v Kavarni Drava* navaden fantovski pretep, ampak surov poboj, katerepa so vprizorilii pijani vojaki pod vodstvom nekega narednika. Kljub temu da je Kavarna »Drava* vojakom prepovedana, je prišjo proti polnoči več vojakov v Kavarno, začeli so mirnim gostom jemati palic* i.er ž njimi udrihati civilne goste. Pozne ja so palice nadomestili tudi z baioneti. Več gostov je težko ranjenih; nekatera e rešilna postaja morala prepeljati f bolnico. Ko so junaki opravili svoje delo v lokalu, so zajurišftli Se na večjo družbo civilistov zunaj kavarne; ti so se rešili z begom. Klicali so na pomoč vojaško patruljo, a izkazalo se je, da nadzorna služba to noč ni funkcijonirala. Red ja morala napraviti naša policija. Povzro-čiteljetega škandala čaka ostra kazen.
I. Izkaz daril za kcroški plebis* cit. Javna zahvala. Vsem gospodom trgovcem, zadrugam, društvam in posameznikom, ki so v zadnjih dneh pred plebiscitom priskočili na pomoč naši coroški akciji in darovali znatne vsote, jodisi v blagu ali v denarju in v tem vsaj malo paralizirali preplavo cone A z nemškim agitacijskim blagom in de* narjem, ki sta v ogromni množini ohlajala v našo cono iz Nemčije in Nem-Ško-Avstrijo, izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. 'Naravnost požrtva* valno je bilo pri zbiranju prispevkov, objavljenih v I. izkazu delo ravnatelja Jadranske banke gospoda Praprotnika in veletržcev gospoda Medena in gospoda Stupica v Ljubljani in veletržca gospoda ?osenberga v Mariboru, katerim se imamo zahvaliti, da smo mogli v tako veliki meri in s tako krasnimi darovi v najhujših urah trpljenja in pričakovanja olažiti naše koroške brate in sestre. Vsem tem imenovanim1 gospodom je zasigurano častno mesta v zgodovini-križevega pota koroškega plebiscita. Častna obilica darov je znova dokaz,
lanbor, z«, aecemora 1920«
»T A & O R*,
Stran 3.
ganskih in mariborskih rodoljubov za slovenski del prekrasne Koroške. Iti če nismo s temi darovi dosegli druzega, kakor to, da imajo naši rojaki v coni A. soomin, da sta šla tudi naša bela Ljubljana in naš Maribor v boj za njihovo rešitev, tedaj jim bo v vsej njihovi bodočnosti to dejstvo v zagotovilo, da bode ves slovenski narod ki živi v Jugoslovenski državi skrbel tudi za naprej za njihov dobrobit in .za bodoče združenje z nami. Da izve vsa slovenska javnost, kako iz dobregasrca in z polno roko so naši rodoljubi darovali, priobčujemo v sledečem I. izkazu darovalce in darila: G?. A. Šarabon Ljubljana, riža za 36.000 K, Trgovska zadruga Lliubljana kave za 14.0Q0 K, Viktor Meden, Liubljana cikorija za 23.750 K, J. Drufovka, Ljubljana, suknja za 44.000 K, J. Knaflič, Šmartno pri Lit., usnja za 46.000, Peter Kozina, čevljev za 30.000 K, Kolinska tovarna Liubljana, cikorije za 19.000 K, Promet, Lubljana, benzina za 30.000, Balkan Ljubljana, kave za 40.000 K, Zveza trgovcev, Celje, petrole a za 75.000 K, M. Rosenberg, Maribor, moke za 100.000 K, T. Mensinger, Ljubljana, moke za 8.000. Medič Rakove & Zankel, Liubljana, moke za 11.000 K, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana, tiskovin za 20.000 K, Impex, Ljubljana, kave in suknja za 40.000 K, J. C. Mayer, Liub-liana, oblek za 18.000 K, Lenassi & Gergman, suknja in plavine za 4.450 K, Vaso Petričič, naslednik I. Samic, Liubljana, nogavic za 2.500 K, I. Korenčan, Liubljana, nogavic in obuvala za 2.250 K.
Dalje sledi.
r— Kamnica. Tukajšnja požarna bramba je nabrala povodom božičnega večera za revne učence šole v Kamnici 8.7 K, kateri znesek se je izročil šolskemu vodstvu.
Kultura in umehost.
4- Umetniška razstava. I. mariborska umetniška razstava ostane na splošno željo odorta do 1. januarja.
-i- Božični program v našem gle* dallšču. Tudi gledal šče mora prinesti mladim in starim svoj božični dar. Naš<> gledališče je to dolžnost deloma izpolnilo Na Božič in na Stefanovo popoldne sp je iprala »Zupanova Micika", prva slo*. ven«k* isrra, ki se je igrala v Ljubljani 1. 1789. in pozneje ob raznih slavnostnih prilikah (I. 1848., 1. 1868. i. t. d.). „Wicika“ »e j« s ča=om izpn min ala in je sku-ftala odgovarjati svojemu času. Zato jo tudi razumljivo, da so jo ljudi vedno radi gledali in poslflša i. Tudi naša letošnja božična .Micika* je imela precej sedanjih dovtipov, ki jih je pridal po* sebno Glažek — g. Povhe. Igralo se je v splošnem dobro iti spretno, samo pri fantovskih nastopih je treba, paziti. da ne postanejo preveč domač'. Ker ni bilo godbe, so izostali običajni kupleti, ki lahko povedo mnogo času primernega. Zato pa je napi vanje na koncu malo predoltro trajalo in se je le preveč videlo, da .nima kosti*. Ker ima »Micika* le dve dejanji, so pridejali dr Lahovo enodejanko „Pot v Betlehem*. To je sveto-nočna bajka s pnprosto vsebino: V krčmi pod goro se zbirajo ljudje, ki gredo na goro k polnočnici. Govore o raznih slvven, kakor se govori na kmetih na ta večer. Goromaj pa prinese polzmrzlega dečka, ki ga je našel ua poti Dečka polože na postelj, ljudie govore o čarovnicah in pojo božične pesmi, potem odidejo. Tončku pa se v spanju prikaže mati in ga odpHje v Betlehem k jaslicam. K*>r pi bilo mestne elektrike, se ni molilo dati zadniemu pri* zoru primerne svetlobe. Sicer je bila to prav lepa božična scena. — seveda bi jo bilo treba bolj skrbno vprizoriti. Ob* činstvo je obakrat napolnilo gledališče in je bilo zadovoljno. Za take predstave bi bilo treba znižane vstopnine. In za otroške predstave bi morali skrbeti bolj kot doslej.
4- Za državni mnzej. Prosvetno ministrstvo je zahtevalo, od beograjske občine, da mu odstopi 5000 m‘ obsegajočo parcelo, na kateri bi se zgradil državni muzej. Ministrstvo zahteva ta prostor brezplačno.
•4- Avtorsko pravo. Doznava se, da ;$c izdeluje zikpuski nafrt p avtorskem
pravu na najmodernejši podlagi. Zakon bo veljal za vse dele tiaše države. Načrt se predloži v vpogled tudi umetniškemu oddelku prosvetnega ministrstva, da izreče d njem svoje mnenje.
Sokolstvo
o Sokolu v Mariboru ie podaril br. Franjo Ogrizek, trgovec v Mariboru, znesek po 100 K v spomin svojega prerano umrlega dragega prijatelja br. Miha Gostiša, ravnatelja mestne elektrarne v Mariboru. Rodoljubnemu darovalcu izreka odbor svojo najiskrenejšo zahvalo!
o Sokol v Mariboru naznanja vsemu članstvu, da se vrši redni letni občni zbor dve 4. januarja 1921 ob 20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma; vspored oničajni. Vsak član in članka ima prinesti s seboj zadnjo plačilno izkaznico.	Odbor.
o Sokol v Studencih priredi dne 31. t. m. ob pol 20. uri »Silvestrov večer" v Križevem dvoru v Mariboru. Sodeluje železničarsko pevsko društvo „Drava“. Dvorane bodo razsvetl'ene z električno lučjo in zakurjene. Na sporedu je: 1. telovadni nastop članov z boksom; 2. članic s prostimi vajami z venci; 3. vaje članov na, bradlji zaključene skupino; 4. godba petje, oles in prosta zabava kakor srečolov, šai"va pošta in slično. Za shranienje obleke se preskrbi garderoba. Vstopnica za člane 6 kron, nečlane 10 kron. — Upamo, da nas cfbiščete zopet v tako lepem šte-' vilu kakor zadnjič na Martinovo, kajti čisti dobiček cele prireditve je namenjen za sokolski dom v Studencih.
Zdravo!	Odbor.
Porotno sodišče.
Konjski tat.
Kut zadnji obtoženec pred boL imi počitnicami sedi na porotni klopi.34 letni Tomaš Trofenik iz Vel. Nedelje pri Ptuju. Obtožen je, da je svojemu gospodarju Scherbaumu vkradel konje in voz ter se namesto po naročenih mu poslih, lepo odpeljal proti Celju. D Igo ni vžival te sreče. Zn take gospode tako nepotrebna brzojavna žica mu je v Celju preskrbela varno zavetišče tudi brez konja in voza. Ko se je v tu-kaišniih zaporih že- odveč odpočil, se mu je zahotelo si poiskati svojega konjička. Pa to željo so mu neusmiljeni ljudje prestrigli z disciplinarno kaznijo in poostreno čuječnostjo. Trofenik je že vajen takih stvari saj ima že sloves — tatu iz navade. Mož ni dal mnogo opraviti porotnikom in jc kot božično darilo mirno sprejel 3 leta težke ječe.
Najnovejša poročila.
Prv! sestanek demokratov in radikalcev.
. LDU Beograd, 26. decembra. Prvi sestanek delegatov radikalne in demokratske stranke se je vršil včeraj in je trajal dve uri. Veliko upanja je, da se bo v nekoliko dneh sestavila nova vlada.
V	imenu radikalne stranke je govoril Nikola Pašič,- ki je pričel pogajanja z dolgim govorom o vprašanju notranjega in zunanjega položaja naše države. Med drugim je rekel, da bi bilo napačno, ako bi pripisovali premalo važnosti nevarnosti, ki bi mogla nastati vsled notranjega položaja naših sosednih držav Grške, Bolgarske, Madžarske in Avstrije. Glede notranjega položaja je poudarjal Pašič, da je treba rešiti vprašanje o uredbi države, sporazumno z vsemi strankami. Vsem strankam je treba omogočiti sodelovanje pri zgradbi današnje ustave v konstituanti. Treba je sestaviti nov poslovnik, s katerim morajo biti vse politične skupine zadovoljne.
Demokratski delegati so za sporazum s Pašičem v tem oziru, da je treba iz* meoisniti poslovnik, vendar p* morajo
voditelji strank točno izjaviti, kakšne izpremembe da žele v poslovniku. Kar se tiče prisege, stoje demokratje na stališču, da je prisega potrebna. Ne bi bilo primerno, ako bi se polagala prisega na dva različna načina. Zato naj se odločijo voditelji strank za en sam obrazec prisege. Poleg tega so se predstavniki izjavili, da so za ustavno monarhijo, z eno vlado, enim pariament&m, enotno zakonodajo in široko oblastveno samoupravo. Nova vlada naj bi določila program dela in naj bi prinesla novo ustavo. Uredila naj bi poslovnik in volilni zai-on ter rešila agrarno reformo. Nikola Pašič je izrazil željo, naj bi bilo zastopano v novi vladi čim večje '4evilo stran«. Demokratje so zahtevali od Pašiča pojasnila glede tega, .kakšno mišljenje da zastopa muslimanska organizacija o novi ustavi in uredbi države. Istotako so zastopniki demokratov zahtevali, naj Pašič ponovno pozove zemljoradničko stranko, naj sodeluje v skupni vladi.
Položaj za sestavo nove vlade.
LDU. Beograd. 26. dec. Voditelji klubov niso imeli/danes nobenih posvetovanj, vendar pa klubi s tem niso prekinili delo za sestavo nove vlade. Pašič je včeraj povabil predsednika poslanske skupine zemljoradničko stranke, Laziča in ga je skušal pregovoriti, da bi njegov klub vstopil v vlado. Lazič se ni izrazil ne z da, ne z ne. Odgovovoril je, da bo zemleradnički klub o tem sklepal. GotOvo je, da bodo poslanci zemljoradničkega kluba pomagali vladi pri ustavi. Odločitev ni mogla nobena pasti, ker so v tem trenoiku skoro vsi poslanci njegovega kluba na božičnih počitnicah. Če bi se sestavila nova vlada v dveh ali treh dneh, meni Lazič, da bi se njegov klub v tem času ne mogel posvetovati o tem, ali bo mogel vstopiti v vlado ali ne.
Treba je ugotoviti tudi dejstvo, da se tudi jugoslovenski muslimanski klub še ni končnoveijavno izjavil, da se bo njegova skupina še posvetovala o tem vprašanju med počitnicami pri pristaših svoje stranke in da bo v to svrho dne 28. t. m. sklicala sestanek muslimanske stranke v Sarajevu. V Beogradu se v parlamentarnih krogih z gotovostjo računa, da bodo tudi muslimani vstopili v vlado. Govori se, da so muslimani zagotovo obljubili, da bodo vstopili v vlado. Pašič dela na to, da bi vstopilo čim več strank v vlado. Dosedaj še ni jasnih znakov, po katerih bi se dalo sklepati kakšna bo nova vlada.
Uspehi PašlčeviH pogajanj.
LDU Beograd, 26. decembra. Pašič je obvestil odbore vseh klubov o uspehih pogajanj. V klubih se mnogo govori o pogojni ostavki -glede na njegov poslanski mandat, ako se v novem poslovniku ne izpremeni člen 8, ki določa, da poslanci, ki niso prisegli, ne morejo vršiti poslanske dolžnosti. Zdi se. da bo Protič vztrajal pri ostavki, katero je včeraj podal predsednik^ parlamenta in da ne bo poslušal nasvetov svojih prijateljev, naj prekliče ostavko. Radikalni klub je pustil Pašiču popolnoma proste roke glede vodstva pogajanj. Ljuba Davidovič je referiral demokratskemu klubu o prvem sestanku delegatov. Ta klub je sklenil, da morajo poslanci priseči in da se v konstituanti ne moreta polagati dve različni prisegi.
Vprašanje portfeljev.
LDU Beograd, 2F. decembra. Vprašanje, katera ministrska mesta bodo po-8M|«88«> bedo so&lpv&lejJl»4\
kakor tudi katere osebe bodo kandidirale za posamezna mesta v viadi, še ni bilo rešeno, ker še ni gotovo, katere skupin* bodo vstopile v vlado. Zasedaj se lahker trdi, da so izjavili delegati demokratske in radikalne stranke željo, da se pogajanja čimprej končajo, ako bi se dosegej sporazum v nekoliko dneh, jo verjetno, da bi dobili depiokratje in radikalci po šest portfeljev, muslimani dva, ostaL; portfelji pa bi se razdelili med druge skupine. Bojazen obsoja še, da bi s* pogajanja razbila vsled težfeoč v vprašanju portfelja ministrstva za notranjs posle, ker ga zahte\Tajo radikalci zase Od muslimanske organizacije bi prišla t poštev za ministra za šume in rude dr. Mehmed Spaho in za ministra narod nega zdravstva Kara Mehmedovič.
Vprašanje poslovnika.
LDU Beograd, 26. dec. Odseki posameznih kljubov za redigiranje za* časnega poslovnika so po večini žt končali svoje delo. Voditelji strank so pripravljeni, da na skupnem sestanku razpravljajo o poslovniku in da se doseže sporazum glede izpremembe poslovnika. Pojutrišnjem, to je v torek zjutraj, bo v to svrho sestanek voditeljev vseh strank, da poizkusijo doseči sporazum, po kateri bi se skupščin1] predložil skupni predlog. Na sestanku se bo volil odsek, ki bo še enkrat pro* učil vprašanje poslovnika in redigiral predlog Z ozirom na redigiranje načrta ustave še ni bilo nobenih pogajanj, tako da se zdi, da bo to vprašanje qdgodp no še za nekaj časa.
Prve žrtve D’AnnUnz?jeve trdoglavosti.
DKU Trst, 26. decembra. (Stefani) Radi incidentov zadnjih dni in radi grozečega zadržanja reškega poveljstva je general Caviglia odredil v petek zasedbo predpeitojank pri Reki. Zasedba se je izvršila včeraj in danes. Ker so stavili legijonaši oborožen odpor, je bilo pri reguliranih četah pet mrtvih in okrog 30 ranjenih. Izgube legijonašev nisr znane.
Avdijenca patrijarha in vladik.
LDU Beograd, 26. decembra. Pa-1 trijarh Dimitrije in novoizvoljeni vladike so bili včeraj v avdijenci pri regeniu.
Minister za šume in rude.
LDU. Beograd. 26. dec. Ker je minister za poš'o in brzoj.iv, dr. Drinkovic,; dosedanji zastopnik ministra za šume in rude, razrešen svojih dolžnosti, bo do 'nadaljnega nadomestoval ministra za. šume in rude minister Velizar Jankovit. Tozadevni ukaz je bil podpisan snofti.
Odmor razmejitvenega dela na bol* garrki meji.
LDU Beograd, 26. decembra. Vsled velikega snega je medzavezniška ko« misija za razmejitev med našo kralje* vino in Bolgarsko ustavila svoje delo.
V kratkem pridejo člani komisije iz Sofije v Beograd, odkoder odpotujejo v Pariz.	\
Evidenca osebnega prometa.
LDU Beograd, 26. decembra. V ministrstvu za notranje posle se je h* vršila reorganizacija oddelka za javno varnost. Zdi se, da se bodo v raznih ob* mejnih mestih osnovali politični komi* sarijati, ki bodo vodili evidenco oseb, ki prihajajo in odhajajo iz države.
Kredit za preureditev proge.
LDU. Beograd, 26. dec. Prometna ministrstvo je odobrilo kredit 2 milijonov dinarjev za delno preureditev prog© Subotica - Zenta - Karlovo - Kikinda.
V glavnem jo kredit namenjen za to, da bi. se dosegla zveza z Romunsko ia •skrajšala železniška proga, po kateri vozi orient-ekspre%
Glavni urednik: Rad iv oj Rehat
Odgovorni uifidaft: F <nX?
fORKlBORSKR TI5KRRNR D.D.
Centrala: Jurčičeua ul. 4. Podružnica: Strossmajerieua ul. 5
• , »
   j Izursuje usa u tiskarsko, litografsko in j kamnotiskarsko stroko spadajoča dela, ■ kakor: knjige, brošure, cenike, računske j zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, posetke. račune ter use tiskouine za občinske in druge urade, naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje.
Podružnica Telefon št. 3/Ufc
Centrala Telefon št. Z4.
Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi
:	in	najnouejšimi stroji in črkami. :
5fri
^oBsaBsaasaataamm
IHarTbor, 28 decembra 1920.
Hlini posestniki in imejitelji stanovanj
se opozaHajo, da nimaro pravice oddajali nobenih stanovanj in tudi sob ne strankam, aho niso preje dobiie od stanovanjskega urada za lo potrebnega dovoiiema.
Želje gospodarjev se po možnosti upoštevajo, ako jih ti predlože stanovanjski komisiji. Np to se opozarjajo zlasti vsled tega, ker -je stano amski urad primoran vse stranke, ki se na lastno pest ali samo z dovoljenem gosnodaria useliio, prisi’n;m potom zooet izseht’, ker drugače ^ostane delovanje stanovanjske konvsije brezore metno.
Sila za stanovsn a je velika 'n naj^reje moralo pod streho družine z ob-oc’, ki so še v vaoo-nih in družine, ki iz res nujnih vzrokov morajo dobili takoj stanovanja.
Ako kaka stranka sama stanovanjski komisrji prazno stanovanje ali stanovanje, kate>o se mo^e zaseči, iav', še iz tega ne sle--5*, da bi .ravno ta stranka morala to stanovanje dobit’.
Stranke se v bstnem mtoresu t"di opozarjajo, aa pvi uradovanju stanovanjskih rreg>d > kov zahtevajo od ist h legit mocjo tuV^neoa stanovanjskega urada. H šn’ noeostnihi in ime'lte>'i st-movanj, ki ne upoštevajo gornjih predpisov, se bodo s‘roqo kaznovali.
Širite gsevsesl tsai »ist!
Ksla eznanita.
Ppva sSovenska forStrnJsa
sa slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. GredliČ).	243
Sfe^spešSIna i oJjsremntsJso tipultivo, posžruSnSca Maribor sprejme takoj pesfie&Ssm »Ss*oJ®p§sS*a,
veščo slovenskega, nemškega in če mogoče tudi hrvatskfga jezika. Biti na mora dobro izurjena »že« nogr&Hnln. Glede spre-. § Y__ K	^	•
jema naj se reflektantinje j5 j OS« iVlcUlinC ?' osebno predstavijo na Ale- 2 J	t
ksandrovi cesti št. 35.
937 3—3
-;oeo3oc3coooooe ooooooooooooaaoo oooocof
IKJž« s vrSom in gospodarskim poslopjem se proda in stanovanja takoj iznraznijo. Vprašati:Pobrežje Bismark-ova ulica 7.	935 2—2
SseSS.r', obnošena, v dobrem stanju, komoletnn, kapi Ir. Kravos, sedlar, Aleksandrova cesta 13.	3—3 930
Maribor 625 \
i -
Galanterijska veletrgovina j:
ooooooccocosococooocoooocoooooooooocoo
Pristopajte
*
Jugoslov. Matici!
. Restavracija, na južnem f kolodvoru v Mariboru
ee priporoča potu« < jočemu občinstvu. * x Priznano izborna kuhinja. w
Pristna vina in sveže pivo.
Fr. SfidEer. 5
Spalne, |edi'ne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložhi, modroci, otomane, spalni In dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje In umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem glogu od proste do najiin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KARSL PREiS,
SiKttTiŠSkOV irg M. 6 M STobodan ogledi 217 Ceniki zastonjl
rssm/m ^^sssssbsi^ §§§
Prevzetje obrti.
S'avn?mu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
brivnio gosfjotla Josipa Faika j
v Gosposki ulici št. 24. Pripravljen bom skpb:li vedno za na'bo’i?o ’n točno postrežbo.
Z odi črtim, spoštovanjem 922 3 3	Rihard	Tautz,	brivec.
b. ji tu. usSIk^v	44	v«
itarjezaistcsmsrni M
(Gieichstrom)
14 HP, 3 HP, 1 HP 2 nanuščaii (Anlass), ter motor na ®8in proda
Mariborska tiskarna d. d.
Jurčičeva ulica 4.
JU SOS LG VENSKA MATICA Zavod - za sfralenjo in
zaklepanje v Mariboru
priporoča
!a Mihelič,
rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v Pulju, nosta! nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu je požgala hišo z vso opravo in živi sedai kot begunec v Mariboru, VellonatrjOva u5!ea 3t. 1, Švabova h ša. Prosi pomoči a krojaškim de!om. kvršuie vsa dela točno, solidno in po najnižjih cen^h.	874
prevzame
viako vrsto straSenja v mestu, na kolo« dvorih, kakor tudi spremljanje železntS« kili vozov. - Pojasnila v pisarni: Pristaniška ulica 2.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d«