59. številka. Ljubljana, v petek 13. marca. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje In praznike, ter velja po poŠti prejem&n za avBtrijsko-ogerske dežele za vbo leto 16 gld., za pol leta 8 (jld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja ta dom za vse leto 13 gld. za Mrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina mala, Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ho dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi bo ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolinana hiSi, „Gledali&ka stolba". U p m v n i št v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gregorčičev večer. Sijajen, eleganten in vzvišenemu namenu vseskozi dostojen bil je v včerajšnji večer in kdor se ga je udeležil, ostal mu bode v trajnem radostnem spominu. Vse spletke in nasprotne agitacije nekaterih krogov neso preprečile plemenitega smotra: da se zlobno napadenemu pesniku priredi slavlje, kot izraz iskrenega našega sočutja in priznanja, da se pokaže, kako se vsi strinjamo z njegovimi ideali, kako občudujemo divne njegove poezije, kako pa soglasno obsojamo neosnovane, po zavisti in tesno srčnosti narekovane napade. V tem plemenitem namenu sešlo se je včeraj blizu 120 gospodov iz Ljubljane, iz Borovnice, Po-stojine, Kamnika, z Dolenjskega, iz Kamnegorice, iz Rajhenburga, Celja, z Dunaja (dr. Vošnjak), mej njimi tudi par duhovnikov, v čitalnični dvorani, ki je bila v ta namen s cvetlicami, zelenjem in s slav-ljenca oljnato sliko, ki je je po fotografiji naslikal gosp. M a goli«', bogato in okusno okrašena in razsvetljena. Bil je to lep zbor razumnikov in dostojanstvenikov slovenskih, zbor, ki je bil tem lepši, ker je vse spajala jedna in ista misel, jedno in isto navdušenje za vse, kar je blagega in lepega, v prvi vrsti pa za pesnika Gregorčiča in njega pesniške umotvore. Okolu 8. ure pričel se je banket, kateremu je predsedoval dr. Valentin Z ar ni k. Mej sviranjem vojaške godbe domačega pešpolka zvršil se je kulinarični del večera in priznavati moramo, da je g. Cesaric svojo nalogo prav dobro in v občno za-dovoljnost rešil. Za tem prišle so na vrsto napitnice. Prvi je napil dr. Zamik presvitlemu cesarju. Navdušeni slava- in živioklici zaorijo po dvorani, godba za-Bvira cesarsko pesen, katero ves zbor stoje posluša. Potem napil je dr. Zarnik v obširnem govoru slavljencu, pesniku Gregorčiču, katerega naj nam Bog ohrani še mnoga leta. Zdravijca ta vsprejela se je s frenetičnimi živio-klici. Potem prečita g. Trstenjak pesnika Gregorčiča pismo, v katerem izreka najtoplejšo zahvalo vsem udeležencem pri tej slavnosti, osobito svojim tovarišem po stanu, ki naj bodo uverjeni, da jim ostane zvest in pošten tovariš do groba; dalje tovarišem na drugem polji, gg. pisateljem, ki požrto-valno poklanjajo svoj talent narodni omiki, dalje pa osobito si. odbornikom tega slavja, ter izreka željo, naj vsi udeleženci zapišo svoja imena na polo papirja, ki mu bode drag spomin. Z velikim navdušenjem vsprejelo se je to pismo, še bolj pa krasna pesen, ki jo je g. Gregorčič kot »skromen spomenik" zložil temu večeru in katera se bode v „Slovanu" natisnila. K tretji napitnici poprijel je dr. Ivan Tavčar besedo. V jako lepem, dovršenem govoru razpeljaval je misel, da kakor je v Poljakih pri vsakej svečanosti, pri vsakej slovesnej priliki običajna napitnica „Ljubimo se", tako mora tudi pri nas pri vseh shodih in zborih jedna napitnica veljati domovini slovenski. Končavši svoj govor napil je tako: Bog živi slovensko domovino in proroke in duhovnike slave domovine slovenske, to je: slovenske pesnike! Mej temi napitnii ami peli so pevci jeden zbor, g. Razinger pa Burgarelovo prelepo skladbo „ Nazaj v planinski raj" toli izborno, da je vsled burnega odobravanja jo moral ponavljati. Vrsto oneijalnih napitnic zaključil je g. Ivan Hribar z jako lepo sestavljenim govorom, ki je bil z navdušenjem vsprejet, kajti njegova napitnica veljala je slovanstvu in Sla je iz srca v srca. Po oficijalnein delu vrstil se jo govor za govorom, da vseh niti navajati ne moremo. Prvi oglasil se je gosp. dr. Vošnjak, ki se je nalašč z Dunaja na banket pripeljal. Njegov govor bil je jako obširen, bil je obramba Gregorčiča, ob jednem pa stroga obsodba slednjega napadovalcev. Napil je: Idealnemu mišljenju in vsem, ki se žrtvujejo za narod. Dalje so napivali: dr. Gregor i č duhovnikom; M. Vošnjak iz Celja beli Ljubljani, metropoli slovenski in nje županu; g. Cvetko iz Rajhenburga v izredno lepem govoru pesniku Gregorčiču; župan G ras sel li ženskemu spolu. Slednji govor bil je posebno navdušeno vsprejet, kajti bil je poln humorja in smelo trdimo, da bela Ljubljana še ni imela takega župana-govornika. Razen napitnice vladiki S trossm ayerju, omeniti nam je še gosp. Bučarja dovtipnega govora, ki je napil doktorjem, da bi zdravili in ozdravili (politične) naše hipobondre in lepega govora g Staniča iz Kamnika, katerega govora vsebino bi obširneje prijavili, da nesino s prostorom na tesnem. Poseben užitek priredili so nam gg. pevci. G. F oe rs ter zložil je Gregorčičevej pesni „Njega ni" krasen napev z\ čveterospev, gg. Razinger, Pflb.ilj Valenta, Paternoster pa so ta čveterospev tako krasno peli, da smo bili kar očarani. Gotovo, da je ta najnovejši Foe rs t erje v čveterospev izmej najkrasnejših skladeb, kar jih ima slovanski svet in g. dr. Dolenc govoril je vsem iz srca, ko je dvignil čašo ter napil kakor plodovi-temu, tako tudi izbornemu skladatelju Foersterju. Dodati nam je še to, da je g. Ivan Hribar izprožil srečno misel, da se osnuje oziroma zopet oživi „slovensko pisateljsko društvo", kateri predlog je pal na rodovito polje in bode dostojen spomenik sijajnemu temu večeru, in da so se mej srčnimi živioklici prečitale naslednje brzojavke : Djakovo. — Misiju dielim radost čestitih Slovenaca sabranih pri veseloj večeri Gregorčičevoj\ Slavnomu pjesniku i bruci Slovencem srdačno pozdravijo Strossmaver. Dunaj. — Zlagaj, ubiraj, spevaj, mili slavec, v vilinskih glasih slovenskih neutrudno uzorne duho-tvore; spletaj krasne vence duhovitih pesuij svojemu rodu na sla venskem jugu; vzdiguj orlovskim, solncu-bližnim letom odbrane pomisli na tolažbo, ukrep, navdušenje, oblaženje Slovencem. Neusehla slava slavljencu, čast jegovim prijateljem Državni poslanci: Dr. Raič, Tonkli, dr. Vitežič, Nabergoj, Obreza. Ajdovščina. — Poziv v „Slovenci" od sobote mora vsaki Gregorčiča poznajoči smatrati obrekovanjem. Zloba tiči v stavku: „ki ne odobravajo sicer njegovih napak". Mi ž njim živeči ne vidimo na njem nikakih napak. Več častiteljev, česar ni, tudi ne vidi. Dakle morejo imeti te le namen Gregorčiča pri njega nepoznajočih očrniti. Iz ljubezni do bližnjega posredujte, da se vsi večerniki proti pozivu kot golemu obrekovanju grajalno izjavijo. Živeli! Dugulin. Kranj. — Slava neumrljivemu velepesniku mučeniku Gregorčiču! Slava Strossmaverju! Vrhovnik, kaplan Nakelski. Po s toj ina. — Pesniku Gregorčiču strogo pravovernemu v življenji in v vsem svojem trudu najčistejšemu, kličejo: Slava! Rodoljubi Postojinski. LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lef< bvre. Poslovenil * * * Stat uominis umbra.) Šesto poglavje. Seznanimo se z g. Alfredom Rosom in sosedom Greenom. Dalje.) Oh, moj sin! mislil sem, jaz sem za te sanjal o drugi bodočnosti! morebiti je to boljše za te; morebiti nemaš onega državniškega veleuma niti potrebno gibčnosti in vpogljivosti, da bi se povzpel do službe kakega načelnika. Kocka se je zavrtila, ti bodeš le vsakdanji milijonar! Zahvalil sem se Greenu, ki je prav tiho mi rekel: Sosed, pri tem ne ostanemo. Vi poznate Mar-gerito, dvanajstega mojega otroka, malo mično deklico, ki ima devet let, vender je že tako okroglega života kot kaka čeča Mislim, da jo bodemo v šestih ali sedmih letib lehko naredili za gospo Hen- rik Smithovo. Do tja pa bodemo pazili na mladega moža in njegovo premoženje; zaupajte name. To pa je bilo preveč! Jaz, doktor Lefebvre, jaz učenjak in državljan v svojej deželi, naj bi bil posvačen in zavezan temu dišavarju! Gotovo, jaz ljubim jednakost; jaz sem Francos in načela od 178!) so mi evangelij. Le im >i t ris Mtn.t ligam; ce n'est pa la naissance, Cest la seul vertu i[ui tait la differcnc,*) kakor pravi naš neuinrjoči Voltaire. To jednakost, zahtevam, naj se proglasi pov-sodi, naj se nabije na oglih; rad pridam, da se to jednakost vpelje tudi v naše zakone; zakone, po katerih se nikdo ne ravna. A da bi to jednakost uveli v vsakdanje življenje, v naše šege in navade, nikdar, uikdar! Zmeraj bode človek, ki nič ne dela, na višem stališči, kot človek, ki si svoje prste z delom maže. Ravno sem hotel razdreti veselje in zavrniti to nevestino srečo, ko je moja Žena soseda povabila na pleče in čaj. Danijel, rekla je Jenny, moli, vsi smo pri mizi. *) Ljudje so mej seboj jednaki; ne rojstvo, ampak sama krepost dela mej njimi razločke. Draga, tako sem ginjen, da celo ne vem, kaj počenjam. Moli ti mesto mene. Bog češčeni, rekla je Jenny, blagoslovi to hišo in vse, ki so v njej. Blagoslovi tudi one, ki jo za puščajo, in naj bi ti, gospod! mej njimi našel samo čista in pokorna srca. Vsak je izrekel: Amen, s toli pobožnim glasom, da je bil tek mojim mislim popolnem zaprečen. Opazoval sem zopet svoje prijatelje, svoja otroka in svojo ženo; Greena, ki je s toliko priprostostjo ustanovil srečo mojej rodovini; Henrika, ki je v šestnajstem letu z odločnostjo moža in pridnostjo mladeniča poprijel se dela, da bi si nezavisno stanje ustanovil, ter se ni strašil niti nevarnosti, niti oddaljenosti; nežno in čisto ljubezen mej Suzano in Alfredom; in nazadnje svojo ženo, svojo dobro Jenuy, ki je vsa udaua le na druge mislila, le za druge skrbela, telo in duša vsej hiši, matica tega panja, iz katerega je roj ušel. In jaz, nekoristni trot, ki sem znal le godrnjati, moral sem si reči, da bodem osamljen ostal pri tem ognjišči, katero je sedaj še oživljala Suzanina in Ilenrikova radost. Rose je imel devet otrok, Green celo petnajst. Bog blagoslo\lju velike rodbine; in če P u 1 j. - Slavu Gregorčiču in njega častite-ljeni! Čitalnic ii. Sežana. — Soviag la narodu, klor dela ti zapreke Kttor duhu tvijenui o iiv deli: Slovenski narod 7. slovel ji v vuke, Odkar Je strnim tvoji nam z pela. Gregorčičevi čestilci. Dunaj. — Hrvatsko akailemičko druitvo „Zvonimir" čestita sviestnoj braći Slovencem sudjelujući u duhu I njimi Pozdravlja svaki korak k našemu združenju očekivajue pobjedu slobode i u.i*v-dinjcnja. Z majic. Sv. Pavel v Savinjski dolini. — Slava Gregorčiču! Živeli čestilci njegovi! Fekonja. lludolfovo. — Slavncma pesniku in čistil cem njegovim, zbranim njemu na čast in priznanje, kličemo gromoviti živio. V duhu učestvuje. Čitalnica Novom eška. Sežana. — Večna slava slavnemu slavljenju* dičn mu pesniku Gregorčiču! Bog živi narodovega odgojitelja! Sežansko učiteljsko društvo: Kante. Dunaj. I>iki slavjanske poezije Gregorčiču in slavi.emu banketu kličemo jednoglasno' Nazdarl Bolgar Nestorov, Malorus K os t i sin, Čeh Černy, Hrvat S tu riti. Danil o Maja ro n. Sežana. — Mnogaja leta vrlemu neustrašlji-vemu boritelju pesniku slavijencu kliče Sežanska Čitalnica. Žužemberk — Divnemu slavcu ob krasni Soči kličemo gromovito slavo čestih-i ob zeleni Krki! Bralno d r u š t v o V Ž u ž e m b e r k u. Metlika. — Obžalujem, da se ne morem udeležiti osobno Gregorčičevega večera. Zato pa kličem i/ daljne Belokranjske: Bog živi še mnogo let na.* ,\i ljubljenca, pesnika Simona Gregorčiča, in Biven pozdrav vsem častiteljem njegovim Notar Staj e r. Kočevje. — Bog nam obrani še mnogo let našega najdivnejšega pesnika Simona Gregorčiča I Žneli ujegovi čestilci! Ambrož, Komljanec. Kragelj, Mušič. Trnovo. — Osebno zadržali, v duhu z vami. Slav o j J e n k o. Rakek — Slava Simonu Gregorčiču, ohrani ga Bog še mnogo let, da bode probujal s svojimi poezijami narod slovenski! Živeli njega čestilci! S e b e n i k ar, L a v r e n č i č. Vrhnika. - Bog nam obrani še mnogo let neumornega pesnika Simona Gregorčiča, pon s Slovenije! Slava mu! Vsem zbranim čestiteljem njegovim pa živeli! Simon O ar in. Vrhnika. — Presrčnc čestitke vsem zbranim rodoljubom! Živeli gostje Gregorčičevega večera! Dragotin in Ivan Tomšič. Gradec — Gromoviti živio slavnemu pesniku! Živeli čestilci njegovi! Triglav. Vrhnika. —Vsem /.branim rodoljubom: Na zdravje! Živel naš pesnik Gregorčič! Živela sloga! Živela domovina! Vrhniška Čitalnica. Ribnica. — Slava slavnemu pesniku Slovencev! Živel neustrašljivi naš Simon Gregorčič! Živeli njegovi zbrani častilci! Pereant njegovi slepostrastni nasprotniki! Josip Klun, Albert Solun, Mihael Škrabec. Dunaj. •— Slovenska mladež v tujini pridružuje se z navdušenjem častilcem narodovega ljubljenca in želi svojemu častnemu članu, naj deluje še mnoga leta svojemu narodu v čast in slavo svobodno, kakor mu veleva bistri um in plemenito srce Slava slavljencu, živeli i njega slavitelji! Akademično društvo „Slovenija". Trst. - Srčno pozdravljajo Gregorčičeve častilce in se vesele v duhu z vami Bu o na v i jni, gostilniki. Post o j ina. — Narod, kateri ne ume pesnikov svojih, ni vreden, da bi se mu rodili. Po stoj i nsk a Čitalnica. Št J ar ne j. — Kdor je s.un, lehko #a vnak zatiru, d nas moći dobiv«, Ves nas pogura v njegovo dus » ae izliva. Zato 7. veseljem nove »pet cvetove Z is ija naj od nas krepko podprt, Goji jih Se naj vse tivljenl« da ve, Pri dela naj ga najde Bleda smrt! A iii'g sovražn 1 krofi mu vetrove, In blagoslovi mu samotni \ rt Da cvetje krepko mu rodi in zdravo, Prijatlom na radost, domov ju v slavo! Družba čestiteljev Gregorčičevih. Bled. — Slava Gregorčiču! Rihard Schrev, Oroslav Jelenec. Postoj i na. — Gregorčič, dika slovenskega naroda, osrečuj in povekšuj svoj bori narod 8 svojimi divnimi in krasnimi umotvori še mnogo, mnogo let! Slava Tebi! Živeli Tvoji častilci! Ivan Lavrenčič. not. kand Komen. — Nevenljiva slava Gregorčiču, svetli zvezdi na slovenskem pesniškem nebu, učiteljstva in nežne šolske mladine prijatelju?] Anton Leban, iiadimitelj. Iz državnega zbora. Na Dunaji, 11. marca. Večina je vajena slišati iz ust našega mi listra take izjave, ki so naravnost nasproti tolikokrat proglašenemu vladnemu programu Kakor pa je gosp. j minister danes izustil se proti Greuterju. vzlm- j dilo je največjo nevoljo ne le pri tirolskih poslancih, i ampak na vsi desnici. Grouter je namreč včeraj bil osvetljava) nezdrave učne razmere na Dunajskem Vseučilišči in napredujoče požidovljenje, ker je že nad 00 profesorjev in docentov židovskega rodu. Če se bodo še zanaprej taka imenovanja vršila, potem bo v malo letih večina profesorjev židovska. Dalje je Greuter omenjal znane prigodbe lanskega leta, ko je cesar sam prišel k otvorenju nove univerze. Na vse to je g, minister Conrad danes odgovoril, pa tako, da bi nekdanji Stremaver ne mogel huje napadati in sramotiti katoliških tirolskih poslancev. Za veroizpovedanje se on ne briga pri profesorjih, le za vednost in pristavil je, da ne ve koliko je profesorjev tega ali onega veroizpovedanju Patriotizem da je tudi na Dunaji doma, ne le na tirolskih gorah. Tirolskim duhovnikom je svetoval, naj opuste svoje Pašnike, ker ne govore resnice in naj si druge naročajo, (Menda N. Fr. Presse ali kak drug židovski list.) G. minister je s to svojo izjavo žel veliko polivalo od liberalcev in Židov. Tem bolj razjarjena proti njemu je večina in zahteva zadoščenje za javno osramotenje narodnih in konservativnih poslancev: ona hoče vedeti, je li g. Conrad govoril v imenu cele vlade, kajti v tem slučaji se bodo tudi prizadeti poslanci vedeli ravnati pri vladnih predlogih. Conrad je mej drugim pritrdil izreku grofa Wurmbranda, da je dvoje vrste narodov in da more le to jednakopravno biti, kar je jednake vrednosti (gleichvvertig). Torej se po mnenji ministrovem superiorni in inferiorni narodi. Kaj tacega si Se no- beden prejšnjih ministrov ni upal javno izreči, ker to naravnost v obraz bije 19. členu temeljnega zakona. Še le pod vlado, ki je kakor trdi, vsem narodom pravična, slišimo, da se ravnopravnost deli po subjektivnem mnenji ministrovem, kajti kdo drugi, nego minister, bode odločeval, kateri narodi so prve in kateri druge vrste. Zares lepa prihod-njjost nas čaka, ako vladajo taki nazori v učnem ministerstvu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. marca. Nemške liberalne liste, pa tudi vladne je jako razdražil govor tirolskega poslanca Greuterja v <»r;i. v katerem se je pritoževal, da je na Dunajskem vseučilišči preveč židovskih učiteljev. Sklicujejo se na državne osnovne zakone, kateri zagotavljajo jednako pravo vsem državljanom brez razlike veroizpovedanja. Jako čudno je sklicevanje na osnovne zakone v liberalnih listih. Kadar gre za pravo nenemških narodnostij, pozabijo liberalci na vse določbe osnovnih zakonov. Ko bi se kakemu Židu le las skrivil, je vse židovsko časnikarstvo, liberalno in oh" ijozno po konci, če se pa Slovanu teptajo najsvetejša prava, pa le molče ali pa še odobravajo tako rušenje osnovnih zakonov. Sicer pa vsak nepristransko sodeč človek mora priznati, da je G4 židovskih profesorjev na D,majskem, vseučilišči vender le malo preveč. To ni v nobenej razmeri s številom židovskega prebivalstva v Avstriji. Jasno se vidi, da se pri podeljevanji vseuči-liških stolic nekako posebno »žira na Žide v kvar ostalim državljanom. Kako so to strinja z jednako-pravnostjo vseh iržavljunov, ne moremo preiskavati. A reči moramo, da govor naučnega ministra, katerega ta!,o hvalijo ohcijozi in liberalci in vse zavijanje židovskih listov nas ni preverilo, da bi poslanec Greuter ne imel prav. Naučni minister je v tem slavljcnem govoru tudi malo preveč osoren bil proti narodnim pravicam slovanskih narodov. Tako je s svojim govorom vzbudil le nevoljo na desnici. Češki listi že jako ostro pišejo proti njegovim izjavam. Mogoče je celo, da bode razžaljena desnica prisilita ga odstopiti. !%Hii/'ii > mini**o je odločilo na pritožbo rusinskih dijakov Levovskega vseučilišča proti vseuriliščnemu senatu, da se grško-katoliški slušatelji bogoslovske fakultete ne smejo siliti, da da bi morali poslušati predavanja o pedagogiki v poljščini. Zategadelj se bode za nje ta predmet prihodnje poluletje začel razlagati v rusinskom jeziku. Mestni zbor v Opavi sklenil je peticijo na vlado, da se ne bo podržavila cesti a gimnazija v Opavi. To šolo ustanovila je in vzdržuje „Matica Školska". Ker pa to društvo težko vzdržuje to šolo, hočejo Čehi prisiliti vlado, da bi jo podržavila. Temu se pa hočejo ustavljati liberalni mestni očetje, katere vse v oči bode, kar je slovanskega. Tu se je zopet jasno pokazala pravicoljubnost šlezijskih Nemcev, ki slovanskemu prebivalstvu v Šleziji ne privoščijo niti jedne državne srednje šole. Četudi ogerska vlada neče nič slišati, da bi se zopet ustanovila ./jaka in čebelarja J. Janšo leta 1770, da bi tam, po skušnjah, ki jih je napravil pri naši domači sivki (nemško so rujav-kaste, laške rumenkaste) učil Dunajčanje v Auuar-ten u umetnega našega čebelarenja; to in Janševa knjižica nam je poleg ustnih sporočil dokaza dovolj, da je bilo v oni dobi naše čebelarstvo jako razvito. Žali Bog, da je od tistega časa do skoro najnovejše dobe silno propalo, kajti naša čebela je bila svetu tako malo znana, kakor težnje našega milega naroda. Uzroki tega, za naše gmotno blagostanj«' jako občutljivega propada so bili razni. Najbolj uvažanje sladorne tvarine iz Amerike; in ko so slednjič, začeli iz pese delati slador, smo morali doživeti, da je bil leta 185d fini kolonjaž, dražji ko med. Še le kakih 18 let je. kar so našo čebelico spravili baron Rožič, Langer in deloma tudi Porenta v slavo, in to tako, da vnanji svet dan danes ne zahteva le njenih pridelkov, ampak njo samo. In od slej gre leto za letom milijone teh živalic po vsem svetu, kajti dobre lastnosti naše čebele: uztrajnost, pridnost, plodovitost in pohlevnost se ne nahajajo ne pri laški, katera je lena, ne pri nemški, katera je komaj '/4 del tako rodovitna ko naša. vrhu tega pa kaj rada pika. Zadnja leta je šlo po 3000 „kolia živalic križem sveta in zanje je priromalo najmanj 26»O00 gld. v našo deželo. Po tem na videz velikem izvažanji bi se marsikdo bal, da bi nam te tvarine ne zmanjkalo, pa tega ni misliti, kajti kljubu neugodnemu vremenu, ko so čebele rojile, stavila je kranjska minulo leto kakih 40,000 panjev v ajdovo pašo, od katerih je šlo dve tretjini na prodaj, zadnja tretjina pa je ostalu za pleme; torej vsekako lepo število za nov zarod. Dobiček od Čebel ima pri nas večinoma kmetic starec, ki pri čebelnjaku žuli svojo „čufaleo , in ima ob pridelku svojo leteče rodbine priboljšek za svoje stare dni, brez velikega truda in brez vseh stroškov. Ali kakor marsikje pri nas, začela je v to mirno delavnost tuja roka ntikati se, ter nas obsipati s svojim za nas popolnem nepripravnim orodjem in s svojo, za naše kraje čisto neprimerno in celo škodljivo ter neizpeljivo metodo, jaz menim tu nemško metodo, katera v naših krajih ugaja jedino le tistim, ki imajo čebele zgolj za kratek čas; tam pa, kjer se čebelari na dobiček, se vsakdo ogiblje stroškov in zamudo časa; vrhu Vsega tega mi je omeniti, da imamo pri nas le potovalno čebelarstvo, in da si z Dzierzonovim, Sumperjevim ali pa Ber lepševim panjem ne u am priti do Šiške, tem manj v kako daljno pašo. — Vsled tega je umevno, da so se tisti hudo spekli, kateri so se nemške metode poprijeli, in da se ta pri nas ni mogla udomačiti. Kranjec ostal je tu konservativen in upati je, da kar se tiče čebelarstva, ne bode več poslušal tujih „šolmostrov". Konečno še to: Čebelar je skoro vseskozi dobrovoljcu človek, ne le svojim živalicam, ampak tudi ljudem. Statistika kaže, da mej čebelarji skoro ni budodelnikov. Ako prvi ponedeljek po malem Šmarnu, ko se shajajo čebelarji cele dežele pred frančiškanskim samostanom, ogledate krdelce resnih mož, bi vse prej mislili, kakor da se tu cena stavi čebel-nim pridelkom. Ves razgovor se vrši tu jako dostojno in tiho, ter v čast naših čebelarjev le še omenim, da mestno redarstvo še ni imelo uzroka, tu posredovati, kakor se to zgodi vsaki drugi somenj. To je gotovo kolikor toliko upliv dobre živalice na človeško srce. Zatorej živila kranjska čebelica in nje zavedni gojitelji! Komisija oger^ke gospodske zbornice je vsprejela vladno predlogo o reformi zbornice za podlago podiobnej debati. Proti reformi je govoril baron Pronay, posebno gorko jo je pa priporočal bivši predsednik gospodske zbornice SzbgyenyiMa-rich. Grof Julij Andrassv izrekel se je za reformo, vprašal je pa ministerskega predsednika, ali bi vlada hotela privoliti, da se število imenovanih članov pomanjša na 50, izmej katerih se jih bode 30 takoj, 2o pa še le v sledečih štirih letih imenovalo? Dalje, če vlada pritrdi, da seda nji titularni škotje ostanejo zbornični člani, ter bi samo novi ne bili več, in da bode smela zbornica sama voliti 50 dosmrtnih članov izmej onih plemenitašev, kateri vsled cenzusa prenehajo biti zbornični člani? Tisza je privolil v te spremembe Andrassvjevi predlogi imajo namen, kakor je jasno, preprečiti, da se meščanski element preveč ne pomnoži v zb >rnici. Vnaiijc držuve. R irske čete, ki prihajajo s Kavkaza čez Hvalinsko morje, zbirajo se v Askabadu (v Turke-stnnu), kamor bode v maji železnica dodelana. V Angliji mislijo, da vsekako hoče Rusija napasti spomladi Afganistan. Lord Duflerin, podkralj indijski, je že obljubil doposlati orožja in streliva. Večina indijskih knezov ponudila je podkralju svoje vojske na razpolaganje, ako pride do vojne z Rusijo, kar se pa še dvomi. Kali tonski listi priporočajo Turčiji, da naj rajši varuje svojo suverenitete v Albaniji, kjer je v nevarnosti, kakor kažejo poslednji nemiri v Prizrenu, ne pa ob Redečem Morji, kjer je že ugasnila. To kaže, da se Italijani ne mislijo z lepa umakniti z obrežja Rudečega Morja. Privatna pisma iz Prizrena potrjujejo, da se ustaja širi okrog Prizrena in Kosova. Bilo je že več bojev mej turškimi četami in Albanci. Turška vlada je poprosila neki že tudi avstro-ogersko vlado, da bi prepovedalo uvoz orožja v Staro Srbijo. Kralj nove koogrlške države bode neki belgijski kralj, ako bosta v to privolili obe zbornici. Upati je, da se bodo v tej zadevi zjedinili liberalci in konservativci. Belgijski trgovci obetajo si od nove kongiške države mnogo dobička. Francozi so po petdnevnem boji prisvojili si kitafsko pozicije okrog Kelunga. Zgubili so 40 mrtvih in 2no ranjenih. Domače sfvari. — (V Četi nji) delajo velike priprave za prihod in dostojen vsprejem cesarjeviča Rudolfa in Štefanije. V glavnoj ulici stavijo se slavoloki hišo in stranske ulice se olepšavajo. Iz Zadra poklicali so znanega pirotehnika Babica, da s svojo spretnostjo pomnoži svečanost. — (Obsodba.) C. kr. okrajna mestna-dele-govana sodnija v Ljubljani obsodila je včeraj našega urednika na 20 gld. globe, eventuvalno 4 dni zapora. Zakaj, povedali bodemo obširno v jedni prihodnjih številk. Naš urednik uložil bode pritožbo. — (Osobne vesti.) Umrl je v 11. dan t. m. v Rogatci zlatomašnik gosp. Anton Gabrič, bivši župnik pri sv. Petru v Medvedovem selu in v Stopercah. — Celjski državni pravdnik g. Dul-ler gre v pokoj. — Zdravnik dr. Premšak osta-vil je Konjice. — Pokadili so mu z ajdovico, vsaj narodnjaki. -- (Občina Šmarije pri Jelšach) prosi ministra Pražaka, da bi sodnijska pristava Roth-schadela in VVagnerja premestil mej Nemce, ker bi bila bolj zadovoljna, Slovenci pa tudi, ker bi se jih iznebili. kanjen; a naj svojo igro še toliko zakriva, jaz mu vender pazim na prste. Fox je komaj izgovoril svoje lokave besede, ko smo se bili pripeljali na požarišce. Nikjer redarjev, nikjer druzih naredeb redarske previdnosti. Radovedno ljudstvo je stalo na tlaku ob straneh ter je samo od sebe pustilo prosto sredo ulice. V trenotku je bila brizgalnica postavljena, cevi navite in vode je bilo povsodi. Ko je poročnik preiskal glavno gnezdo ognja ter vse potrebno ukazal, prijela sva z ljubeznjiyjm sosedom za cevi, ter jih nastavila v požar. Pred nami je stala hiša vsa v ognji; plamen je švigal skozi razbita okna. Kar se s prvega nadstropja začujejo prežalostni, srce trgajoči klici; neka bela podoba je kot senca mimo švignila, ženski glas je klical pomoči. Nemudoma je k zidu pristavil Green lestvico, Sel gori ter izginil v dimu. Vražno prekanjeno, rekel mi je Fox s hudičevim obrazom, devilfsh smart, previdno igra, časti-hlepnež! Sem prijatelji, sem, vskliknil je Rose, neprestano gasivši. Z vso močjo sem privzdignil težko cev, a oči nesem mogel obrniti od okna, skozi ka- tero je bil Green zlezel; srce mi je močno bilo, nemir me je skoro udušil. Kar se zopet prikaže Green z žensko v naročji ter jo nese doli po lestvici; množina ga je na ves glas pozdravljala. Komaj na tleh, ustala je ženska: Moj otrok, kričala je, kje je moj otrok, kje je moja hči? Tresla se je na vseh udih, jokala, stegala roki proti gorečemu oknu ter se hotela zopet v ta plavž pognati. Zaman so jo zadržavali; iztrgala seje našim rokam, tekla proti hiši in po plamenu odgnana zgrudila se je s srce trgajočim kričanjem ter si lase pulila z glave. Vsi so se pogledavali. Ogenj je vihral in tulil kot najhujši vihar, streha je že gorela, ter se je že hotela podreti, otrok je bil izgubljen. Ta trenutek, sam ne vem, kaj se je godilo v mojej duši: pogled te uboge matere, besede Martine, vzgled Greenov, misel, da sem Francoz, kaj vem jaz? neka pijanost me je prevzela. In tekel sem k lestvici, ter bil gori, preduo sem se zavedel, kaj sem storil. Rose mi je hotel ubraniti. Jaz sem vskliknil: Jaz sem tudi oče in tega otroka ne bodem pustil poginiti! A v sobi prevzel me je strah; krog in krog i je švigal ogenj, lesenina je pokala, oknica so rož-ljala, nekako čudno, neprijetno ropotanje. Vročina me je dušila, dim slepil; začnem klicati. Nič odgovora. Kričim, le glasu ni. Skoro obupal sem bil. Kar mi svetel plamen skozi temoto pokaže nasprotno mi duri. Ključavnico s sekiro razbiti, v stanico skočiti, leteti k zibeli, v kuterej je otrok jokal, ta zaklad v naročje vzeti, — to vse bilo je delo trenotka. Kolika radost! a bila je kratka. Od dima obdan, na pol zadučen se nesem več zavedal, kje sem bil; srce mi je močnejše bilo, po glavi se mi je mešalo, izgubljen sem bil. Sem, sem, doktor, sem le, Danijel! klical mi je Rosov glas; le naprej, a pazite! Svet je bil moder; komaj sem se bil obrnil, ko me je močan vodni tok, vojen od spretne roke lekarjeve, od glave do nog poplavil, ter me skoro zvrnil. Hvala temu toku, ki je za trenotek ustavil plamen in dim razgnal; zagledal sem okno, tja letel, stopil na lestvico ter se spustil na tla, vep ^očrnen in kadeč se kot pomočen živ ogorek. Treno pozneje se je streha porušila s strahovitim pr mjein. Marta je imela prav; Bog me je otel kot Abdenago. (Dalje prih.) L-- Vznemirjajoča bolezen, za katero bolehajo mnogobrojni ljndje. Bolezen se začenja z neznatnim toženjem v želodci, pa se razširi po vsem životu, ako se zanemari, loti se obisti, jeter in prsnih slinavk, celo zlezne sisteme, tako da zadeti le žalostno životari, dokler ga smrt ne odreši trpljenja. Bolezen se pogostem zamenja z druzimi boleznimi, ako si bode pa bralec stavil sledeča vprašanja, bode lahko takoj spoznal, če boleha za tako boleznijo: Ali čutim po jedi težave, bolečine in teško sapo? Ali me obhaja neka omotica, težeče čuvstvo, katero spremlja zaspanost? Ali so oči rumenkaste? Ali se nabira zjutraj na nebesu in na zobeh debel, masten slez, kateri je v zvezi s slabim okusom v ustih? Ali je jezik bel? Ali je desna stran napeta, kakor bi jetra otekala? Ali se mi zapira? Ali se mi vrti v glavi, kadar vstanem ? Ali je odločba obisti redka in temne barve in če se na dnu vsede gošča, ako nekaj časa stoji? Ali vre jed v želodci kmalu, ko se je zaužila, in nastaja napihovanje in pogosto vzdigovanje? Ali srce pogostem hudo tolče? Ti različni simptomi se morda h kratu ne prikažejo, bolnik pa na njih zaporedoma boleha, kolikor bolj da napreduje strašna bolezen. Ako je bolezen že stara, nastopi suh kašelj, kateremu sledi kašelj z izmečki. Ako je bolezen že dalječ napredovala, zadubi koža umazano, rujavo barvo, noge in roke pa pokriva mrzel, masten pot. Ko že obisti in jetra huje bolehajo, začno se revmatične bolečine, pri katerih navadno zdravljenje nič ne pomaga. Ta bolezen navstane iz neprebav-Ijivosti ali dvspepsije, katera se lahko odpravi, ako se vzame malo dozo pripravnega zdravila. Zato je velevažno, da se ta bolezen koj z začetka prav zdravi, kajti tedaj zadostuje malo zdravila; ako se je pa že bolezen bolj ukoreninila, mora se pravo zdravilo tako dolgo rabiti, da se poslednji sledovi bolezni odpravijo, slast do jedij povrne in prebavljivi organi popolnem ozdrave. Najgotovejše in najboljše sred-Btvo proti tej bolezni je gotovo „Shaker-ekstrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva pri vseh spodaj podpisanih lekarjih. Ta ekstrakt prime bolezen pri korenini ter je radikalno odpravi. Osobe, kojim se zapira, trebajo „Seigel-ovih omehčilnih pil" (AbfUhr-Pillen) v zvezi s „Shiiker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktuH gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčalnim pilam" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. VVHITE, Limited-, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec: (144-i) JAITEZ ZK-A.KZST-A., lekar „Pri zlatem levu", Kremsier, Moravsko, Dobi se v sledečih lekarnah: r juhi Jana: J. pl. Trukdc/y. Idrija: Warto. Metlika: F. \Vacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Tibiž: J. Siegel. Wolfsberg: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschillav »pri sv. Ani". Maribor: W. Konig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Bruck na M.; Langer. tileichen-bei'(2f: Dr. Ftlrst. Konjice: PospiŠil. Kindberg: Pez-ledrer Krilni it z Russheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rottenmann: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Timouschek. VVeitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionović. Sušak pri Reki: \Vertheimstein. Spljet: Tocigl. Zađer: N. Androvič in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. Tujci: 12. marca. Pri Nloun: Tonello z Dunaja. — Chuiel iz Brna. — Zenkovitsch, Liberman iz Trata. i ri 'inii.i: Lindnor z Dunaja. — Beschofski iz Linca. — Oser, Pulzer, Ilaudl, Schoper, Altman z Dunaja. — Bertliold L Prage Pri nvstrijskeni cesarji: Valušič iz Podgrada. Meteorologično poročilo. S 0 (hh opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. d o i_ 1 a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74098 m, 738 54 dum. 739 02 mm. — l-8° C 52" C -0-4° C 9l. BVZ. z.vzh. si. vzh. jas. d. j as. jas. 0 00 nun. Srednja temperatura 10\ za l •H" pod noraalom. IDmriajslsa, "borza dne" 13. marca 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... . . 83 gld. 20 kr. Srebrna renta..........83 „ 56 f Zlata renta...........107 „ 90 „ 5*/, marčna renta.........99 „ 10 B Akcije narodne banke.......864 . — „ Kreditne akcije......... 300 „ 40 „ London............124 , 40 „ Napol........... 9 n 80'/, . C kr cekini .......... Nemške murke......... 4c/0 državne srečke iz 1 18.'4 250 gld Državne srećke iz 1 18(14 100 gld avstr zlata renta, davka prosta , . Ogrska zlata renta 6°/,...... 4°/ ... „ papirna renta 5°/, ... ... 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srećke f>#/# 100 gld Zemlj ohč avstr 4'/,0/,, zlati zast listi Prior oblig Elizahctinc zapad železnice Prior oblig Ferdinandove lev. ieletnlce Kreditne srećke.....100 gld Rudolfu ve srećke .... 10 „ Akcije anglo-avstr banke 120 „ Trammway-društ velj 170 gld a v . . Poslano« gld. 81 ki. 60 55 124 » 25 n 171 n 50 M 108 t *0 n 98 n * 95 D n 93 90 _ 104 * — n llft 75 n 123 50 H 114 n — 105 • 75 178 n 75 19 n — ■ Kil n 60 215 10 n vi- 10) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije luž ne \USEL1NE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ktt Izkuita llek proti trajnom kaliju plučevlne 1 leludca bolesti grkljana I proti meh rnlm kataru, IIIIV K K MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. Oznanilo. Vsem gospodarjem, kateri potrebujejo žičnih žebljev (Drathstiften), naznanjamo, da jih mi pošiljamo po poštnem povzetji za ravno isto ceno, kakor jih pošiljamo v tujo kraje prodajalcem. Obrnite se torej vsi gospodarji na nas, ker poštnina čisto mulo stane; će jih pa kdo več skupaj potrebuje, mu jih pa lahko po železnici pošljemo. Torej, slovenski gospodarji, lo pri nas dobite žične žeblje po jako nizki tovarniški ceni. —Naročila se hitro izvrše. S spoštovanjem FRAN PIRC in sinovi, v Kropi, pošta Hrupa (Kropp\ pri postaji Fodnart, na Uurenjakeiu. (128—3) Oznanilo. Na Logu, mej LJubljano h Vrhniko, poleg velike ceste se da Z posestnicc Marije Petrič, sposobno za vsako kupčijo ali obrt-uijo, takoj ali o Sv. Juriji 1-85 v n&iem. (132—3) Več o tem bo izve pri Vran Ogrlnn na Vrlini ki. Mejiaroui linija. Iz Trsta v Hovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Te-u.ton.ia,", odhod okolu 25. dno marca 1885. Kaj u t a za potnike 200 gold. — Vmesni krov 6O gold* Potniki naj se obrnejo na (117—11) generalnega pasa&nega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Etntllano d' Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trutu. Poročilo velike važnosti! Zanesljivo in radikalno ozdravljenje epilepsije (padavice) z novim, temeljito Izkušenim sredstvom. Dočim se je tudi po neprestanoj porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo knnstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strafioej bolezni. Mnogobrojna spričevala in premije od oaob vBeh ■ tanov. Za ozdravljenje potrebna zdravila 1 vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi zneBka 20 frankov ali IG mark. (110-3) NaroČilu naj se adresujejo neposredno na me. S. lUebscIllager, specijalist Berlin S., Brandenburgstrasse 35. je najgotovejše, najhitrejša in najcei.eiše sredstvo za 61-atenje in ibolJManfe tlua in jamci ne za nMJbolfAl t s peh; dobivii se pri (30 — 18) A. IIAiriJlVVV-ii, v Lij-va/bljan.!, Tavčarjeva palača. Bittaer? za hitro pripravo naravne, okrepi* jo^e kopeli smrekovih igel. Cena steklenici 40 kr, 12 steklene 4 gld. av. v. pri Juliji Blttiier-JI, lekarji v ICi-ii lii-iiiiii-n. N|i. A**.lr.; zaloga v l.i ii lil j iini pri Jul. pl. I in i.d«/)-jI in v mnogih lekarnah cesarstva. NB. Za veliko banjo zadostuje jedna Bteklenica, za (143—1) kopalni stol '/» stekenice. Za bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in najglasovitejša firma za sukno MORICA BUMA v Brnu (ustanovljena leta 1822) pristno Brnsko volneno blago. Jal