# Proletarci vseh dežel, združite se J tha. PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnino plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: 15. april - dan železničarjev — Poslednje slovo od dr. Franca Kidriča Jugoslavija je pripravljena sodelovati v vsaki akciji za utrditev trajnega miru Nova uredba o trgovini po vezanih cenah Dopisi — Fizkultura — Objave Leto XI. — štev. 90/11. | Ljubljana, sobota, 15. aprila 1950________• Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.— Cena din 2.— is. oprli. dan Železničarjev Zvezna vlada je razglasila 15. april za železničarjev; letos ga bodo praznoti v vseh enotah in ustanovah jugoslo-vanskih državnih železnic. To nedvomno Pomeni veliko priznanje železniškim ko-ektivom. Naši železničarji so že 15. aprila 920 začeli odločno borbo za pravice de-nvskega razreda, zdaj, po tridesetih letih, Po jim je v novi Jugoslaviji mogoče praznovati svoj praznik. Petnajsti april je dan mobilizacije in Pregleda borbenih sil železničarjev v naši * 'uPni borbi za socializem. Ob tem dnevu ,e lrebo oceniti zgodovinske izkušnje iz rn'Voja železnic in iz življenja železničar-eu> t/ *o s svojo borbo v vrstah delav-razreda prispevali dragocen delež za zmago. v ^az»oj železnic pri nas je tesno po-SZan 1 razvojem kapitalizma in tako tudi !.^aPrccinim delavskim gibanjem. Značaj nC €'n’fke službe, stiki železničarjev z raz-kfa/i /n deželami, so omogočali, da ,n le kmalu razvila železničarska organi-t vj' Prvo organizacijo so ustanovili le- 7. j no Dunaju druge pa potem v Pred ’ ^rstu- Mariboru in Celju Na-e ne železničarske organizacije so imele ^nembno vlogo v boju delavstva za na-k°na*ne in socialne pravice, zlasti Se ob ?nc,J Prve imperialistične vojne. Želez-’ °rji so takoj spoznali da se domača ,.Ujžovtija v Jugoslaviji, ki je bila pot-, ® °nija imperialistov, ne razlikuje od tu-™ ratiralcev. n.1,zkr>riSčanje železntških delavcev po 'kosrbski buržoazlji je že leta 1920 do-f® ° vrhunec. Dotlej so se vrstile Številne V velikem boju so bili železničarji vrstah delavskega razreda. Marca ■ je zaupniSki zbor Zveze železniških j ‘tQnsportnih delavcev in nameščencev **Ooslavije soglasno sklenil, da se 1. apri-ll j°^ne železničarska generalna stavka. V dnevni stavki je sodelovalo nad 50.000 j bičarjev. Vladajoča klika je nezakonito mobilizacijo železničarjev. S tem ni dosegla večjega uspeha, pač pa je sicer t°nSt,efno omogočila zlom stavke, ko je vaix prot' stavkajočim železničarjem ?.!vo ,n iandarmerljo. Najbolj krvavo y . stavka zadušena v Ljubljani, na ' cesli le obležalo v krvi 13 mam-aiX.to°’ me(l njimi 9 stavkajočih Želez-ncot]eu. n Zmaga buržoazije pa je bila začasna. Hj Ds™ razred se je pod vodstvom Par-?>e PripravljaI na veliko odločilno bitko. Na biU tudi železničarji pripravljeni, vsej,nrf > železničarjev je že o prvih dneh okunni -ga odPora stopilo o bo) proti ca l-o.0^,0 njegovim hlapcem. Železni-firob tn ,DT]a žila strategije, je postala lično j aPotorja. Železničarji so mno-tiidi nit klicu Partije in so sodelovali sabotaž i in fronte; bili so organizatorji Iz 0r.f *» hromili okupatorjev promet, cl m ,'eznlčarjeo so vstali številni bor-' ^'nn°> hnaki In voditelji, žico °.nOSUob°0[ablJatl «2,2% prog, 86% lo-tn n, ‘e bilo neuporabnih, 230 mostov popustov porušenih itd. like f* Železntikl kolektiv je prevzel vejo j petletke z največjo odločnostma bi prel gradimo socializem, ne ?ovni malodušen, čeprav je bil vo- °ola ,far, ze^° okrnjen in je primanjko-Večnn ro]c°vnega osebja, zlasti spričo po-lorTrh?a, železniškega omrežja. Tudi in-trtonh ejevska gonja in blokada nista n« Bn#f Železničarjev od naše slcup- Velikanska večina železničarjev se _ 0 pomena naše velike borbe za plan. Iz te borbe rastejo junaki dela, novatorji, racionalizatorji in Številni udarniki. Zavednost in borbenost naših železniških kolektivov se kaže iz naslednjih podatkov: Če vzamemo za osnovo leto 1939 (indeksna številka 100), ko je bil v pred-aprilski Jugoslaviji najživahnejši promet, je bilo lani v prometu le 75 % predvojnega števila lokomotiv in vagonov, prevoz blaga je bil za 92 % večji, prevoz potnikov za 116%, poraba premoga je znašala komaj 75% potrošnje leta 1939, indeksna številka za obtok vozov pa znaša 33. Železničarji so se zavezali maršalu Titu, da bodo izpolnili petletni prevozni plan v štirih letih. Da bodo izpolnili to veliko obveznost, dokazujejo dosedanji njihovi uspehi. Petletni plan za prevoz potnikov so že presegli za 89 %, za izpolnitev prn voznega plana blaga pa morajo letos prevoziti 13.2 % več blaga kakor lani ali okrog 7 milijonov ton. Tako veliki uspehi so mogoči le, ker se železniški kolektivi stalno borijo za boljše izkoriščanje vagonov in lokomotiv, uvajajo nove delovne načine in ukrepe, kakršni so: določanje delov prog, na katerih vozijo vagoni na posamezno lokomotivo in kurilnico; uvedba odgovornosti za vzdrževanje lokomotiv in dvojnih lokomotivskih brigad; uporaba kemičnih sredstev za mehčanje vode; uvedba norm za porabo premoga itd. Dosegli so, da dandanes lokomotive vozijo brez umivanja dva in polkrat dalj kakor pred vojno. Obremenitev lokomotive je za 25 % večja, prevozijo pa na dan 20 % daljšo pot s tovornimi vlaki in za 30 % s potniškimi. Nove ukrepe za izboljšanje prevoza uporablja 525 brigad. Najboljše brigade prevzemajo nadaljnje obveznosti, da bodo dosegle še večje uspehe. Med najboljšimi sta strojevodja Boris Najdenovski in. Peter Antič prevozila 139.000 km brez popravila. Brigada s strojevodji F. Klauserjem in Todorjem Miljkovičem ter s kurjačem M. Živanovi-čem in B. Pavlovičem se je zavezala, da bo prevozila 160.000 km brez popravila; že do 20. marca je prevozila 153.000 km. Pred vojno je zncfšal obtok vagonov 12 dni, zdaj pa znaša samo 4.5 dneva, kar pomeni, da zdaj en vagon povprečno nakladajo med istim časom skoraj trikrat, medtem ko so ga poprej le enkrat. Skrajšali to tudi zelo čas za popravila: pri lokomotivah za 52.8 %, tovarnih vagonih za 15% in pri potniških za 31%. V železniških delavnicah je 481 racionalizatorjev in 33 novatorjev, ki so omogočili 27 milijonov dinarjev prihrankov na leto. V mariborski delavnici se zlasti odlikuje racio-nalizator Fr. Senekovič. V železniških delavnicah so začeli izdelovati številne izdelke, ki jih pred vojno niso izdelovali. Samo z novim sredstvom za impregnacijo železniških pragov so v zadnjih mesecih prihranili okrog 10 milijonov dinarjev. Storilnost se je v primeri z letom 1946 lani povečala za 30%. Med največjimi uspehi je treba omeniti tudi, da je železniško gradbeništvo doslej zgradilo 990 km novih prog, ki so že o prometu. Na njih je bilo treba zgraditi 77 predorov v dolžini 27.746 m in 190 mostov. Med železničarji je na desettlsoče udarnikov, okrog tisoč jih je pa odlikovanih z redom dela. Nešteti tekmovalci, brigade in posamezniki, ki so s tekmovanji še posebej počastili svoj praznik, živo čutijo, da sodelujejo v zgodovinskem boju za socializem v novi Jugoslaviji. Njihove obveznosti, kakršna je zlasti, da bodo prevozni petletni plan izpolnili v štirih letih — že letos — najbolje dokazujejo, da so naši železničarji jedro borbenega delavskega razreda in da bo naše delovno ljudstvo zmagalo tudi v velikem boju za socializem, kakor je v oseh dosedanjih najtrših borbah. Poslednje slovo od dr. Franceta Kidriča *J°va uredba o trgovini po vezanih cenah “Mi Kmeta velike ugodnosti cen^ uredba 0 trgovina po vezanih livnlu kl 1® bila naP<>vedana Vpredvo-ii » govorih naših vodilnih tovarišev Secr,fai izšla- Uredba izraža skrb na-i vne8a vodstva za povečanje žlvvi-*1 . Proizvodnje in k tem tudi za ne? is^e živlienjske ravni vsega delov-ga ljudstva naše domovine, pelina gospodarska nalloga na da-ve?ar,! B našega razvoja je prav po-Urerfh kmetijske proizvodnje Nova žami i °. trK°vini po vezanih cenah, o v Aif kroetijskih pridelkov, oddanih g0fflv®2nem odkupu z industrijskim bla-tie {■ -'e Prav gotovo za vse naše delov-mo£na vzpodbuda, ki jih bo lavo ,? zainteresirala m boljšo obde-Vodni/kS » Za ve£j° kmetijsko proiz-Proi™^- ra' 'k* kodo kmetje povečali deli™,?.*0 osnovnih prehrambenih pri* do . ®urovin za našo industrijo, bo-Proi,v„„ 86bi ugotovili večjo količino daiR k‘ , naše industrije. Nova uredba »kesa m Praviw> do nakupa industrij* vred *«a P° yezanih cenah do višine osti Prodanih kmetijskih pridelkov. Kmetje pa bodo lahko prodajali po vezanih cenah tudi. proste presežke žita, fižola, krompirja, živine, masti, olivnega olja, kož in volne. Velik pomen ima nova uredba tudi za tiste kmetovalce in kmečke delovne zadruge, ki ne pridelujejo dovolj žita, zlasti pa za tiste, ki pridelujejo industrijske rastline. Ti lahko kupujejo na bone po vezanih cenah razen industrijskega blaga tudi žito. Vse ugodnosti nove uredbe o trgovini po vezanih cenah pa ne veljajo za neizpolnjene obveznosti pri oddaji žita, krompir]8, fižola in kontrahi ranih industrijskih rastlin lanske letine. Tako daje nova uredba tudi zasluženo priznanje tistim delovnim kmetom, ki so svoje dolžnosti do skupnosti izpolnili. To so nekatere glavne značilnosti no-ve uredbe o trgovini po vezanih cenah Ljudski odbori, množične organizacije in splošne kmetijske zadruge pa bodo poskrbeli, da bodo vsi kmetje z novo uredbo dobro spoznani. Vsebino uredbe objavljamo na tretji strani. Ljubljana, 14. aprila. Včeraj pofioldne je bil na meatnem pokopališču pogret univ. prof. dr. Franceta Kidriča, prvetga predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od velikega pokojnika 60 6e poleg njegovega 6ina Borisa in snahe Zdenke poslovili naši znanstveni, politični in kulturni delavci, predstavniki zvezne vla-des bratskih republik, člani Slovenske in predstavniki ostalih akademij, univerzitetni profesorji, pokojnikovi učenci in prebivalstvo Ljubljane. Delegacija iz Ro- Ob 5. uri popoldne 6o se začele žalne svečanosti na Žalah. Od pokojnika so se poslovili podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Božidar Lavrič, predsednik 10 OF Slovenije, akademik Josip Vidmar, predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič in predstavnik Jugoslovanske akademije znanos-ti in umetnosti dr. Anton Barac. Študentski pevski zbor je zapel žalo-! 6tinko, «.ato se je razvil sprevod do dru-| žinskega groba na mestnem pokopališču. I Kristo so nosili pokojnikovi učenci ob Maršal Tito odhaja v spremstvu tovarišev Edvarda Kardelja in Mihe Marinka iz poslopja Akademije, kjer je položil venec ob krsto dr. Franceta Kidriča gaške Slatine je prinesla na pogreb zemljo, kjer je pokojnik snoval svoja najboljša dela, in češnjevo cvetje. Ves včerajšnji dopoldan so se v avli Akademije zbirali Kidričevi učenci, sodelavci in prijatelji, da mu izkažejo zadnjo čast. V prvih popoldanskih urah je v spremstvu tovarišev Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankoviča, Rodoljuba čolakoviča, Mihe Marinka, Borisa Kraigherja in generalmajorja GL Magdiča na pokojnikovo krsto položil 6voj venec maršal Tito, častni član Slovenske akademije. V imenu vlade LR Slovenije sta položila venec tov. Miha Marinko in tov. Marijan Brecelj. Venec zveznega ministra za znanost in kulturo Rodoljuba čolakoviča je položil dr. Jože Potre. Venec prosvetnega ministrstva vlade LR Slovenije pa je položil minister Ivan Regent. spremstvu njegovih tovarišev-akademikov. Pred krsto so nosili študentje vence, pokojnikova odlikovanja in njegova knjižna dela. V sprevodu 60 šli takoj za krsto pokojnike/v sin Boris Kidrič, Zdenka Kidričeva, podpredsednik zvezne vlade in častni član Akademije Edvard Kardelj, podpredsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Jože Rus, minister za znanost in kulturo vlade FLRJ Rodoljub teolakovič, predsednik vlade LRS Miha Marinko, org. sekretar CK KPS Lidija Šentjurčeva, predsednik 10 OF Josip Vidmar, člani IO OF, člani vlade LR Slovenije, člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zastopniki Srbske in Jugoslovanske akademije, univerzitetni profesorji, študentje in številni zastopniki političnih, znanstvenih in kulturnih ustanov. V imenu Slovenske akademije se je poslovil podpredsednik DR. BOŽIDAR LAVRIČ Predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, profesorja dr. Kidriča, ni več med nami. Nismo mu še dobro stisnili roke ob njegovem sedemdesetletnem življenjskem jubileju, ki ga je praznoval pred komaj dvajsetimi dnevi sredi nas zdrav in poln sili ko presenečeni stojimo ob njegovi krsti, da se z grenkobo v srcu poslovimo od njegovih telesnih ostankov. V tem žalostnem trenutku s« zavedamo, da nismo izgubili z njegovo smrtjo le temeljitega znanstvenika in prodornega kulturnega delavca, temveč tudi pomembno, dragoceno osebnost. Plemenita dolžnost in pravičnost terjata od nas, da se z globokim spoštovanjem po-klonimo spominu velikega pokojnika. Znanstveno delo profesorja Kidriča pomeni najvidnejšo afirmacijo naše tvorne zavesti na področju slovenske slovstvene zgodovine starejših obdobij, njen najvišji vzpon. Ogromen življenjski opus, ki ga je ustvaril v petinštiridesetih letih svojega znanstvenega udejstvovanja, obsega dvanajst knjig ter nad 350 razprav, študij, člankov in ocen. Ta orjaški tvorni razmah pa ne preseneča zgolj z obsežnostjo zamisli, pač pa še bolj s tehtnostjo izsledkov, z dognanostjo razlag slovstvenih procesov ter z bogastvom novih osvetljav našega literarno-kulturnega razvoja od prvih jezikovnih spomenikov do Prešernove pesmi. Kidrič je pretrgal s tradicijo, ki je tolmačila slovstveno dogajanje ločeno od časovnih idej in gesel ter družbenih problemov in se ukvarjala le s filološko-zgodovinsko razlago dogodkov in pesniških del. Kakor je bil natančen pri pretresanju dokumentarič-nega gradiva ter biografskih in bibliografskih podatkov, tako se je zavedal, da mora iti z vso neuklonljivo doslednostjo še dalje in ugotoviti tudi temeljne vodilne ideje, ki narodovo duhovno življenje j!ibljcjo, uravnavajo in oblikujejo. Zato se je v svojem osrednjem sintetičnem orisu naše preteklosti, v obsežni »Zgodovini slovenskega slovstva«, prvi med nami dokopal do vprašanj, ki razkrivajo miselno narodnostno-polltično. socialno in ekonomsko problematiko dob, da je mogel dognati vzroke, ki so iz stoletja v stoletje vplivali na razmahe in upade naše literarne dejavnosti. Šele na podlagi nje- govih dognanj, podprtih z dejstvi, je zrasla pred nami jasna podoba slovenskega pismenstva, reformacije, protireformacije, preroda in zgodnje romantike. Tudi Prešernov lik in njegova doba sta vzniknila iz teh virov. V nasprotju z nekritičnim prevzemanjem sporočil in sodb o našem pesniku-geniju, kakor se je uveljavljalo v literarni zgodovini do njegovega nastopa, je v dobrih petindvajsetih letih docela preusmeril težišče raziskovanja ter postavil prešernoslovje na nove, trdne temelje. V dolgi vrsti raz- obzorju. Težka doba okupacije in večletno pregnanstvo iz domovine, ki ga ja preživel od 1942 do 1945 v zaporih in v internaciji, ga je utrudilo in odmaknilo od dela, tako mu celotnega načrta o Prešernu žal ni bilo dano več uresničiti. In vse to je le del, čeprav najvažnejši del njegovega znanstvenega izročila. Kdo bi mogel v teh skopih spominskih besedah opisati in prikazati, kaj vse je pokojnik prispeval k razjasnitvi in zgodovinski opredelitvi starejših obdobij našega slovstva, kako globoko je prodrl do temeljev slovenskega protestantizma in prerodnega gibanja, dveh najznačilnejših poglavij njegovega historičnega razpravljanja, koliko novih dognanj, skritih v neštetih člankih, je prispeval za našo splošno kulturno zgodovino, kako je z novim gradivom in z novimi vidiki obdelal v zaključenih študijah Trubarja, Dalmatina, Bohoriča, Pohlina, Linharta, Zoisa, Japlja, Vodnika, Kopitarja, Primca, Čopa, Korytka in še dolgo vrsto manjših in najmanjših. To je bogata žetev pokojnikovega življenja, dragocena obogatitev vse naše zgodovinske znanosti, izročilo, ki je že postalo sestavni del slovenske kulture. Znanstveno delo profesorja Kidriča je vzklilo iz živih sokov slovenske narodne zavesti, iz njih je pognalo in se razraslo. Zato ni bil pokojnik nikoli gluh za vprašanja, ki do dna posegajo v območje narodovega življenja in njegove usode. 2e leta 1906, ko je stopil v javnost s svojimi prvimi spisi, se je jasno zavedal svoje poti: postati raziskovalec slovenske literarne preteklosti in se ves posvetiti svojemu poklicu ne glede na kakršne koli ovire. In s te poti ni krenil vse svoje življenje. Prav ta priklenjenost na bistvene prvine narodne celote se svetlo odraža iz njegovega pisanja že ob njegovem nastopu kakor v vseh kasnejših razdobjih do zadnjih let, pa čeprav je bilo navidezno večk.at karseda si vara o, nevsiljivo in nepatetično. Profesor Kidrič je bil znanstvenik, ki se dobro zaveda, da je literatura temeljni sestavni del narodove kulture, njene tvornosti in življenjske sposobnosti, pa naj se kaže v davnini v nebogljenih, še jecljajočih poskusih ali pa v velikih umetniških izpovedih dograjenih osebnosti. Ta stik z narodovo celoto pa je uravnaval tudi pokojnikove organizacijske osnove in načrte. Od leta 1917, ko je nastopil kot soustanovitelj »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino«, pa do svoje smrti je skozi trideset let neposredno sodeloval pri vseh naših znanstvenih institucijah, Id s8 dograjale slovensko kulturo. Kakor se je v stari Jugoslaviji uprl zavratni okrnitvi slovenske univerze, tako se je takrat z vsem ognjem svojega temperamenta potegoval tudi za to, da dobimo Slovenci čimprej svoj najvišji znanstveni zavod, Akademijo znanosti in umetnosti V dobi okupacije je dokazal, da se ne boji ne trpljenja ne ječe, kadar se je treba boriti za svobodo in človeško pravico. Tako sta se v njegovi osebnosti skladno dopolnjevala literarni zgodovinar, čigar po- i-%* ■ i« 2alni sprevod na mestnem pokopališču prav je do neverjetnih potankosti kritično pregledal skoraj vse gradivo, kar se ga |e dotlej nabralo, ga očistil navlak in krivih tolmačeni, ovrednotil in dopolnil. Hkrati s tem delom pa je snoval veliko, v širino zajeto monografijo o pevcu »Sonetnega venca«, da bi ga pokazal v njegovi nepotvorj®ni človeški podobi, a ga doumel tudi iz časa, v katerem je rasel in ustvarjal. To je bila velika, mogočna zamisel. Prva knjiga o Prešernu je izšla leta 1938, prav ob motnem svitu druge svetovne vojne, ki se je žaril na gled je uprt v preteklost, in človek, ki stoji sredi življenja ter razume svoj čas in njegove težnje. Ko se poslavljamo od svojega predsednika in dragega tovariša,, čutimo, da nas zapušča prijatelj, ki smo ga spoštovali in ljubili. Njegovo telo je strla smrt, toda njegova misel in duh bosta živela z nami in v naših potomcih. Njegovo ime je z neuničljivimi črkami zapisano v knjigi duhovnih vrednot, ki se imenuje slovenska kultura. (Nadaljevanje na 2. strani.) S POGREBA DR. F. KIDRIČA Poslovilni govor JOSIPA VIDMARJA Spet se poslavljamo od moža, enega izmed znamenitih tvorcev, ki so s svojim delom v zadnjih petdesetih letih izvedli resnično občudovanja vreden preporod naše kulture in jo iz provincialne zaostalosti dvignili na raven velikih in naprednih evropskih narodov. Poslavljamo se od prvega predsednika Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, Pokojnik je bil literarni zgodovine. , ki mu je po logiki razvoja pripadla naloga orati ledino na tem zgodovinskem območju. Vse, kar je bilo tu opravljeno pred njim, ni bilo samo nezanesljivo in nedognano, marveč je književnost obravnavalo kot izoliran pojav, ki nima zveze ne z razmerami, ne z družbo, v kateri je književnost nastala. Kidrič je raziskoval vestneje in globlje. Preveril je vse podatke in razširil študij na številne družbene pojave minulih dob, kar je njegovo zgodovinopisje privedlo na prag dialektične metode, ki kulturne pojave obravnava v zvezi z ekonomiko in socialnim razvojem. Do te sodobne metode ga je privedla njegova trezna, razumna preudarnost, ki je bila nasprotna sleherni aprio-ristiki in ki je priznavala samo metodologijo, kakršno ji je narekovalo gradivo. Z njo se je v dr. Francetu Kidriču družila neizčrpna in resnično požrtvovalna delavnost, s katero je opravil ogromno delo, ki bo zmeraj predstavljalo tvarno osnovo vsemu našemu bodočemu zgodovinopisju o protestantski dobi, o protireformaciji, o preporodu, o prosvetljenstvu in o Prešernovi dobL Kakšni nagibi so vodili to njegovo obsežno, mnogostransko in pomembno delo? O enem izmed njih je pokojnik, ki o svojih stvareh sicer ni rad izgubljal besed, vendarle nekoč spregovoril. Znanost mu je bila iskanje resnice in resnica mu je bila v znanosti najvišji imperativ. Očiten pečat takega neprizanesljivega, asketskega iskanja resnice nosi vse njegovo znanstveno delo, ki je prav zaradi volje do resnice cesto tako strogo stvarno in zadržano. O drugem motivu, ki je v njegovem delu prav tako očiten, sicer ni govoril, toda ni ga mogoče prezreti, če motrimo njegovo ravnanje v celoti. To je njegov patriotizem, njegova ljubezen do slovenstva. Vse njegovo znanstveno delo je posvečeno kulturni zgodovini naroda in vse njegovo organizacijsko delo je bilo izvršeno iz želje in stremljenja dati temu narodu najvišje možnosti za znanstveno in duhovno izživljanje. Vse njegovo delo je bila zvesta, vneta, zavestna in preudarna služba narodu. Zato je bilo popolnoma v skladu z njegovo vidno osebnostjo, da je Šakala v letih velike preizkušnje" v osvobodilnem boju izmed vseh naših znanstvenikov najtrša usoda ravno njega. Toda nosil je svoj delež mirno, pogumno in častno. O tem intimnem patriotizmu dr. France Kidrič ni govoril; toda ponavljam, očiten je v njegovem življenju in mi ga moramo poudariti, podčrtati in ga spoštljivo oceniti. Ta patriotizem mu je tudi pomagal, da je lahko tako zaupljivo in radostno razumel in priznaval ne samo naš osvobodilni boj, temveč tudi našo veliko sedanjost. Zaradi takega svojega dela in osebnega odnosa do naše velike stvarnosti je postal član Partije. Bil je patriot brez velikih in glasnih besed toda patriot dela, truda in plodnega snovanja. Z mislijo o znanosti, posvečeni resnici, in s skrbjo za najvišji duhovni razvoj naroda, je prehodil veliko in častno pot. Bil je deležen visokih odlikovanj in doletela ga je čast, da je bil izvoljen za prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. A vse to je samo izraz dejstva, da se je njegovo delo, znanstveno in organizatorsko, za trajno spojilo s slovensko kulturo, v kateri živi in raste dalje. Postalo je njen živi sestavni del. Slovenci ga bodo s priznanjem ohranili v svoji zavesti. ZA SRBSKO IN JUGOSLOVANSKO AKADEMIJO STA SE POSLOVILA DR. A. BELIC IN DR. A. BARAC Za Josipom Vidmarjem sta spregovorila v slovo dr. Kidriča dr. Aleksander Belič, predsednik Srbske akademije znanosti in predstavnik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu dr. Anton Barac. V svojih poslovilnih besedah je dr. Belič med drugim dejal: »Težko dolžnost imam, da se kot predsednik Srbske akademije znanosti oprostim od Franca Kidriča kot človeka, s katerim smo skupaj zidali kulturo in znanost naše domovine in v svojih lepih na-dah zagledali tudi krono svojih naporov, v njeni sijajni znanstveni bodočnosti. Zato ni nič čudnega, da smo se tedaj, ko smo ustvarjali Svet bratskih akademij, strinjali, da bi naj to bilo pod streho Slovenske akademije, v kateri sta vladala Kidričev duh in Kidričevo globoko pojmovanje vzajemne ljubezni in skupnosti naših narodov. In nismo se prevarali. Skupaj s tovarišem prorektorjem beograjske univerze izrekam Francu Kidriču globoko in prezasluženo priznanje kot vzgojitelju novih rodov znanstvenikov, ki so se od njega učili znanstvene resnice kot najvišjega ideala. Slednjič se z zlomljenim srcem opra-ščam od svojega dolgoletnega prijatelja in tovariša, ki ni opustil nobene priložnosti, da ne bi tega dokazal tudi dejansko • v mnogih letih. _ Mi razumemo, kaj pomeni smrt Kidriča za Slovensko akademijo znanosti , in umetnosti, za slovensko znanost »ploh in za sodobno slovensko znanstveno življenje. Vemo, da je tu nenadomestljiv. Občutimo tudi žalost za človekom, ki je odgojil vsej naši državi enega njenih največjih sinov. Njim vsem moremo dati danes samo eno tolažbo: da žalujejo z njim vsi naši narodi in globoko obžalujejo, da je moralo biti pretrgano tako zgodaj to humano, človekoljubno in dragoceno življenje«. Pred volitvami v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja Ne moremo se odpovedati temu, kar je na?e m m ^ Na velikem predvolivnem zborovanju v Kopru ie govoril TOVARIŠ IVAN REGENT •m Koper, 14. aprila. Danes je bilo v Kopru veliko zborovanje Slovansko-italijanske ljudske fronte. Zborovanje, ki &e ga je udeležilo več kot 20.000 ljudi, je otvoril Julij Beltram, predsednik izvršnega odbora istrskega okrožja. Tovariš Beltram je pozdravil ministra zvezne vlade Vječeslava Holjevca, ministra vlade LR Slovenije Ivana Regenta, komandanta vojaške uprave Jugoslovanske armade STO-ja Mirka Lenaca, podpredsednika Hrvatskega sabora Jospia Šestana in komandanta odreda JA Potočarja. Nato je Beltram dal besedo tov. Regentu, ki je med drugim dejal: V nedeljo, dne 16. aprila, bodo v jugoslovanski coni upravne volitve, katerih namen je, utrditi in poglobiti ljudsko oblast, ki že obstaja od leta 1945 kot rezultat zmage osvobodilnega boja proti fašizmu. To dejstvo, predvsem pa, da si hoče ljudstvo na teh nedeljskih volitvah utrditi in razširiti ljudsko oblast, da hoče razširiti pridobitve osvobodilnega boja, je spravilo s tka vse mogoče reakcionarje, šovinistične in iredentistične krfrge v Trstu in v Italiji, katerim so se pridružili — da bo slika popolnejša — tudi informbirojevci. Iz sovraštva do ljudske oblasti, iz strahu, da bi si delovno ljudstvo Svobodnega tržaškega ozemlja utrdilo oblast v svojih rokah, 60 začeli šovinisti, reakcionarji in iredentisti kričati o tem, da Jugoslavija z nedeljskimi volitvami pripravlja plebiscit za Jugoslavijo in proti njej. Razume se samo ob sebi, da informbirojevci niso stali ob strani. Komaj je treba povedati, da je taka trditev navadna krinka italijanske reakcije, ki hoče anektirati Svobodno tržaško ozemlje. V Jugoslaviji ne najdete nobenega človeka, najmanj pa vladnega, ki bi nedeljskim administrativnim volitvam pripisoval tak pomen. Vendar ne more biti niti besede o tem, da bi tudi en sam naš človek kdaj dopustil reakciji aneksijo Svobodnega tržaškega ozemlja. Tu je in ostane ljudska oblast. Interesantno pa je dejstvo, da je zunanji minister Italije grof Sforza, ki je imel v Milanu govor o vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja, sicer pravilno povedal, da je treba gledati na vprašanje realno ter se izogibati kričanju ter je v omenjenem govoru samo razpihaval in razvnemal italijanski imperialistični apetit. Italijanski vlada in grofu Sforzi je stališče jugoslovanske vlade glede vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja dobro znano. Zato ni imel prav nobene potrebe, da je to vprašanje 6pet načel ob volitvah v jugoslovanski coni STO. Povedal pa tudi ni ničesar takega, kar ne bi bilo znano jugslovanski vladi. Koper, Piran, Izola niso več v rokah italijanske imperialistične buržoazije. Tu je in ostane ljudska oblast. Grof Sforza bi 6i želel, da bi bili odnosi med Jugoslavijo boljši in tesnejši ter da bi temeljili na dobrem sosedstvu. Tudi mi 6i to želimo in ni dvoma, da bi bili taki odnosi v veliko korist ljudstev obeh dežel. Napačno pa je, če si grof Sforza misli, da se lahko ustanovijo taki odnosi samo pod pogojem, da Jugoslavija bistveno pripozna, da pritiče Svobodno tržaško ozemlje Italiji. Jugoslavija tega ne more pripoznati in je poleg tega prepričana, da problem Svobodnega tržaškega ozemlja nima neposrednega in prvovrstnega pomena za ustanovitev srčnih in dobrih sosedstev med Italijo in Jugoslavijo. Ne more biti niti govora o tem, da bi se mi odpovedali temu, za kar po vseh naravnih zaupnih upravičeno menimo, dar je naše, ker je to rezultat nečloveških naporov ljudstva v osvobodilni vojni. Ta osvobodilna borba je dala tudi italijanskemu ljudstvu v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja možnost, da se vključi v upravljanje ljudske oblasti in da s svojim sodelovanjem v tej oblasti prispeva k skupnemu blagostanju in pomaga pri utrjevanju temeljev narodne enakopravnosti in bratskega sožitja. Nato je minister Regent poudaril, da se je treba boriti proti vsakemu nacionalizmu In imperializmu ter poudaril važnost bratskega združevanja in sodelovanja ter solidarnosti s tukaj živečimi prebivalci. V nadaljnjem svojem govoru se je minister Ivan Regent dotaknil in-formbirojevske gonje proti Jugoslaviji in poudaril: Prej so se informbirojevci jezili nad volitvami v Jugoslaviji, pri katerih se je 95% volivcev izreklo za ljudsko oblast, za katero so se izrekli naši narodi že med osvobodilno borbo in s katero gradijo že pet let novo in lepše življenje. Zdaj pa isti ljudje z vso reakcijo nastopajo proti nedeljskim volitvam v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja. Nastopajo s tistimi lažmi, kakor so nastopali proti volitvam v Jugoslaviji. Prepričan sem, da bodo v nedeljo tudi volivci v jugoslovanski coni STO kompaktno volili za ljudsko oblast in da bodo dokazali svojo enotnost v obrambi ljudske oblasti, da bodo dokazali, da hočejo živeti v medsebojnem bratskem miru. v delu za utrditev narodnega razvoja in ljudske oblasti in dali tako odločen odgovor reakciji in informbirojevcem. O klevetah in lažeh kapitalistične reakcije ne govorim. S te strani ne moremo kaj drugega pričakovati. Njih^so-vraštvo do ljudske oblasti je logično. Njena umazana sredstva proti ljudski oblasti so stara kot greh. Z informbirojevci je drugače. Ti so mlajši v metodi klevet in laži. Zato se smešijo tako neusmiljeno, da noben pameten človek tega že vež ne verjame. Svoj govor, ki so ga prisotni pre- Jugoslavija je pripravljena sodelovati v vsaki akciii za utrditev trajnega miru Dr. Aleš Bebler zahteva hitro rešitev zastopstva Kitajske v Varnostnem svetu New York, 14. aprila (Tanjug). Na redni seji Varnostnega sveta je imel predsednik Sveta Mahmud bej Favzi (Egipt) govor, v katerem je opozoril na sedanjo napetost v svetu, na položaj, v kakršnem je Varnostni svet, ter pozval člane Sveta, naj napravijo temu konec Poudaril je potrebo, da se skliče posebno zasedanje Varnostnega sveta, na katerem bi države članice zastopali zunanji ministri Dotaknil se je problema oboroževanja ter naglasil potrebo, da 6e to vprašanje hitro reši, ter vprašanja sprejema novih članov v OZN, ki se že tako dolgo zavlačuje. Favzi bej je izrazil ob-^ žalovanje zaradi sedanjega stališča velesil, ki ima največjo odgovornost za delo OZN, ter s tem v zvezi dejal: »Rad bi poudaril, da stvar miru in varnosti ni monopol stalnih članov Varnostnega sveta Nasprotno, mir in varnost zadevata vse nas, vse narode OZN in vse narode na svetu.« V odgovor na poziv predsednika Varnostnega sveta je jugoslovanski predstavnik dr. Aleš Bebler med drugim dejal: »Poslali ste splošen poziv tudi nestalnim članom Varnostnega sveta v zvezi s sedanjo mednarodno napetostjo. V vašem pozivu ste po mnenju moje delega- cije po pravici poudarili, da smo — govorim o Varnostnem svetu kot celoti — daleč od tega, da bi imeli v očeh javnega mnenja vlogo, ki bi jo morali imeti v življenju narodov, vlogo velikih zaščitnikov miru in mednarodnega sodelovanja. Na našem dnevnem redu je dolg seznam vprašanj. O teh vprašanjih ne govorimo, in jaz se seveda' strinjam s tistimi, ki pravijo, da je dobro znamenje, če o njih ne razpravljamo, ker bi to lahko pomenilo, da niso pereča vprašanja Toda, kakor ste tudi sami poudarili, so med temi vprašanji tudi taka, pri katerih ne moremo zavzeti tako optimističnega stališča. So tudi nekatera vprašanja, o katerih ne razpravljamo navzlic temu, da so pereča in nujna Po pravici ste omenili vprašanje sprejema novih članov Nekatere države so vložile prošnje že 1946 in 1947 ter čakajo potemtakem na rešitev že tri ali štiri leta Dejstvo, da te države niso mogle biti sprejete zato, ker ni bilo mogoče doseči soglasja o tem, koliko izmed njih jih bo sprejetih, je zelo žalostno in zaradi prestiža in uspeha OZN bi bilo potrebno, da to stvar nujno rešimo. Kakor sem že izjavil zastopnikom tiska, sodim, da je skrajni čas, da se to i J JUGOSLOVANSKA CONA TRŽAŠKEGA OZEMLJA n UJE 0OJ.IN* ♦cnovtn 'Koperski ta.hv, S^N\\ DEkAHi f/MiTTnuiSGi + kOstaaon* S 4|2oa.C PETROVI} vi:ov* rafy- mEIA MET* STO » tuGOSfc/MV/IIO ZEl-£2P!‘C« ''El* <1£D OPfHSUO — Hu 7SKC ORi. *»■*-)© MES.T« 07 kinjah v ovacijami, je minister Regent zaključil takole: . Narodi Jugoslavije, ki se zavedajo svoje vloge in svoje dolžnosti pri gradnji socializma in utrjevanju ljudske oblasti v svoji deželi, se prav tak® zavedajo, da je njihova dolžnost kakor tudi dolžnost vsakega naprednega de* mokratienega gibanja, povsod braniti rezultate osvobodilnega gibanja m osvobodilnega boja narodov in utrjevati ljudsko oblast. Glasovati v nedeljo za kandidat« Ljudske fronte pomeni glasovati z* ljudsko oblast, za ohranitev ljudske oblasti, za bratstvo med narodi in za mir! Ni se treba bati nobenega strahovanja s strani tržaških nacionalistov E roti tukajšnjemu italijanskemu pr* ivalstvu. Svobodo, tudi volilno svo bodo italijanskega kakor tudi sloveB-skega in hrvatskega prebivalstva sciti jugoslovanska ljudska oblast in Jugo’ slovanska armada. Govor ministra Vječeslava Holjevca Na velikem predvolilnem zborovanju v Kopru je poleg tov. Regenta govoril tudi minister zvezne vlade Vječesla^ Holjevac. _ I Med drugim je dejal: »Narodi Jug®’ slavij e budno spremljajo dogodke v zvezi z usodo STO-ja ter so za bodočnost te# krajev zelo zainteresirani. Bodite pr«' pričani, da boste tudi v bodoče kako1 doslej uživali polno pomoč in podpor® vseh narodov Jugoslavije in da vam bodo ti narodi dali pomoč, kadarkoli vam W potrebno.< Ko je govoril o obnovi reške luke ® o njenem stalno naraščajočem razvoju je izjavil, da je nasprotno v Trstu velik® število brezposelnih delavcev, ki z negotovostjo gledajo v svojo bodočnost, ker je Trst odrezan od svojega zaledja in ker se vedno bolj spreminja v mrtvo mesto. »Nobenega dvoma ni — je nagla®* Holjevac — za takšno stanje, v kakršne® je danes Trst, ne nosimo mi prav v.o-bene krivde. Mi smo vedno v preteklo«« poudarjali in poudarjamo tudi danes, da moramo o vprašanju Trsta in njegove bodočnosti tudi mi povedati svoje mne' nje in da 6e to vprašanje brez 6odelO" vanja Jugoslavije ne more in ne sffl0 reševati. _ _ . Jugoslavija je bila vedno in je P11' pravljena reševati vsa vprašanja 11 j miroljuben način, na enakopravfl osnovi in s spoštovanjem naše notranj® ureditve, neodvisnosti in nedotakljiv^ sti. Ni pa pametno, niti v interesu Pf1' jateljstva med jugoslovanskim in it*j lijanskim narodom, če se Jugoslavij^ ponuja sporazum na račun jugoslovaB' skega ozemlja. To je jugoslovanski ozemlje in se zaradi njega nimam11 sploh z nikomer nič sporazumevati. Iredentisti in reakcija v Italiji kro! čijo o stvareh, ki se jih niti najmanj 0 tičejo. Oni s tem odvračajo pozorno* italijanskega ljudstva od osnovnih vpr*' -sanj, brezposelnosti, agrarne reform' gibanja delavcev brez zemlje itd.« , Na koncu je minister Holjevac de]*J' »Zaman so vsi napori združene reak<’1) in iredentistov ter informbirojevcev Italiji. Oni ne bodo in ne morejo usP®T v svojih naporih, da bi se polastili kat®” regasibodi dela jugoslovanskega ozemlja Ostavka Venizelosove vlade Atene, 14. aprila. Reuter pojoča, d* je predsednik grške vlade Sofokles VeO*' zelos danes podal grškemu kralju Pavl*j ostavko kabineta, kj jo je kralj «Pre|T in izročil mandat za sestavo nove vlad* vodji progresivnih liberalcev general" Plastirasu. Venizelosova vlada bi romala 17. t. nastopiti pred parlamentom Bila pa 1 v manjšini, ker je imela proti sebi po“ tične stranke centra in levice ter dem®” kratično mnenje v Grčiji. Trgovinski sporazum med ZSSR in Demokratično republiko NemČil® Moskva, 14. apr. (Tanjug). V Mosk^J je bil podpisan sporazum o blagovfl^ prometu in plačilu med !^SR in Dem®' kratično republiko Nemčijo. Po tem sp® razumu se bo zamenjava blaga med obfj ma državama povečala letos za nad 35" v primeri s 1949 Sovjetska zveza bo d®" bavljala Nemčiji žito, maščobe, črne J* pisane kovine, tovorne avtomobile, pi*V __________ manganovo rudo, naftne izdelke, kok* Govorniki, ki so govorili po jugoslo- bombaž v zamenjavo za industrijske vK vanskem predstavniku, se niso dotaknili prave in stroje, cement, kalijevo sol, *•' poziva predsednika Varnostnega sveta. mikalije, brikete in druge predmete. Zapadne sile o tržaškem vprašanji1 javil novinarjem, da so se zadnje tri zapadne sile pogovorile med sebo) tržaškem problemu, vendar zapadne ne nameravajo Jugoslaviji poslati kak^ ne koli note v zvezi s tržaškim vpraH njem. Prav tako je iz pisanja amerišk1^ listov razvidno, da ameriški uradni kr0« gi niso pripravljeni storiti kakršnih ko, korakov pri jugoslovanski vladi v zvel s tržaškim problemom. vprašanje reši. Po našem mnenju pa je samo ena rešitev, da sprejmemo predstavnika vlade Ljudske republike Kitajske, edine kitajske vlade, ki zasluži to ime. Ker takega sklepa še nismo sprejeli, en stalni član Varnostnega sveta proti svoji volji ni navzoč v Varnostnem sveta, in sicer po krivdi večine članov Sveta. Nastane vprašanje, če večina še vedno meni, da so polnomočja kitajskega delegata, ki je tu navzoč, še v polni veljavi, če še vedno gre za večino sedmih članov, ki je določena z Ustanovno listino? Jaz dvomim o tem in sodim, da bi bila dolžnost predsednika Varnostnega sveta, da preišče dejanski položaj in nas pripelje do hitre rešitve tega vprašanja, ki je tako in tako že predolgo ostalo nerešeno. Nenavzočnost Kitajske je z moralnega stališča enaka nenavzočnosti več desetin drugih članov Združenih narodov. Po našem mnenju je to vprašanje prvo, ki bi ga bilo treba rešiti na eni izmed naših prihodnjih sej. Ta zadnja ugotovitev še enkrat potrjuje naše stališče o vprašanju vloge malih in velikih držav, stališče, ki ga je tako jasno izrazil naš zunanji minister Kardelj v splošni debati na začetku generalnega zasedanja skupščine OZN, ko je dejal: »Daleč smo od tega, da ne bi upoštevali dejanske vloge, ki jo imajo danes velesile v življenju človeštva, posebno pa v vprašanju miru. Vendar pa je enakopravno sodelovanje manjših držav v vseh naporih za utrditev miru neogiben pogoj, da bo mir ne samo mir za velesile, temveč tudi mir enakopravnih narodov, mir za vse, ne pa samo za tiste, ki imajo v svojih rokah največ moči.« Jugoslavija je kot članica Varnostnega sveta pripravljena, da sodeluje pri vsakem predlogu, da dfi vsako pobudo, ki bi imela ta smoter in ki bi dvignila ugled Združenih narodov s tem, da bi OZN dokazala svetu, da je kot organizacija vzvišena po svojih nalogah, da bi izražala s svojim delom, svojimi ukrepi in svojim uspehom, kar je najgloblje in nedvomno skupno vsem narodom: željo po trajnem miru.« Beograd, 14. aprila (Tanjug). Ameriška časopisna agencija United Press je objavila 12 aprila letos poročilo svojega dopisnika v Beogradu, v katerem ta, sklicujoč se na italijanske vire v Beogradu, javlja, da se je baje zvedelo, da • ZDA, Velika Britanija in Francija — na odločno zahtevo Italije — proučujejo vprašanje odpošiljanja protesta zaradi jugoslovanske akcije v STO«. Uradni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je podpiral na tiskovni konferenci to stališče Dejal je, da ostaja stališče Francije v tržaškem problemu nespremenjeno, se pravi, da Francija meni, da deklaracija zapadnih sil v rešitvi tržaškega problema še nadalje velja. Francoski uradni predstav nik je Izjavil, da bodo tri zapadne sile vložile skupno demaršo Beogradu o trža škem vprašanju. Z britanske strani pa je bilo dano na sprotno tolmačenje Na tiskovni konfe renči je predstavnik Foredgn Officla iz- Acheson o tržaškem vprašan)11 Washington, 14. aprila (Tanjug). riški zunanji minister Acheson je na tiskovni konferenci spričo zadni** govora italijanskega zunanjega mini**f, Sforze, da podpirajo ZDA rešitev tf”, škega problema z neposrednimi P°Ž*^( nji med Jugoslavijo in Italijo Kakor J. bilo sporočeno v biltenu zunanjega 'v nistrstva ZDA je Acheson pripomnil^ so ZDA od nekdai smatrale, da bi J»Kj slavija in Italija lahko skupno r***T vprašanja, v katerih se sedaj razhaj« Mm uredba o trgovini po vezanih cenal Za vse oddane pridelke dobijo kmetje industrijsko blago Vlada FLRJ je sprejela na predlog Ministra za trgovino in preskrbo FLRJ in ministra za državne nabave FLRJ uredbo o trgovini po vezanih cenah. 1. člen. Za dvig življenjske ravni delovnega prebivalstva in povečanje kmetijske proizvodnje, zlasti proizvodnje glavnih kmetijskih pridelkov, država zagotavlja s trgovino po vezanih cenah kot posebno obliko socialistične izmenjave med industrijo in kmetijstvom pravilno preskrbo delovnega prebivalstva mest in vasi z živilskimi potrebščinami, industrij-•kimi in drugimi izdelki. 2. člen. Individualna kmečka gospodarstva^ kmečke obdelovalne zadruge, ekonomije kmetijskih zadrug kakor tudi drugi imetniki kmetijskih pridelkov, ki prodajajo državi kmetijske pridelke, navedene v 3. in 4. členu te uredbe po državnih odkupnih cenah (vezanih ce- t ^]nai° pravico do nakupa industrijskega in drugega blaga po vezanih ce-nah do višine vrednosti prodanih kmetijskih pridelkov. , » ta namen prejme prodajalec razen “Upnine tudi bone v višini kupnega zne-**• S temi boni bo lahko kupil po ve-gnih cenah industrijsko in drugo blago, prodaja v trgovini po vezanih ce- ^edpise o izdajanju, ravnanju in P°rabi bonov izdaja minister za trgo-»n preskrbo FLRJ v sporazumu s “»anenim. ministrom FLRJ. . , clen. Država kupuje po vezanih *«nah: , ») kmetijske pridelke: žito, živino, mpir, tižol. mast. olivno olie. mleko, kmSt **delke, kože in volno, ki jih gospodarstva in drugi imetniki , pridelkov prodajajo državi po o obveznem odkupu, a) vi !rme,')ske pridelke, navedene pod .[j, . P Po svojem gospodarskem planu aiajo državi kmečke obdelovalne za- druge in ekonomij« kmetijskih zadrug. c) Industrijske rastline, ki jih pridelovalci kontrahenti oddajajo državi po sklenjenih pogodbah, a niso sklenili take pogodbe o prodaji svojih pridelkov, po katerih prejmejo za vso ali del dogovorjene cene neposredno od sopogodbenika industrijsko blago. Za druge kmetijske pridelke, ki se obvezno odkupujejo, pa niso navedeni v prejšnjem odstavku pod a) (slama, seno), bo minister za državne nabave FLRJ skupno z ministrom za trgovino in preskrbo FLRJ določil pogoje in način za nakup po vezanih cenah. 4. členi Po vezanih cenah je mogoče prodajati tudi proste presežke žita, lizola, krompirja, živine, masti, olivnega olja, kož in volne. Minister za državne nabave FLRJ lahko v sporazumu z ministrom za trgovino in preskrbo FLRJ določi, da se kupujejo po vezanih cenah tudi tisti kmetijski pridelki, ki se ne odkupujejo obvezno, pa so posebnega pomena za državo ali za proizvodnjo posameznega kraja. Za prodajo teh kmetijskih pridelkov po vezanih cenah je mogoče predpisati posebne pogoje. 5. člen. Individualna kmečka gospodarstva in kmečke obdelovalne zadruge, ki ne pridelujejo dovolj žita za lastno prehrano, zlasti pa pridelovalci industrijskih rastlin, lahko kupujejo na bone razen industrijskega blaga tudi žito. Količano žit, ki jih bo mogoče kupiti na bone, kakor tudi pogoje in način nakupa, predpisuje minister za trgovino in preskrbo FLRJ. 6. člen. Kmetijske pridelke kupujejo po vezanih cenah državna odkupna podjetja in kmetijske zadruge, ki jih za ta nakup pooblasti minister za državne nabave ljudske republike. 7. člen. Odločbo o cenah kmetijskih pridelkov in cenah industrijskega blaga v trgovini po vezanih cenah izdajajo pristojni organi po veljavnih predpisih. 8. člen. Predpise o načinu prodaje industrijskega in drugega blaga v trgovini po vezanih cenah izdaja minister za trgovino in preskrbo FLRJ. 9. člen. Predpisi te uredbe ne veljajo za neizpolnjene obveznosti pri oddaji žita, krompirja, fižola in kontrahiranih industrijskih rastlin letine 1949. Določbe 21. člena uredbe o ustalitvi delovne sile in vskladitvi planov delovne sile s planom plačilnega fonda in planom zagotovljene preskrbe se ne bodo uporabljale glede na individualna kmečka gospodarstva, če prodajo v trgovini po vezanih cenah obvezne oddaje kmetijskih pridelkov in industrijskih rastlin [člen 3. pod a) in c) te uredbe]. 10. člen. Natančnejše predpise za izvajanje te uredbe izdaja minister za trgovino in preskrbo FLRJ v sporazumu z ministrom za državne nabave FLRJ. 11. člen. Ta uredba je začela veljati 1. aprila 1950. Z dnevom, ko je začela veljati ta uredba, sta prenehali veljati uredba o prodaji kmetijskih pridelkov, vezani s pravico do nakupa določenih industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah (Uradni list FLRJ št. 12/48) in uredba o določanju najvišjega zneska, do katerega se lahko prodajajo kmetijski pridelki po vezanih cenah (Uradni list FLRJ št. 30/49). Prav tako ne veljajo več tudi predpisi uredbe o kreditiranju in preskrbi kmečkih obdelovalnih zadrug ter zadružnih ekonomij (Uradni list FLRJ št. 30/49) In drugi predpisi, ki nasprotujejo tej uredbi. Predsednik vlade FLRJ in ministeT za narodno obrambo maršal Jugoslavije: Josip Broz-Tito Minister za trgovino in preskrbo FLRJ: Osman Karabegovič Minister za državne nabave FLRJ: Jakov Blaževič TRŽAŠKO GLEDALIŠČE gostuje v Ljubljani Kmalu bo minilo pet let, odkar se bore za svojo dvorano, pa je še vedno nimajo. Slovensko narodno gledališče v Trstu je še vedno brez dvorane in vendar je to kolektiv igralcev, umetnikov, režiserjev in drugih, ki ustvarjajo velike P tntadanska setev in ljudski odbori Uspeh tako važne naloge, kakor je vi« anska s®tev, je v veliki meri od-Q,®n 0d naših organov ljudske oblasti. govornost za izpolnitev setvenih pla-i Y ,e PTedvsem zaupana krajevnim ljud-'m odborom. Ti so najtesneje povezani Pridelovalci in lahko najbolj-neposredno in življenjsko rešujejo V6a vprašanja _ e' Številni KLO so to svojo odgovorit pravilno razumeli in se z vso res-1® lotili dela. Med takimi ljudskimi pori so KLO Smolinja vas in Št. Jer-ve! v novomeškem okraju, KLO Škofja ^ v celjskem okraju in številni drugi iii*1 .najk°Ijši ljudski odbori. V teh kra-ni nevarnosti, da bi »ogrožena« zem-a °staia neobdelana, niti da bi pomla-1 v .a setev ne bila pravočasno in v ce-v ’ izvršena. Uspeh teh KLO je pred-sem v tem, da so znali pravilno upo-abiti pomoč vaških frontnih organizacij , na množičnih sestankih pojasniti pričevalcem pomen setve. ... Osnovna naloga ogromne večine na-sl , krajevnih ljudskih odborov je prav . ' 2a kmetijsko proizvodnjo in za za-dul»V.^ev Potrebnih sredstev našemu in-«tri)skemu in mestnemu prebivalstvu, iu nlevni ljudski odbor v 6vojem območ-vso K°Sredno usmerja, vodi in kontrolira tudi a reko dejavnost. V tem je lasti "j “ktvenih razlik naše, ljudske ob-,Pr*i»niik, ki jih ni zanimalo nič ta i to’ koliko bodo lahko iz krnela j!| davkov, koliko kmečkega zno-nih L * • lahko steklo v žepe posamez-«*«stov. V naši skupnosti, kjer ek ■ fre®i delavca in delovnega kmeta ciliem’ V kateri oba stremita za istim in «r„xZ~.z^ratlitvijo novega, bogatejšega tista življenja, je ljudska oblast is ,naP<>re delavca in kmeta usmer- i, . v°di. Krajevni ljudski odbor si em- mu . ° kmeta od setve do žetve, dolžan in J6* P°maŽati, če je pomoči potreben, ke d l *U<1' preko naše odkupne politi-n ..0l^a_njegove obveznosti do skupen V j . ^PoJnjevanje teh svojih nalog v«av I,. ' odbor močno oporo v naši k«? politični organizaciji OF in v eti]6kih zadrugah. Zakc..i in uredbe, so izraz volje naše skupnosti, pa mu Jejo tudi možnost, da s potrebnimi na epi, zagotovi izpolnitev teh. nalog! da str Pnmer mobilizira vprežno živino in - <^.e' odvzame presežne zaloge semen °ti povračilu v denarju, zamenjave ali vrnitvi v jeseni itd. Toda to so le ukrepi, ki pridejo v poštev šele tedaj, če ni mogoče tega doseči na prostovoljni podlagi, 6 prepričevanjem in pojasnjevanjem. V dosedanjem izpolnjevanju nalog pomladanske setve so se pri delu nekaterih KLO pokazale precejšnje pomanjkljivosti. Napake 60 6e začele že pri razrezu setvenih planov. Precej je bilo primerov birokratskega izdajanja odločb, napravljenih v pisarnah. Take odločbe so bile čestokrat nepravilne, ker niso temeljile na stvarnosti. Še slabše je bilo tam, kjer so razreze setvenih planov opravljali administratorji ali evidentičarji. Takega važnega opravila, kot je pomladna setev, ni mogoče uspešno voditi brez neposrednega sodelovanja vseh članov ljudskega odbora, posebno še, če upoštevamo, da je setev izhodišče za številne naloge ljudskega odbora, na primer za organizacijo žetve, za odkupe itd. Toda take pomanjkljivosti v začetku se kaj rade raztegnejo do konca setve. Za to nam daje primer KLO Črnuče v okraju Ljubljana-okolica, kjer skrbi za setev le evidenti-čar, nekateri krajevni odbori v kamniškem okraju, kjer predsednik in tajnik ne vesta, kako je setvijo, KLO Mirna peč, kjer je največ »ogroženih« površin v novomeškem okraju itd. Prav zaradi 6voje važnosti je pomladanska setev hkrati tudi merilo delavnosti krajevnega ljudskega odbora, njegovo najholj vemo spričevalo. V zvezi s pomladansko setvijo je velike važnosti pojasnjevanje nove uredbe o odkupih, ki jo pripravlja zvezna vlada in po kateri bodo odkupljeni pridelki, ki jih kmetje sedaj sejejo. Aktivni krajevni ljudski odbori so skupno z množičnimi organizacijami že pripravili sestanke, na katerih so obravnavali osnovne značilnosti nove uredbe, ki nudi veliko ugodnosti za kmete. Sedaj je vrsta na zaostalih. Ce bodo vsi kmetje res dobro poznali napore pri naši graditvi socializma pa tudi novo uredbo o odkupih, bo tudi izvedba pomladanske setve lažja, V nedeljo bo dan množičnega pregleda doslej opravljene setve. Ta dan bomo evidentirali, koliko in kakšne kulture smo posejali. Sedaj je še čas, da zamujeno nadoknadimo, nedeljski pregled naj bo močna spodbuda, da krajevni ljudski odbori še skrbneje opravijo svoje naloge. PRIREDITVE OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV Zvezna vlada FLRJ je proglasila 15. april za Dan železničarjev Jugoslavije, kd se letos prvič proslavlja. V ta namen se bodo vršile po vseh železniških enotah proslave, pri katerih bo poudarjen pomen revolucionarne borbe železničarjev v stari Jugoslaviji, v narod-no-osvobodilni borbi ter herojsko delo pri obnovi in sedanji izgradnji nove socialistične Jugoslavije. V Ljubljani je zato predviden naslednji spored: V soboto 15 aprila od 20 30 uri bo v veliki Filharmonični dvorani slavnostna akademija za vse železničarje ljubljanskega vozla z govorom ministra za delo vlade LRS tov Martina Greifa s svečanim sporedom V nedeljo 16. aprila ob 9 uri bo skupen pohod od glavnega kolodvora skozi mesto do Zaloške ceste, kjer bo ob 10. uri veliko zborovanje na kraju, kjer so padli prvi borci za pravico dela, med katerimi je bilo največ železničarjev. Tam bo govoril član CK KPS minister vlade LRS tov. Tone Šušteršič. ©b 11. uri bo kolesarski kriterij po mestu. Ob 14. uri ljudsko rajanje na igrišču SŠD Železničarja. Ob 16 uri bo na igrišču Odreda nogometna tekma med ligaškimi moštvi odreda in Železničarja. Zvečer ob 2v». uri daje operno gledališče železničarjem Hrističev balet »Ohridska legenda«. Hkrati bo ob 20. uri v domu kulture železničarjev predvajan tudi Gogoljev »Revizor«. Kot zaključek bo v petek 21. aprila v Unionski dvorani telovadna akademija. »Teden otroka« bo od 4. do 11. junija Beograd, 14. aprila. Svet za zaščito matere in otroka pri komiteju za socialno skrbstvo vlade FLRJ je v soglasju s Centralnim odborom Ljudske fronte Jugoslavije sklenil, da bo letošnji »Teden otroka« od 4. do 11. junija in da bo kot stalni datum »Teden otroka« prvi teden, ki pride po 1. juniju. Organiziranje »Tedna otroka« bodo v mestih vodili sveti za zaščito matere in otroka. V teh svetih bodo predstavniki V ........ I AFZ, Ljudske mladine, Zveze sindikatov, NOVOMEŠKEM OKRAJU JE TREBA POSPEŠITI SETEV LANU h.,kmetij6ko poverjeništvo nič ukrenilo, čeprav krajevni Ijud- nemarnim odnosom tako posameznikov ka kor tudi posameznih ljudsikih odborov in drugih organov nasproti materi in otroku. Tekmovanje mladinskih kultiirno-umetniških društev ljubljanske oblasti Mladinska kulturno-umetniška društva na naših šolah bodo v prihodnjih dneh pregledala uspehe svojega dela. V nedeljo 16. aprila bodo tekmovala mla- r ir..,^T.____________________ dinska društva ljubljanske oblasti. Na bi morala zemljo obdelati In je I Bledu bo nastopila šolska mladina i* ni. Tudi sedaj noče sejati, na odboru pa I Kranja, Kamnika in Jesenic s pevskimi niso nič ukrenili. : —’—4— •if™™«"'' <• ok- orne površine, ki je last zadružnice i? Bele Cerkve in njenih sester nezadruž-nic. Namesto da bi sejali, se prepirajo, kdo naj seje. Prav tako je v Gradišču 4 ha ogrožene površine. Posestnica ponuja zemljo v obdelavo tistemu ki bi jeseni dal polovico pridelkov. Ze lani Evidenca o setvi je v okraju zelo nepopolna kar j« razvidno tudi iz sporo-evideritičarja v Zburah. Evidentičar piše, če« da desetdnevno poročilo ni popolno, ker se vaške organizacije premalo zavedajo opisa setvenih del. Setveni aktiv je prevzel popisno gradivo, ni pa poslal poročila, tako da je moral evidentičar sam zbirati podatke po vaseh. mer v Nabrežini, Boljuncu ter po dru« gih okoliških krajih. Kominformisti so skušali tudi tu, zlasti v Skednju in na Občinah motiti predstave. Razen tega so eseni 1949 napadli slovenski pevski zbor in poškodovali dirigenta Vlada Švaro in njegovega sina ter nekaj pevcev. Pri tem jim je pomagala in jih ščitila tudi policija. Tako je policija preprečila lani predstavo v Prosvetnem domu na Kontovo-lju, ko je bilo že vse pripravljeno, igralci že našminkani in je bilo treba samo dvigniti zastor. Predstavo je policija preprečila z izgovorom, češ da dvorana ni , bila kolaudirana, čeprav je v resnici bila. V gonji zoper slovensko kulturo so družno sodelovali tržaški fašisti in kominformisti ob podpori policije, vendar niso mogli preprečiti, da bi slovensko gledališče ne vršilo svojega poslanstva med svojim ljudstvom na Tržaškem ozemlju in dvigalo njegovo narodno zavest. Z velikim uspehom in vedno z veseljem sprejeto — je nastopalo gledališče v jugoslovanski coni, v Kopru, Izoli, Piranu in celo v Bujah med Hrvati. To so na kratko povedano težav® SNG v Trstu. In vendar sredi vseh teh težav, neprestanih borb in ovir umetniška kvaliteta gledališča stalno narašča. Velika večina elanov kolektiva se razvija v umetnike, ki bodo častno zastopani v zgodovini slovenske gledališke umetnosti. Najstarejši igralci SNG so Modest Sancin, Nada Gabrijelčičeva, Ema Starčeva, Angelca in Belizar Sancin ter Angela Rakarjeva, ki je lani 'praznovala 40 letnico svojega gledališkega delovanja. Ti so že pred nastopom fašizma sodelovali pri tržaškem slovenskem gledališču, a so morali pozneje zaradi preganjanj nadaljevati svoje gledališko delo v Ljub-ljani. Večina igralcev je doma iz slovenskega Primorja, ali pa so prišli po osvoboditvi iz Ljubljane in Maribora, da bi okrepili tržaško gledališče, ki je takrat znova oživelo. To so tovariši Stane Raztresen, Rado Nakrst, Milan Košič, Jože Babič, Štafka Drolčeva, Jožko Lu-kež in drugi, člani SNG so tudi Valerija Silova in Anton Požar, ki sta po nastopu fašizma ostala v Trstu in nista mogla nastopati, pa sta se ponovno razživela na deskah SNG. Ne smemo pozabiti tudi na mladi naraščaj iz Trsta, Gorice in drugih primorskih krajev, ki je po končani vojni prvič nastopil in se dobro razvija. To so tovariši Ernet Zega, Silvij Kobal, Tea Starčeva, Julij Guštin in Srečko Košir. To so v glavnem imena gledališkega kolektiva, ki pri vsem svojem požrtvovalnem delu doživlja nešteto krivic in napadov, pa vendar nesebično deluje in ustvarja dalje. Vrsto predstav 60 že pripravili in dajali na mnogih krajih —1 predvsem Ostrovskega »Donosna služba«, s katero se bodo v soboto in nedeljo predstavili tudi v Ljubljani. Naj naštejemo nekaj predstav, ki so jih uprizarjali v zadnjih letih: »Snegulčiča« Pavla Golje, »Sumljiva oseba« Nušiča, »Kobilice« Helilmanove, »Globoke so koreni* ne« Gowa in D’Usseaua, »Ženitev« Gogolja, »Kralj na Betajnovi« Cankarja, »Ogenj in pepel« Pucove, »Pokojnik« Nušiča itd. Ostrovskega drama »Donosna služba« je bila v Trstu lanske jeseni po kvaliteti uprizoritve pravi umetniški dogodek. Premiera je bila obenem tudi proslava 40-letnice gledališkega udejstvovanja Angele Rakarjeve. Režiser Jože Babič _ je pokazal, kakor govori kritika Vladimirja Bartola v »Razgledih«, ki je v celoti zelo pohvalna, veliko iznajdljivost, tako v karakterizaciji in postavljanju posameznih vlog kot v duhovitih domislicah pri grajenju posameznih prizorov. Tudi igralci so dali lepe stvaritve. Ljubljana bo z veseljem in navdušenjem pozdravila tržaške umetnike, ki so nad vse dobrodošlL Nova uredba o Invalidskih preiemkih zbori, orkestri, plesnimi skupinami, s solisti in recitatorji. Ostala društva ljubljanske oblasti pa se bodo pomerila v j Hrastniku. Ko bo izvedeno tekmovanje tudi v mariborski in primorski oblasti ter v j Ljubljani, se bodo najboljša mladinska društva zbrala na republiškem tekmovanju, ki bo 6. in 7. maja v Mariboru in Postojni. Vojaški vojni invalidi bodo prejemali invalidnin-o po novi uredbi. Po stopnji nesposobnosti deli uredba invalide v deset skupin Invalidom I skupine s 100% nesposobnostjo, ki jim je za, običajno življenje potrebna tuja pomoč, pripada mesečna invalidnina 3000 din, invalidom II. skupine s 100% nesposobnostjo invalidnina v višini 3000 din. Vsaka naslednja skupina obsega invalide z 10% manjšo nesposobnostjo glede na invalide prejšnje skupine. Invalidi III. skupine bodo prejemali 2400 din invalidnine, invalidi IV skupine 1900 din, V. skupine 1300 din, VI skupine 1100 din, VII. skupine 900 dinarjev, VIII. skupine 600 din, IX. skupine 500 din in invalidi X. skupine 400 dinarjev. Vojaškim vojnim invalidom I. skupine pripada razen invalidnine še posebni dodatek za nego in tujo pomoč v znesku 3000 din mesečno, kolikor tak invalid ni v invalidskem domu ali v drugi ustanovi, kjer ima nego in brezplačno vzdrževanje, Veliko število invalidov z nesposobnostjo, ki je manjša od 70%, t., j. invalidov V. do X. skupine je zaposlenih. Zato določa uredba tudi višino prejemkov teh invalidov. Polovico polne invalidnine prejemajo vojaški vojni invalidi V. do X. skupine, kolikor so delavci, uslužbenci, nameščenci in upokojenci, katerih prejemki oziroma stalni mesečni dohodek presega 2000 din; prav tako tudi kmetje, ki plačajo davka na dohodke več kot 250 dinarjev letno. Uredba dela izjemo za kmete, člane kmečke obdelovalne zadruge in jiim daje polno invalidnino za prvo leto po vstopu v zadrugo. Polovico invalidnine prejemajo vsi tisti vojaški vojni invalidi, ki imajo od opravljanja kakrinega koli samostojnega gospo darskega dela stalni čisti mesečni dohodek, ki presega 2000 din, kakor tudi tisti invalidi, ki so delj kot me6ec dni ▼ kakem domu brezplačno, dokler so v teh ustanovah. Takim invalidom se invalidnina ne zmanjša, če vzdržujejo osebe, ki jih morajo vzdrževati ali pa so v omenjenih ustanovah zaradi zdravljenja, šolanja, oziroma usposabljanja za gospodarjenje. Te doloSbe se bodo uporablale tudi za druge osebe, zavarovane po zakonu o vojaških vojnih invalidih, izvzemši vojaške vojne invalide prve do vključno četrte skupine. Vojaškim vojnim invalidom, ki prejemajo polno invalidnino, ipripada stalni mesečni dodatek za otiroke, zavarovane po zakonu o vojaških vojnih invalidih na način in po določbah, ki veljajo za otroke delavcev, nameščencev ter uslužbencev. Vojaški vojni invalidi prvih štirih skupin, ki prejemajo polno invalidnino, imajo pravico tudi do drugih vrst materialne pomoči za otroke, ki pripadajo delavcem, nameščencem in uslužbencem (pomoč za opremo novorojenčka, pomoč za okrepitev hrane za mater in novorojenčka ter enkratna denarna pomoč v primeru več otrok). Nova uredba določa nadalje višino invalidnine in okolnosti, ob katerih jo lahko dobe družine tistih, ki so umrli ali izginili, dalje družine umrlih vojaških vojnih invalidov od prve do 6edme skupine, otroci, katerim so Starši umrli ali izginili oziroma umrli kot vojaški vojni invalidi od prve do sedme skupine, stari oče in stara mati po očetu in po materi izginulih ali umrlih vojaških vojnih invalidih. (Tanjug). J Uspešen tabor obveznikov predvoiaške vzgoie Litija, 12. aprila. V Litiji so je te dni končal tabor obveznikov predvojaške vzgoje. Vseh udeležencev iz KLO Litija je bilo 16». med katerimi je bilo največ (antov iz hribovskih krajev. Na taboru so sl fantje pridobili mnogo praktičnega vpogleda v življenje jugoslovanskega vojaka in čuvarja pridobitev NOB. V dopoldanskih urah so imeli praktične vaje, popoldne pa razna predavanja z vojaškega področja. Vsak dan so se seznanjali tudi z najnovejšimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi dogodki doma in v tujini. Pokazalo se je, da so bili fantje iz doline, koder so kulturne in politične organizacije, mnogo bolj razgledani od fantov iz hribovskih vasi. Iz statistike je razvidno, da prihaja v naše hribovske vasi vse premalo dnevnega časopisja in drugih listov. Tudi knjižnice so tod redke. Polovica fantov Iz hribovskih vasi vse doslej še ni videla kinematografskih predstav, niti gledaliških iger. Prav zaradi tega jim bo litijsko tabo-renje ostalo v prijetnem spominu. Litijski krajevni odbor je priredil sporazumno z vodstvom tabora za fante več kinematografskih predstav in nekaj gledaliških iger. ki jih je uprizorilo litijsko SKUD »Tone Premk-Slne«. Litijčani so se potrudili, da bi nudili našim tabornikom čim več, tako glede prehrane in ostalega. Temu so se fantje po končanem taborenju oddolžili s prostovoljni mdelom pri regulaciji prostora za spo- menik padlim borcem. Skupina tabornikov pa je pohitela v Slapnice pri Lazah, kjer se začenja gozdna pot na Janče. Fantje so popravili poldrugi kilometer gozdne poti, kar bo koristilo voznikom gozdne uprave pri spravilu lesa Iz jamških gozdnih revirjev. 2. Popustljivost do slabih dijakov Zvezna vlada je pred dvema letoma ustanovila v Domžalah usnjarski tehnlkum, ki je edina srednja šola te stroke v državi. Gojenci imajo primerne štipendije in ostala sredstva. Da bi se čim bolj usposobili pri svojem poklicu, so dobili nov laboratorij. Prav tako imajo preskrbljeno za zabavo ln razvedrilo. Vendar pa gojenci usnjarskega tehnikuma ne upoštevajo dovolj vseh ugodnosti, ki jih jim nudi naša oblast. Dokaz temu je nediscipliniranost, slab odnos do učenja In podobno. Dijak, ki je dobil ob polletju slabo oceno, je dijaško knjižico raztrgal ln vrgel na tla. Pred volitvami je pošiljalo vodstvo tehnikuma gojenco na predvolivnc sestanke ln zborovanja. Večina učencev pa je to priliko izrabila za pohajkovanje itd. Za boljšo vzgojo dijakov sta v prvi vrsti odgovorni partijska in mladinska organizacija. Tudi uprava z vzgojitelji je dolžna skrbeti za pravilno vzgojo In se mora zavedati, da nam bo več koristilo manj dobrih strokovnjakov, kot pa večje število slabih, nediscipliniranih in nesposobnih, ki že v šoli ne kažejo zanimanja za študij. K. Novator brez nriznana V rudniku Sltarjevec pri Litiji dela kovač i France 2elczn!k. Je precej Iznajdljiv fant. ! da ga po vsej pravici lahko prištevamo med novatorje, čeprav mu tega naslova še niso priznali. Nekoč se je v rudniku pokvarilo vrtalno kladivo. Delo je obstalo, ker do takrat takih preciznih delov sami niso popravljali. France sl je polomljeni del ogledal ln ga po težkem in napornem delu tudi popravil. To je bil prvi večji delovni uspeh kovača Železnika. Pred dobrim letom je izdelal napravo za avtomatično praznenje tovornih vagončkov ln jo namestil v rudniškem rovu. Poprej je moral stati na posebnem odru delavec, ki je praznil, sedaj se pa vagonček izprazni sam. S svojim Izumom, katerega so pohvalili tudi strokovnjaki, Je prihranil podjetju tako dragoceno delovno silo. Nakopani rudi je primešana ilovica in kamenje. Zato mora po žlebu v pralnico. Vse do nedavnega le moral stati ob žlebu poseben delavec, ki je z lopato spuščal rndo po žlebu, ali pa Jo je zastavljal, da ni preveč hitro drsela v pralni stroj. France pa je prišel na misel, da bi se lahko v žleb postavila lopata, ki bi sama urejala pravilno in enakomerno spuščanje rude v požiralnik. Ta načrt Je tudi izvedel In s tem prihranil rudniku na 'vsako posado po enega delavca. Komaj sedaj ga je uprava razglasila za udarnika, čeprav bi zaslužil časten naziv no-vatorja. Takih skritih talentov, kakor je France Železenlk, je pri nas še prav gotovo več. Fizkultura Danes pričetek mladinskega prvensiva FLRJ v sabljanju Danes ob 9 bo v Narodnem domu v Ljubljani slavnostni začetek mladinskega prvenstva FLRJ v sabljanju za leto 1950. Po uvod-nih svečanostih se bodo pričelo borbe, ki bodo s prekinitvami od 12—15 trajale 2 dni. Nastopajo tekmovalci 4 republik v vseh treh orožjih. Naši sabljači bodo nastopili v Franciji in Angiiji Skupina naših sabljačev bo sodelovala na mednarodnem prvenstvu Francije v sabljanju. ki bo 4., 5. in 6. maja v Marseilleu. Nastopili bodo: Kržišnik. S. Zivkovlč, Šoj at in Radovič (članil ter Gašparae, Vasin. D-Žlvkovič in Baumgartner (mladinci). Prav tako so naši tekmovalci povabljeni na mednarodni turnir v London 6. in 7. maja. Na tem turnirju bodo nastopili od Jugoslovanov: dolgoletna prvakinja Jugoslavije v floretu Margita Kristijan, dvakratni državni prvak Branko Tretinjak ter Fabjančič in Božič. Sabi jaška zveza pa je prijavila svoje tekmovalce tudi za svetovno prvenstvo, ki bo od 13. do 1». julija v Monaeu. Nedeljski dogodki Košarka Ob 11: na igrišču Železničarja mednarodna tekma CPT (Trst) : Enotnost. — Predtekma ob 10. Namizni tenis Ob 9: Prvenstvena tekma zvezne namiznoteniške lige Crvena zvezda : Enotnost. Prireditev bo v prostorih hotela Slon. Nogomet Ob 14.15: Nogometno prvenstvo Slovenije Gregorčič : Odred B; ob 16: Železničar (liga) : Odred (liga) Obe tekmi bosta na Stadionu. V Trstu bodo nastopili tudi jugoslovanski kolesarji Dne 22. in 23. aprila bo dvodnevna dirka na 315 km dolgi progi Trst—Koper—Buje— Trst. Na dirko so povabljeni poleg Avstrijcev in Italijanov tudi Jugoslovani. Kolesarska zveza Jugoslavije je določila za to tekmovanje 12 kolesarjev, in sicer: Straina, Poredskega, Branka Bata, Todoroviča, Crno-bmjo, Zoriča, Dragišo Ješiča, Graljzerja. Sironlja, Osrečkega, Polaka in Mičiča. Državno prvenstvo v crossu bo v Beogradu Jutri bo v Beogradu državno prvenstvo v orossu za leto 1950. Tekmovali bodo mladinci na 2500 m, mladinke na 1000 m, članice na 2000 m ter člani na 4500 in 10.000 m. Kvalifikacijska tekma za vstop v III. zvezno ligo TIKVEZ (Kavadar) RUDAR (Trbovlje) v nedeljo 16. aprila ob 16 s predtekmo. VREMENSKO PORf/ciLC) HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 11 .aprila ob 7: Področje visokega zračnega pritiska ima dve močni središči, od katerih ono je nad Srednjim Atlantikom, dočim drugo raste s svojim središčem nad Južnim Uralom Med njima pa «e je ustvarila močna dolina nizkega zračnega tlaka, ki poteka od Islanda preko Južne Skandinavijo in Srednjo Evrope do Afrike. Vanjo še nadalje doteka morski polarni zrak, ki ustvarja v vsem tem področju pretežno oblačno vremo z dežjem in nizkimi temperaturami. Danes vlada v Sloveniji oblačno vreme z dežjem in najnižjo temperaturo +5 stopinj 0 v Planici. Napoved za soboto 15. aprila: Delno izboljšanje, vendar še rahle krajevne padavino zlasti dopoldne. Dolžnost uprav, partijskih In sindikalnih organizacij je. da te ljudi pravilno nagradijo ln jim nudijo možnost za nadaljnje izpopolnjevanje. — J. Ž. Razdelili so si kar med seboj Tržič- U. aprila. Okrajni magazin v Tržiču, poslovalnica št. 6, je dobil 5. t. m. 70 m blaga za moške obleke. Ker imajo industrijska podjetja v območju MLO Tržič svoje industrijske magazine, ki so preskrbljeni s tekstilnim blagom, je Krajevni svet ZSS Tržič v soglasju s poslovodklnjo okrajnega magazina določil, naj blago razdele med člane sindikalnih podružnic, ki nimajo lastnih Industrijskih magazinov. (Invalidsko podjetje, prosvetni in zdravstveni delavci Itd.). Ta sklep pa se ni izvedel, ker sta prišla že pred 14. uro v poslovalnico Ivan Omerza, član okrajne ljudske inšpekcije ln Janez Rozman, uslužbenec okrajnega magazina Kranj. Omerza je zahteval. naj poslovodklnja začne blago takoj deliti. Na njegovo zahtevo je morala vsakemu takoj odmeriti po 3 m blaga, za Mihaelo Molj, Stano Česen, Valentina Serajnik, uslužbence ostalih okrajnih poslovalnic, pa rezervirati tudi po 3 m blaga. Ostalo blago prav tako ni bilo razdeljeno med najpotrebnejše, ki so čakali nanj pred poslovalnico, temveč ga je poslovodklnja razdelila svojim znancem. Taki primeri se v okrajnem magazinu večkrat pojavljajo. Ljudska inšpekcija v Tržiču o tem redno obvešča okrajno kontrolno komisijo v Kranju, vendar se do sedaj še ni zmenila, prav tako tudi ne izdala potrebnih ukrepov proti takemu poslovanju, ki povzroča upravičeno nejevoljo med potrošniki. Pred III. plenumom C0 Ljudske tehnike Danes in v nedeljo bo v Beogradu III. plenum Centralnega odbora ^Ljudske tehnike, na katerem bodo razpravljali o ukrepih za nadaljnji razvoj in napredek organizacije. Jled drugim bodo pregledali delo Ljudske tehnike na univerzah in srednjih šolah, analizirali izpolnitev lanskega plana in določili naloge za letošnje leto. Organizacije Ljudske tehnike pričakujejo svoj III. plenum z velikimi uspehi, zlasti v ustanavljanju novih društev in klubov Ljudske tehnike ter dviganju strokovnega kadra. V zadnjem letu se je v organizacije Ljudske tehnike vpisalo veliko število mladincev in mladink, tako, da šteje sedaj ta organizacija 190.000 članov. Uspehi, ki so bili doseženi pri posploševanju organizacije najbolje kažejo, če upoštevamo, da je bilo konec leta 1948 v vseh klubih le okrog 80.000 članov. Prve atletske tekme v letošnji sezoni Naši najboljši lahkoatleti, ki se v Pulju pripravljajo za bližnja mednarodna srečanja, so imeli v nekaterih disciplinah tekmovanja, na katerih so dosegli dobre uspehe. Omeniti je treba rezultat Spomenke Kole-din, ki jo skočila v višino 153 cm ter s tem postavila nov rekord LR Srbije v tej disciplini. V hoji na 10 km je Emilio Juričič premagal zastopnika STO Govorčiua. Šarče-vdč je vrgel kroglo 14,76 m, Jeftovič pa 14,08 m. Marija Radosavljevič je vrgla kroglo 12,98 m, disk pa 38,75 m itd. ROKOBORSKI POKAL JUGOSLAVIJE Razen državnega prvenstva v rokoborbi za posameznike in ekipe bodo letos tudi tek: movanja za rokoborski pokal FLRJ. Pri tem tekmovanju bodo sodelovale vse ekipe, ki imajo potrebno število rokoborcev za vse kategorije. Tekmovanje bo po izločilnem sistemu. Končni zmagovalec bo dobil pokal. S A H TURNIR KANDIDATOV ZA SVETOVNO PRVENSTVO V BUDIMPEŠTI Pri žrebanju so dobili velemojstri naslednje številke: 1. Flohr. 2. Najdocf, 3. Lilenthal, 4. Bron-štajn. 5. Stahlberg, 6. Keres, 7. Szabo, 8. Smislov. 9. Kotov, 10. BoJeslavski. Prekinjene partije iz prvega in drugega kola. so se končale takole: Flohr—Boleslavskl 0:1, Najdorf—Kotov re-mis, Stahlberg—Keres 0:1, Smislov—Broo-štajn 1:0, BoleslavsJd—Keres remis. Stanje po drugem kolu: Boleslavski, Keres, Kotov. Smislov 1 in pol, Bronštajn, Najdorf 1, Flohr. Lilenthal, Stahlberg, Szabo pol. Danes igrajo tretje kolo. ZVEZNI TURNIRJI PRVOKATEGORNIKOV Ptuj Stanje po devetem kolu: Sikošek, Kukovec Jurišič 6 in pol, Kovačevič 5 in pol, Cisar. Filipčič 5, Žagar in Molerovlč 4 in poL Baj-jer 4, Rosandič. Muzlovič, dr. Nemec 3, Ce* balo 2 in pol, Mažuran 2, Meštrovlč 1 in pol. Deseto kolo bodo igrali v Strnlšču pri Ptuju. Vinkovci Stanje po petem kolu: Nikolao 5, Omladič, Zivanov 3 in pol, Pavlovič S (1), Labura 2 in pol (1). Hamovič 2 in pol itd. Čačak Stanje po osmem kolu: Konič 6 in pol, Jonke 6, Kažič, Pavlovič 4 in pol, Mišura 4 (1), Ivkovič 4 (1), Kovačevič 3 in pol (3), Poljakov 3 in pol (2), Djonin, Pevle 3 in pol (1), Miiller S in pol. Zrenjanin Stanje po osmem kolu: Smederevao 5 in pol (1). Miholič pet in pol, Vuksanovič in Lužaič 5, Filipovič in Vilovski 4 in pol, Carev in Heubatim 4 (1), Galfi 4, Ljoul 3 (I), Sabadoš S, Atanaakovič 2 in pol (1), Popovič 1 in pol. Mikolič 1 U). C OBVESTILA ) OBVEŠČAMO PREBIVALCE GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE da so se z dnem 15. aprila 1950 preselila vsa poverjeništva RLO I iz dosedanjih prostorov Ljubljana, Zrinjskega cesta 9, na Miklošičevo cesto 6. V sedanjih prostorih ostanejo še do nadaljnjega: poverjeništvo za finance, poverjeništvo za delo, volivni imeniki, evidenca prebivalstva in rajonski odbor ljudske tehnike. 2355 BRIGADIRJE FRONTNIH BRIGAD pri regulaciji Pšate in drugih frontnih brigad, uslužbene in stanujoče na območju RLO II, vabimo, da se zglasijo 18. aprila od 14—29 v rajonski pisarni OF, Gasilska 5. Glavni štab delovnih brigad pri MO OF Ljubljana 2353 POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Republiško kmetijsko gospodarstvo Slovenije, Celje, v likvidaciji, sedež Medlog pri Celju, poziva vse upnike, da prijavijo svoje morebitno terjatve najpozneje do 30. aprila; dolžniki pa v istem času poravnajo svoje obveznosti. Kasnejše reklamacije se ne bodo upoštevale. Likvidacijska komisija. DAJALCI KRVI Pregledi in odvzemi krvi bodo v prihodnjem tednu: Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani: v sredo 19. in četrtek 20. aprila od 7.30—9.30-Opozarjamo, da v torek 18 aprila ne ho v zavodu odvzemov krvi zaradi zidarskih del. Transfuzijska postaja v Mariboru: v sredo od 7.30 do 10-Transfuzijska postaja v Celju: v torek in četrtek od 8 do 10. Ponovno opozarjamo dajalce krvi, da se priglase v transfuzijski ustanovi, ki jim je najbližja. Dajalci iz okolišev transfuzijskih postaj se v drugi transfuzijski ustanovi ne sprejemajo. Nadalje opozarjamo dajalce, da zajtrkujejo le čaj. črno kavo, kruh brez vsakršne maščobe (tudi mleka ne), in da ne prihajajo bolni odnosno tik za prebolelimi nahodi, influencami itd., ter ne mlajši od 21 let. Vozovnice (potniški vlak, III. razred, teritorij LRS) prinesite s seboj, ne kupujte povratnih. Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani Transfuzijski postaji v Mariboru in Celju GLEDALIŠČE------------------------- PRESKRBA- DRAMA - LJUBLJANA Sobota 15. ob 20: Ostrovski: Donosna služba-Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Izven. Ob 20: Miller: Vsi moji sinovi Gostovanje na Jesenicah. Nedelja 16. ob 15: Ostrovski: Donosna služba. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Izven. — Ob 20: Ostrovski: Donosna služba. Gostovanje slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Zaključena predstava za Litostroj. Ob 15: Miller: Vsi moji sinovi. Gostovanje ns Jesenicah- - Ob 20; Miller; Vsi moji sinovi. Gostovanje na Jesenicah. Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje v Ljubljani z Ostrovskega komedijo »Donosna služba«. Prva uprizoritev komedije bo drevi ob 20. jutri v nedeljo bosta dve predstavi, popoldne ob 15 in zvečer ob 20. Zasedba je naslednja: starca Aristarha igra Stane Raztresen, njegovo ženo Ano Nada Gabrijelčičeva, Žadova Joško Lukeš, učitelja Mikina Ernest Zega, uradnika Jusova Mo-dest Sancin, Belogubova Rado Nakrst, Ku-kužkino Angela Rakarjeva, njeni hčerki Po-lino in Julimko Štefka Drolčeva in Angelca Sancinova, Dosuževa Milan Košič, prvega uradnika Srečko Košir, drugega Anton Požar, sobarico Stjošo Ema Starčeva, služabnika Antona Božo Podkrajšek, natakarja Gri-gorija in Vasilija Josip Fišer in Silvij Kobal. Sodelujejo še: Zlata Rodoškova, Tea Starčeva, Julij Guštin, Enio Bainhardt, Miran Kuret. Režiser je Jože Babič, scenograf Jože Cesar, načrti kostumov Sonja Mikule-tičeva, inspleient Julij Guštin, odrski mojster Ferdo Kokošar. razsvetljava Vittorio Cattelani, lasuljarka Draga Pahorjeva. — Predstavi v soboto in v nedeljo popoldne sta izven, v nedeljo zvečer je zaključena za Litostroj. OPERA: Sobota 15. ob 29: Hristič: Ohridska legenda. Zaključena predstava za ljubljansko gar-nizijo. Nedelja 16. ob 20: Hristič: Ohridska legenda. Zaključena predstava za sind. železničarjev. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja, 16. ob 15: A. T. Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Gostovanje v dvorani tovarne upognjenega pohištva v Duplici. Predprodaja vstopnic v tovarni. SKUD »JOŽE MOŠKRIC« dramska družina Nedelja 16. ob 20: N. V. Gogolj: Ženitev. Režija Evgen Frelih. Predstava bo v Šentjakobskem gledališču v okviru tekmovanja dramskih družin mesta Ljubljane. Prodaja vstopnice v tajništvu društva v palači Grafika, 4. nadstropje ter 1 uro pred predstavo v Šentjakobskem gledališču. Vabimo k udeležbi. SKUD »TINE ROŽANC«, dramska sekcija Ljubljana, Masarykova 3. Dom kult. želez. Nedelja 16. ob 20: Gogolj: Revizor. Komedija v 5 dejanjih. Premiera. Predprodaja vstopnio v soboto in nedeljo v Domu kulture železničarjev. Masarykova 8. Krajevno gledališče št. Vid — Ljubljana KUD MILAN MAJCEN Sobota 15. ob 20: J. Kranjc: Direktor Čampa. Petič. MESTNO GLEDALIŠČE NA JESENICAH Sobota 15. ob 20: Miller: Vsi moji sinovi«. Nedelja 16. ob 15 in 20: Miller: Vsi moji sinovi. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Predprodaja vstopnio v četrtek .petek in soboto od 10—12 in dve uri pred vsako predstavo. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Sobota 15. ob 20: Mira Pucova: Ogenj in po-pel. Drama v treh dejanjih. Gostuje SKUD Tone Retelj tekstilne tovarne »Intek*«, Kranj. Režija Franjo Bučar, scena Tone Marčan. Izven. Ponedeljek 17. ob 20: Mira Pucova: Ogenj in pepel. (Polovica dvorane za sindikate.) GLED. SKUD »JOŽE ŠEŠKO«, KOČEVJE Sobota 15. ob 20: Fran Žižek: Mlklova Zala. Zaključena predstava za železničarje. Posebni vlak Grosuplje-Kočevje. Nedelja 16. ob 20: Fran Žižek: Miklova Zala-Pri vseh predstavah sodeluje gimnazijski pevski zbor pod vodstvom tov. prof. Hu-meka. LJUDSKO GLEDALIŠČE - CELJE Sobota 15. ob 19.30: Mira Pucova: Ogenj in pepel Zaključena predstava za Dan že-leznio. • SINDIKALNO GLEDALIŠČE - TRBOVLJE Sobota 15. ob 19: Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandoliua. Sedmič. Gostovanje v Domu prosvete v Hrastniku. MESTNO GLEDALIŠČE - PTUJ Nedelja 16. ob 16: Gogolj: Ženitev. Gostovanje v Mnretineih. Opozarjamo obiskovalce, da bo slikarska razstava Kavčič, Maleš, Pregelj v Moderni galeriji — odprta samo še do vključno 16. aprila. Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljane obvešča potrošnike, da se v soboto 15. aprila meso ne bo delilo zaradi slabega dovoza živine v Ljubljano. V kolikor bo živina še prispela, bo za določene kategorije potrošnikov razpisana delitev event. v nedeljo in se bo meso delilo v nedeljo in ponedeljek. DELITEV FIŽOLA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo fižol na živilske nakaznice za april 1950 v naslednjih obrokih: R—la jam, R—la in R—lb po 1000 gr na odrezek rep. dop. preskrbe št. 4. Fižol delijo spodaj navedene poslovalnice racioniranih živil: Florijanska 22, Frančiškanska 10, Krekov trg 11, Miklošičeva 34, Galjevica 9a, Vodnikov trg 5, Resljeva 3, Krekov trg 2. Sv. Jakoba trg 7, Karlovška 19, Povšetova 71, Prisojna 7, Šmartinska 10, 107 Bezenškova 22, Zaloška 22, Litijska 37, Celovška 144. Černetova 26. Stožice 175, Tyr-ševa 47, Bežigrad 13, Celovška 85, Vodnikova 181, št. Vid, Medvedova 12, Opekarska 31, Rožna dolina C. V.-2, XVI1-34, Tržaška. 91, Gajeva 5, Gosposvetska 6, Rimska 24, Tyr-ševa 31, Cerkvena 21, Gerbičeva 3, Vrhovci 17, Tržaška 46, 79. Hotimirova 13, Tyrševa 86, Vodovodna 68, Einspilerjeva 20, Kongresni trg in industrijski magazini. DELITEV ŽIVIL ZA DOJEČE MATERE Obveščamo doječe matere mesta Ljubljane, da si lahko takoj nabavijo na dodatne nakaznice za april 1950 vsa pripadajoča živila. Živila dele spodaj navedene prodajalne racioniranih živil: Frančiškanska 10, Florijanska 22. Vodnikov trg 2. Miklošičeva 34, Celovška 62, Tyrševa 47c, Zaloška 22, Šmartinska 10. Rimska 24. Tržaška 46. Polje 1. ZAKLJUČEK DELITVE keksov, bonbonov, pralnega praška in fosfatne moke za marec 195» Obveščamo potrošnike in razdeljevalce živil mesta Ljubljane, da se delijo keksi, bonboni, pralni prašek in fosfatna moka za marec 1950 samo še do vključno srede dne 19. aprila 1958. -KINO- LJUBLJANA: UNION: Amer. film »Tarzan zmaguje«, Hrvaški pregled 2 50. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja za sindikate od 9—11. . . MOSKVA: Francoski film »Po ljubezni«, Pred narodnim sodiščem. Predprodaja za sindikate od 9—11. SLOGA: Amer. film »Tarzan zmaguje«, Filmske novosti 197. Predstave ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30. Predprodaja za sindikate od 9—11. TRIGLAV: Angl. barvni film »Blanche ru-ry«, Fizkultura in šport 15. Predstave ob 16, 18 dn 20. ŠIŠKA: Angl. film »Brata«, Obzornik 41. Predstavi ob 18 in 20. LITOSTROJ: Zaprto. MARIBOR: PARTIZAN: Amer. film »Njen obraz«. Filmske novosti 2. UDARNIK’ Amer. barvni film »Nepozabna pesem«. Hrvaški pregled 1. , POBREŽJE: Nemški film »Kemija in ljubezen«. Fizkultura in šport 15. CELJE: METROPOL: Amer. film »Tarzan zmaguje«, Pionir 7. DOM: Amer. film »Jane Eyre«, srbski me-sečnik 23. KAMNIK: Amer. film »Zimska zgodba«, JESENICE: MESTNI: Italij. film »Tatovi koles«, Pionir 7. _ ,, KRANJ: STORŽIČ: Avstr, film »Beli sen«. Obzornik 35 _ SVOBODA: Franc, film »Morska roža«, Filmske novosti 198. BLED: Avstr, film »Srce mora molčati«, VRHNIKA^npugoslov. film »Barba Žvane«, DOMŽALE: 4Amer, film »Tarzanov zaklad«. Fizkultura in šport 16. ŠOŠTANJ: Poljski film »Prepovedane pesmi«, Pred narodnim sodiščem. PTUJ: Avstr, film »Kvairtet Sohrammal«, Obzornik 40. . „ SEŽANA: Amer. film »Bruca v Osfordu«, Filmske novosti 206. . v- KOČEVJE: Sovj. film »Pravljica o sibirski zemlji«. Ivan Cankar. ROGAŠKA SLATINA: Nemški film »Afera Blum«, Pionir 7. RADIO DNEVNI SPORED ZA SOBOTO 15. aprila Poročila ob 6.15, 7, 12.30, 15 19, 22, 23.30 - 6 Budnice — 6.05 Jutranja telovadba — 6.30 Plesna glasba — 7.10Jutranji koncert — 12 Opoldanski konoert — 12.40 Pester spored slovenske umetne in narodne glasbe — 13 Mladinska oddaja: Spet je prišla pomlad v kmetijsko-delovno zadruge— 14 Lahko glasbo izvaja mali ansambel RL P. v. Alberta Jermola — 14.30 Kulturni pregled: Ob smrti predsednika slovenske Akademue znanosti m umetnosti dr. Franceta Kidriča — 14.40 Poje Slovenski sindikalni kvintet — 15.10 Glasbena medigra — 15.15 Fiakultural pregled — 18 Poje pionirski zbor iz Jevnice p. v. Mihe Vahna — 18.10 Oddaja za pionirje, Cehov-Beloglavček - ,18-39 Igra zabavml orkester Radia Zagreb (prenos iz Zagreba) — 19.15 Lahek večerni konoert — 20 Tedenski zunanje politični pregled — 20.15 Glasbena medigra — 20.20 Slovenska narodna glasba, sodeluje Ženski vokalni kvintet (prenos v Zar £reb) — 20.50 Veseli večer: ženin v Icurniku, umoreska po Vaclavu Filipku — 21.30 Igra zabavni orkester RL p. v. Mihe Gunzka, poje Fulvia Bisiani — 22.15 Za ples in razvedrilo — 23.35 Koneo oddaje. KONCERTI V sredo 19. aprila priredi Društvo skladateljev Slovenije ob 20 v veliki filharmonični dvorani Večer skladb srbskega skladatelja Petra Konjoviča, ki je znan tudi pri nas po syojl operi Koštani. Spored bo obsegal razne samospeve, klavirske skladbo,, dela, za čelo in za godalni kvartet. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje po enotni cena 20 din v predprodaji v knjigarni muzikali j. 2352 violinist Miran Viher bo prirodil samostojen solistični koncert v četrtek 20. aprila ob 20 v Filharmoniji. Izvajal bo dela Corel-llja. Bacha. Respighija, Škerjanca, Matičiča, Paganlnija in Suka. Pri klavirju pianistka Hilda Cas-Horak. Vstopnice bodo v predprodaji od ponedeljka dalje v knjigarni muzikali). 2352 Pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica pripravlja orkester Slovensko filharmonije za prihodnji petek na iniciativo Planinske zveze Slovenije koncert simfoničnih del raznih literatur. Na koncert opozarjamo že danes. Podrobnosti slede. 2352 Mestna letalska zveza v Ljubljani priredi v nedeljo 16. aprila ob 13.30 na letališču OTVORITEV LETALSKE SEZONE z naslednjim sporedom: 1. Pregled parka, pohvale in mimohod. 2. Polet jadralnih in motornih modelov. 8. Polet jadralnih letal. 4. Vožnja občinstva. Vstopnice veljajo kot srečke, od katerih bo izžrebanih 50 poletov brezplačno. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena na prihodnjo nedeljo, kar bo ev-objavljeno preko radia v nedeljo dopoldne. Predprodaja vstoppio v upravi Mestne letalske zveze, Gajeva 3. in glavnih trafikah v Ljubljani. Udeležba za člane obvezna. Zbor ob 12.80. VPRAŠANJA NAŠIH DNI I. in IL polletje 1949, vezana, dobit® v upravi »Ljudske pravice«, Ljub" ljana, Kopitarjeva 2. Cena 140 d11 za vsako polletje. — Knjige, ki » jih naročniki prinesli v vezavo, 50 niso gotove. DNEVNE VESTI ---------------- Odbor Zveze borcev terena Hrušlca-Fuzhi* poriva vse svoje člane in druge, da se uoe> leže žalne svečanosti na Žalah v soboto J* aprila ob 17 ter se zadnjikrat poslove oj* prekopani v Makušah pri Ribnici ter prep7 darila tov. Marija Ogorevc za socialni s Ste0 300 din. za kar ji teren Mladika izreka te" plo zahvalo. — Posnemajte! Društvo ljubiteljev psov ptičarjev prire® v nedeljo 16. aprila 6vojo tradicionalno PK mladamsko vzrejno tekmo. Sestanek ob 7 W Kačiču na Tyrševi cesti. — Na pred večaj: v soboto 15. aprila, ob 20 bo v lovski 6®* restavracije »Slavija«,- Gosposvetska 6, Pj zdravni večer, na katerega šo vabljeni a člani in prijatelji društva. 2331 —VESTI IZ MARIBORA-- SPORED prireditev V TEDNU ŽELEZNI® Sobota 15. aprila: , ob 15: komemoracija za padlimi žrtvaS* na centralnem pokopališču na Pobrežju; ob 16: nogometna tekma Železniški teh®?t kum Zagreb : Maribor (stadion Železnikar)!! ob 20: slavnostna akademija (dvorana P0-leta). Nedelja 16. aprila: j ob 15: nogometna tekma Železničar (kftj ribor) : Korotan (Kranj) — stadion ŽeletO* čarja. Prireditveni odbor SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sobota 15. ob 20: Baletni večer. Zaključen* predstava za JA. Nedelja 16. ob 14.30: Gogolj: Revizor. Izvejj' Ob 20: Smetana: Prodana nevesta. Izv®9, ZABAVNO GLEDALIŠČE (v dvorani telovadnega društva — UniuJ; Ponedeljek 17. ob 20: I. program, 4. Pr®° stava. Sreda 19. ob 20: I. program, 5. predstav®’ Zdravniško dežurno službo opravlja od »*j bote 15. opoldne do ponedeljka 17. aprila 8 dr. Hubert Rupreht. Ul. heroja Staneta J}; Za obiske na dom je treba javiti pri r®* valni postaji, Koroška cesta 12, tel. 22-24. Dežurna lekarna v soboto 15. aprila: IB' mestna lekarna. Trg Rdeče armade 3. OGEASI- KROJNI TEČAJ za vso damsko in otročF garderobo ter moško perilo nudi sto »Kuclar«, Ljubljana, Knafljeva 4-II. - MLAD PES VOLČJAK, sive barve, sliši »J ime »Črti«, se je izgubil. Najditelj naj K proti nagradi odda: Jesenice, Cesta R! Golico 2. DVIGALO, kompletno ali posamezne d®}? na električni pogon, nosilnost do 1500 kupi Vinarska zadruga v Mariboru, svobode 3. DVE KRZNI KUNE BELICE sem pozab# v soboto 8. aprila med 16—18 (4—6) v *, volskem parku. Poštenega najditelja prošam, da ju odda proti nagradi v egi oddelku Ljudske pravice. MOŠKA ZAPESTNA URA je bila najde# pred OLO v Grosupljem. Lastnik jo aO, pri poverjeništvu za notranje zadeve^, Grosupljem. PREKLIC. Jože Godioel iz Hrastnika t’5 klicujem vse zalivke in psovke, s katero"; sem zmerjal tov. Franca Kerina iz kenO" ne tovarne v Hrastniku ter se mu zabH) ljujem, da je odstopil od tožbe. OSMRTNICI Sporočamo vsem znancem ln sorodnik®# da nam je umrla naša žena, sestra, hče£*J JULKA GUŠTIN roj. RUPNIK. Pogreb ge pokojnice bo v soboto 15. aprila ob na kranjsko pokopališče. Kranj, Ljubija®;, Sv. Pavel, Ruše, Logatec, Split, 14. sp1#, . ŽAliHnAi ? TPrn.nrt hftArlrn ‘Rlftloi. Vsem sorodnikom in znancem sporoč da je po dolgi in mučni bolezni u: ljubljeni mož, oče in stari oče JOŽE , star 85 let. Pogreb dragega pokojnika b% soboto 15. aprila iz hiše žalosti na donuvj pokopališče. Žalujoči: žena, hčerke, s*®,«, snahe, vnuki in ostalo sorodstvo. Trborigj 14. aprila 1950. ZAHVALE Vsem, ki ste našo dobro teto MARO POVEC tolažili v njeni hudi bolezni, ji o šali trpljenje in jo spremili na njeni zadg( poti, izrekamo toplo zahvalo. Vida Murva in ostalo sorodstvo. Ob težki izgubi našega zlatega nepozš, nega edinčka VLADA se iskreno zah', ljujemo vsem za darovano cvetje in sprigi stvo do njegovega zadnjega doma. ŽaluMS očka Marko Kundič, mamica Ida, scstr>^ Alenka. Celje, 12. aprila 1950. _ Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili »o min naše mamo ANE FERCEJ, ji daroju cvetje, jo spremili na zadnji poti ter % izrazili sožalje. Rodbina Ferčoj, Blejska iul brava 18. Vsem, ki ste spremili mojega moža na govi zadnji poti ter obsuli njegov gri>B, venci, se iskreno zahval;' na, nečakinja Sonja Hegli . ___ Kosec, Marija Ivančič. Kočevje, m. «p»- - y Ob nenadomestljivi izgubi mojega^.^) ljenega moža in skrbnega očeta MELETA se iskreno zahvaljujem vsem »rvf žičnim organizacijam za poklonjeno ln vence, ljubljanski in cerkniški NM za častno stražo, JA za častno sRvrf stvo, govornikom na njegovem grobu, nikom za vso njihovo požrtvovalnost, ki so ga tolažili v njegovi dolgi bolezun^ spremili v častnem številu na njegoviv* spremili v častnem številu na njegovi,'Ji slednji poti in sočustvovali z nami. -prisrčna hvala. Žalujoča žena Štefka * ki in ostali sorodniki. Murska Sobota. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov ured štva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in upr® 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskega oddelka 50-30 — Telefon oglasu oddelka 36-85 Stev, eek, računa 604-90601-0