H
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 7_____________Ljubljana, petek 4. marca 1983
313.
Na podlagi drugega odstavka 105. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, številka 5-243/82) ter drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja predsednik Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
ODREDBO
o oprostitvi preizkusa znanja s področja »ravnanja ob prometni nezgadi«, kot dela izpita kandidatov za voznika motornih vozil
1
Rreizkusa znanja s področja »ravnanja ob prometni nezgodi«, kot dela izpita kandidatov za voznika motornih vozil, so oproščeni naslednji kandidati: zdravniki, zobozdravniki, višje medicinske sestre (višji medicinski tehniki), višji zdravstveni tehniki, zdravstveni tehniki, učenci Izobraževalnega centra organov za notranje zadeve m občani, ki so opravili najmanj 80-urni tečaj prve medicinske pomoči z izpitom pri organizacijah Rdečega križa Slovenije ter študenti medicine in stomatologije z opravljenim izpitom iz predmeta prva pomoč.
2
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o oprostitvi od izpita iz prve pomoči kandidatov za voznike motornih vozil (Uradni list SRS, št. 14/76 in 20/77).
3
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-1/83
Ljubljana, dne 14. februarja 1983.
Predsednik
Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo
Borut Miklavčič 1. r.
314.
Na podlagi drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z zakonom o zdravstvenem varstvu (Ujradni list SRS, št. 1/80 in 45/82) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o strokovnih in tehničnih pogojih glede prostorov, opreme in kadrov v zdravstvenih organizacijah na področju preskrbe z zdravili
Cena 30 dinarjev____________________Leto XL
L SPLOŠNE določbe
1.	člen
S tem pravilnikom se urejajo: minimalni strokovni in tehnični pogoji glede prostorov, opreme in kadrov v zdravstvenih organizacijah na področju preskrbe z zdravili; strokovno organizacijski pogoji; zaloge zdravil in strokovno poslovanje z njimi; stro-, kovno tehnična ureditev; strokovni kadri, minimalna kadrovska zasedba in ugotavljanje strokovno organizacijskih in kadrovskih ter higiensko tehničnih pogojev glede prostorov in opreme pri preskrbi z zdravili ter način in postopek za verifikacijo lekarn.
2.	člen
Preskrbo prebivalstva in zdravstvenih organizacij z zdravili opravljajo lekarne, v okviru določb zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80 in 45/82) in tega pravilnika pa tudi zdravstvene organizacije na področju bolnišnične, univerzitetne ter osnovne in ambulantne specialistične dejavnosti.
Zdravstvene organizacije na področju bolnišnične in univerzitetne zdravstvene dejavnosti imajo lahko za neposredno preskrbo svojih pacientov lekarno (v nadaljnjem besedilu: bolnišnična lekarna).
Zdravstvene organizacije na področju osnovne in ambulantne specialistične zdravstvene dejavnosti opravljajo le neposredno preskrbo svojih pacientov z zdravili, kadar to terja način uporabe zdravila ali nujna prisotnost zdravstvenega delavca med zdravljenjem.
3.	člen
Za zdravila se štejejo proizvodi iz 2. člena zakona o dajanju zdravil v promet (Uradni list SFRJ, št. 9/81), katerih preskrbo zagotavljajo zdravstvene organizacije iz prejšnjega člena ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik.
II.	STROKOVNO ORGANIZACIJSKI POGOJI
4.	člen
Na področju preskrbe z zdravili opravlja lekarna in bolnišnična lekarna zlasti naslednja strokovna dela:
1.	nabavlja gotova zdravila, farmacevtske substance, pomožna zdravilna sredstva, medicinsko sanitetni material, kontrastna sredstva in radiofarma-cevtike;
2.	preiskuje zdravilne substance na njihovo identiteto;
3.	izdaja izgotovljena zdravila na recepte ali brez receptov, če je to dovoljeno po posebnih predpisih;
4.	izdaja magistralno izgotovljena zdravila in pakirana zdravila, ki niso pok vari j-iva;
5.	izdeluje in izdaja magistralna zdravila, ki ne vsebujejo zdravilnih substanc iz seznama »separan-da« in »claudenda« po veljavni Jugoslovanski farmakopeji (v nadaljnjem besedilu: Ph. J.);
6.	izdeluje in izdaja zdravila, ki vsebujejo zdravilne substance iz seznama »separanda« in »clauden-da<( po Ph. J.;
7.	izdeluje magistralna zdravila in zdravila po aseptičnem postopku;
8.	pripravlja prečiščeno vodo (aqUa purificata);
9.	izdeluje galenske pripravke;
10.	izdeluje zdravila za parenteralno uporabo;
11.	preizkuša zdravilpe substance in galenske pripravke na kvaliteto;
-12. izdaja medicinsko sanitetni material;
13.	izdaja kontrastna sredstva in radiofarmacev-tike;
14.	spremlja uvajanje novih zdravil in predlaga njihovo uporabo;
15.	vodi predpisane evidence;
.	16. vodi, evidenco in kontrolo specialnih zdravil
za raziskovalne namene;
17.	opravlja konziliarno dejavnost v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi organizacijami;
18.	skrbi za strokovno izpopolnjevanje kadrov;
19.	opravlja znanstveno raziskovalno delo;
20 opravlja pedagoško dejavnost in mentorstvo vsem farmacevtskim poklicem;
21. opravlja znanstveno prosvetno dejavnost.
V okviru registrirane stranske dejavnosti lahko lekarna oskrbuje prebivalstvo z veterinarskimi pripravki in strupi' v izvirnem pakiranju.
Predmeti, ki ne služijo zdravljenju ali varstvu zdravja, niso predmet dejavnosti organizacij za preskrbo z zdravili.
5.	člen
Strokovna dela iz prejšnjega člena opravljajo: lekarne, bolnišnične lekarne, lekarniške postaje, galen-ski in analizni laboratoriji ter laboratoriji za pripravo parenteralnih raztopin.
Lekarne in bolnišnične lekarne opravljajo najmanj vsa strokovna dela iz 1. do 9. točke, 12., 15., 18. in 21. točke.
Bolnišnične lekarne organizirajo in opravljajo tudi strokovni nadzor nad zalogo zdravil v oddelkih bolnišnice.
Lekarniške postaje opravljajo samo določen del nalog iz prejšnjega člena'v obsegu in namenu, ki ga omogoča kadrovska zasedba, prostori in oprema.
Galenski in analizni laboratoriji ter laboratoriji za pripravo parenteralnih raztopin opravljajo dela iz 8. do 11. točke.
S statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom določi zdravstvena organizacija strokovna dela iz prejšnjega člena, ki jih opravljajo posamezne organizacijske enote iz prvega odstavka tega člena. 6
6.	člen
Zdravstvene organizacije na področju osnovne In
ambulante specialistične zdravstvene dejavnosti opravljajo na področju -neposredne preskrbe z zdravili naslednja strokovna dela:
1.	dajanje zdravil za parenteralno uporabo;
2.	dajanje diagnostičnih sredstev za neposredno ugotavljanje diagnoz;
3.	dajanje medicinsko sanitetnega materiala pri neposredni oskrbi pacienta;
4.	dajanje zdravilnih pripravkov za neposredno oskrbo pacienta;
5.	dajanje gotovih zdravil pacientom ob nujnih intervencijah.
7.	člen
Lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje morajo sodelovati z drugimi zdravstvenimi organizacijami zlasti o vprašanju racionalnosti predpisovanja in izbora zdravil ter medsebojnega sodelovanja v strokovnih organih (npr. strokovnih kolegijih). Medsebojno sodelovanje so zdravstvene organizacije dolžne urediti v svojih samoupravnih splošnih aktih.
8.	člen
Lekarne organizirajo opravljanje neprekinjene zdravstvene dejavnosti preskrbe z zdravili za medobčinsko območje v obliki izmenskega dela ali kot dežurstvo v lekarni, ki za to izpolnjuje prostorske in kadrovske pogoje.
V času nočnega dežurstva se izdajajo zdravila na recepte izdane istega dne in označene kot nujni (»citto«).
9.	člen
Poslovni čas lekarn in lekarniških postaj je odvisen od krajevnih potreb in organizacije zdravstvenega varstva.
Lekarne in lekarniške postaje lahko poslujejo:
—	v dveh izmenah brez prekinitve,
—	z eno izmeno v enkratnem poslovnem ‘času,
—	z eno izmeno s prekinitvijo delovnega časa (deljen delovni čas). •
Poslovni čas lekarn in lekarniških postaj določa samoupravni sporazum, ki ga sklenejo izvajalci z uporabniki v zdravstveni skupnosti.
10.	člen
Na zgradbi, v kateri' je lekarna oziroma lekarniška postaja, mora biti viden napis in obvestilo o poslovnem času.
Na vsaki lekarni in lekarniški postaji mora biti vidhO označeno, katera najbližja lekarna ima organizirano neprekinjeno lekarniško dejavnosti.
Lekarne in lekarniške postaje morajo imeti telefonsko zvezo.
III.	ZALOGE ZDRAVIL V ZDRAVSTVENIH ' ORGANIZACIJAH IN STROKOVNO POSLOVANJE Z ZDRAVILI
11.	člen
Lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje morajo imeti stalno na zalogi primerne količine in vrste zdravil in sredstev za zdravljenje v višini najmanj dvomesečne porabe, različno po farmakoloških grupah.
Potrebam primerne zaloge zdravil določi lekarna in bolnišnična lekarna upoštevajoč pri tem zlasti zdravila, ki jih zdravniki na njenem območju predpisujejo oziroma jih uporablja bolnišnica za oskrbo svojih pacientov.
Zdravstvena organizacija, ki opravlja preskrbo z zdravili, mora določiti, katera njena lekarna mora imeti na zalogi zdravila, ki jih zdravniki zelo redko predpisujejo in mora o tem obvestiti lekarne in lekarniške postaje.
12.	člen
Lekarne in bolnišnične lekarne morajo imeti na zalogi:
1.	zadosten izbor gotovih zdravil, farmacevstkih substanc in galenskih pripravkov, da lahko izdajo oziroma izdelajo predpisano zdravilo,
2.	serume proti tetanusu ih kačjemu piku,
3.	potrebam primerne količine infuzijskih raztopin,
4.	medicinsko sanitetni material.
13.	člen
Zdravstvene organizacije na področju osnovne in ambulantno specialistične dejavnosti imajo na zalogi minimalne količine zdravil, ki služijo za izvajanje njihove dejavnosti, vendar ne več kot za enomesečno porabo.
14.	člen
Za primer izjemnih razmer mora imeti' Vsaka zdravstvena organizacija na zalogi primerno količino in vrsto zdravil, ki se določijo s posebnimi navodili.
Zdravstvene organizacije morajo imeti strateške rezerve zdravil, ki jih določi za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ v sporazumu s pristojnimi družbenopolitičnimi in zdravstvenimi skupnostmi.
15.	člen
Zdravstvene organizacije morajo hraniti zdravila v skladu z navodili proizvajalcev zdravil, z določili tega pravilnika in v skladu s Ph, J.
Zdravstvene organizacije morajo zdravila zaradi zapadlosti njihovega roka trajanja sproti izločati in odpisovati'.
16.	člen
Vse zdravilne substance v prepakiranem stanju in galenske pripravke, ki jih lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje nabavijo, morajo preizkusiti na identiteto.
Če lekarne, bolnišnične lekarne ali lekarniške postaje prejmejo zdravilne substance, galenske pripravke oziroma zdravilna zelišča brez atesta proizvajalca oziroma organizacije za promet z zdravili na debelo ali pooblaščenega zavoda za preizkušanje zdravil, jih morajo same preizkusiti na kvaliteto oziroma Mh morajo dat; preizkusiti pooblaščenemu zavodu za Preizkušanje zdravil.
Lekarne, bolnišnične lekarne oziroma lekarniške Postaje, ki morajo po prejšnjih odstavkih preizkusiti farmacevtske substance, galenske pripravke in Zdravilna zelišča na identiteto ali kvaliteto, morajo o tem voditi dnevnik analiz in njihovih rezultatov.
17.	člen
Pri izdelavi zdravil se morajo lekarne, bolnišnič-he lekarne in lekarniške postaje ravnat; po veljavnih Predpisih, zlasti pa po Ph. J. in Formulae magistra-les.
18.	člen
Lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje morajo na zahtevo zainteresiranih zdravstvenih Drganizacij ali pooblaščenih upravnih in drugih organov i'n skupnosti omogočiti vpogled v predpisovanje vrst in količin zdravil.
IV.	STROKOVNO TEHNIČNA UREDITEV
1.	Prostori in oprema
19.	člen
Lekarniški prostori so:
1 prostor za pripravo in izdajo zdravil (oficina),
2.	prostor za izdelovanje magistralnih zdravil in Salenskih pripravkov,	„
2.	prostor za izvajanje identitetnih analiz,
4.	prostor za aseptično pripravo zdravil,
5.	prostor za pripravo prečiščene vode,
6.	prostor za sterilizacijo s predprostorom,
* 7. prostor za hrambo zdravil (materialka),
8.	prostor za lahko vnetljivi material s predprostorom,
9.	prostor za hranjenje jedkih snovi,
10.	prostor za lekarniško embalažo,
11 prostor za sortiranje, pregledovanje in sprejem zdravil,
12.	prostor za čiščenje pribora, posodja in steklovine (pomivalnica),
13.	sanitarije z umivalnico s tekočo toplo in hladno vodo,
14.	garderoba ali garderobne omarice za delavce,
15.	prostor za prehrano in odmor delavcev,
16.	prostor za opravljanje strokovnih administrativnih nalog,
17.	soba za dežurstvo.
Lekarne in bolnišnične lekarne morajo imeti vse prostore iz prejšnjega odstavka razen prostorov navedenih v 5., 9., 16. in 17. točki.
« Bolnišnične lekarne morajo imeti prostore, primerne velikosti bolnišnic, ‘‘vendar ne manj kot 0,75 m2 na bolnišnično posteljo.
Lekarniške postaje, ki izdajajo samo gotova oziroma pakirana zdravila, morajo imeti prostore iz 1., 7., 11., 13. in. 14. točke.
Lekarniški prostori morajo biti praviloma v ravnini ulice, razen prostorov iz 10. do 17. točke.
Lekarniški prostori morajo biti svetli, zračni in suhi.
Višina lekarniških prostorov mora biti najmanj 2,40 m, pri novogradnji pa najmanj 3 m.
Vsi lekarniški prostori morajo biti ustrezno zavarovani proti vlomu.
20.	člen'
Prostor za izdajo zdravil - (oficina) mora biti primerno velik, vendar ne manjši od 20 m2, zračen, svetel in s pultom razdeljen na del za farmacevtske delavce in na del za uporabnike. Če je vhod v oficino iz ulice, mora biti preko vetrolova.
Pod v oficmi mora biti iz materiala, ki se enostavno čisti in ne povzroča prahu.
Če je v oficini hladen pod (kamen, ploščice) mora biti del poda namenjen za farmacevtske delavce pokrit v materialom, ki je slab prevodnik toplote.
Recepturna miza v oficini mora biti opremljena s priborom za izdelavo magistralnih zdravil.
Pult oziroma recepturna miza mora biti opremljena s steklom, ki loči farmacevtske delavce od uporabnikov.
V oficini morajo biti na vidnih mestih napisi in znaki o prepovedi kajenja.
21.	člen
Lekarne in bolnišnične lekarne imajo prostor za izdelavo magistralnih zdravil in galenskih pripravkov za:
1.	izdelovanje in oblikovanje zdravil po magistralni recepturi,
2.	pripravljanje galenskih pripravkov po Ph. J. in Formulae magistrales za potrebe te lekarne.
Lekarne in bolnišnične lekarne morajo voditi laboratorijski dnevnik o pripravljanju galenskih pripravkov. Iz dnevnika morajo biti razvidni najmanj naslednji podatki: zaporedna številka, datum izde-
lave in naziv pripravka, sestavine in njihova količina, količina gotovega pripravka, številka analize in podpis odgovorne osebe.
22.	člen
Prostor za izdelavo magistralnih zdravil in ga-lenskih pripravkov mora biti svetel, suh in primerno velik, vendar ne manjši od 5 m2.
Tla morajo biti iz materiala, ki je odporen proti kemikalijam in omogoča učinkovito čiščenje. Stene v prostoru morajo biti najmanj do višini 1,5 m obložene z materialom, ki omogoča umivanje.
Prostor za izdelavo magistralnih zdravil in ga-lenskih pripravkov mora imeti delovno mizo s ploščo, ki je obstojna na kemikalije, štedilnik, pomivalno korito z odcejalnikom ter hladno in toplo tekočo vodo. Oprema prostora mora omogočiti shranjevanje pribora in aparatur.
Pribor in aparature morajo biti iz materiala, ki ne vpliva na kvaliteto izdelka.
V prostoru mora biti digestorij ali napa.
23.	člen
Lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje, ki naročajo farmacevtske substance poleg gotovih zdravil, morajo imeti prostor za izvajanje indentitet-nih analiz po predpisih Ph. J., ki mora meriti vsaj 2 m2 in je lahko v okviru prostora za izdelovanje magistralnih zdravil in galenskih pripravkov. Za izvajanje identitetnih analiz morajo imeti potrebne analizne kemikalije.
24.	člen
Lekarne in bolnišnične lekarne, ki izdelujejo zdravila aseptično, morajo imeti za to.ločene prostore ih opremo oziroma najmanj aseptično omarico
25.	člen
Prostor za pripravo prečiščene vode mora meriti najmanj 2 m2. Prostor mora biti ločen od ostalih prostorov, imeti mora priključke za vodo, kanalizacijo in elektriko ter prezračevanje. Tla in stene morajo biti izdelane enako kot v galenskem laboratoriju.
26.	člen
Prostor za sterilizacijo mora meriti najmanj 3 m2. Pod in stene morajo biti iz materiala, ki se dobro čisti - in razkuži. Oprema in pribor morata biti primerna za pripravo in sterilizacijo zdravil ter zmogljivosti, ki so primerne krajevnim potrebam.
27.	člen
Prostor za hrambo zdravil mora biti potrebam primerno velik, ne manjši od 50 m2, suh, zračen in temen, urejen primerno za različne oblike zdravil in farmacevtskih substanc.
Gotova zdravila, ki ne zahtevajo posebnih pogojev hranjenja, se razvrščajo na odprte ali zaprte police po oblikah ih abecednem redu.
Farmacevtske substance in galenski pripravki se hranijo v prostoru s temperaturo do največ 293 K, če ni drugače predpisano.
Farmacevtske učinkovine iz tabulae I. in tabulae
II.	se čuvajo po predpisih veljavne Ph. J.
Mamila se hranijo v posebnih železnih omarah.
Zdravila močnega duha se morajo hraniti ločeno od ostalih zdravil.
28.	člen
Prostor za lahko vnetljivi material s predprostorom mora biti zgrajen po požarno varnostnih predpisih in mora meriti' najmanj 4 m2
29.	člen
Prostor za hranjenje in pretakanje jedkih snovi mora meriti najmanj 2 m2. Pod v prostoru mora biti iz materiala, ki je odporen proti kemikalijam in v podu mora biti vgrajen jašek za lovljenje tekočin. Prostor mora imeti primerno prezračevanje.
30.	člen
Prostor za lekarniško embalažo mqra meriti najmanj 3 m2 ter mora biti opremljen s primernimi policami za hranjenje embalaže.
31.	člen
Prostor za sortiranje, pregledovanje in sprejem zdravil, mora biti svetel, zračen in suh ter mora meriti najmanj 10 m2. V tem prostoru ali ob njem mora biti primeren prostor za odpadno embalažo.
32.	člen
Prostor za čiščenje pribora, posodja in steklovine (pomivalnica), mora biti obsegu dela primerno velik, vendar ne manjši od 10 m2. Tla in stene morajo biti urejene kot v galenskem laboratoriju,
Pomivalnica mora imeti najmanj dvojno pomivalno korito s tekočo toplo vodo, napravo za odcejanje in sušenje posode in pribora, potrebno število omar za shranjevanje čistilnih sredstev in pribora za čiščenje ter ločeno omarico, polico ali pult za odlaganje nečiste posode in pribora.
33.	člen
Lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje morajo imeti ustrezne sanitarne prostore glede na število delavcev in umivalnico s tekočo hladno in toplo vodo.
V	sanitarnem prostoru je lahko poseben prostor za hranjenje čistil in čistilnih sredstev za grobo čiščenje lekarniških prostorov.
34.	člen
Lekarne in bolnišnične lekarne morajo imeti številu zaposlenih v eni izmeni primerno velik garderobni prostor in številu delavcev odgovarjajoče število dvoprekatnih garderobnih omaric.
35.	člen
Lekarne in bolnišnične lekarne morajo imeti prostor ,za prehrano in odmor delavcev, ki mora biti primerno velik in ustrezno opremljen glede n- 'tevšlo zaposlenih, vendar ne manjši od 10 m2.
36.	člen
Lekarne lahko opravljajo servisne dt javnosti (npr. pranje, likanje ipd.) za lastne potrebe, če imajo za to Ustrezne prostore.
37.	člen
V	primeru, če lekarna opravlja dežurstvo, mora imeti za to posebne prostore v skupni izmeri najmanj 15 m2, v sklopu ostalih lekarniških prostorov.
Dežurni prostori morajo imeti sobo, sanitarije in kopalnico.
38.	člen
Za opravljanje strokovno administrativnih nalog imajo lahko lekarne prostor za strokovna administrativna dela in prostor za vodjo, ki merita vsak najmanj 7 m2.
39.	člen
Vsi lekarniški prostori morajo biti skrbno vzdrževani in prebeljeni najmanj vsako četrto leto.
(
.	40. Sen
Lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje morajo imeti Ph. J. ter uradne strokovne publikacije in za posredovanje strokovnih informacij potrebne domače in tuje strokovne priročnike.
41.	člen
Lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje morajo imeti ustrezno opremo, najmanj pa opremo navedeno v seznamu minimalne opreme za lekarne, ki je sestavni del tega pravilnika.
2.	Galenski laboratoriji
42.	člen
Galenski laboratoriji, ki opravljajo dela iz 8. in
9.	točke prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, morajo imeti zadostne in za tako delo primerno urejene prostore, opremo in strokovno usposobljene delavce.
Pod primerno urejenimi prostori se razume:
—	funkcionalna razporeditev prostorov, ki preprečuje križanje poti in medsebojno onečiščenje pripravkov ter omogoča potek tehnološkega procesa v posameznih fazah,
—	gladke površine prostorov, ki dajejo možnost enostavnega čiščenja in desinfekcije,
—	ustrezna razsetijava, ogrevanje, klimatske naprave ali velikost prostorov, ki zagotavlja primerno' delovno okolje, temperaturo in vlažnost.
Primerna oprema je taka, ki je prilagojena velikosti proizvodnih serij, omogoča strokovno nemoten proces dela, je enostavna in omogoča temeljito čiščenje in vzdrževanje, ter je indiferentna do zdravil.
Galenski laboratoriji morajo imeti najmanj opremo navedeno v seznamu minimalne opreme galen-skega laboratorija, ki je sestavni del tega pravilnika.
Galenski laboratoriji, ki pripravljajo in izdelujejo farmacevtske oblike, ki morajo biti izdelane po aseptičnem postopku oziroma sterilno, morajo imeti prostore in opremo, ki zagotavljajo takšno delo.
43.	člen
Galenski laboratoriji morajo imeti najmanj 130 kvadratnih metrov površine in naslednje prostore:
—	skladišče za hrambo surovin s prostorom za prevzem surovin in ločenim delom — karanteno surovin najmanj 40 m2,
—	prostor za pripravo kontaktne embalaže najmanj 8 m2,
—	prostor za proizvodnjo galenskih pripravkov najmanj 40 m2,
—	skladišče za hrambo gotoVih pripravkov s prostorom za izdajo gotovih pripravkov in ločenim delom — karanteno gotovih pripravkov najmanj 30 m2,
—	posebej zavarovane prostore oziroma mesta za skladiščenje vnetljivih in eksplozivnih snovi najmanj 4 m2, mamil in strupov,
—	prostore za adnflnistracijo, sanitarne prostore m garderobo.
44.	člen
Galenski laboratoriji morajo o svojem delu voditi ustrezno proizvodno, kontrolno analizno in materialno dokumentacijo, s katero je omogočen vpogled v celoten Potek proizvodnje, kakovost in predajo posamezne serije galenskih pripravkov.	,
Minimalna dokumentacija galenskih laboratorijev naslednja: *
—	kartoteka (ali knjiga) izdelave vseh galenskih
pripravkov, ki jih laboratorij izdeluje z vsemi potrebnimi podatki o sestavi in izdelavi posameznega
galenskega pripravka,
—	proizvodni list ali laboratorijski dnevnik iz katerega morajo biti razvidni najmanj naslednji podatki za vsako posamezno serijo izdelanega galenskega pripravka: zaporedna številka, datum, naziv izdelka, sestavine s podatki o identiteti in njihova količina, količina gotovega pripravka s podatki o izkoristku, številka analize in podpis odgovorne osebe.
3.	Laboratoriji izdelavo parenteralnih raztopin
45.	člen
Lekarne in bolnišnične lekarne, ki izdelujejo zdravila v obliki parenteralnih raztopin, morajo imeti zadostne in za tako delo primerno urejene prostore, opremo in strokovno usposobljene .delavce.
Laboratoriji za pripravo parenteralnih raztopin morajo imeti najmanj 120 m2 površine in naslednje prostore:
—	prostor za čiščenje embalaže (pomivalnica) najmanj 20 m2,
—	prostor za pripravo in izdelavo raztopin najmanj 30 m2,
—	prostor za pripravo vode za injekcije najmanj 10 m2,
—	prostor za sterilizacijo najmanj 5 m2,
—	prostor za makroskopsko kontrolo in signi-ranje 10 m2,
—	karantensko skladišče z ekspeditom najmanj 20 m2,
—	prostor za skladiščenje kemikalij in embalaže najmanj 20 m2,
—	prostor za odlaganje nesterilne delovne obleke s prostorom za umivanje m dekontaminiranje s prostorom za oblačenje sterilne delovne obleke, maske in rokavic najmanj 5 m2.
Prostori morajo biti urejeni tako kot galenski laboratorij.
Laboratoriji za izdelavo parenteralnih raztopin morajo imeti primerno opremo, ki omogoča strokovno nemoten proces dela, najmanj pa opremo navedeno v seznamu minimalne opreme laboratorija za pripravo parentalnih raztopin, ki je sestavni del tega pravilnika. Laboratoriji morajo voditi najmanj tako minimalno dokumentacijo kot galenski laboratoriji.
4.	Kontrolno analizni laboratoriji
46.	člen
Če lekarne in bolnišnične lekarne imajo ali organizirajo galenske laboratorije ali izdelujejo zdravila v obliki parenteralnih raztopin, morajo imeti kontro-no analizni laboratorij, ki opravlja strokovna dela iz
11.	lahko pa tudi dela iz 16. in 19. točke 4. člena tega pravilnika.
Kontrolno analizni laboratoriji morajo- Imeti zadostne in za tako delo primerno urejene prostore, opremo in strokovno usposobljene kadre.
Kontrolno analizni laboratoriji morajo imeti najmanj 35 m2 površine in naslednje prostore:
—	prostor za kemične analize najmanj 15 m2,
—	prostor za fizikalne meritve najmanj 10 m2,
—	prostor za shranjevanje kemikalij in kontra-vzorcev najmanj 6 m2,
—	prostor za shranjevanje vnetljivih in eksplozivnih snovi najmanj 4 m*.

—	prostore za administracijo, sanitarne prostore in garderobo.
Kontrolno analizni laboratoriji morajo imeti ustrezno opremo, najmanj pa opremo navedeno v seznamu minimalne opreme analiznega laboratorija, ki je sestavni del tega pravilnika.
Kontrolno analizni laboratoriji morajo o svojem delu voditi ustrezno dokumentacijo. Minimalna dokumentacija je naslednja:
—	knjiga atestov in analiz z vpisanimi najmanj naslednjimi podatki o surovinah in embalažnih elementih: zaporedna številka, datum dobave, datum analiziranja, vrsta oziroma ime materiala, količina, proizvajalec, podatki dobavitelja, lastne preiskave, ustreznost, podpis kontrolorja — analitika,
—	kontrolni list (ali knjiga) z vsemi podatki tekoče in prevzemne kontrole, ustreznost, kontrolno številko in podpis kontrolorja — analitika.
V.	STROKOVNI DELAVCI PRI PRESKRBI Z ZDRAVILI
47.	člen
Strokovno delo v lekarnah, bolnišničnih lekarnah in lekarniških postajah smejo opravljati, samo strokovni lekarniški delavci, ki imajo strokovno izobrazbo farmacevtske smeri in izpolnjujejo pogoje za delo z zdravili.
48.	člen
Strokovni lekarniški delavci so:
—	specialisti farmacevtskih specialnosti, magistri znanosti in doktorji znanosti s področja farmacije,
—	delavci z zaključeno VII. stopnjo zahtevnosti usmerjenega izobraževanja farmacevtske smeri (dipl. inž. farmacije),
—	delavci	z	zaključeno	VI.	stopnjo	zahtevnosti
usmerjenega izobraževanja farmacevtske smeri (inž. farmacije),
—	delavci	z	zaključeno	V.	stopnjo	zahtevnosti
usmerjenega izobraževanja farmacevtske smeri (farmacevtski tehniki),
—	delavci	z	zaključeno	IV.	stopnjo	zahtevnosti
usmerjenega izobraževanja farmacevtske smeri (farmacevtski procesničarji).
Strokovni	lekarniški delavci iz prejšnjega od-
stavka morajo imeti opravljen strokovni izpit po veljavnih predpisih, razen delavcev z zaključeno IV. stopnjo zahtevnosti usmerjenega izobraževanja.
49.	člen
Lekarne ih bolnišnične lekarne morajo imeti za vsako delovno izmeno zagotovljen lekarniški team, ki ga sestavlja najmanj dipl inž. farmacije in farmacevtski tehnik.
Lekarniške postaje in lekarniške enote bolnišničnih oddelkov morajo imeti za vsako delovno izmeno
vsaj enega strokovnega lekarniškega delavca in to najmanj inž. farmacije.
V lekarnah in bolnišničnih lekarnah, v katerih je glede na obseg storitev potrebno večje število lekarniških teamov, se njihov sestav in število določa v samoupravnem splošnem aktu.
Zdravstvena organizacija iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika mora določiti zdravstvenega delavca, ki je odgovoren za ravnanje z zalogo zdravil v organizaciji in mora imeti najmanj VI. stopnjo zahtevnosti usmerjenega izobraževanja medicinske ali farmacevtske smeri
50.	člen
Zdravstvena organizacija, ki opravlja dejavnost
preskrbe prebivalstva z zdravili, mora imeti specialista klinične farmacije, ki opravlja naloge konziliarnega farmacevta v zdravstvenem teamu.
Galenski laboratorij mora imeti specialista za oblikovanje zdravil, ki je odgovoren za strokovnost dela v laboratoriju.
Kontrolno analizni laboratorij mora imeti specialista za preizkušanje zdravil, s čigar dovoljenjem smejo posamezne serije zdravil v promet.
Laboratorij za izdelavo parenteralnih raztopin mora imeti specialista, ki je odgovoren za strokovnost dela v laboratoriju.
51.	člen
Lekarna lahko opravlja neprekinjeno dejavnost (dežurstvo), če ima zaposleno odgovarjajoče število diplomiranih inženirjev farmacije.
52.	člen
Komisija za verifikacijo ugotavlja ustreznost števila in vrste strokovnih delavcev lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje v primerih iz 49., 50. in 51. člena tega pravilnika.
VI.	UGOTAVLJANJE STROKOVNO
ORGANIZACIJSKIH IN KADROVSKIH TER
HIGIENSKO TEHNIČNIH PCJGOJEV GLEDE
PROSTOROV IN OPREME PRI PRESKRBI Z ZDRAVILI
53.	člen
Zdravstvena organizacija lahko opravlja zdravstvene storitve na področju preskrbe prebivalstva z zdravili šele takrat, ko za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ ugotovi, da izpolnjuje strokovno organizacijske in kadovske ter higiensko tehnične pogoje glede prostorov in opreme.
Izpolnjevanje strokovno organizacijskih in kadrovskih ter higiensko tehničnih pogojev glede prostorov in opreme lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje se ugotavlja z verifikacijo.
Izpolnjevanje strokovno organizacijskih in kad-drovskih ter higiensko tehničnih pogojev glede prostorov in opreme pri neposredni preskrbi z zdravili v zdravstveni organizaciji na področju osnovne oziroma ambulantno specialistične dejavnosti se ugotavlja ob verifikaciji te organizacije.
54.	člen
Zahtevek za verifikacijo mora vložiti zdravstvena organizacija pred pričetkom dela nove lekarne, bolnišnične lekarne in lekarniške postaje, po Izvršeni rekonstrukciji prostorov oziroma ob spremembi obsega strokovnega dela, ki zahteva spremembo prostorov, opreme in kadrov.
Zahtevku za verifikacijo mora bitf priložena ustrezna dokumentacija, iz katere je mogoče ugotavljati ali so izpolnjeni pogoji z.a verifikacijo.
55.	člen
Izpolnitev pogojev za verifikacijo ugotavlja komisija, ki jo imenuje za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ.
Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih morata biti dva člana strokovnjaka za strokovna in tehnična vprašanja lekarniške službe (dipl. inž. farmacije) in predstavnik pristojnega organa za sanitarno inšpekcijo.	»
Komisija lahko povabi k delu še druge strokovnjake, če gre za težja strokovna oziroma tehnična vprašanja.
O kraju in času dela komisije mora biti obveščen tudi ustanovitelj zdravstvene organizacije, ki lahko sodeluje po svojem zastopniku pri delu komisije.
56.	člen
O delu komisije se vodi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati vse pomembnejše podatke in ugotovitve, ki utegnejo vplivati na izpolnitev pogojev za verifikacijo, ter predloge in pogoje komisije za izdajo odločbe
K ugotovitvam in predlogom komisije v zapisniku lahko da zastopnik zdravstvene organizacije oziroma zastopnik ustanovitelja svoje pripombe oziroma predloge.
Zapisnik mora biti napravljen takoj po ugotavljanju pogojev'za verifikacijo.
Prepis zapisnika se pošlje za zdravstveno varstvo pristojnemu republiškemu upravnemu organu, zdravstveni organizaciji, njenemu ustanovitelju in pristojni zdravstveni skupnosti.
57.	člen
Za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ izda na podlagi predloga komisije ter pripomb ustanovitelja, oziroma zdravstvene organizacije odločbo "O verifikaciji.
Če se v postopku za verifikacijo ugotovi, da lekarna, bolnišnična lekarna ali lekarniška postaja ne izpolnjuje strokovno organizacijskih in kadrovskih ter higiensko tehničnih pogojev glede prostorov in opreme določenih s tem pravilnikom, se lahko pogojno verificira s tem, da v odrejenem roku odpravi ugotovljene strokovne in tehnične pomanjkljivosti. Če zdravstvena organizacija ne odpravi pomanjkljivosti, se ji prepove nadaljnje delo.
VII.	PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI,
58.	člen
Določbe IV. poglavja tega pravilnika se ne uporabljajo za lekarne in lekarniške postaje, ki so bile že verificirane pred uveljavitvijo tega pravilnika.
Bolnišnične lekarne, galenski in analizni laboratoriji ter laboratoriji za pripravo parenteralnih raztopiti, iti po dosedanjih predpisih niso bili verificirani, morajo izpolniti pogoje, določene s tem pravilnikom, najkasneje v 5 letih od njegove uveljavitve.
59.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih glede opreme in kadrov v lekarnah ter o načinu, postopku in rokih za izpolnitev pogojev za verifikacijo lekarn (Uradni list SRS, št. 17/71).
60.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 515-1/82-20
Ljubljana, dne 25. januarja 1983.
Predsednik
Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Borut Miklavčič 1. r.
SEZNAM MINIMALNE OPREME LEKARNE
1.	Alkohoiometer z valjem
2.	Aparat za destilacijo vode ali demineralizator
3.	Aparat za sterilizacijo — avtoklav
4.	Aparat za sterilizacijo — suhi
5.	Aseptična komora
6.	Grelci — električni, plinski
7.	Hladilnik
8.	Mešalec električni, trovaljčni mlin za mazila — manjši
9 Mlin električni ali ročni za mletje drog
10.	Sušilna omara
11.	Tehtnica decimalna 25—50 kg
12.	Tehtnica recepturna do 1 kg — električna ali navadna z občutljivostjo na 1. oziroma 2. decimalko
13.	Tehtnica mala recepturna do 150 g z občutljivostjo na 2. decimalko
14.	Železna omara za mamila . 15. Cedila
16. Eksikator 17 Infundirke
18.	Lijaki
19.	Lonec 1, 3 in 5 litrov — lito železo
.	20 Menzure: porcelanske, amajlirane, plastične,
steklene
21.	Možnarji
22.	Patene razne
23.	Patene za gretje
24.	Pribor za izdelavo pilul
25.	Pribor za izdelavo, stiskanje in vlivanje svečk, globul in bacilov
26.	Pribor za sterilizacijo s filtracijo
27.	Pribor za zapiranje kapsul — (škrobne, žela-tinozne)
28.	Sita — komplet Ph. J.
29.	Tarilnice s pritiskom
30.	Vodna kopel
31.	Žlice lekarniške
32.	Žlice roževinaste, plastične
33.	Kartice za deljenje praškov
34.	Kemikalije in pribor za identitetne analize
35.	Lopatice:
kovinske elastične nerjaveče kovinske neelastične nerjaveče plastične lesene
SEZNAM MINIMALNE OPREME GALENSKEGA LABORATORIJA
Poleg minimalne opreme vsake lekarne je za delo v galenskem laboratoriju potrebno še dopolniti x opremo:
1.	aparat za pripravo redestilirane vode
2.	digestorij
3.	ERWEKA agregat ali PRIMAX s priključki za:
—	mešanje mazil	/
—	homogeniziranje
—	granuliranje
—	vlivanje svečk in globul
—	polnjenje in zapiranje tub ' — tabletiranje
—	sejanje — komplet sit od I—VI — Itd.
4.	mlin za suho mletje praškastih snovi
5.	perkorator
6.	priprava za filtriranje z nad — ali pod —
pritiskom
7.	stiskalnica za tinkture
8.	stroj za polnjenje tekočin
9.	UV prenosna lampa
10.	ventilator za odpiranje papirnatih kapsul
Če laboratorij nima ERWEKA ali PRIMAX s priključki, mora imeti posamezne aparate in pribor, ki omogočajo farmacevtske operacije navedene pod zap. št. 3 tega pregleda.
SEZNAM MINIMALNE OPREME LABORATORIJA ZA PRIPRAVO PARENTERALNIH RAZTOPIN
1.	Pomivalni stroj
2.	Aparat za avtoklaviranje zamaškov
3.	Aparat za pripravo vode za injekcije
4.	Aparat za pripravo deminerilizarane vode
5.	Precizne tehtnice
6.	Avtoklav
7.	Aparat za suhe sterilizacije . 8. Aseptična komora
9.	Aparatura z membransko sterilizacijo s filtracijo
10.	Aparatura za pripravo, mešanje, filtracijo in polnjenje infuzijskih raztopin
11.	Zapiralka za steklenice
12.	Laboratorijske posode, ki morajo odgovarjati zahtevani kvaliteti in volumnu.
SEZNAM MINIMALNE OPREME KONTROLNO ANALIZNEGA LABORATORIJA
1.	Alkoholometer
2.	Aparat za destilacijo eteričnih olj
3 Aparat za določevanje vode po K. Fischerji!
4.	Aparat za določevanje destilacijske temperature
5.	Aparat za določanje tališča po Koflerju — v kapilari
6.	Centrifuga
7.	Digestorij
8.	Kjehldal aparatura
9.	Mešalec električni z grelcem
10.	Magnetno mešalo
11.	Mikroskop
12.	Priprava za ugotavljanje trdnosti in razpad-nosti tablet
13.	Pribor za kromatografijo
14.	PH meter
15.	Peč za šarjenje
16.	Polarimeter
17.	Refraktometer
18.	Spektrofotometer UV in IR področje
19.	Stresalnik
20.	Tehtnica analitična
21.	Tehtnica precizna nosilnost do 1 kg
22.	Ura signalna
23.	Ura štoparica
24.	Viskozimeter po Hopplerju ali Ostwaldu
25.	Vodna kopel s termostatom
26.	Vodna črpalka
27.	Laboratorijski pribor po izbiri (Piknometer, lončki, itd.)
Vsa druga potrebna oprema za občasno delo v analitičnem laboratoriju se lahko uporablja iz galenske-
ga laboratorija lekarne.
315.	'r^.rzr—r-
Na podlagi četrtega odstavka 10. člena v zvezi z drugim odstavkom 9. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PROGRAM
zdravstvenega varstva živali v SR Sloveniji v obdobju 1983—1990
I
S tem programom se določajo aktivnosti in ukrepi, ki naj jih izvajajo družbenopolitične skupnosti in njihovi organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na področju splošnih preventivnih ukrepov za varstvo pred kužnimi boleznimi, da se:
—	zagotovi uspešna preventiva živali pred boleznimi, ki jih ogrožajo;
—	zagotovi nemotena reprodukcija živali;
—	zagotovi pravočasno in ustrezno zdravljenje in zatiranje bolezni, če bi se pojavile; ,
—	zagotovi preventiva prebivalstva pred boleznimi, ki so skupne živalim in ljudem (zoonoza);
—	zagotovijo prebivalstvu neoporečna živila živalskega izvora;
—	zagotovi čista tehnologija in izkoriščanje pri reji živali, obdelavi in predelavi živalskih surovin, proizvodov in odpadkov;
—	prispeva k izboljšanju življenjske ravni občanov in s tem obrambni sposobnosti družbe in
—	prispeva k realizaciji programiranih ukrepov in ciljev za razvoj živinoreje in planiranega dviga produktivnosti v živinoreji.
II
Pri določanju in izvajanju splošnih preventivnih ukrepov za. varstvo pred kužnimi boleznimi v obdobju 1983—1990 upoštevajo družbenopolitične skupnosti, veterinarske in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti s tem programom opredeljene preventivne ukrepe in smernice, ki temeljijo na analizi trenutnega zdravstvenega stanja v SR Sloveniji, sosednjih republikah in državah.
A.	ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI
1.	Bolezni, ki ogrožajo hkrati več vrst živali in ljudi
Ukrepanje zoper določene nevarne bolezni, ki ogrožajo hkrati več vrst živali in ljudi, je predpisano z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), in zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), (v nadaljnjem besedilu: zakon). Z vsakoletnimi programi in predpisi organov družbenopolitičnih skupnosti se določajo podrobni ukrepi za njihovo preprečevanje in zatiranje.
V obdobju 1983—1990 bo treba za preprečevanje bolezni iz prejšnjega odstavka še posebno skrbno izvajati naslednje ukrepe:
Bruceloza:
—	nadaljevati z dosedanjo vsakoletno kontrolo govejih in prašičjih čred pri organizacijah združenega dela — družbenih farmah in vpeljati kontrolo ovčjih čred;
—	nadaljevati z občasnimi kontrolami molznic pri zasebnikih (mlečni prstanasti preskus);
—	nadaljevati z rednimi kontrolami govejih plemenjakov v osemenjevalnih središčih;
—	izpeljati uvoz nujno potrebnih živali pod naj-strožjimi karantenskimi pogoji;
—	uvažati samo seme bikov, ki ga uporabljajo tildi v državah izvoznicah;
—	voditi posebno evidenco krav, osemenjenih z uvoženim semenom.
Slinavka in parkljevka:
—	nadaljevati z dosedanjimi ukrepi za prevenira-nje pojava bolezni v državi;
—	zagotavljati ustrezne rezerve vakcine.
Steklina:
—	nadaljevati z zmanjševanjem števila lisic skozi vse leto;
—	uvesti kontrolirano odiranje lisic na okuženih in ogroženih območjih;
—	nadaljevati z vakcinacijo psov, mačk in prežvekovalcev na nekontroliranih pašnikih;
—	nadaljevati z odstranjevanjem potepuških psov
in mačk;	'
—	dodelati in vpeljati v vsakdanjo prakso serološko preverjanje imunosti cepljenih psov.
Tuberkuloza:
—	nadaljevati z rednimi splošnimi tuberkuliniza-cijami vseh govedi z monotestom;
—	evidentirati vsa gospodarstva, ki redijo plemenske živali in gospodarstva, ki oddajajo mleko za javno potrošnjo ter zagotavljati, da bodo živali ali mleko brez tuberkuloze v skladu z mednarodnim kodeksom;
—	izdelati, sprejeti in izvajati program sistematičnega ugotavljanja aviarne tuberkuloze in izvajati rigorozne zatiralne ukrepe povsod, kjer bo ugotovljena.
Vranični prisad:
—	nadaljevati s sistematičnim preventivnim cepljenjem govedi, konj in ovac v sosekah, kjer je bila bolezen ugotovljena v zadnjih 30 letih;
—	zagotavljati ustrezne zaloge hiperimunega seruma za intervencije v primerih neposredne ogroženosti velikih živalskih aglomeracij;
—	spremeniti kulture na okuženih > površinah.
Leptospiroza:
—	pri govedi nadaljevati z veterinarsko-sanitarni-mi ukrepi in vakcinacijo ogroženih živali;
—	pri prašičih poostriti preventivne ukrepe (obvezne vsakoletne preiskave živali v zrejnih središčih, sistematično zatiranje podgan);
—	odpravljati žarišča te bolezni z melioracijo zemljišč.
Trihofitija:
—	poostriti evidenco pojavljanja;
—	uvesti imunoprofilakso ogroženih čred;
—	izboljšati sodelovanje z zdravstveno službo.
Garjavost:
—	začeti s sistematičnim programskim zatiranjem na prašičjih farmah in ovčerejah;
—	zaostriti kontrolo uvoženih ovac, da se prepreči garjavost domačih tropov.
2.	Zdravstveno varstvo govedi
a)	Preprečevanje in zatiranje bolezni, ki so določene z zakonom, mora zajemati naslednje ukrepe:
Mastitis:
—	enkrat letno pregledati vse molznice, ki dajejo tržno mleko;
—	trikrat letno pregledati vse molznice na družbenih posestvih in usmerjenih kmetijah;
—	usposobiti delavce v veterinarskih organizacijah združenega dela za delo na področju preventive mastitisa;
—	izboljšati opremo bakterioloških laboratorijev v Novi Gorici in Murski Soboti;
—	nadaljevati z izobraževanjem govedorejcev o mastitisu na družbenih farmah in v zasebnih rejah.
Enzootska goveja levkoza:
—	nadaljevati z načrtnim ugotavljanjem razširjenosti te bolezni na vseh družbenih farmah in v večjih zasebnih rejah;
—	izvajati sanacijske ukrepe ob ugotovitvi bolezni;
—	podvzeti najstrožje veterinarsko-sanitarne ukrepe ob uvozu plemenskih govedi iz drugih republik in držav;
—	kontrolirati vsako leto plemenjake v zrejališčih in osemenjevalnih središčih;
• — serološko testirati (ID test) vsako leto nad 6 mesecev staro govedo v saniranih čredah.
Mehur časti izpuščaj:
—	nadaljevati z doslednim izvajanjem že predpisanih preventivnih ukrepov;
—	proučiti epizdotiološko situacijo glede te bolezni v SR Sloveniji.
Goveja in pljučna kuga:
—	obeh bolezni ni v Evropi, obstaja pa trajna nevarnost njunega vnosa iz Afrike in Azije. Zaradi tega je potrebno dosledno spremljati epizootiologijo obeh bolezni v svetu.
Paratuberkuloza:
—	izvajati najstrožje karantenske ukrepe pri uvozu govedi iz tujine.
Metljavost:
—	izvajati melioracije;
—	uvesti redne parazitološke preiskave iztrebkov molznic in plemenskih živali;
—	izdelati in izvesti program zdravljenja metlja-vih živali;
—	nadaljevati z limnološkimi raziskavami po posameznih rejskih območjih.
Nalezljiva slepota:
—	izvajati preventivo in terapijo okuženih in okužbe sumljivih živali;
—	posvetiti posebno pozornost tej bolezni v karantenah.
Goveja cisticerkoza:
—	izdelati serološke metode za ugotavljanje ikri-čavih živali in jih vpeljati v rutinske metode veteri-narsko-sanitarnih pregledov mesa;
—	vpeljati nadzor veterinarskih inšpekcij nad komunalnimi čistilnimi napravami;
—	preprečiti uporabo sedimentov iz teh naprav za gnojenje travinja.
b)	Preprečevanje nekaterih bolezni, ki sicer niso navedene v zakonu, povzročajo pa znatne škode v proizvodnji ali jo celo onemogočajo, naj zajema naslednje ukrepe:
Virusne respiratorne bolezni mladih goved:
—	voditi stalno kontrolo zoohigienskih in prehranskih razmer v pitališčih;
—	cepiti ogrožene živali z vakcino proti parain-fluenci telet (PI-3) in infekcioznemu bovinemu rino-traheitisu (IBR); *
—	nadaljevati z raziskovalnim delom o teh boleznih.
Kolibaciloza telet:
—	izvajati preventivne ukrepe (ustrezna prehrana brejih krav, pravilno sesanje in napajanje novorojenih telet, zoohigienski ukrepi);
—	zaščititi z antibiotiki teleta v hudo ogroženih čredah.
Virusne driske sesnih telet:
—	nadaljevati z virološkimi raziskavami in jih razširiti z epizootiološkimi raziskavami.
Virusna diareja (mukozna bolezen):
—	zasledovati epizootiološko situacijo glede te bolezni pri nas in po potrebi vpeljati vakcinacijo, ki se je pokazala kot uspešna.
Bolezni parkljev, presnovne in deficitarne bolezni ter zastrupljanja s krmo (alimentarne intoksikacije):
—	poskrbeti za redno porezovanje parkljev govedi, za izboljšanje higienskih razmer in za sprotno razkuževanje in utrjevanje parkljev;
Salmoneloza:
—	sistematično nadaljevati z ugotavljanjem sub-kliničnih bolezenskih stanj (mineralne in druge detici-toze in karence);
—	izdelati praktične modele in navodila za sanacijo ugotovljenih bolezenskih stanj in jih vpeljati v prakso;
—	pospešiti izobraževanje živinorejcev v tej smeri in vpeljati skrb za odkrivanje in saniranje deficitoz tudi v živinorejsko, pospeševalno službo. 3
3.	Zdravstveno varstvo prašičev
*' a) V obdobju 1983—1990 je potrebno posebno pozornost posvečati boleznim, ki ogrožajo hkrati več vrst živali in ljudi, poleg teh pa še afriški in klasični prašičji kugi in prašičji vezikularni bolezni kot posebno nevarnim boleznim.
V ta namen naj se:
—	uvede oziroma izpopolni sodobna diagnostika;
—	poostrijo preventivni ukrepi na terenu;
—	proučijo okoliščine, ki bi bile odločilne v primeru nenadnega vnosa bolezni;
—	pripravijo podrobni načrti za hitro omejitev in likvidacijo žarišč.
Klasično prašičjo kugo je treba dokončno izkoreniniti in zato preiti na nov sistem ukrepanja proti tej bolezni brez vakcinacije.
b)	Izpopolniti je treba program za preventivo in izkoreninjenje Aujeszkjdeve bolezni, dizenterije, trans-misibilnega gastroenteritisa, bruceloze in leptoSpiroze. Osnovna naloga je ohranitev ugodnega stanja glede teh bolezni v selekcijskih središčih v SR Sloveniji, da se bodo lahko izvažale plemenske živali.
c)	Kužne bolezni prašičev: salmonelozo, rdečico, kolibacilozo, enzootično pnevnonijo, atrofični rinitis ter motnje v razmnoževanju prašičev zaradi infekcij z entero in parvovirusi ni mogoče izkoreniniti, mogoče pa jih je zadrževati v najmanjšem obsegu.
V ta namen naj se:
—	razvija laboratorijska diagnostika navedenih infekcij ;
—	nadaljuje s proučevanjem okoliščin, zaradi katerih se te bolezni pokažejo v hudih oblikah;
—	izpopolnjuje medikamentozna in imunološka pro-filaksa.
č) Pri zasebnih rejcih so med prašiči zelo razširjene zajedavske bolezni (garje,' askaridoza, strongiloi-doza, hiostrongiloza itd.).
Za preprečevanje in odpravljanje teh bolezni naj se:
—	uveljavijo v širšem merilu že znane metode koprološke evidence teh bolezni;
—	izvajajo programi medikamentoze in splošne Veterinarsko-sanita rne preventive (Zoohigiene).
d)	Veliko škodo prašičereji povzročajo prašičji Stresni sindrom (PSS) in osteohondropatije (OHP), ki so posebno v večjih aglomeracijah razmeroma pogosto in močno razširjene, ter različna subklinična bolezenska stanja in neustrezna prehrana, ki prizadevajo prašičerejo v organizacijah združenega dela in pri zasebnih rejcih. Preprečevanje in zatiranje teh bolezni naj postane del tehnologije in naj bo zajeto tudi 'z letnimi proizvodnimi programi prašičerejcev, njihovih organizacij in skupnosti ter pospeševalne službe.
4.	Zdrživštveno varstvo perutnine
a)	Za preprečevanje in zatiranje puloroze (kokošji tifus), atipične kokošje kuge, bolezni Gomboro, Mare-kove bolezni, epidemičnega tremorja (aviarni encefa-lomiehtis), infekcioznega bronhitisa (IB) ter bolezni, ki ogrožajo hkrati več vrst živali in ljudi, je potrebno:
—	nadaljevati z dosedanjimi ukrepi na večjih perutninskih obratih in v okolici teh obratov;
—	sistematično oskrbeti in delati v obrtnih zasebnih umetnih valilnicah, ki so pogosto vir okužb s pu-lorozo;
—	posvetiti posebno skrb nekontroliranemu Uvozu piščancev iz sosednjih držav.
b)	Veliko težav povzroča organizirani perutninski reji pri nas pomanjkanje ustrezne krme (posebno beljakovinske) in ustreznih cepiv Naloga proizvajalcev, njihovih združenj in veterinarske službe je, da intenzivno iščejo možnosti zamenjave uvoženih krmil (krmnih sestavin) in cepiv z domačimi. Posebno pozornost je treba posvečati neoporečni obdelavi klavničnih odpadkov za krmljenje perutnine.
5.	Zdravstveno varstvo rib
Za izboljšanje zdravstvenega stanja v ribogojnicah je treba nadaljevati z že ustaljenimi in preverjenimi veterinarskimi ukrepi proti kužnim boleznim, predvsem-pa je treba več skrbi kot doslej posvečati:
—	izbiri lokacije za ribiške objekte;
—	ureditvi objektov;
—	delovanju objektov in naprav;
—	evidentiranju zrejnih centrov;
—	upoštevanju potreb po zadostnih površinah, da ribe niso prepogosto naseljene;
—	strogi medsebojni ločitvi zre j e rib in proizvodnjo tržnih rib in školjk;
.— dosledni izolaciji objektov med seboj in od okolja;
. — zagotavljanju zadostne količine zdrave vode:
—	zagotavljanju možnosti za izvajanje preventivnih ukrepov;
—	ureditvi in vodenju republiškega registra ribogojnic za rejo mladic ter registra varstvenih potokov
in voda;
—	sprotnemu ugotavljanju vzrokov poginov in bolezenskih stanj v ribogojnicah ter izdelavi metode za zgodnjo diagnostiko bolezni, ki naj omogoči boljšo preventivo.
6.	Zdravstveno varstvo čebel
Predvideno povečanje proizvodnje medu zahteva selekcionirano in zdravstveno neoporečno rejo matic.
Za uspešnejše preprečevanje čebeljih bolezni je potrebno:
—	dosledno izvajati predpise glede preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni;
—	redno nadzirati vse čebelarske objekte in promet s čebelami, čebeljimi pridelki in čebelarskimi potrebščinami ;
—	zagotoviti večje sodelovanje -čebelarjev in njihovih organizacij;
—	evidentirati čebelarstva v občinskih registrih.
Več pozornosti je treba posvečati:
—	izbiri lokacij za zrejališča matic in za pleme-nilne postaje in pravilnemu delovanju teh objektov;
—	urejariju čebelarstev in posameznih stojišč, da bo vsak čebelnjak (stojišče) samostojna gospodarska in epizootiološka enota;
—	hitrejšemu ugotavljanju vzrokov bolezenskih stanj in odkrivanju bolezni v čebelnjakih;
—	uspešnejšemu varstvu čebelarstev pred zastrupitvami čebel.
7.	Zdravstveno varstvo ovac
V obdobju 1983—1990 je treba nameniti posebno pozornost boleznim, ki so navedene v 1. točki tega poglavja, in pa še nekaterim, za ovce specifičnim boleznim, ki so razširjene v SFR Jugoslaviji, deloma pa tudi že v SR Sloveniji (ovčje osepnice, nalezljiva slepota, nalezljiva šepavost ovac, listerioza, kolibaciloza. eneterotoksemija in virusne driske jagnjet, zajedavske bolezni, ki so skupne govedi in ovcam). Nadalje je treba strogo ukrepati tudi zaradi preveniranja gan-grenoznega mastitisa ovac in koz, infekcioznega mastitisa ovac, salmoneloznega, hlamidijskega in vibri-noznega abortusa ovac.
Pri uvozu ovac iz tujine je treba ukrepati tudi
glede naslednjih bolezni: kontagiozni ektim, pulomo-nalna adenomatoza jezika (Blue tongue), virusni ence-falomielitis ovac (Louping ill), enzootski hepatitis govedi in drobnice (t. i. mrzlica doline Rift), ki pomeni nevarno zoonozo in bolezen Scrapie (virusna srbečica)
8.	Zdravstveno varstvo kopitarjev
Za uspešnejše preveniranje bolezni kopitarjev in pospeševanje konjereje je potrebno:
—	zaključiti diagnostične preiskave na kužno malokrvnost kopitarjev in na podlagi epizootske situacije Proučiti možnost takojšnje likvidacije okuženih živali;
—	stalno proučevati prenos teh kužnih bolezni iz drugih republik;
—	obnoviti proizvodnjo cepiva za preventivno zaščito pred virusno infekcijo dihal in influenco;
—	izdelati diagnostično metodo za ugotavljanje rhinopneumonitisa in jo vpeljati v praksa;
—	zagotoviti tekočo diagnostiko parazitarnih bolezni konj, posebno žrebet m sistematično dehelminli-zacijo;
—	poskrbeti za izobraževanje podkovskih kovačev;
—	zrejati čim več dobrih žrebičkov, v izvoz pa prodajati le starejše živali. Kastrate je treba zamenjati s kobilami.
9.	Zdravstveno varstvo divjadi
Za uspešnejše preprečevanje bolezni divjadi je potrebno:
—	skrbeti in zavzemati se za pravilno gospodarjenje z divjadjo po smernicah za gojitev divjadi, ki jih imajo lovske organizacije;
—	urediti in redno voditi register objektov za (umetno) gojitev divjadi;
—	urediti evidenco bolezni divjadi in ukrepanja , proti njim;
—	podpirati napore za povečanje pridobivanja divjačine in poostriti nadzor nad prometom z divjačino;
—	izboljšati strokovno delo (diagnostika, preventiva, sanacija) pri boleznih divjadi v naravi in v umetnih gojitvah.
10.	Zdravstveno varstvo mesojedcev
Veterinarske organizacije združenega dela morajo v sodelovanju z drugimi družbenimi dejavniki skrbeti predvsem za:
—	uravnavanje populacije domačih mesojedov na ekološko znosno raven, zlasti v urbaniziranem okolju;
—	preprečevanje in zatiranje kužnih in zajedavskih bolezni, ki jih te živali posredujejo ljudem (zoonoze) ;
—	zdravstveno varstvo teh živali;
—	zatiranje zoonoz, nalezljivih in zajedavskih bolezni ter zagotovitev potrebnih količin ustreznih vakcin in antihelmintičnih pripravkov za pasjo kugo (Fe-bris catarrhalis infectiosa canum), nalezljivi gastro-enteritis psov (infekcija s parvo virusi), mačjo kugo (Panleukopenia felium), askaridozo (Ascaridosis), tra-kuljavost (Taeniasis) in ankilosomiazo (Ancylostomia-sis).
B.	REPRODUKCIJA DOMAČIH 2IVALI
Zaradi zmanjšanja motenj v reprodukciji in za
povečanje prireje v živinoreji je treba za redno razmnoževanje živali uresničiti naslednje:
1.	V govedoreji:
—	zagotoviti, da organizirana služba za reprodukcijo sodeluje z vsakim rejcem;
—	izvajati osemenjevanje v skladu s selekcijskimi programi in na domu lastnika živali pri vseh rejcih s specializirano proizvodnjo;
—	izkoristiti vse gospodarske rezerve v plodnost-nem kompleksu z organizirano službo razmnoževanja.
V vsej družbenoorganizirani govedorejski proizvodnji je treba čimprej doseči, da bodo plemenice dajale tele vsako leto;
—	zajeti vse plemenjake, tudi tiste v prirodnem pripustu v zdravstveno kontrolo plemenjakov;
—	uvesti v prakso še nekatere rutinske biokemične preiskave semena;
—	prenesti v prakso transplantacijo govejih zarodkov izredno kakovostnih plemenic;
—- nadaljevati s poskusi konzerviranja zarodkov v tekočem dušiku in s tem omogočiti ustvarjanje genetskih bank in enostaven transport na velike daljave;
—	nadaljevati z organizacijo oddelkov za reprodukcijo in strokovnim izpopolnjevanjem delavcev v teh oddelkih.
2.	V prašičereji:
—	stalno spremljati vse dejavnike, ki ovirajo razmnoževanje;	a
—	zajeti vse merjasce v zdravstveno kontrolo merjascev;
—	uvesti osemenjevanje v organizirane reje v manjših farmah;
—	usposobiti rejce, da bodo lahko sami opravljali osemenjevanje svojih živali;
—	uvesti sodobne metode za doseganje boljše plodnosti (indukcija in sinhronizaciji estrusa in pra-sitve te^ zgodnje ugotavljanje brejosti);
—	vložiti nadaljnje napore v raziskovanje možnosti konzerviranja semena merjascev v tekočem dušiku.
3.	V konjereji:
—	izkoristiti vse možnosti za višjo zmogljivost razmnoževanja;
—	organizirati sistematično dopolnilno izobraževanje veterinarjev za delo pri zatiranju plodnostnih motenj in uvedbi osemenjevanja na konjerejskih območjih;
—	nadaljevati z raziskavami z globoko zamrznjenim semenom.
4 V ovčereji:
—	upoštevati plodnost ovnov in jagnjic pri selekcijskem delu;
—	uvesti osemenjevanje in konzerviranje semena v tekočem dušiku.
C.	ZDRAVSTVENO VARSTVO PREBIVALSTVA
Veterinarske organizacije združenega dela morajo izvajati ukrepe za učinkovito primarno preventivo v zdravstvu, in sicer:
—	zdravstveno varstvo pred zoonozami;
—	zagotavljanje zdravstveno neoporečnih živil živalskega izvora.
1.	Zdravstveno varstvo pred zoonozami
Da se prepreči širjenje bolezni na ljudi je treba izvajati s tem programom določene ukrepe za varstvo prebivalstva pred zoonozami, ki jih določata zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SERJ, št. 58/78) in zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77).
Poleg že navedenih splošnih in' posebnih ukrepov za preprečevanje in zatiranje nekaterih zoonoz, je treba izboljšati seznanjanje prebivalcev z nevarnostmi zoonoz in obrambo pred njimi, izboljšati medsebojno sodelovanje in obveščanje veterinarske in zdravstvene službe in posvetiti posebno pozornost pri posameznih boleznih izvajanju naslednjih ukrepov:
Smrkavost:
—	maleinizacija uvoženih kopitarjev.
Salmoneloza:
—	zaostriti veterinarsko kontrolo nad domačimi in uvoženimi krmili in njihovimi sestavinami;
—	uvesti dekontaminacijo vseh uvoženih krmil in surovin zanje;
—	vpeljati bolj pogostno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo obratov za proizvodnjo živil in
krmil;
—	izdelati podrobnejša navodila za zatiranje sal-moneloze pri domačih živalih, predvsem pri perutnini, golobih in teletih.
Hlamidioza (psitakoza, ornitoza):
V bodoče naj se posveča več skrbi epizootiološke-mu poizvedovanju glede te bolezni, k čemur bo treba pritegniti zlasti rejce okrasnih ptic in golobov.
Toksoplazmoza:
—	izboljšati diagnostične metode in
—	nadaljevati s proučevanjem epizootiolcških dejavnikov, ki so povezani s širjenjem te bolezni.
Ehinokokoza:
—	pripraviti in začeti z izvajanjem programa veterinarskih pregledov prašičev, zaklanih na domovih.
Trihineloza:
—	izboljšati diagnostiko in
—	vpeljati sistematične preiskave prašičev z izo-encimskim preskusom.
2.	Zagotavljanje zdravstvene neoporečnosti živil živilskega izvora
Pri uresničevanju načrtovane proizvodnje, prometa, izvoza in zagotavljanja zdravstveno neoporečnih živilskih rezerv, naj veterinarske organizacije združenega dela in organi veterinarske inšpekcije posvetijo posebno pozornost naslednjim nalogam:
—	higieni dela v vseh fazah proizvodnje in preprečevanje vseh negativnih vplivov, ki lahko privedejo do kontaminacije surovin in živil ter zastrupljanja s hrano;
—	higienski vzgoji delavcev;
—	izvajanju veterinarsko-sanitarnih ukrepov v kmečkem turizmu;
—	vzdrževanju neprekinjene hladne verige. od obdelave surovin do potrošnika;
—	tehničnemu vzdrževanju delovnih prostorov, opreme in pribora, vozil in embalaže, sanitaciji in mikrobiološki kontroli obratov;
—	zagotavljanju veterinarsko-sanitarnega pregle-
da, tehnologije in organizacije dela v izvoznih organizacijah združenega dela, kot jo zahtevajo države uvoznice.	’
Pri veterinarsko-sanitarnem pregledu v klavnici mora priti do sprememb, in sicer:
—	rezultati pregledov ne smejo ostajati v arhivih veterinarskih inšpekcij, temveč se morajo sproti vračati kot informacija proizvajalcem;
—	težišče pregleda živil živalskega izvora ne more biti samo v živilskem obratu, temveč se mora premakniti na obrate k proizvajalcem in to zlasti tam, kjer so velike aglomeracije živali (črede, jate). Poseben poudarek je treba posvetiti epizdotiološkemu poizvedovanju;
—	dosedanji veterinarsko-sanitarni pregled je treba dopolniti z organizacijo sistematične kontrole surovin in živil glede na razna rezidua v njih (pesticide, poliklorirane bifenile, težke kovine, mikotoksine, hormone) na kemijsko čistočo dovoljenih aditivov in bakteriološko neoporečnost živil in z opredelitvijo kompleksnih ukrepov v primeru povečanja stopnje kontaminacije živil.
Veterinarske organizacije naj skupaj z organizatorji odkupa mMta in mlekarskimi organizacijami v obdobju 1983—li)0:
—	nadaljujejo s sistematičnimi pregledi ijileka na vsebnost celic;
—	z organizacijo centrov za preprečevanje in zatiranje bolezni vimena izvajajo ukrepe za zmanjšanje škod, ki jih povzročajo te bolezni ;
—	nadaljujejo z izobraževanjem proizvajalcev mleka;
—	z rednimi kontrolnimi pregledi vzorcev mleka ugotavljajo dejansko stanje v posameznih hlevih in v zbiralnicah ter sproti izvajajo ukrepe za izboljšanje higiene pridobivanja mleka.
Veterinarski laboratoriji naj uvedejo:
—	sodobne, hitre, občutljive in zanesljive metode za dokazovanje vrste pomembnih zoonoz in živalskih kužnih bolezni, tireostatikov in umirjevalcev;
—	specifične in občutljivejše metode dokazovanja zdravil v živilih;
—	metode dokazovanja organofosfatov, nekaterih sredstev za čiščenje in dezinfekcijo ter mikotoksinov v živalskih surovinah in proizvodih.
. D. SPLOŠNI UKREPI
ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI, LJUDI IN VARSTVO OKOLJA
Na področju splošnih ukrepov za zdravstveno varstvo živali, ljudi in varstva okolja je potrebno v obdobju 1983—1990 posebno skrb posvetiti zoohigieni, skrbi za zdravstveno neoporečno krmo, neškodljivemu odstranjevanju živalskih odpadkov ter ugotavljanju vzroka pogina, radiološki zaščiti in veterinarskemu prosvetljevanju prebivalstva.
f
1. Zoohigiena
Posebno pozornost je treba nameniti zlasti:
—	zagotovitvi in vzdrževanju primernih zoohigien-skih razmer v objektih za rejo živali, kar mora postati osnovni preventivni ukrep za ohranitev zdravja živali in sestavni del vseh programov v okviru živinoreje. Posamezni elementi oziroma naloge z zoohigienskega področja morajo biti prisotni in zagotovljeni že pri projektiranju in gradnji objektov za živali, pri že obstoječih objektih pa so potrebne takšne dopolnitve ali predelave,' ki zagotavljajo obvarovanje zdravja živali. Strokovna načela in posamezne postopke zoohigiene naj se uvajajo v vsakodnevno strokovno veterinarsko delo;
—	profilaktičnemu razkuževanju, dezinsekciji in deratizaciji, ki jo je treba vpeljati v tehnologijo reje posameznih živali kot sestavni del le-te, in to po poznanih normativih. V vseh aglomeracijah, kjer se zbirajo živali na javnih mestih, v objektih za promet z živalmi in živalskimi surovinami naj bo celotna tehnologija podrejena predpisanemu veterinarsko-sanitar-nemu redu. Redno naj se preverja, kako se veterinar-sko-sanitarni red in inštrukcije o čiščenju, dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji obrata ter vozil upoštevata in izvajata.
V ta namen naj si veterinarske in druge organizacije preskrbijo potreben strokovno usposobljen kader, minimalno opremo ter utenzilije, da bo lahko veterinarska služba opravljala tudi druge oblike razkuževanja, predvsem pa razkuževanje, dezinsekcijo in deratizacijo živinorejskih objektov ob pojavu kužne bolezni:
—	v zmanjšanju izgub zaradi neustrezno organiziranega ali opravljenega transporta (zatedi mučenja živali, transportne bolezni, poginov, kaliranja telesne teže). V tej smeri naj predvsem transportne organizacije izboljšajo opremljenost in obstoječe stanje po-
staj za nakladanje, napajanje in hranjenje ter razkladanje in sprejmejo ter izvajajo ustrezne prevehtivne ukrepe pri transportu živali, živalskih surovin in proizvodov;
—	varovanju človekovega zdravja in njegovega
okolja pred onesnaževanjem z najrazličnejšimi odpadki in emisijami iz procesa animalne proizvodnje, ki lahko ogroža tudi zdravje živali, zato naj se prepreči odvajanje biološko aktivnih sestavin hlevskih odplak v odprte vode, zagotovi biološko inaktiviranje hlevskih odplak pred uporabo za gnojenje in v vsaki živinorejski proizvodnji že pred začetkom obratovanja zagotovijo ustrezne površine za odstranjevanje odpadkov.
2. Skrb za zdravstveno neoporečnost krme
•
V obdobju 1983—1990 je treba nenehno spremljati problematiko prehrane živali, vpeljati sodobnejše analitične metode in uvesti učinkovitejšo preventivo in nadzor. Posebno pozornost je treba nameniti zlasti:
—	kakovosti mineralnih krmil in mešanic mikroelementov, zlasti glede njihove toksičnosti ter vsebnosti makro in mikroelementov v krmnih mešanicah;
—	kontroli antibiotikov, stimulansov rasti, antioksidantov, emulgatorjev, barvil, aromatičnih sredstev, encimov, mikostatikov in zdravil, ki se dodajajo krmi;
—	vsebnosti pesticidov, toksičnih elementov, radioaktivnih snovi, hormonov, tireostatikov, sedativov ipd.;
—	ugotavljanju zdravstvene neoporečnosti za naše razmere novih krmil in dodatkov;
—	neoporečnosti „ krme glede kontaminacije s povzročitelji klasičnih kužnih bolezni, s skupinami bakterij, ki izločajo v krmo hude toksine, s saprofitskimi bakterijami, zlasti pa z bakterijami, ki povzročajo infekcijo živali s krmo in kontaminacijo živil (salmonele idr.) ter glede kontaminacije z glivami in njihovimi toksičnimi presnovki — mikotoksini;
—	formiranju centralnega dekontaminacij sitega središča;
—	izvajanju veterinarsko-sanitarnega reda v objektih.
3.	Neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov ter ugotavljanje vzroka pogina
Pri neškodljivem odstranjevanju živalskih trupel, konfiskatov in odpadkov je treba v tem obdobju še v večji meri skrbeti za zagotovitev zdravega okolja in zagotoviti izkoriščanje vseh razpoložljivih surovin za proizvodnjo krmil za prehrano živali. V tčm obdobju naj se:
—	na podlagi sporazumov organizira v vseh občinah veterinarsko-higiensko službo;
—	reši problem zbiranja vseh kadavrov in drugih odpadkov v industrijski proizvodnji (predvsem pa v kooperantski proizvodnji na področju perutninarstva);
—	reši tehnologija zbiranja, transporta in predelave krvi, kosti iz vseh obratov mesne industrije;
—	zgradi zbiralnica odpadkov za območje Primorske . ter namestijo hladilne naprave za deponiranje trupel malih živali v občinah oziromd regijah, ki so oddaljene od zbiralnice;
—	uredijo ustrezni obrati za predelavo odpadkov;
—	v sklopu vseh klavnic, mlekarn in velikih farm uredijo prostori za začasno shranjevanje živalskih
trupel in odpadkov;
— Izboljša številčna in kakovostna kadrovska zasedba in tehnična opremljenost veterinarsko-higienske službe.
V tem obdobju naj se organizira enotna patomor-fološka služba v republiki. Ta dejavnost naj se koncentrira predvsem v kafilerijah (odprtega tipa), ter v treh, največ štirih objektih za obdukcijo poginulih živali (na območjih, ki so oddaljena od kafilerij). Nujna je tudi specializacija veterinarskih kadrov iz patološke morfologije. Patomorfološka služba mora organizirati sistematično ugotavljanje vzroka poginov v organizirani živinorejski proizvodnji.
4.	Radiološka zaščita
Na področju radiološke zaščite je potrebno v obdobju 1983—1990 ob vseh potencialno možnih virih sevanja in kontaminacije okolja predvideti veterinar-sko-sanitarno kontrolo radioaktivnosti proizvodov in surovin animalnega izvora. Ob tej stalni kontroli pa je potrebno na podlagi ocene ogroženosti predvideti:
—	območja, na katerih se sistematično planira potrebne ukrepe;
—	območja ogroženosti prehrambene verige;
—	akcijske nivoje sevanja in kontaminacije;
—	ukrepe ob posameznih stopnjah ogroženosti;
—	ukrepe za usposobitev ali uničenje kontaminiranih proizvodov živalskega izvora;
—	sodelovanje s štabi in enotami civilne zaščite, ter s službami in inštitucijami, odgovornimi za ugotavljanje, javljanje in ukrepanje v primeru nevarnosti.
5.	Veterinarsko prosvetljevanje prebivalstva
Da bi program izobraževanja potekal usklajeno, enotno in kvalitetno, se mora pri visokošolski temeljni organizaciji združenega dela za veterinarstvo organizirati posebna strokovna služba za veterinarsko izobraževanje prebivalstva. Ta služba mora:
—	usposabljati kadre za izobraževanje posestnikov živali, zlasti tistih kadrov', ki so že na terenu. Študente veterinarstva je treba usposobiti že med rednim šolanjem:
—	pripravljati sredstva za izvajanje izobraževanja;
—	pripravljati članke za objavo v sredstvih javnega obveščanja;
—	pripravljati radijske in televizijske oddaje.
Delavci veterinarskih organizacij so dolžni:
—	sistematično izobraževati posestnike živali o splošnih ukrepih za zdravstveno varstvo živali, o samozaščiti in prvi pomoči živalim;
—	še naprej izvajati program tečajev o kužnih boleznih za posestnike živali;
—	izvajati tečaje o higieni proizvodnje in prometa z živili živalskega izvora in krmili;
—	usposabljati prebivalstvo za delovanje v izrednih in vojnih razmerah;
—	v primerih pojava posebno nevarnih kužnih bolezni izvajati posebno izobraževanje in obveščanje prebivalstva o nevarnostih teh bolezni in o ukrepih proti njim.
III
Za realizacijo tega programa naj občine sprejmejo občinske programe zdravstvenega varstva živali, v katerih bodo na podlagi analize zdravstvene problematike, stanja zdravstvenega varstva ifi reprodukcije domačih živali, izvajanja splošnih ukrepov za zdravstve-
no varstvo živali in varstvo okolja, upoštevajoč specifične razmere v občini, realne potrebe in stopnje proizvodnje, določile ukrepe in aktivnosti, ki so potrebni za čim boljše zdravstveno varstvo živali.
V programu naj občine predpišejo ukrepe na področju živinoreje, ribištva, lovstva, čebelarstva, reje drugih živali in proizvodnje živil živalskega izvora ter ukrepe na področju primarne preventive v zdravstvu, določijo izvajalce programov ter roke, v katerih morajo biti programi izvršeni.
Za pripravo občinskega programa zdravstvenega varstva živali imajo organizacije združenega dela, njihova združenja, družbenopolitične skupnosti in druge samoupravne skupnosti naslednje naloge:
1.	Živinoreja
a)	Za realizacijo programiranih ukrepov naj veterinarske organizacije združenega dela v sodelovanju z občinsko strokovno službo na področju veterinarstva in kmetijstva, kmetijskimi organizacijami združenega dela ter organizacijami združenega dela živilske industrije pripravijo predlog programa zdravstvenega varstva živali.
Program naj bo zasnovan na proizvodnem programu organizacij združenega dela kot sestavni del ukrepov za pospeševanje celotne živinorejske proizvodnje in ukrepov za dosego planskih ciljev v proizvodnji zdravstveno neoporečnega mleka in vseh vrst mesa. V programih naj bodo posebej obdelani ukrepi na področju zdravstvenega varstva v konjereji, ovčereji in čebelarstvu glede na to, da tem dejavnostim v preteklosti ni bila posvečena zadostna pozornost in da lahko pride do vnosa kužnih bolezni v republiko.
b)	V zvezi s programirano rejo plemenskih živali je treba v programih posebno pozornost posvetiti rednemu razmnoževanju živali, ki ima izredno pomembno vlogo pri povečanju prireje v živinoreji, ter boleznim vimena, ki lahko ogrozijo planirano proizvodnjo zdravstveno neoporečnega mleka.
Veterinarske organizacije združenega dela naj analizirajo vse razloge, ki direktno motijo reprodukcijo (plodnostne motnje, rezultati osemenjevanja glede na sprejete selekcijske programe) in proizvodnjo mleka ter v sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo, kmetijskimi organizacijami združenega dela, občinsko strokovno službo na področju veterinarstva in kmetijstva in strokovno nadstavbo organizirajo tako službo razmnoževanja in službo za preprečevanje bolezni vimena, ki bo z ukrepi v programu izkoristila obstoječe gospodarske rezerve v plodnostnem kompleksu in v proizvodnji hrane.
c)	Glede na ugotovitev, da povzročajo živinoreji veliko škodo tudi bolezni, ki sicer niso nalezljive, a vendar lahko nastopajo tudi množično, in glede na dejstvo, da dosedanji programi proizvajalcev niso posvečali tej problematiki dovolj pozornosti, naj bo v programu posebej obdelana problematika tudi določenih nekužnih bolezni.
Veterinarske organizacije združenega dela naj skupno z organizacijami združenih kmetov, živinorejsko pospeševalno službo in občinsko strokovno službo analizirajo zdravstveno stanje v zvezi z nekaterimi nekužnimi boleznimi, ki lahko bistveno vplivajo na rezultate programirane proizvodnje v govedoreji, ovčereji, konjereji, prašičereji in perutninarstvu (presnovne in deficitarne bolezni, zastrupljanje s krmo, bolezni zaradi slabih zoohigienskih razmer, stresni sindrom, osteohondropatije itd.), izdelajo praktične mo-
dele in navodila za sanacijo ugotovljenih bolezenskih stanj in jih vpeljejo v prakso. Preprečevanje in zatiranje teh bolezni naj bo zajeto tudi v letnih programih živinorejske proizvodnje in živinorejske pospeševalne službe.
2.	Čebelarstvo, lovstvo, ribištvo in reja drugih živali
Veterinarske organizacije združenega dela naj v sodelovanju z lovskimi, čebelarskimi, ribiškimi in kinološkimi organizacijami analizirajo stanje na področju zdravstvenega varstva čebel, divjadi, mesojedov, rib in drugih živali v občinah in stanje izvajanja splošnih ukrepov za zdravstveno varstvo živali in skupno z njimi predložijo občini predlog programa zdravstvenega, varstva, ki bo zasnovan na programu in sprejetih smernicah za gojitev teh živali.
3.	Živilska industrija
Veterinarske organizacije združenega dela naj skupno z organi veterinarske inšpekcije in organizacijami združenega dela živilske industrije analizirajo stanje higiene dela v vseh fazah proizvodnje in prometa živalskih surovin in proizvodov (od odkupa v hlevu oziroma na zbirnih mestih do oddaje obdelanih oziroma predelanih surovin v promet) in ugotovijo vse okoliščine, ki lahko zavirajo ali celo preprečijo planirano proizvodnjo hrane in izvoz. Na podlagi ugotovljenega stanja naj organizacije združenega dela živilske industrije, ob upoštevanju planirane proizvodnje, izdelajo predlog programa izvajanja ukrepov za izboljšanje organiziranega odkupa zdravstveno neoporečnih surovin in izboljšanja higiene obdelave in predelave teh surovin v vseh fazah proizvodnje.
Glede na planirani izvoz naj Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, Kmetijska živilska razvojna skupnost Slovenije in Republiška veterinarska uprava izdelajo program urejanja določenih živilskih obratov v skladu z veterinarsko-sanitarnimi pogoji držav uvoznic.
4.	Primarna preventiva v zdravstvu .
Veterinarske in zdravstvene organizacije združenega dela v občinah naj v sodelovanju z občinsko strokovno službo na področju zdravstva in veterinarstva preučijo stanje zoonoz v občini in na podlagi ocenitve stanja teh kužnih bolezni pri ljudeh in živalih pripravijo predlog programa preprečevanja, zatiranja in izkoreninjanja zoonoz v občini.
b)	Veterinarske organizacije združenega dela in organizacije združenega dela živilske industrije naj v sodelovanju z organi veterinarske in sanitarne inšpekcije zagotovijo higieno, dela v vseh fazah proizvodnje in s tem v zvezi izdelajo programe sanitacije in organizacije permanentne mikrobiološke kontrole za vsak obrat, program sistematičnega nadzorstva zdravstvenega stanja živali med rejo ter veterinarsko-sanitar-nega pregleda živil živalskega izvora, ki bo dopolnjen z organizacijo sistematične kontrole živalskih surovin in proizvodov glede na razne rezidue v njih.
c)	Visokošolska temeljna organizacija združenega dela za veterinarstvo. Visokošolske delovne organizacije Biotehniške fakultete naj izdela program uvajanja zanesljivih metod za ugotavljanje zoonoz in klicenos-cev in hitrih občutljivih metod za dokazovanje zdravil in reziducv v živilih in krmilih.
č) Komisija za zoonoze pri Republiškem komiteju za zdravstvo in socialno varstvo naj sproti spremlja
stanje zoonoz v republiki in predlaga ukrepe za preprečevanje in zatiranje zoonoz v republiki.
5.	Izobraževalna in raziskovalna dejavnost
a)	Visokošolska temeljna organizacija združenega dela za veterinarstvo, Visokošolska delovna organizacija Biotehniške fakultete naj v sodelovanju s Poslovno skupnostjo za veterinarstvo Slovenije, Kmetijsko živilsko razvojno skupnostjo Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije in Živinorejsko poslovno skupnostjo Slovenije, Zvezo čebelarskih družin Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Zvezo ribiških družin Slovenije, pripravi programe za izobraževanje živinorejcev in rejcev drugih živali ter delavcev v živilski industriji.
b)	Visokošolska temeljna organizacija združenega dela za veterinarstvo. Visokošolska delovna organizacija Biotehniška fakulteta in srednja agroživilska šola naj skupno s Poslovno skupnostjo za veterinarstvo in veterinarskimi organizacijami pripravi program izobraževanja veterinarskih delavcev, ki so potrebni za uresničitev republiškega in občinskih programov.
6.	Varstvo okolja
Organizacije združenega dela s področja živinoreje in reje drugih živali ter živiiske industrije naj pripravijo programe za varstvo okolja in živali na področju svoje dejavnosti in zagotovijo reciklažo vseh surovin, ki se lahko uporabijo v proizvodnji beljakovinskih in mineralnih krmil ter tehničnih maščob.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Živinorejska poslovna skupnost Slovenije in Kmetijska živilska razvojna skupnost Slovenije v 3 mesecih po sprejemu tega programa sprejmejo program zbiranja in predelave živalskih odpadkov na območju Slovenije.
IV
Republiška veterinarska uprava predloži na podlagi tega programa vsako leto do petnajstega decembra Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano program izvajanja posebnih preventivnih ukrepov za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni v naslednjem letu, usmerja proučevanje in uvajanje novih diagnostičnih metod ter proučevanje epizootiološke situacije na območju republike.
V
Ta program se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-03/82-31	'
Ljubljana, dne 31. januarja 1983.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik
Milan Kneževič L r.
316.
Na podlagi 5. alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in l'2/82) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v veterinarskih organizacijah združenega dela
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Ta pravilnik natančneje ureja pripravništvo, strokovne izpite iin izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev — diplomiranih veterinarjev in veterinarskih tehnikov (v nadaljnjem besedilu: veterinarski delavci) v veterinarskih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije).
2.	člen
Veterinarski delavci imajo pravico ih dolžnost, da stalno izpopolnjujejo strokovno izobrazbo in razvijajo svoje strokovne sposobnosti za delo, ki ga opravljajo v veterinarskih organizacijah.
3.	člen
Veterinarske organizacije so dolžne skrbeti za usposabljanje pripravnikov, za stalno in organizirano izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev ter zagotavljanje materialnih, kadrovskih in drugih pogojev za izvajanje pripravništva in za pripravo ter izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja.
Veterinarska organizacija, v kateri je pripravnik zaposlen, predpiše v svojih samoupravnih splošnih aktih ustrezne ukrepe, če njen pripravnik med pripravništvom po svoji krivdi ne dela poln delovni čas ali če poteka načrt in program pripravništva nepravilno ali če pripravnik ne opravi strokovnega izpita v zakonito določenem roku.
Pripravniki se ne smejo sprejemati na sistemizirana dela ih naloge, za katere se zahteva usposobljenost za samostojno delo.
4.	člen
Veterinarski delavci pridobijo pravico do samostojnosti pri delu, ko po redno opravljenem pripravništvu opravijo, predpisan strokovni izpit.
Veterinarskemu delavcu se, med pripravništvom po redno opravljenem pripravništvu še pred opravljenim strokovnim izpitom, lahko zaupajo posamezna opravila, za katera se ta usposablja, vendar ga mora pri tem neposredno strokovno nadzirati za to pooblaščeni veterinarski delavec.
5.	člen
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — Republiška veterinarska uprava nadzira, kako veterinarske organizacije skrbijo za pravilno izvajanje pripravništva po tem pravilniku.
II.	OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO
6.	člen
Namen pripravništva je, da pripravnik s praktičnim delom in z učenjem pod nadzorstvom in vodstvom predstojnika veterinarske organizacije ali/drugega delavca spozna delo v veterinarski' službi, delovanje veterinarske organizacije nasploh ter da se praktično pripravi za izpite iz posameznih predmetov in za poznejšo samostojnost pri delu.
7.	člen
Pred začetkom strokovnega pouka je treba pripravnike seznaniti z določbami tega pravilnika, s
programom strokovnega pouka ih s programom strokovnega izpita.
Za dosego namena, iz prejšnjega člena se pripravništvo opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom predstojnika veterinarske organizacije. Ta lahko določi mentorje, ki bodo skrbeli' za pripravnikov strokovni pouk in ga nadzorovali. Mentor mora imeti' najmanj takšno strokovno izobrazbo, kot jo ima pripravnik in praviloma vsaj pet let izkušenj na področju, za katero se pripravnik pripravlja.
8.	člen
Mentor iz prejšnjega člena ima zlasti tele naloge:
—	skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem programu;
—	uvaja s pomočjo drugih strokovnih delavcev pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti in s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo;
—	skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih;
—	dodeljuje delo oziroma posamezna opravila pripravniku, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu v mentorjevi strokovni enoti;
—	nadzira sam in po drugih strokovnih delavcih ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo;
—	obravnava individualno ali skupinsko s pripravniki posamezna praktična strokovna vprašanja;
—	skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma v specialistično dejavnost, ampak, da je o tem informiran ter da se predvsem usposablja za praktično delo v svoji stroki;
—	seznanja s pomočjo drugih, pooblaščenih strokovnih delavcev pripravnika o delu v dežurni službi;
—	skrbi, da se pripravnik seznani z delom drugih veterinarskih delavcev v skupini, v kateri se usposablja;
—	skrbi sam ali s pomočjo drugih delavcev, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva ,
—	skrbi, da se pripravnik usposobi za pravilno in popolno izpolnjevanje strokovne dokumentacije in evidence storitev;
—	opozarja pripravnika pri konkretnem delu na kodeks in etiko;
—	seznanja pripravnika z ekonomičnostjo raznih strokovnih postopkov;
—	oceni delo pripravnika po poteku pripravniške dobe.
9.	člen
Veterinarske organizacije dol v svojih, splošnih aktih kako se nagrajujejo mentorji, to velja zlasti, če mentorske dolžnosti presegajo redne mentorjeve nalogo v veterinarski organizaciji.
10.	člen
Pripravnik vodi v času pripravništva dnevnik dela, v katerega sproti vpisuje vsa pomembnejša praktična dela, opravljena po programu pripravništva ter udeležbo na seminarjih. Na podlagi pripravnikovega dnevnika in svojih zapažanj mentor potrdi, da je pripravnik uspešno opravil v dnevniku dela navedena strokovna opravila v določeni strokovni enoti, oziroma da je uspešno sodeloval na seminarju. Mentorjeva dolžnost je, da zahteva od pripravnika, da ponovi strokovna opravila, ki jih ni uspešno opravil.
11.	člen
Po končani pripravniški dobi izpolni veterinarska organizacija obrazec »Izkaz o pripravništvu«, ki ga mora pripravnik priložiti prijavi za strokovni izpit.
Obrazec »Izkaz o pripravništvu« je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
12.	člen
Pripravništvo veterinarskih delavcev se opravlja praviloma v veterinarski organizaciji v katero je bil pripravnik sprejet na delo. Če se v tej organizaciji, pripravnik ne more seznaniti z vsemi opravili po programu pripravništva, mora opravljati pripravništvo v celoti ali deloma v drugi veterinarski organizaciji, ki ima ustrezno strokovno opremo in zadosti kadrov za usposobitev pripravnika za samostojno delo po programu pripravništva, določenem v tem pravilniku.
V primeru iz drugega stavka prejšnjega odstavka mora veterinarska organizacija, v katero je bil pripravnik sprejet na delo, omogočiti pripravniku, da opravi v celoti oziroma deloma pripravništvo v drugi organizaciji.
III.	PROGRAM PRIPRAVNIŠTVA
13.	člen
Pripravništvo traja za dela in naloge za opravljanje katerih je potrebna:
—	visbkošolska izobrazba — 1 leto
—	srednješolska izobrazba — 6 mesecev.
14.	člen
Pripravništvo je enotno za vse diplomirane veterinarje in obsega naslednja delovna področja:
a)	na področju zdravstvenega varstva živali — štiri mesece:
To področje obsega:
—	veterinarsko medicino na specializiran; govedorejski farmi 3 tedne,
—	veterinarsko medicino na specializirani prašičerej ski farmi 3 tedne.
—	veterinarsko medicino na specializirani perutninski farmi — 2 tedna,
—	splošno veterinarsko medicino strokovno prakso na veterinarski postaji — 2 tedna,
—	veterinarsko medicino na kliniki za kopitarje — 14 dni,
—	veterinarsko medicino za mesojede — 14 dni,
—	veterinarsko medicino za čebele in ribe — 14
dni;
b)	na področju reprodukcije, živali — 2 meseca.
To področje obsega:
—	strokovno delo v zrejališču bikov za umetno osemenjevanje 1 teden,
—	strokovno delo v centru za umetno osemenjevanje — 2 tedna,
—	strokovno — operativno delo v umetnem osemenjevanju, na področju piodnostnih motenj in porodništva — 5 tednov;
c)	na področju preventivne vaterine — 2 meseca.
To področje obsega epizootiologijo nalezljivih bolezni, mikrobiologijo s parazitologijo ter zoohigieno, in sicer:
—	strokovno delo v veterinarskem laboratoriju — 3 tedne,
—	strokovno delo v oddelku za patpanatomsko diagnostiko — 2 tedna,
—	strokovno-operativno delo v veterinarski postaji ali na farmi — 3 tedne;
d)	na področju higiene živil — 3 mesece.
To področje obsega higieno živil, higieno živilskih obratov, opreme in pribora in osebje, zdravstveno nadzorstvo nad živili in veterinarsko-sanitarni pregled živil živalskega izvora, in sicer:
—	strokovno delo na področju higiene mesa, to je v mesni industriji z izvoznim statusom — 1 mesec,
—	strokovno delo na področju higiene pridobivanja, obdelave, predelave in prometa z mlekom in mlečnimi izdelki — 1 mesec,
—	strokovno delo na področju higiene drugih živil živalskega izvora (meso, perutnine, divjačine, ribe itd.) — 1 mesec;
e)	na področju upravnega veterinarstva — 1 mesec.
To področje obsega strokovno delo v občinskih veterinarskih inšpekcijah.
15. člen
Pripravništvo' je enotno za vse veterinarske tehnike in obsega naslednja delovna področja:
a)	na področju zdravstvenega varstva žiVali — 2 meseca
To področje obsega:
—	splošno veterinarska medicinsko strokovno prakso na veterinarski organizaciji (zaščitno cepljenje živali proti kužnim boleznim, apliciran j e zdravil, jemanje krvi za serološke preiskave, mleka za bakteriološke preiskave in iztrebkov za koprološke preiskave, čiščenje kopit in obrezovanje parklarjev, opravljanje določenih tehničnih delov preiskav);
b)	na področju reprodukcije živali — 1 mesec
To področje obsega:
—	operativno delo v umetnem osemenjevanju goved in aplikacijo zdravil v primeru piodnostnih motenj v veterinarski organizaciji;
c)	na področju preventivne veterine — 6 tednov
To področje obsega:
—	dezinfekcijo, deratizacijo in dezinsekcijo (priprava razkužil in insekticidov),
—	veterinarsko-higiensko službo (pomoč pri sekcijah, pakiranje matferiala za laboratorijske preiskave) v veterinarskih organizacijah;
d)	na področju higiene živil — 6 tednov
To področje obsega:
—	jemanje vzorcev živil, trihinoskopijo, označevanje mesa, pomoč pri vetermarsko-sanitarnem pregledu mesa in organov ter ostalih živil, laboratorijsko tehniko v verificiranih oddelkih veterinarskih organizacij, ki opravljajo veterinarsko-sanitarni nadzor v klavnicah, mlekarnah, skladiščih živil itd.;
e)	vodenje evidence in dokumentacije v veterinarskih organizacijah.
•	16. člen
Vsi veterinarski delavci — pripravniki sc morajo med pripravništvom seznaniti s statutom in z drugimi' splošnimi akti veterinarske organizacije, v kateri so zaposleni, oziroma, če niso v delovnem razmerju s splošni akti veterinarske organizacije, v kateri nazadnje opravljajo pripravništvo, če ti splošni akti urejajo organizacijo strokovnega dela.
17.	člen
Podrobne programe pripravništva za posamezne vrste veterinarskih del pripravijo v skladu z 12. do 16. členom tega pravilnika veterinarske organizacije
oziroma njihove strokovne enote, v katerih se opravlja pripravništvo.
Programe pripravništva pripravijo mentorji v sodelovanju z vodji ustreznih služb, potrdi pa jih strokovni kolegij veterinarske organizacije oziroma ožji strokovni kolegij.
V programih pripravništva je treba upoštevati stopnjo strokovne izobrazbe pripravnika.
18.	člen
Po končani pripravniški dobi opravlja pripravnik strokovni izpit.
IV.	STROKOVNI IZPITI
19.	člen
S strokovnim izpitom se ugotovi, ali je pripravnik sposoben pridobljeno znanje in izkušnje uporabljati pri samostojnem opravljanju del in nalog, za katere se je usposabljal.
20.	člen
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del
Program splošnega dela strokovnega izpita je enak za pripravnike iste stopnje šolske izobrazbe. Splošni del izpita se opravlja ustno.
Program posebnega dela strokovnega izpita je prilagojen delom in nalogam, .za katere se je pripravnik usposabljal. Posebni del izpita se opravlja pisno in ustno.
21.	člen
Splošni del strokovnega izpita obsega:
—	družbenoekonomsko ureditev s posebnim poudarkom na družbenoekonomskem položaju in samoupravljanju delavcev,
—	medsebojna razmerja v združenem delu ter
temeljne pravice in dolžnosti delavca iz združenega dela,	'
—	organizacijo veterinarske službe v SR Sloveniji,
—	splošni upravni postopek,
—	pisarniško poslovanje ter drugo splošno znanje, potrebno za delo v veterinarskih organizacijah.
Posebni del strokovnega izpita za diplomirane veterinarje obsega:
—	varstvo živali pred kužnimi boleznimi,
—	zdravstveno nadzorstvo nad živili živalskega izvora,
—	higieno obratov za proizvodnjo, obdelavo, predelavo in promet živalskih surovin, proizvodov in odpadkov,
—	zavarovanje okolja,
—	zdravila in veterinarsko uporabo v veterinarski medicini, mamila in strupi,
—	pospeševanje živinoreje in zdravstveno nadzorstvo nad krmili,
—	postopek organa veterinarske inšpekcije in pooblaščenih organizacij,
—	sodno veterinarstvo: načela, jamstvo pri trgovanju z živalmi, živalskimi proizvodi in surovinami ter odpadki, kazenska odgovornost veterinarjev, materialna odgovornost veterinarjev za strokovne napake.
Posebni del 'strokovnega izpita za veterinarske tehnike obsega:
—	umetno osemenjevanje,
—	pospeševanje živinoreje,
—	prehrano živali,
—	zoohigieno,
—	veterinarsko-sanitami red v živilskih obratih in
tehnična opravila pri veterinarsko-sanitarnih pregledih,
—	postopek pri odvzemu vzorcev,
—	laboratorijsko tehniko,
—	prvo pomoč, vakcinacije In aplikacije zdravil,
—	ravnanje z zdravili,
—	priprava živali za veterinarski poseg,
—	dezinfekcijo, deratizacijo, dezinsekcijo in vete-rinarsko-higiensko službo.
Obseg gradiva za posamezne predmete strokovnega izpita določi Republiška veterinarska uprava.
22.	člen
Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo' in prehrano določi izpitne roke za posamezne vrste veterinarskih delavcev in o tem obvesti veterinarske organizacije.
23.	člen
Strokovni izpit se opravlja pred izpitnimi komisijami, ki jih imenuje predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano za posamezne vrste veterinarskih delavcev.
Izpitna komisija ima predsednika, dva člana in zapisnikarja.
24.	člen
Predsedniku in članom izpitne komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
Stroški izpitne komisije gredo v breme veterinarske organizacije, v kateri je kandidat zaposlen.
25.	člen
Kandidat, ki želi opravljati izpit, vloži prijavo na predpisanem obrazcu pri organu oziroma organizaciji, kjer je v delovnem razmerju. Ta pošlje prijavo na Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kandidat lahko pošlje prijavo 's prilogami tudi neposredno na Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Prijavi za izpit mora biti priloženo dokazilo o strokovni izobrazbi in izkaz v pripravo • št u.
26.	člen
Kandidatu, ki izpolnjuje pogoje, se pošlje obvestilo o datumu izpita najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za izpit.
27.	člen
Izpit začne predsednik komisije tako. da kandidatom pojasni namen in potek izpita.
28.	člen
Kandidat najprej ustno odgovarja na vprašanja iz splošnega dela izpita. Če kandidat opravi splošni del izpita, lahko pristopi k opravljanju posebnega dela izpita.
Splošni in posebni del izpita se ne moreta opravljati isti dan, vendar razmak med njima ne sme biti daljši od 7 dni.
29 člen
Nalogo za pisni del posebnega izpita določi član izpitne komisije, ki je izpraševalec za posebni del izpita. Naloga za pisni del izpita se mora nanašati na dela in naloge oziroma področja, za katero se je kandidat usposabljal.
Pisna naloga" za kandidate je lahko sestava odločbe, izdelava analiz, informacije, opfš določenega postopka ipd.
Izpraševalec za posebni del izpita mora predsedniku komisije pred začetkom izpita posredovati naslov pisne naloge. Predsednik komisije seznani člane komisije z vsebino naloge.
30.	člen
Pisni del izpita opravlja kandidat pod nadzorstvom zapisnikarja.
31.	člen
Pred začetkom pisnega dela tepita zapisnikar ugotovi ali so prisotni vsi prijavljeni kandidati in to sporoči predsedniku komisije. Kandidatom izroči naloge ter pojasni, katere pripomočke in sredstva lahko uporabljajo.
Kandidat lahko pri pisnem delu napiše koncept naloge. Ko kandidat konča izpitno nalogo, odda čistopis in koncepte naloge zapisnikarju.
Kandidati s srednjo strokovno izobrazbo morajo oddati pisno nalogo po poteku 4 učnih ur, kandidati z visoko pa po preteku 7 učnih ur, ne glede na to ali so nalogo izdelali do konca.
32.	člen
Uspeh kandidata pri pisnem delu izpita oceni komisija na obrazložen predlog člana komisije, ki je predlagal in pregledal pisno nalogo.
33.	člen
Vprašanja, ki jih postavijo izpraševalci kandidatu pri ustnem delu izpita, morajo biti taka, da je mogoče iz odgovorov nanje oceniti kandidatovo znanje s celotnega področja, za katerega se je usposabljal.
Izpraševalci in predsednik komisije lahko kandidatu postavljajo dodatna vprašanja, ki so povezana z vsebino vprašanj iz prejšnjega odstavka. Dodatna vprašanja se morajo nanašati na področje dela, za katerega se je kandidat usposabljal.
34.	člen
Uspeh kandidata ocenjuje komisija z vsakega področja posebej z oceno »uspe_šno« ali »neuspešno«.
Na podlagi ocen s posameznih področij komisija oceni' ali je kandidat izpit opravil ali ne.
Izid izpita razglasi predsednik komisije ob navzočnosti članov takoj po končanem celotnem izpitu.
35.	člen
Kandidatu, ki je izpit opravil, se izda spričevalo o izpitu na predpisanem" obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni -del.
Spričevalo podpiše predsednik komisije.
„	36. člen
Kandidat, ki izpita ni opravil, ga sme ponoviti v roku, ki' ga določi komisija.
37.	člen
O poteku izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik.
Pisna naloga je priloga zapisnika. Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije ter zapisnikar.
V.	EVIDENCA IZPITOV
38.	člen
Za vsakega kandidata se vodi spis, ki vsebuje prijavo k izpitu s prilogami, obvestilo b dnevu opravljanja izpita, zapisnik o poteku izpita in spričevalo o opravljenem izpitu.
39.	člen
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vodi knjigo izpitov.
Knjiga izpitov vsebuje: zaporedno številko, priimek in ime kandidata, datum in kraj rojstva, številko izpitnega spisa, stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe, vrsto izpita, datum opravljanja izpita, izpitni uspeh in datum vpisa v knjigo.
VI.	IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNE IZOBRAZBE
40.	člen
Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe obsega stalno in sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje znanj, potrebnih za uspešno opravljanje del in nalog, ki so jim poverjene in so pogoj za opravljanje del in nalog.
41.	člen
Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev se izvaja po programu. Programi so srednjeročni in letni. S srednjeročnim programom se okvirno določajo smotri, vsebina in obseg izpopolnjevanja strokovne izobrazbe ter potrebna finančna sredstva.
Z letnim programom se določijo zlasti teme, ki bodo obravnavane v tekočem letu, opredelijo metode, oblike in trajanje izpolnjevanja strokovne izobrazbe, način preverjanja pridobljenega znanja in potrebna finančna sredstva. Letni program se sprejme do konca leta za naslednje leto.
42.	člen
Delavci veterinarskih organizacij obravnavajo programe izpopolnjevanja strokovne izobrazbe in način njihovega izvajanja ter druga vprašanja, ki se nanašajo na izpopolnjevanje.
43.	člen
Za vsako obliko izpopolnjevanja strokovne izobrazbe je potrebno pripraviti ustrezno gradivo in izbrati take metode ter oblike dela, ki vzpodbujajo aktivnost, ustvarjalnost in samostojnost delavcev pri izobraževanju.
Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe se tevaja v
obliki samoizobraževanja, študijskih sestankov in problemske razprave, konzultacije, tematskega posveta, seminarja, tečaja, praktičnega opravljanja del in nelog, strokovna praksa, študij ■ posameznih predmetov na visokih šolah ter druge oblike, ki jih določa program izpopolnjevanja strokovne izobrazbe.
44.	člen
Veterinarske organizacije so dolžne preverjati učinkovitost izpopolnjevanja strokovne izobrazbe oziroma oblik, v katerih se to izpopolnjevanje izvaja.
Znanje, ki so ga delavci pridobili pri posameznih oblikah izpopolnjevanja strokovne izobrazbe, se lahko preizkusi s testom, ustnim razgovorom, seminarsko nalogo, izpitom, s preizkusom spretnosti oziroma usposobljenosti za določeno delo ter z drugimi oblikami preizkusa znanja.	#
S programom izpopolnjevanja strokovne izobrazbe se določijo primeri, v katerih se opravi preizkus znanja ter način opravljanja preizkusa.
O opravljenem preizkusu znanja se delavcu izda potrdilo.
45.	člen
Republiška veterinarska uprava. Poslovna skupnost za veterinarstvo in VTOZD za veterinarstvo Bio-
tehniške fakultete v Ljubljani skrbijo za metodološko enotnost programiranja, sodelujejo pri organizaciji izvajanja programov, spremljajo njihovo izvajanje in dajejo veterinarskim organizacijam drugo strokovno pomoč.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
1 Pripravniki, ki so pričeli z izvajanjem programa pripravništva pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo pripravništvo po programu, ki ga je določila veterinarska organizacija.
-	47. člen
Delavci veterinarskih organizacij, ki na dan uveljavitve tega pravilnika nimajo strokovnega izpita po doslej veljavnih predpisih, morajo strokovni izpit po tem pravilniku opraviti v roku, ki ga določi organ upravljanja te organizacije; ta rok ne more biti krajši kot eno leto in. ne daljši od treh let.
Delavcem, ki so opravili pripravništvo in strokovni izpit po predpisih, ki urejajo pripravništvo m strokovne izpite iz področja veterinarstva v državni upravi, ni potrebno opravljati izpita po tem pravilniku.
48.	člen
Šteje se, da je delavec, ki je več kot deset let pred uveljavitvijo tega pravilnika uspešno opravljal dela in naloge na področju zdravstvenega varstva živali, usposobljen za samostojno opravljanje teh del in nalog: tak delavec se oprosti opravljanja strokovnega izpita po sklepu pooblaščenega organa veterinarske organizacije, kjer je zaposlen.
Veterinarska organizacija pošlje sklep iz prejšnjega odstavka Republiškenju komiteju za'kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da ga vpiše v evidenco.
49.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika, prenci.a veljati tretji in četrti odstavek 41. člena pravilniku o minimalnih pogojih za delo veteriharskih organizacij; ki ugotavljajo kužne boleznf in vzroke poginov, organizacij, ki opravljajo veterinarsko-sanitarne preglede, diagnostične in druge, preiskave, ter organizacij, ki' proizvajajo in. skladiščijo seme za umetno osemenjevanje (Uradni list SRS, št. 3/78)
50.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-01/82-38
, Ljubljana, dne 13. decembra 1982.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kncževič 1. r.
iTrr,?VSril
IZKAZ o pripravništvu
Priloga 1
Ime in priimek ............1---------—...
Pripravnik za naziv .....................
Dela in naloge ..........................
Diplomiral(a) na ........................
........... dne
Pripravništvo pričel(a) ............ dne
M. P.
Pripravništvo končal (a)
M. P.
Direktor:
... dne
Direktor:
Socialistična republika Slovenija	Priloga 2
REPUBLIŠKI KOMITE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO LJUBLJANA
Na podlagi 35. člena pravilnika o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v veterinarskih organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 7/83) izdaja izpitna komisija
SPRIČEVALO
rojen-a dne ........... v (na)
ki ima končano ...............
je opravil-a STROKOVNI IZPIT
Posebni del strokovnega izpita je kandidat-ka op ravljal-a s področja veterinarstva.
Zap. številka
v evidenčni knjigi ___________________
V Ljubljani, dne .................
Predsednik izpitne komisije
317.
Na podlagi 222. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO o evidentiranju računov
1.	člen
Zavezanci za davek iz kmetijskih, gospodarskih in poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, in poslovno sodelujejo z organizacijami 'združenega dela, organi družbenopolitične skupnosti ter drugimi samoupravnimi organizacijami In skupnostmi, morajo pred predložitvijo računa oziroma potrdila o plačilu ali drugega dokumenta (v nadaljnjem besedilu: račun) tem organizacijam (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec), na podlagi katerega uveljavljajo prejemke za prodano blago, opravljene storitve ter za druge dohodke, od katerih se plačujejo davki, predložiti račun upravi za družbene prihodke, ki je pristojna za odmero davka, v evidentiranje. V evidentiranje je treba predložiti tudi račune občanov, ki bodo plačani iz odobrenih bančnih ali drugih kreditov.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka niso dolžni predložiti v evidentiranje računov zavezanci, katerih prejemki za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve ter za druge dohodke v posameznem letu pri enem izplačevalcu ne presegajo 8.000 din.
Zavezanec za davek iz prvega odstavka tega člena izstavi račun v treh izvodih, ih sicer za izplačevalca, upravo za družbene prihodke in za lastno uporabo.
2.	člen
Uprava za družbene prihodke predloženi račun evidentira v posebnem registru, ki ga vodi po posameznih zavezancih. Računi se evidentirajo v registru po časovnem zaporedju, kakor so bili' predloženi v evidentiranje. Hkrati se v register vpišejo vsi podatki iz računov, ki so potrebni za odmero in pobiranje davka.
3.	člen
Uprava za družbene prihodke mora na vseh treh izvodih računa dati izplačevalcu nalog, da ob izplačilu računa odtegne iti vplača na ustrezne račune pri službi družbenega knjigovodstva davek, ki ga je treba plačati po veljavnih predpisih. Ce izplačevalec po veljavnih predpisih po predloženem računu ni dolžan odtegniti davka, davčni organ to zaznamuje na vseh izvodih računa.
4.	člen
Če zavezanec dolguje davke, prispevke ali ima druge denarne obveznosti, ki' so zapadle v plačilo, in je za njihovo izterjavo pristojna uprava za družbene prihodke, lahko uprava za družbene prihodke naloži izplačevalcu, da ob izplačilu računa odtegne zapadle obveznosti in odtegnjene zneske vplača na ustrezne račune pri službi družbenega knjigovodstva.
5.	člen
Izplačevalec mora odtegnjene zneske iz 3. in 4. člena vplačati v treh dneh po izplačilu računa.
O odtegnjenih zneskih izda izplačevalec zavezancu
potrdilo.
6 člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o evidentiranju računov (Uradni list SRS, št. 27/73).
7.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 401-1/83
Ljubljana, dne 15. februarja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
318.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju' in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za finaneiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št.
45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83 in 6/83)
I.	V tabeli pod točko 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje1 spremembe:
1.	Pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica
se:	'
—	v	stolpcu	6	stopnja	0,45	nadomesti	s	stop-
njo 0,90;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo 13,06;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,26 nadomesti s stopnjo 29,71.
2.	Pri’ zaporedni številki 23 občina Litija se:
—	v	stolpcu	8	stopnja	1,14	nadomesti	s	stop-
njo 1,12;
—	v	stolpcu	9	stopnja	0,98	nadomesti	s	stop-
njo 0,96;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,67 nadomesti s stopnjo 5,56;
—	v	stolpcu	14	stopnja	1,00	nadomesti	s	stop-
njo 0,89;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,20 nadomesti s stopnjo 11,96;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,70 nadomesti s stopnjo 28,44.
3.	Pri zaporedni številki 40 občina Ptuj se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,07 nadomesti s stopnjo
1,02;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,94 nadomesti s stopnjo 0,93;
—	v stolpcu 10 stopnja 4,91 nadomesti s stopnjo-4,62;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,74 nadomesti s stopnjo 0,71;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,296 nadomesti’ s stopnjo 0,28;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,37 nadomesti s stopnjo 1,28;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo 0,85;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,026 nadomesti s stopnjo 11,55;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,396 nadomesti s stopnjo 27,64.
4.	Pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,11 nadomesti s stop* njo 1,03;
—	v stolpcu 9 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo' 0,93;
—	v stolpcu 10 stopnja 6,13 nadomesti s stopnjo 5,70;
—	v stolpcu 12 stopnja 0.23 nadomesti s stopnjo
0,21;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,207 nadomesti s stopnjo 0,19;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,19 nadomesti s stopnjo
1,10;
—	v stolpcu 15 stopnja 1,12 nadomesti s stopnjo 0,93;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,507 nadomesti s stopnjo. 11,87;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,937 nadomesti s stopnjo 28,04.
5.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,63 nadomesti s stopnjo 0,64;
*— v stolpcu 10 stopnja 5,80 nadomesti s stopnjo 4,74;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,71 nadomesti s stopnjo
0,4>;	v
—	v stolpcu 13 stopnja 0,597 nadomesti s stopnjo 0,38;
. — v stolpcu 14 stopnja 1,07 nadomesti s stopnjo 0,58;
—	v stolpcu 17 stopnja 13,347 nadomesti' s stopnjo 9,19;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,717 nadomesti s stopnjo 25,56.
6.	Pri zaporedni številki 60 'občina Žalec se:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,59 nadomesti s stopnjo
I,	47;
—	v stolpcu 10 stopnja .5,61 nadomesti s stopnjo
5,24;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,41 nadomesti s stopnjo 0,38;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,347 nadomesti s stopnjo 0,33;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,92 nadomesti s stopnjo
0,85;	■
. — v stolpcu 15 stopnja 1.07 nadomesti s stopnjo 1,00;
—	v stolpcu 17 stopnja 12,517 nadomesti s stopnjo
II,	91;
—	v stolpcu 18 stopnja 28,777 nadomesti s stopnjo 28,10.
II.	V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov
iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 23 občina Litija:
—	v stolpcu 4 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo
0,21.
2.	Pri zaporedni številki 40 občina Ptuj:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,14 nadomesti s stopnjo '9,59;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,26.
3.	Pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi:
—	v stolpcu 3 stopnja 9.04 nadomesti s stopnjo 9,85;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,26.
4.	Pri zaporedni številki 60 občina Žalec:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,93 nadomesti s stopnjo 10,30.
III.	V tabeli točke 3 pod B c) »Prispevki iz dohodka od osnove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi stopnja 0,06 nadomesti s stopnjo 0,05. IV.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 21. februarja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
319.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1,83, 2/83, 4/83, 5/83 In 6/83) se v tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 12,61 nadomesti s stopnjo 13,06;
—	pri zaporedni številki 23 občina Litija stopnja 12,20 nadomesti s stopnjo 11,96;
—	pri zaporedni številki 40 občina Ptuj stopnja 12,026 nadomesti s stopnjo 11,55;
—	pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi stopnja 12,507 nadomesti s stopnjo 11,87;
—	pri zaporedni številki 45 občina Sevnica stopnja 13,347 nadomesti s stopnjo 9.19;
—	pri zaporedni številki 60 občina Žalec stopnja 12,517 nadomesti s stopnjo 11,91.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 21. februarja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1, r.
320.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena pravilnika o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 15-845/81) objavlja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora
POROČILO
o poprečni ceni kvadratnega metra površine in povprečni vrednosti točke zgrajenih stanovanj v SR Sloveniji v letu 1982
1
Poprečna cena kvadratnega metra stanovanjske površine zgrajene v letu 1982 v SR Sloveniji je 24.042,41 din.
2
Poprečna vrednost točke stanovanj zgrajenih v letu 1982 v SR Sloveniji je 75,41 din.
St. 36-51/81
Ljubljana, dne 16. februarja 1983.
Predsednik
Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora
Jože Kavčič, dipl. ekon. L r.
321.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o grafičnem prikazu za naselje Lokavec, ^o javni obravnavi dne 15. februarja 1983
odločilo:
Razveljavi se odlok Skupščine občine Ajdovščina o grafičnem prikazu za naselje Lokavec (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.
11/81).
Obrazložitev
Na pobudo občanov je ustavno sodišče s sklepom št. Ul 8/82 z dne 2. 12. 1932 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega odloka. Z odlokom o grafičnem prikazu za naselje Lokavec je občina sprejela grafičen prikaz, ki ga je izdelal RFC Idrija, TOZD Atelje za projektiranje, enota Ajdovščina, št. projekta 119/80-A, november 1980 — marec 1981. Grafični prikaz zajema celotno naselje Lokavec z 11 zaselki. V njem so določene površine, ki tvorijo obstoječe zaselke, območja namenjena organizirani individualni stanovanjski gradnji, območja namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, za razvoj proizvodne dejavnosti in obrti ter športne in rekreacijske površine. Določena so območja, za katera bo izdelan zazidalni načbt.
Na ugovore občanov, da grafični prikaz zajema za kmetijstvo pomembna zemljišča je občina Ajdovščina odgovorila, da se s tem .odlokom le spreminja in dopolnjuje že v letu 1973 sprejet grafični prikaz in določa manjše zazidljive površine, kot jih je zajel iz leta 1973.
Iz zbranih podatkov v pripravljalnem postopku ter po javni obravnavi je ustavno sodiščte ugotovilo, da odlok o grafičnem prikazu za naselje Lokavec ni v skladu z zakonom.
Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67. 27/72 in 8/78) določa, da je urbanistični program podlaga za urbanistične načrte, zazidalne načrte in za urbanistični red (4. člen). Urbanistični načrt se izdeluje za območje mesta ali naselja in za njegovo okolico, ki je neposredno podrejena stanovanjskim, komunalnim in drugim urbanskim razmeram obravnavanega mesta in naselja (5, člen). Urbanistični načrt obvezno obsega 10 dokumentov, predpisanih v 7. členu zakona. Urbanistični red predpiše občinska skupščina. Z njim se določita način urejanja in asanacija naselij (9. člen). Občinska skupščina določi z urbanističnim programom ali s posebnim predpisom mesta, naselja in druga območja, za katera se izdelajo urbanistični načrti in zazidalni načrti; naselja ali posamezna območja, za katera se izdelajo samo zazidalni načrti, naselja ali območja, ki se urejajo po urbanističnem redu (6. člen).
Po vsebini urejanja, območjih in dokumentaciji, ki jo morajo vsebovati posamezni od navedenih urbanističnih dokumentov, grafični' prikaz ne ustreza nobenemu z zakonom predpisanemu urbanističnemu dokumentu. Z občinskim odlokom uveljavljen grafični prikaz je po svoji vsebini in obsegu dolgoročna določitev namenske izrabe! površin ureditvenega območja naselja Lokavec. V grafičnem prikazu so označene površine, za katere bodo izdelani zazidalni načrti. Po navedenih določbah zakona o urbanističnem planiranju tega samo z grafičnim prikazom ni mogoče urediti.
Skupščina občine Ajdovščina je v letu 1973 sprejela odlok o urbanističnem redu v občini Ajdovščina (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 4/73 in 8/81). Po 1. členu tega odloka je urbanistični red podlaga za izdelavo lokacijskih dokumentacij v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ter podlaga za določanje lokacijskih pogojev v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. V drugem odstavku 2. člena je le določeno, da se nekatera naselja, med njimi tudi Lokavec, urejajo tudi z grafičnim prikazom, ki ga sprejme svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve v soglasju s svetom-za kmetijstvo in gozdarstvo. Predpis o uveljavitvi grafičnega prikaza v izvrševanju te določbe odloka ni bil objavljen v uradnem glasilu.
Odlok o grafičnem prikazu naselja Lokavec je bil sprejet v času veljavnosti 141. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81). V tej odločbi je bilo predpisano, da do sprejetja prostorskega dela družbenega plana o razvrstitvi zemljišč za potrebe kmetijstva in gozdarstva ni dopustna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda, razen v primeru, ko gre za gradnjo objektov regionalnega pomena in za organizirano stanovanjsko gradnjo, če ta ni predvidena na njivskih površinah ali na večjih že arondiranih, komasiranih in melioriranih površinah ali za gradnjo objektov, ki so zajeti v že sprejetih družbenih planih. V teh primerih se je lahko spremenila namembnost kmetijskega zemljišča le, če je dala kmetijska zemljiška skupnost k temu posebno soglasje.
Občina ne utemeljuje v grafičnem prikazu določenih območij za gradbene namene z navedenimi izjemami. Izdano tudi ni’ bilo posebno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti. Grafični prikaz je obravnaval le izvršilni odbor lunetijske zemljiške skupnosti Ajdovščina. Po dopisu z dne 22. 4. 1980 izvršilni odbor ni imel pripomb k predlogu grafičnega prikaza. Z dopisom z dne 8. 2. 1981 pa je predlagal, da se določeno območje ohrani za kmetijsko dejavnost. Ta pripomba v postopku sprejemanja grafičnega prikaza ni bila upoštevana.
Občina Ajdovščiha še nima sprejetega prostorskega dela družbenega plana o razvrstitvi zemljišč za potrebe kmetijstva in gozdarstva. Zato bi morala za morebitne izjeme, ki so naštete v 141. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, izdati soglasje skupščina kmetijske zemljiške skupnosti, kot nosilec kmetijske zemljiške politjke v občini. Skupščina lahko poveri le določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom (136. člen ustave).
Z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) je bil razveljavljen navedeni drugi odstavek 141. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. V L členu zakona je predpisano, da zaradi zavarovanja kmetijskih zemljišč ni dovoljena nobena sprememba namembnosti zemljišč do sprejetja družbenih planov občin vključno s prostorskim delom, usklajenih z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in s tem zakonom.
Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku odločbe.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bešter,
Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk.
St. Ul 8/82-19	,
Ljubljana, dne 15. februarja 1983.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič L r.
322.
V	skladu z določili družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, id z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO	v
o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, v letu 1982
1
V	letu 1982 je znašal poprečni mesečni kosmati osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji 19.609 din in poprečni mesečni čisti osebni dohodek 14.365 din.
2
Poprečni mesečni kosmati osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu je v letu 1982 znašal 19.148 din in poprečni mesečni čisti osebni dohodek 14.040 din.
3
Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz 1. točke tega poročila je znašala v letu 1982 za kosmati osebni dohodek 25,7 °/o, za čisti osebni dohodek 26,0 %>.
4
Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz 2. točke tega poročila je v letu 1982 znašala za kosmati osebni dohodek 25,7%, za čisti osebni' dohodek 25,9%.
V	znesku poprečnega osebnega dohodka so upoštevana tudi nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni in druge zadržanosti z dela do 30 dni.
St. 052/15-24/83
Ljubljana, dne 24. februarja 1983.
Direktor
Zavoda SR Slovenije za statistiko
Tomaž Banovec 1. r.
323.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Moja domovina SFRJ 4
Učbenik Moja domovina SFRJ 4, ki ga je sestavila .Marija Jalen v sodelovanju z Ano Kastelic in Jožico Selakovič, se potrdi.
Učbenik iz prejšnjega odstavka se uporablja za dopolnilni pouk otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini.
Št. SS-87/11-83
Ljubljana, dne 11. februarja 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc L r.
324.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Naša domovina SFR Jugoslavija za pouk predmeta spoznavanje družbe za 5. razred osnovne šole
Učbenik Naša domovina SFR Jugoslavija za 5. razred osnovne šole, ki sta ga napisala Marija Košak in Tomaž Weber, se potrdi.
St. SS-87/14-83
Ljubljana, dne 11. februarja 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc L r.
325.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26, maja 1982 (točka 3.5.) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Geografija: Geografske značilnosti SFR Jugoslavije za srednje izobraževanje, ki so ga napisali Slavko Brinovec, Božidar Kert, Marija Košak, Avguštin Lah in Mirko Pak
Učbenik ustreza za pouk predmeta geografije v 2., 3. in 4 letniku po programih srednjega izobraževanja, in sicer v vzgojnoizobvaževalnih programih: PTT promet, cestni promet, trgovinska dejavnost, poslovna finančna dejavnost, vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj, strežba, turistična dela, družboslovna jezikovna dejavnost ter trgovinski poslovodja.
Št. SS-87/15-83
Ljubljana, dne 11. februarja 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
326.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradn: list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenii za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika in delovnega zvezka Kemija
7.	razred osnovne šole — drugi del
Učbenik in delovni zvezek Kemija za 7. razred osnovne šole — drugi del, ki sta ju napisala Saša Glažar in Tatjana Pretnar, se potrdi.
St. SS-87/12-83
Ljubljana, dne 11. februarja 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
327.
Na podlagi 12. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi Priročnika za učitelje za pouk italijanskega jezika v 1. in 2. razredu slovenskih osnovnih šol in slovenskega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju
Priročnik za učitelje za pouk v 1. in 2. razredu osnovnih šol, ki so ga napisali Lucija Čok, Perina Jelen. Marta Vrčan-Komelj in Metka Morovič, se potrdi. .
St. SS-87/13-83
Ljubljana, dne 11. februarja 1983.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
328.
Na podlagi 149. in 150. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1-4/80) in na podlagi 2. in 13. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje SLO in DS v Ljubljani za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 14/81) je Skupščina sklada za financiranje SLO in DS v Ljubljani na 4. seji dne 22. novembra 1982 sprejela
SKLEP
o sprejetju programa SLO in DS v Ljubljani za leto 1983
1
Sprejme se program SLO in DS v Ljubljani za leto 1983 v katerem so opredeljene skupne naloge SLO in DS ovrednotene ' po nosilcih načrtovanja na 179,306.460,85 din.	/
2
Financiranje nalog SLO in DS se zagotavlja iz prispevka, ki ga. plačujejo TOZD in enovite delovne organizacije s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter delovni ljudje* ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost po prispevni‘stopnji 0,22 °/o od doseženega dohodka za tekoče leto.
Prispevek se a kori tira od ustvarjenega dohodka in .sicer v trimesečnih zneskih, ki so - odvisni od ustvarjenega dohodka v obdobju januar—marec, januar —junij in januar—september. Dokončni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom.
3
Prispevna stopnja za naloge SLO in DS v Ljubljani v letu 1983 velja od >. januarja 1983 ■ St. 802/49
Ljubljana, dne 15. februarja 1983.
Predsednica Skupščine sklada za financiranje SLO in DS v Ljubljani Tina Tomlje I. r.
329.
Na podlagi 149. in 150. člčna zakona o. sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni' list SRS, št. 1-4/80) in na podlagi 8.
člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS (Uradni list SRS, št. 8/78 in 14/81) je odbor podpisnic na seji dne 24. novembra 1982 .sprejel
LETNI PLAN
za leto 1983 o višini potrebnih denarnih sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS v Ljubljani
1.	člen
Podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v letu 1983 sredstva v višini 95,00 din na zapode nega na leto.
2.	člen
Prispevek se akontira po periodičnih obračunih januar—marec, januar—junij in januar—september. Končni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom.
3.	člen
Prispevna stopnja za nadomestila OD v letu 198 velja od 1 januarja 1983.
St. 802/48
Ljubljana, dne 15. februarja 1983.
Predsednik odbora podpisnic Matjaž Vončina 1. r
330.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni listi SRS, št/ 15/76) so skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad 28. februarja 1983 na 4. seji, Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, na 4. seji dne 28. februarja 1983, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Mo-ste-Polje na 4. seji dne 28. februarja 1983, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Šiška na 5. seji dne 28. februarja 1933, Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik na 4. seji dne 28. februarja 1983 zborov uporabnikov in izvajalcev sprejele
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi
stroški
I
Preživnine, določene ah dogovorjene do vključno 31. decembra 1981, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povečajo za 28 % od 1. marca 1983 dalje.
II
Preživnine, določene aii dogovorjene med letom 1982, pa se povečajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene oziroma dogovorjene, in sicer:
za*
—	do konca januarja 1982	28
—	do konca februarja 1982	25,7
—	do konca marca 1982	23,4
—	do konca aprila 1982	21
—	do konca maja 1982	18,7
—	do konca junija 1982	16,4
—• do konca julija 1982	14
—	do	konca	avgusta 1982	11,7
—	do	konca	septembra 1982	9,4
—	do	konca	oktobra 1982	7
—	do	konca	novembra 1982	4,7
—	do	konca	decembra 1982	2,3
prav tako od 1. marca 1983 dalje.
III
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem li-s\u SRS.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti! socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad
Dušan Parazajda 1. r.
Predsednik
skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center Roman Pušnjak 1. r.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje
Inka Gorečim 1. r.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva t Ljubljana Šiška Ivanka Kukovec 1. r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik
Marjan Kolovič L r.
BREŽICE
331.
Na podlagi 196. člena ustave SR Slovenije in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) ter v skladu z 12. in 13. členom zakona b pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-646/76) 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77 in 30-1704/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajev’-> skupnosti dne 21. oktobra 1982 sprejela
ODLOK
o pogrebnih svečanostih na območju občine Brežice
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območju občine Brežice se opravljajo pogrebne svečanosti v skladu z določili tega odloka.
2.	člen
Pogreb s pokopom umrlega občana je družbena manifestacija in ima javni pietetni značaj. S tem odlokom se določa obseg in način pogrebnih svečanosti in zagotavlja slehernemu občanu dostojen pogreb.
3.	člen
Udeležencem pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika je zagotovljeno, da ji lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci te svečanostL
Udeleženci pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebni svečanosti v svojem imenu ali kot predstavniki samoupravnih organizacij ali skupnosti.
Pri organiziranju pogrebne svečanosti se v skladu s tem odlokom upošteva poslednja volja pokojnika in želja njegovih ožjih sorodnikov, oziroma naročnika pogrebne svečanosti.
4.	člen
Od pokojnika se na pogrebni svečanosti poslovi predstavnik družbene skupnosti, ki ga zagotovi krajevna skupnost v kateri je pokojnik prebival.
Predstavnik družbene skupnosti je lahko predstavnik družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije ter druge samoupravne organizacije ali skupnosti ter društva,
Na željo pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev se v skladu s tem odlokom opravi tudi verski obred, ki je sestavni del pogrebnih svečanosti.
5.	člen
Javna pogrebna svečanost se ne organizira, če se pogreb na željo pokojnika ali najbližjih svojcev opravi v družinskem krogu.
6 člen
Pri prijavi pokopa mora prijavitelj predložiti potrdilo, da je smrt prijavljena pri pristojnem matičnem uradu in navesti podatke v kateri krajevni skupnosti je pokojnik prebival, v kateri organizaciji združenega dela je bil zaposlen ter v katerih organizacijah in društvih je bil aktiven član.
7.	člen
Pogrebne svečanosti organizira upravljalec pokopališča, ki je dolžan o tem pbvestiti krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival, da v skladu z določili 1. in 2. odstavka 4. člena tega odloka določi' predstavnika družbene skupnosti. Ce je krajevna skupnost upravljalec pokopališča sama organizira pogrebno svečanost.
Glede obsega in vsebine pogrebne svečanosti se upošteva želja pokojnika oziroma njihovih najbližjih svojcev, naročnika pogreba ali posebne"? odbora za pogreb.
8.	člen
Upravljalec pokopališča :e dolžan obv-’- ’ f ;avnost
o pogrebni svečanosti z obvestilom na og’asni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
9.	člen
Družbenopolitična skupnost, delovne in druge samoupravne organizacije ter skupnosti lahko imenujejo poseben odbor za organizacijo pogrebne svečanosti.
Odbor iz prejšnjega odstavka ima predvsem dolžnost, da v skladu s tem odlokom organizira in izvede pogrebno svečanost za konkretnega pokojnika.
10.	člen
Za pokop umrlih borcev NOV, pripadnikov oboroženih sil in milice se poleg določil tega odloka uporabljajo posebni predpisi teh organizacij in organov.
II.	POTEK IN OBSEG POGREBNE SVEČANOSTI
11.	člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra v mrliški vežici oziroma na pokojnikovem domu ali ko mrliški voz pripelje pokojnika na mesto, kjer se prične .pogrebni sprevod v skladu s krajevnim običajem ali določenim redom.
12.	člen
Posebni' sprevod se odvija od mrliškega odra v mrliški vežici ozirbma na pokojnikovem domu ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče oziroma v skladu s krajevnimi običaji na drugem primernem kraju, kolikor ta ne poteka po regionalnih cestah, do groba na pokopališču.
13.	člen
Na željo pokojnika ali njegovih najožj.ih svojcev se del pogrebnih svečanosti lahko opravi, če so za to dani pogoji, v bogoslužnem objektu.
14.	člen
Na čelo pogrebnega sprevoda gre zastavonoša z nacionalno zastavo z žalnim trakom; oziroma š črno zastavo, če je pokojnik tuj državljan in praviloma tudi vodja pogrebne svečanosti. Za njima se razvrstijo druge zastave in prapori, nosači vencev m cvetja, če je to v krajevni navadi, godba, pevci, nosači odlikovanj in-priznanj pokojnika, vozniki pogrebnega voz čka s krsto ali nosači krste oziroma žare. svojci in sorodniki pokojnika ter nato drugi udeleženci pogreba. Ce je v kraju običaj, gre lahko del udeležencev pogreba pred nosači odlikovanj in priznanj.
Če se pogrebne svečanosti udeležijo enote oboroženih sil SFRJ, milice ali drugi uniformirani predstavniki družbenih organkacij, se zvrstijo na Čelo pogrebnega sprevoda takoj za nacionalno zastavo.
Ce so pri pogrebni svečanosti navzoči predstavniki verske skupnosti gredo ti v sprevodu tik pred krsto oziroma žaro pokojnika. Verska obeležja in simbol se nosi pred predstavniki verske skupnosti.
15.	člen
Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrstijo ob grobu tako, da so neposredno ob njem svojci in sorodniki pokojnika, zastavonoše in praporščaki ter nosači odlikovanj in priznanj, nato pa drugi udeleženci pogreba.
Krsto s pokojnikom spustijo v grob. Sočasno se lahko opravi del verskega obreda. Nato zaigra godba ali pevci zapojejo žalostinko. če sodelujejo pri pogrebu. Sledi poslovilni govor predstavnika družbene skupnosti, če te poslovitve ni bilo na začetku po-
grebne svečanosti, ter govori drugih predstavnikov. Po zadnjem pozdravu z zastavo m prapori je pogrebna svečanost zaključena.
Upravljalec pokopališča je dolžan zagotoviti, da bo takoj po končani pogrebni svečanosti jama zasuta in grob urejen.
16.	člen
Ce pri pogrebnih svečanostih sodeluje častna enota s strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote v skladu z ustreznimi predpisi in tem odlokom. Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne svečanosti.
17.	člen
V primeru upepelitve pokojnika se pogrebne svečanosti lahko opravijo kot poslovitev pred ali kot pogrebna svečanost po upepelitvi pokojnika v skladu z določbami tega odloka.
18.	člen
C e pri pogrebu pokojnika sodeluje predstavnik verske skupnosti lahko pokojniku tudi zvonijo. Zvenenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do 10 minut oziroma s prekinitvami 15 minut.
III. KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo od 500 din do 3.000 din se kaznuje za prekrške posameznik, ki
a)	se kot zastavonoša, praporščak, nosač venca, vodja godbe, organizirane ali uniformirane skupine, nosač odlikovanj in priznanj pokojnika kljub opozorilu vodje pogrebnega sprevoda (predstavnika up-ravljalca pokopališča) razvrsti v pogrebni sprevod v nasprotju z določbami 14. člena tega odloka;
b)	se kot posameznik verske skupnosti ali nosilec verskega simbola razporedi v pogrebni sprevod v nasprotju s 3. odstavkom 14. člena tega odloka;
c)	kot poveljnik ali vodja častne, enote ne poskrbi za popolno varnost pri izstrelitvi častne salve (16. člen)
20.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 din do 15.000 dtn m
kaznuje za prekršek upravljalec, ki:
a)	se predhodno ne prepriča o prijavi smrti pri pristojnem organu (6. člen)
b)	ne organizira javne pogrebne svečanosti (7. člen)
cj ne obvesti krajevne skupnosti o javni pogrebni svečanosti (7. člen)
č) ne obvesti javnosti o javni pogrebni svečanosti (8. člen).
Za prekršek te točke a) tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500 din do 3.000 din.
IV. KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja za komunalno inšpekcijo pristojni upravni organ občine Brežice.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ko začne veljati ta odlok, preneha
veljati odlok o pogrebnem ceremonijalu Skupščine občine Brežice št. 35-4/73-1 z dne 26. 11. 1973 (Uradni list SRS, št. 42/73).
St. 203-3/83-1
Brežice, dne 21. oktobra 1982.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
332.
Na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 23. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56) in na podlagi 152. in 158. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. oktobra 1982 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine
Brežice
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pokopališča na območju občine Brežice so komu-nalno-sanitarni objekti, namenjeni za pokopavanje umrlih oseb, ne glede na rase, narodnost, veroizpoved ali način smrti.
2.	člen
Na območju občine Brežice so pokopališča urejena v naslednjih krajih: Brežice, Dobova, Kapele, Bizeljsko, Pišece, Artiče, Cerklje, Sromlje, Čatež, Bušeča vas, Vel. Malence, Jesenice, Brezje, Cimik. 3 4 5 6
3.	člen
S pokopališčem v Brežicah upravlja komunalna organizacija in sicer Komunalno in obrtno podjetje Brežice, ostale pa upravljajo posamezne krajevne skupnosti, kolikor pokopališča niso prenešena v upravljanje komunalni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: up-ravljalec pokopališča).
4.	člen
O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč odločajo pristojni organi občinske skupščine po poprejšnjem soglasju republiške sanitarne inšpekcije.
UREDITEV POKOPALIŠČA IN NAČIN POKOPA
5.	člen
Vsako pokopališče mora biti opremljeno z zidopa ali z gosto živo mejo, oziroma mora biti primerno ločeno od ostalega prostora. Imeti mora tudi prostor za hrambo orodja, urejeno smetišče, urejen odvoz smeti, kolikor je potrebno, pa tudi prostor za odlaganje spomenikov.
6.	člen
V pokopališkem okolišu Brežic se umrle polaga na mrtvaški oder v mrliških vežah na pokopališču. To odločilo velja tudi' za tiste krajevne skupnosti, kjer se bodo mrliške vežice uredile kasneje.
Kolikor želijo svojci umrlega, da leži pokojnik doma je to dovoljeno, kolikor ni v nasprotju z določili hišnega reda, vendar ga morajo prepeljati v mrliško vežico rta pokopališču najmanj 4 ure pred pričetkom pogrebne svečanosti.
7.	člen
Vsak upravljalec pokopališča vodi za pokopališče načrt z razdelitvijo na polja, vrste in grobove v ustreznem merilu, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb, datum pokopa in naznambo groba. Kolikor upravljalec takšne grafične evidence nima, jo mora pripraviti v šestih mesecih od sprejema tega odloka.
'	8. člen
Mere grobne jame so: dolžina do 2,60 m, širina do 1,00 m in globina najmanj 1,80 m.
Upravljalec pokopališča določi kdaj je treba kopati poglobljeno jamo.
V	vsakem primeru je nujen poglobljeni izkop, kadar se v isti jami predvideva več zaporednih pokopov. Jama mora biti poglobljena tako, da znaša plast zemlje nad zadnjo krsto najmanj 1,50 m.
9.	člen
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m. Spomeniki, nagrobne ograje, klopi, razne sadike in druga znamenja ne smejo segati preko meje določenega grobnega prostora.
V	višino smejo zgoraj navedene naprave segati največ do 1,50 m.
10.	člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih, kolumbatorjih, razorju ali v obstoječih grobovih in grobnicah.
Površino, mesto ali obliko žarnega groba določa upravljalec pokopališča in se v njem hrani tudi več žar v skladu z načrtom pokopališča.
Shranjevanje žar doma ni dovoljeno.
11.	člen
Prevoz pokojnika se sme opraviti pravfoma le s posebnim mrliškim vozilom. Vozilo preskrbi upravljalec pokopališča ali organizator pogrebne svečanosti.
12.	člen
Na novih pokopaliških poljih se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov. Praviloma je ponoven pokop v istem grobu dovoljen po desetih letih. Tak pokop je mogoč tudi pred potekom te dobe, kolikor je bil grob že predhodno poglobljen.
Kolikor se grob odpre pred potekom kolobarne dobe, mora ostati najmanj 10 cm zemlje nad zadnjo krsto.
Ne glede na zgornje določbe pa je dovoljen pokop žar tudi pred potekom kolobarne dobe.
13.	člen
V	obstoječe grobnice se sme umrle pokopavati le v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom.
V	druge grobnice je dovoljen pokop tudi v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa, brez kovinskega vložka.
14.	člen
Prostor za grobove oddaja upravljalec pokopališča v najem z najemno pogodbo. Najemna pogodba mora vsebovati:
a)	čas uporabe groba
b)	rok dograditve groba
c)	določilo o odstranitvi gradnje, če ni zgrajen v skladu s tem odlokom
č) pristojbino za vzdrževanje pokopališča.
S plačilom najemnine po poteku kolobarne dobe. najemniki podaljšujejo najemno razmerje.
15.	člen
Najemna pogodba se sklene, če se zainteresirani obvežejo zgraditi oziroma urediti grob v roku enega leta, ga redno vzdrževati in redno plačevati najemnino.
16.	člen
Pokopališke tarife in storitve zaračunava uprav-Ijalec pokopališča po veljavnem ceniku, ki ga potrdi pristojna skupnost za cene pri občini Brežice.
17.	člen
Grobovi se dajo v najem za deset let od zadnjega pokopa. Pristojbina za vzdrževanje pokopališča pa se obnavlja vsako leto.
Kolikor najemnik tudi po pismenem opozorilu upravljalca pokopališča ne podaljša najemne pogodbe v roku enega leta, se grob lahko odda drugemu.
18.	člen
Če se pravni nasledniki odpovejo grobu, ali če pravnih naslednikov ni, lahko tudi drugi, s pogodbo podaljšajo najemno razmerje.	i
VZDRŽEVANJE IN KRASITEV POKOPALIŠČ
19.	člen
Pokopališka pota, zgradbe, ograje in druge pokopališke objekte mora vzdrževati upravljalec pokopališča. Kolikor je v bližini pokopališča cerkveni objekt, skrbi za cerkev in pripadajoče objekte cerkev sama.
. 20. člen
Grobove in grobnice morajo uporabniki redno vzdrževati.
Upravljalec pokopališča in uporabnik lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju grobov.
21.	člen
Varstvo grobov padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja urejajo posebni predpisi.
22.	člen
Lastnike zapuščenih grobov pozove upravljalec, da jih uredijo. Če pa je poziv brezuspešen, lahko tak neizkoriščen prostor odda upravljalec pokopališča drugemu uporabniku.
Če na opuščenih grobovih obstojajo predmeti določene vrednosti, jih upravljalec pokopališča proda na javni dražbi, izkupiček pa nameni vzdrževanju pokopališča.
23.	člen
Upravljalec pokopališča lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva ali ustanovi sklad iz svojih dohodkov in prispevkov organizacij združenega dela, drugih organizacij in posameznikov.
\
PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA
24.	člen
Upravljalec pokopališča:
—	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov za dovolitev pokopa,
—	izdeluje ustrezne predračune dohodkov in izdatke in vodi v zvezi s tem ustrezno finančno poslovanje,
—	določa mesto, datum in uro pokopa praviloma v sporazumu z naročilom,
—	opravlja pokope in prekope grobov,
—	oddaja prostore za grobove in vodi register sklenjenih pogodb
—	daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev spomenikov,
—	nadzoruje postavitev spomenikov,
—	vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
—	sklepa pogodbe in izdaja splošne akte, s katerimi se ureja opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev v skladu s tem odlokom — skrbi za izvrševanje določil iz občinskega odloka o pogrebnem ceremonialu na območju občine Brežice,
—	opravlja druge naloge po veljavnih predpisih.
25.	člen
Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je znan, sicer velja postopek po veljavnih predpisih.
DRUGE DOLOČBE
26.	člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni1 smrti in tudi določi čas pokopa. Praviloma mora poteči od trenutka smrti do pokopa oseminštirideset ur.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi upravljalcu pokopališča, ter se mora dogovoriti o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah. Pokop se sme opraviti, ko se predloži vse dokumente, ki jih izda za to pristojni organ.
27.	člen
Pokopi na območju občine Brežice se vršijo vsak dan, razen 1. januarja, 1. maja in 29. novembra.
28.	člen
V zimskem času, to je od 31. oktobra do 30. oprila je vežica na pokopališču odprta od 8. do 20. ure. V poletnem času tj. od 1. maja do 31. oktobra je vežica odprta od 7. do 21. ure.
29.	člen
Obiskovalec pokopališča ali mrliške vežice je dolžan opustiti vse, kar žali pieteto do umrlih.
Na pokopališkem prostoru in v vežici je predvsem prepovedano:
—	prižiganje sveč v vežicah, razen na za to določenih mestih;
—	nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, glasno smejanje, razgrajanje, stopanje in hoja po grobovih;
—	odlaganje smeti in odpadkov izven prostora, ki je za to določen;
—	onesnaževanje pokopališkega prostora in vežice;
—	vodenje živali po pokopališču in v vežico;
—	vožnja z dvokolesi' in motornimi vozili ali njih shranjevanje na pokopališču;
—	poškodovanje grobov, vežice, nasadov in predmetov na pokopališkem prostoru;
—	odtujevanje predmetov iz tujih grobov, vežic in pokopaliških prostorov.
30.	člen
Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča.
KAZENSKE DOLOČBE
„	31. člen
Posameznik, ki krši določila iz tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 5.000 din, pravna oseba od 1.000 do 30.000 dm, odgovorna oseba pravne osebe pa od 500 do 3.000 din.
KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Z namenom ekonomične izrabe prostora lahko pristojni organ občinske skupščine na novih pokopaliških poljih in v primerih razširitve obstoječih, določi s posebnim pravilnikom velikost in obliko nagrobnega znamenja.
33.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojna inšpekcija MI Krško.
,	34. člen
onem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališčih in pokopališkem redu na območju občine Brežice (Dolenjski list, št. 17/68).
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-5/82
Brežice, dne 21. oktobra 1982.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
CERKNICA
333.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 3/81 in 23,82) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina obr-čine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za
storitve
1.	člen
V Odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 16/75, 18/75, 1/76, 10/76, 20/76, 22/77, 1/81, 11/81 In 10/82) se tarifna števUka 1 črta, tarifna številka la pa postane tarifna številka 1. 2
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu- SRS.
6t. 421-9/72-9
Cerknica, dne 18. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Bde Lenarčič L r.
334.
Skupščina občine Cerknica je na podlagi 8. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 76-842/82) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 16. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter krajevnih skupnosti, ki se financirajo iz proračuna občine Cerknica
1.	člen
Za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in krajevnih skupnosti, ki se v celoti ali pretežno financirajo iz proračuna občine Cerknica, se določi obveznost obračuna amortizacije v letu 1982 v višini 20 Vo od amortizacijskih stopenj, predpisanih v nomenklaturi sredstev za amortizacijo.
2.	člen
Odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 428/1-83-9
Cerknica, dne 18. februarja 1983.
’	Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
335.
Na podlagi 42. in 45. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 3/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih Skupnosti' dne 16. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zenu l Ca .
Cerknica
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Cerknica uvede plačilo nadomesti; stavbnega zemljišča.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj meja naselij Cerknica, Rakek, Stari' trg - Lož, Nova vas, Begunje, Unec, industrijske cone Podskrajni ter počitniških naselij Rakov Škocjan, Goričice, Gornje Jezero in Volčje (Uradni list SRS, št. 8/78) in v mejah naselij urbanističnega načrta krajevne skupnosti Loška dolina (Uradni list SRS, št. 32/79).
3.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča- je
dolžan plačevati uporabnik zemljišča oziroma stavbe
ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe, plačujejo nadomestila iz dohodka.
4.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja:
—	za potrebe ljudske obrambe,
—	za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljiščih izvzete iz nacionalizacije,
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega zemljišča se tudi ne predpisuje zavezancem, ki opravljajo kmetijsko dejavnost ali jim je ta edini poklic oziroma vir preživljanja s pogojem, da to zemljišče sami obdelujejo in uporabljajo. V primeru pridobitve prednostne pravice na zemljišču se zavezancu odmeri nadomestilo od tega stavbnega zemljišča.
5.	člen
Plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo petih let oproščen občan:
a)	ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe,
b)	ki je zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Oprostitev plačila nadomestila se šteje pet let od dneva prevzema stanovanja oz. stavbne parcele.
6.	člen
Občanom z nižjimi osebnimi dohodki se v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin zniža višina nadomestila. Za izračun se smiselno uporabi tabela za delno nadomestitev stanarine.
Plačevanja nadomestila so oproščeni občani,- ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč.
Upravni organ lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance in imetnike stanovanjske pravice plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo preživljanje zavezanca ali imetnika stanovanjske pravice ter njegove družine (elementarne in druge nezgode, dolgotrajna bolezen v družini, smrt zaposlenega zakonca itd ).
Za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po zgoraj navedenih določilih mora zavezanec vložiti vlogo pri pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
7.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se predpisuje od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Prav tako se predpiše nadomestilo tudi za tisti del nezazidalnega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je dotočen z zazidalnim načrtom in ki ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se predpiše od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj, poslovnih prostorov in garaž.
8.	člen
Za znatno preseganje površine za zazidano stavbno zemljišče iz drugega odstavka prejšnjega člena se smatra tisto zazidano stavbno zemljišče, M presega površino:
a)	800 m2, če stoji na njem stanovanjska hiša,
b)	800 m2, če stoji na njem obrtna delavnica,
c)	1200 m2, če stoji na njem stanovanjska hiša z obrtno delavnico,
d)	3000 m2, če na njem stoji stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem.
9.	člen
Merila, po katerih se določa višina nadomestila po tem odloku so:
a)	stopnja opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami,
b)	smotrno izkoriščanje zemljišča,
c)	lega, namembnost in pridobitna ugodnost stavbnega zemljišča.
10.	člen
1.	Merila za določitev točk na m2 uporabne stanovanjske površine, poslovnih prostorov in garaž glede na komunalno opremljenost so:
a)	urejeno cestišče (asfalt, beton)
b)	neurejeno cestišče (makadam)
c)	možnost priključitve na vodovod
d)	možnost priključitve na kanalizacijo
e)	možnost priključitve na elekt. omrežje
f)	javna razsvetljava
g)	zelena površina (parki, zelenice)
2.	Območja za stanovanj a in družinske hiše so de na lego razdeljena na tri skupine:
I.	stopnja v neposredni bližini centra oziroma centru,
II.	stopnja v okolici oziroma v obrobju območij I — strnjena pozidava,
III.	stopnja — predmestni predeli — redkejša pozidava
V	I. skupino spadajo naselja: Cerknica, Rakek, Stari trg, Lož in počitniška naselja Rakov Škocjan, Goričice, Gornje Jezero in Volčje;
V	II. skupino spadajo naselja: Unec, Begunje, Nova vas, Dolenje Jezero, Dolenja vas, Zelše in Pod-skrajnik;
V	III. skupino spadajo vsa naselja krajevne skupnosti Loška dolina razen naselij Stari trg in Lož.
3.	Območja za proizvodne namene so glede na lego in namembnost razdeljena na tri stopnje:
I. stopnja — predeli obstoječe proizvodnje dejavnosti, ki so v skladu z zazidalnim načrtom
I
M
'O
S
§
II.	stopnja — predeli, kjer ta dejavnost sovpade s stanovanjsko gradnjo in ni v skladu
z zazidalnim načrtom	120
III.	stopnja — predeli, ki so določeni za razvoj te dejavnosti	100
4.	Območje za družbene namene je enotno za
vsa stavbna zemljišča iz 2. člena tega odloka 50
5.	Območja za poslovne namene so glede na pridobitno ugodnost in druge pogoje razdeljena na tri stopnje:
i
3
o
I.	stopnja — pridobitne ugodne lokacije za
trgovino, gostišče, obrti in podobno	300
II.	stopnja — pridobitno manj ugodne lokacije	150
III.	stopnja — posamezne lokacije na katerih želimo razvijati poslovno dejavnost	50
6.	Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 70*/o točk zazidanega stavbnega zemljišča glede na komunalno opremljenost s komunalnimi objekti in napravami, le-to, namembnost, pridobitno ugodnost In druge pogoje.
11.	člen
Število točk za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 3. člena tega odloka občinski komite za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo.
12.	člen
Za zavezance plačila nadomestila, ki stanujejo v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini1, s katerimi opravlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica, se nadomestilo določi z odločbo za vsakega
imetnika stanovanjske pravice in najemnika poslovnega prostora in se plačuje samoupravni stanovanjski skupnosti občine Cerknica. Ta pa pobrani znesek nakazuje SKIS občine Cerknica.
Podatke o tlorisnih površinah stanovanj, poslovnih
prostorov in garaž v družbeni lastnini in etažnih stanovanj je dolžna občinskemu komiteju za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo dati Samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknice.
Podatke o tlorisnih površinah proizvodnih prostorov organizacij združenega dela so dolžne občinskemu komiteju za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo dati organizacije združenega dela.
Podatke o tlorisnih površinah družinskih stanovanjskih hiš je dolžan dati občinskemu Komiteju za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo lastnik objekta.
13.	člen
Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena skupne rabe in jo s sklepom določi občinska skupščina.
14.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje Samoupravni komunalni skupnosti občina Cerknica mesečno za nazaj, razen lastniki individual-
nih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic, ki naj bi plačevali nadomestilo polletno za nazaj.
Sredstva zbrana od tlorisnih površin stanovanj oziroma od občanov neposredno se lahko uporabijo le v kraju kjer so se zbrala. Sredstva zbrana od tlorisnih površin in poslovnih prostorov pa se uporabijo skladno s planom in sporazumom v okviru samoupravne komunalne cestne skupnosti občine Cerknica. Enkrat letno je potrebno dati poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih občine Cerknica.
Prelivanje sredstev iz ene v drugo krajevno skupnost je možno le s soglasjem prizadete KS.
15.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjene za skupno porabo in sicer:
—	ulice in ceste, trgi, hodniki, peš poti, dovozne poti v naseljih ter javna parkirišča in sejmišča, za katere uporabo se ne plačuje,
,— javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, zelene površine v stanovanjskih naseljih in javna otroška igrišča ter varstveni pasovi in rezervati,
—	omrežje javne razsvetljave,
—	objekti ih naprave za odpravo atmosferskih voda, po sprejetem letnem in srednjeročnem programu urejanja stavbnih zemljišč v skladu z določili 18. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78).
16.	člen
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestila v roku 15 dni od nastopa obveznosti dati občinskemu upravnemu organu točne podatke o površinah zavezanih plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, razen iz
12.	člena za katere daje podatke Samoupravna stanovanjska skupnost občine Cerknica.
17.	člen
Izterjavo vrši samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno gospodarstvo občine Cerknica.
Nadzor nad prijavo površin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča opravlja komite za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
—	če v določenem roku ne prijavi površine iz 16. člena tega odloka,
—	če prijavi nepravilne površine iz 16. člena tega
odloka.
Z denarno kaznijo 1.000 din se kaznuje tudi fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20 do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
19.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 8/78 in 32/79).
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-3/82-3
Cerknica, dne 18. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
336.
Skupščina občine Cerknica je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 129. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta »Center«
Cerknica
1.	člen
Zazidalni načrt »Center* Cerknica, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu »Center« Cerknica (Uradni, list SRS, št. 19/74) se spremeni in dopolni v skladu z dokumentacijo št. 82/lX-15, ki jo je izdelala »Komunala« Cerknica v mesecu novembru 1982 in, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Zazidalni načrt »Center« Cerknica se po dokumentaciji iz 1. člena tega odloka spremeni in dopolni v tem, da se na pare. št. 8/1, 2/2. 21/1, 2745/9, 8/2, 25, 173/1, 173/2, 617/2, 20/2, 175, .186/1 in 186/4 k. o. Cerknica določi lokacija bloka za starejše občane.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/77-3
Cerknica, dne 18. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
337.
Skupščina občine Cerknica je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 129. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi urbanističnega načrta za naselje Cerknica
1.	člen
Urbanistični načrt za območje naselja Cerknica, ki je bil sprejet z odlokom o urbanističnem načrtu naselja Cerknica (Uradni list SRS, št. 22/82) se spremeni in donolni v skladu z dokumentacijo št. 82/IX-15, ki jo je izšolala 'Komunala« Cerknica v mesecu novembru 1982 in, ki je sestavni del tega odloka. •
2.	člen
Urbanistični načrt za naselje Cerknica se po dokumentaciji iz 1. člena tega odloka spremeni in do-
polni v tem, da se na pare. št. 8/1, 21/2, 21/1, 2745/9, 8/2, 25, 173/1, 173/2, 617/1, 617/2, 20/2, 175, 186/1 in 186/4 k. o. Cerknica določi lokacija bloka za starejše občane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 350-2/68-3
Cerknica, dne 18. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič L r.
338.
Na podlagi 13. člena odloka o nadomestilu za uporpbo stavbnega zemljišča v občini Cerknica ter 44. in 67. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Cerknica
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Cerknica znaša za leto 1983 0,00700 din.
2.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 420-3/82-3
Cerknica, dne 18. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
339.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu žiVall pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 1. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 45/82) m 158. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na seji dne 8. februarja 1983 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih
preiskavah v letu 1983 v občini Cerknica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja In zatiranja kužnih bolezni.
2.	člen
Preventivne ukrepe opravlja Veterinarski zavod Krim Grosuplje delovna enota Cerknica in obratna veterinarska ambulanta. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat kolikorkrat je potrebno, da so živali zaščitene.
3.	člen
Veterinarski zavod oziroma obratna ambulanta, ki opravlja preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiv ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
4.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna občine Cerknica.
Stroške pregledov čebeljih družin, ki se vozijo na pašo, cepljenje psov proti steklini in preglede perutninskih jat na kokošji tif krijejo posestniki živali' oziroma organizacija združenega dela.
II. PREVENTIVNI - UKREPI
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 30 4. 1983. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklim se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Zaščitno je potrebno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih OZD,
—- v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični, kokošji kugi po programu imu-noprofilakse, ki ga določi republiška veterinarska uprava.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica. V družbenih perutninskih obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
7.	člen
. Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri seroloških preiskavah na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, Marekov! bolezni, infekciožnemu bronhitisu in Gumboro bolezni ter po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih pripravkov (rritrofurazon, furazolidon itd.)
Pregled 'na antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi' Veterinarski zavod Krim Grosuplje z ekipo obratne ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekciožnemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registrirano vakcino Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica, v obratih OZD, ki ima-
jo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
9.	člen
Do konca leta 1983 mora biti opravljena VI. splošna tuljerkulinizaci j a govedi na območju občine Cerknica.
Tuberkuliniziranj e opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
10.	člen
Na levkozo je treba preiskati živali, ki pridejo na pašo iz obratov KZ Postojna. Preiskati je treba tudi vse plemenske živali pri zasebnih rejcih, ki so v zadnjih petih letih kupovali živino v okuženih hlevih KZ Postojna in Agroemona Domžale (obrati Vodice in Pšata).
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje. Preiskavo seruma s preiskusom v agar gelu pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat letno. Mlečno obročkasto preizkušnjo in odvzem krvi osnovnim govejim čredam in plemenskim živalim opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
12.	člen
Na kužno malokrvnost je treba pregledati plemenske žrebce in kopitarje v okuženih hlevih. Vzorce krvi na zbirnih mestih odvzema Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
13 člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postvrske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorči mladic morajo biti poslani v preiskavo do meseca junija naprej, vzorci' tržnih rib pa kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Vzorce vzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete.
14. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-1/83-2
Cerknica, dne 15. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r.
GROSUPLJE
340.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 191. člena sta-
tuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) iti predloga Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine z dne 24. junija 1982, je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1982 sprejela
ODLOK
o razglasitvi samostana Stična za kulturni in zgodovinski spomenik
1.	člen
Za kulturni in zgodovinski spomenik se razglasi samostan Stična in njegove pritikline kot naš najstarejši samostan in eden vrhunskih zgodovinskih in umetnostnih spomenikov romanskega stila (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
2.	člen
Spomenik zajema naslednje zgradbe in parcele:
Vložek št.	Parcela	Kultura b. r.	Izmera
i1	6/1	stavba	3.99
i	5/1	sadov. 4	5.97
i	7/4	stavb.	1.52
i	6/2	stavb.	2.16
i	7/1	dvor.	1.91
		stavb.	1.26
310	1	cerkev	13.88
533	2/1	dvor.	3.55-
		stavb.	27.01
533	2/4	dvor.	23.54
		stavb.	16.14
533	2/3	sadov. 3	7.55
533	3	stavb.	4.82
533	4 1	sadov. 2	13.31
533	4-2	stavb.	1.94
533	7/2	stavb.	2.37
533	7/3	paš. 1	2.36
533	8/1	sadov. 2	10.37
533	8/2	stavb.	3.96
533	8/3	dvorišče	9.07
533	8/4	dvor.	11
533	8/5	dvor.	.58
533	8/6	dvor.	17.40
533	9/1	sadov. 1	49.il
533	9/2	stavb.	2.00
533	10	sadov. 1	52.30
533	12	sadov. 3	53.59
533	13	sadov. 2	4.57
700	19	stavb.	14.10
774	5/3	skladišče	1.88
774	5/4	dvorišče	2.47
533	11/1	stavbišče	3.53
533	11/2	sadov. 3	4.06
1	7/4	stavba	1.52
Imetnik
D. L.	—	upravni	organ	Stična,	KLO	Stična
D. L.	—	upravni	organ	Stična,	KLO	Stična
D. L.	—	upravni	organ	Stična,	KLO	Stična
D. L.	—	upravni	organ	Stična,	KLO	Stična
D. L.	—	upravni	organ	Stična,	KLO	Stična
D. L.	—	upravni	organ	Stična,	KLO	Stična
Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična » Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Y Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična Rimokatoliški samostan cistercianov Stična D. L. — Ljubljanske mlekarne
D. L. — Obrtno podjetje »Strojno mizarstvo« Šentvid pri Stični
D. L. — Obrtno podjetje »Strojno mizarstvo« Šentvid pri’ Stični
Rimokatbliško župnij stvo Stična Rimokatoliško župnijstvo Stična D. L. — Občina Grosuplje
3.	člen
Z namenom ohranitve in družbenega varstva spomenika se določajo naslednji varstveni režimi za območje:
1.	Samostanskega kompleksa znotraj obzidja
Naj strožja stopnja varstvenega režima, ki zahteva ohranjevanje v izvirni obliki', velja za samostanski kompleks znotraj obzidja, ki predstavlja arhitekturno, umetnostno in zgodovinsko dediščino. Prepovedani so kakršnikoli posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko iti estetsko vrednost spomenika. Izjemni oosegi so dovolj eni samo po predhodnem ' strokovnem mnenju Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne ih kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Z drugo stopnjo arheološkega varstvenega režima varujemo zemeljske plasti samostanskega kompleksa
znotraj obzidja zaradi najdb antičnih in srednjeveških ostalin.
Poseg v zemeljske plasti je mogoč šele po izvedbi sistematičnih arheoloških raziskovanj, ki naj terenu določijo nadaljnjo usodo.
2. Neposredne okolice spomenika
Na terenu, varovanem s tretjo stopnjo arheološkega varstvenega režima v neposredni okolici spomenika, pa je nad zemeljskimi posegi (pri tem ni mišljena tradicionalna kmetijska raba) potrebno izvajati arheološki nadzor. Nadzor ih vse ostale postopke v smislu zakonskih določil izvaja zavod.
V neposredni okolici spomenika se morajo adaptacije in dopolnilne gradnje prilagoditi ambientu. Potrebno je predhodno strokovno mnenje zavoda.
3.	Širše okolice spomenika
Urejanje širše okolice se mora dosledno podrejati spomeniku. Dokler ni sprejeta ustrezna urbanistična dokumentacija, urbanistični oziroma zazidalni načrti, za katere mora izdelati zavod valorizacijo in podrobneje določiti varstvene režime, velja dosedanji način, da upravni organ obvešča zavod o nameravanih posegih na teh območjih. Pri tem bodo določeni varovalni vedutni koridorji pa tudi območja, kjer bo pozidava možna.
Del samostana bo še vnaprej v uporabi menihov cistercijanske opatije, pri čemer bo v okviru njihovega reda in pravil dostopen širši javnosti. Severni in vzhodni trakt v zunanjem samostanskem delu, ki sta po letu 1981 ostala prazna, se bo uporabil po uveljavitvi tega odloka predvsem za razstavljanje premične kulturne dediščine ustrezne vsebine.
Za objekte v spomeniškem kompleksu je dovoljena takšna namembnost in razvojna usmeritev, ki ne nasprotuje spomeniško varstvenemu režimu.
*	4. člen
Naloge varstva, ki jih zakon daje strokovnim organizacijam, opravlja glede spomenika Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, glede muzejske zbirke pa Narodni muzej Slovenije.
5.	člen
Razglasitev posameznih nepremičnin za spomenik se vpiše v zemljiško knjigo.
6.	člen
Imetniki spomenika, njegovih pritiklin in parcel v neposredni okolici ne sme,o teh uporabljati za namene ali na način, ki nasprotuje njegovi naravi ali pomenu oziroma režimu varstva, določenim v 3. členu tega odloka.
7.	člen
Sestavni del tega odloka je grafični prikaz območij varstvenih režimov z vrisano mejo spomenika in njegove neposredne okolice.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 63-2/82
Grosuplje, dne 22. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak L r.
KAMNIK
341.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizacije vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) ter 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnih v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 8. seji zbora združenega dela, dne 16. februarja 1983 in na 8. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 17. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 2/80, 30/80 in 1/82) in glasi:
S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena stanovanj in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik za leto 1983.
2.	člen
3.	člen odloka se spremeni tako, da se v celoti glasi:
Poprečna gradbena cena za Im2 stanovanjske površine na območju občine Kamnik je 19.560 din.
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v višini:
—	za ožji gradbeni okoliš 0,8 °/»
—	za druge kraje 0,6 %> od poprečne gradbene cene določene v prvem odstavku tega člena.
Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Kamnik so:
—	za ožji gradbeni okoliš 15 •/»
—	za druge kraje 15% od poprečne gradbene cene za Im2 stanovanjske površine.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-7/83
Kamnik, dne 17. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek L r.
342.
Na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), 1. in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 617., 619., 620. in 621. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), je Skupščina občine Kamnik na 8. seji zbora združenega dela dne 16. februarja 1983 in na 8. seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik
1
Spremenijo se 3., 4. in 5 aiinea druge točke sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik (Uradni list SRS, št. 36-1656/82) tako, da se glasijo:
2/3. Razpusti se delavski svet TOZD ter razpiše volitve za nove Člane delavskega sveta, ki morajo biti opravljene najkasneje db 30. 6. 1983.
2/4. Razpusti se disciplinska korrrsija TOZD ter razpišejo volitve za nove člane disciplinske komisije, ki motajo biti opravljene najkasneje do 3d. 6. 1983.
2/5. Razpusti se komisija za delovna razmerja, ki mora biti imenovana najkasneje do 39. 6 1933.
2
Tretja točka se dopolni tako, da se v prvem odstavku črta drugi stavdk in se namesto njega vstavi besedilo, kot sledi:
»Začasni kolegijski organ šteje 5 članov in ga sestavljajo:
— Peter Plevel — predsednik
— Milena Bombač — član
— Matija Jenko — član
— Ivo Grilje — član
— Slavko Ribaš — član.«
3
V ostalem ostane sklep nespremenjen.
4
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-35/82
Kamnik, dne 17. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
343.
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena in 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št 45/82) in 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 24. seji dne 9. februarja 1983 sprejel
,	ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo: Veterinarski zavod Kamnik - Domžale (v nadaljnjem besedilu: Veterinarski zavod) in obratne veterinarske ambulante »Jata Zalog« in VTOZD za živinorejo biotehnične fakultete. Rodica (v nadaljnjem besedilu: veterinarske ambulante) opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.	y
Posestniki živali so dolžni ižvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod m obratne veterinarske ambulante iz prvega odstavka 1. člena te odredbe so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat. kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco 6 datumu cepljenja oziroma preiskave, ime in bivališče posest-
nika živali, opis živali, o proizvajalcu, serijski in.
kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1983.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se inora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na območju občine Kamnik je treba preventivno .cepiti proti steklini tud domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neogfajenih površinah, ki so oddaljeni od naselij.
Cepljenje, določeno s tem členom, opravi veterinarski zavod.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih »Jata Zalog« in VTOZD) za živinorejo Biotehniške fakultete;
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD, tj. v KS Podgorje, Križ, Komenda, Moste, Duplica, Smarca in Srednja vas;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji »Jata Zalog«;
—• v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost;
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse.
Cepljenje, določeno s tem členom, opravi v omenjenih KS veterinarski zavod, v ostalih primerih pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
\	7. člen
Valilnae jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cep-i Ijene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekov! bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in kd po 14. tednu niso -dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolldon, itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutlnadje opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tumorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami pristojne obratne veterinarske ambulante.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj, oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, M se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi veterinarski zavod.
9.	člen
Veterinarski zavod mora v letu 1983 končati VL
splošno tuberkulinizacijo (preostalih 40 Vo). Tuberkuli-nizacijo goved opravi veterinarski zavod.
M. člen
Glede na brucelozo je treba preiskati, enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preiskusom: v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled;
—	ovce v gospodarstvih z več kot sto živalmi;
Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod.
Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravijo veterinarske organizacije pooblaščene za diagnostične preiskave.
Laboratorijske preiskave krvi in semena ovac opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.	n ^
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR-IPV). Vzorce odvzame veterinarski zavod, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake. Potrebno je pregledati tudi novo nabavljene kopitarje v okuženih hlevih.
Vzorce odvzame veterinarski zavod, serološki pregled vzorcev krvi z gelpredpitinskim testom (Coggihs-test) opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
13.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost iri varo-atozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Vzorce čebel je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do 31. marca 1983; preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1983.
14.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo do 31. decembra 1983, vzorci tržnih rib pa takrat, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Na virusno hemaragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15-februarja 1983.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1983 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati najpozneje do 31. 12. 1983.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame veterinarski' zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
15.	Oea
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-3/83
Kamnik, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Frane Jeras, hiš. 1. r.
KOČEVJE
344.
Na podlagi 1. člena zakdna o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,	55/72,	28/73,	36/75,	58/75,	7/77,	61/78,
26/79,	5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) ter 196. člena
statuta občine .Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za
storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski dolenjski list, št. 2/76, 8/76, 17/76, 18/76, 1/78 in Uradni list SRS, št. 14/80, 11/81, 9/82 in 35/82) se tarifna številka 1 tarife, s katero je predpisano plačevanje posebnega občinskega davka po stopnji' 3 %, črta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa- se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 420-13/75-4/1
Kočevje, dne 18. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
345.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1983 in družbenopolitičnega zbora dne 17. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje
1.	člen
S tem odlokom se ureja vrste priznanj in nagrad, postopek podajanja predlogov oziroma pobud ter postopek izbire kandidatov za podelitev priznanj in nagrad občine Kočevje.
2.	člen
Občina Kočevje lahko podeli naslednja priznanja in nagrade:
1.	naziv častni občan občine Kočevje,
2.	domicil v občini Kočevje,
3.	nagrado in plaketo Jožeta Seška,
4.	plaketo zbora odposlancev slovenskega naroda,
5.	javno priznanje občine Kočevje,
6.	spominsko plaketo občine Kočevje.
3.	člen
Častni občan občine Kočevje lahko postane delovni človek in občan, ki je izredno zaslužen za razvoj samoupravnega socializma, za utrjevanje mini, bratstva in enotnosti, za razvoj gospodarstva, znanosti ih kulture ter napredek občine ali širše družbene skupnosti.
4.	člen
Vojaškim enotam narodnoosvobodilne vojske in organizacijam narodnoosvobodilnega gibanja se lahko
prizna zaradi izrednih zaslug v borbi proti okupatorju domicil v občini Kočevje.
5.	čTen
Nagrada in plaketa Jožeta Šeška se v občini Kočevje podeljuje kot priznanje delovnim, ljudem in občanom ter organizacijam oziroma skupnostim za posebne uspehe, ki so jih dosegli na gospodarskem, družbenopolitičnem, znanstvenem, znanstveno-socialnem, kulturnoprosvetnem in športnem področju.
6.	"člen
Plaketa zbora odposlancev slovenskega naroda se lahko podeli organizacijam ter skupnostim ali delovnim ljudem in občanom za večletno uspešno delo, pomembno za razvoj posameznih dejavnosti ali občine.
7.	člen
Javno priznanje občine Kočevje se lahko podeli partizanskim enotam in organizacijam' narodnoosvobodilnega gibanja, ki so v času NOB in ljudske revolucije delovale na območju občine Kočevje in posameznim osebam, ki imajo posebne zasluge v času NOB in delovnim ljudem in občanom za prispevek pri izgradnji samoupravne socialistične družbe.
8.	člen
Spominska plaketa občine Kočevje je priložnostno priznanje, ki se podeljuje delovnim ljudem in občanom ter organizacijam oziroma skupnostim, kot priznanje za njihov prispevek pri razvoju medsebojnega sodelovanja oziroma razvoju občine Kočevje.
9.	člen
Predlog za proglasitev častnega občana in podelitev domicila pripravi komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje na lastno pobudo ali pobudo družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, državnih organov ter samoupravnih organov organizacij združenega dela oziroma skupnosti.
Predlog za proglasitev častnega občana oziroma podelitev domicila mora biti pismeno utemeljen.
Sklep o proglasitvi častnega občana in o podelitvi domicila sprejme občinska skupščina na sejah vseh zborov.
10.	člen
• Predlog za podelitev: plakete in nagrade Jožeta Šeška, plakete zbora odposlancev slovenskega naroda in javnega priznanja občine Kočevje lahko* podajo družbenopolitične organizacije, družbene organizacije oziroma društva, državni organi ter samoupravni organi organizacij združenega dela oziroma skupnosti.
Predlog za podelitev priznanj in nagrad navedenih v prvem odstavku tega člena mora biti pismeno utemeljen.
Sklep o podelitvi plakete in nagrade Jožeta Seška, plakete zbora odposlancev slovenskega naroda in javna priznanja oticine Kočevje sprejme komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje.
11.	člen
Priznanja in nagrade občine Kočevje se podeljujejo običajno na slavnostni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku, v izjemnih primerih pa tudi ob drugih svečanostih.
12.	člen
Predlog za podelitev spominske plakete občine Kočevje lahko podajo izvršilno politični organi' družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje, predsedstvo občinske skupščine in izvršni svet občinske skupščine.
Sklep o podelitvi spominske plakete občine Kočevje sprejme predsedstvo občinske skupščine Kočevje.
Spominska plaketa občine Kočevje se podeljuje običajno na slavnostni seji predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta občinske skupščine ali izvršilno političnih organov družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje.
13.	člen
Evidenco o podeljenih priznanjih in nagradah vodi kadrovska služba Skupščine občine Kočevje.
14.	člen
S sprejemom tega odloka preneha veljati pravilnik o podeljevanju nagrad Jožeta Seška, ki ga je sprejel odbor za podeljevanje nagrad Jožeta Šeška dne 23. 9. 1975.
15.	člen
Komisija za podeljevanje odlikovanj in priznanj Skupščine občine Kočevje mora po sprejemu odloka o podeljevanju častnih priznanj in nagrad občine Kočevje sprejeti poslovnik o delu komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje pri podeljevanju prtenanj in nagrad občine Kočevje. S poslovnikom se opredeli: postopek pri podeljevanju posameznih priznanj in nagrad, predvideno število posameznih priznanj in nagrad, ki naj bi se podeljevala v enem letu ter obliko oziroma višino posameznih priznanj oziroma nagrad občine Kočevje.
16.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17-1/83-1/2
Kočevje, dne 18. februarja 1983.
. Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
346.	1
Na podlagi 8/3 člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni' list SRS, št. 8/78) ter 196. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega delayin zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje
I
Izda se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 016-2/82
Kočevje, dne 22. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
347.
Na podlagi 40/3 člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list
SRS, št. 1/81) ter 196. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1983 sprejela
SKIiBP
o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazume o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Kočevje in statuta kulturne skupnosti Kočevje
I
, Izda se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Kočevje in statutu kulturne skupnosti Kočevje.
_ II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St 016-3/82
Kočevje, dne 22. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
348.
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) ter 196. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine
Kočevje
I
Izda se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje.
n
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 016-6/82
Kočevje, dne 22. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine
Kočevje
Ježe Novak L r.
349.
Na podlagi 80. člena zakona o naravni in kulturni dedttčtel (Uradni list SRS, št. 1/81) ter 196. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1983 sprejela
SKLEP
e izdaji soglasja k predlogu statuta Zgodovinskega arhiva Ljubljana
I
Izda se soglasje k predlogu statuta Zgodovinskega arhiva ljubi jima.
n
Ta sklep se objavi v Uradnem Usta SRS.
Št'. 016-1/82
Kočevje, dne 22. februarja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
350.
Na podlagi 59. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) ter 196. člena statuta občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o izdaji soglasja k poglavju »uresničevanje samoupravljanja« iz statuta Temeljne organizacije združenega dela Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje
1
Izda se soglasje k poglavju »uresničevanje samoupravljanja« iz statuta Temeljne organizacije združenega dela Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 016-7/82
Kočevje, dne 22. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
LAŠKO
351.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti za socialno skrbstvo Laško na seji dne 24. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine določene do vključno 31. decembra 1981 in valorizirane v letu 1982, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 28 •/e od 1.
marca 1983 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1982, se od 1. marca
1983 povečajo takole
za "fr *
določene do	konca	januarja	28
določene do	konca	februarja	25,7
določene do	konca	marca	23,4
določene do	konca	aprila	21
določene do	konca	maja	18,7
določene do	konca	junija	16,4
določene do	konca	julija	14
določene do konca	avgusta	11,7
določene do konca	septembra	9,4
določene do konca	oktobra	7
določene do konca	novembra	4.7
določene do konca	decembra	2,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Laško
Stane Kramer I. r.
LENART
352.
Skupščina občine Lenart je po 294. členu statut., občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801 v in 1-53/83) ter 1. in 4. člena zakona o obdavčevan„.. proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRa, št. 33-316/72, 55-491/72, 28-377/73, 36-547/75, 58-793/75, 7-84/77,	61-933/78,	26-436/80,	63-946/80,	3-20/81 in
23-301/82), na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini
Lenart
1.	člen
Spremeni se odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Uradni hst SRS, št. 24-1596/77, 1-99/80, 15-873/81 in 43-1811/82).
2.	člen
Tarifna številka 1. tarife posebnega občinskega, prometnega davka se v celoti črta — odpravi.
Dosedanje tarifne številke 2 do 9 postanejo tarifne številke 1 do 8.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 421-6/72
Lenart, dne 18. februarja 1983.
Predsednik Skupšč ne občine ■	Lenari
Edo Zorko, dipL oec. 1. r.
353.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart na seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne, 24. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi
stroški
1
Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1981, ki so bile v letu 1982 že valorizirane, se povečajo za 28 °/o in to od 1. marca 1983.
2
Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1982, pa se povečajo sorazmerno času, ko
so bile določene in sicer:	zal/l
''določene do	konca	januarja	28
določene do	konca	februarja	25,7
določene do	konca	marca	23,4
določene do	konca	aprila	21
določene do	konca	maja	18,7
določene do	konca	junija	16,4
določene do	konca	julija	14
določene do	konca	avgusta	11,7
določene do	konca	septembra	9,4
določene do	konca	oktobra	7
določene do	konca	novembra	4 7
določene do	konca	decembra	2,3
3
Sklep začne veljati z dnem objave.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart
Jožica Kramberger L r.
LJUBLJANA CENTER
354.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list/ SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 48. seji, dne 2. februarja 1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/21 (Zdravstveni dom)
i: člen
Javno se razgrne osnutek sprememb In dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/21 (Zdravstveni dom), ki obsega območje med Resljevo cesto in Metelkovo ulico ter Masarykovo cesto in Slomškovo ulico. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za navedeno območje je pripravil Z1L — Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem v januarju 1983 pod šifro projekta 3092/83.
2.	člen
Dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih krajevne skupnosti Ledina, Kotnikova 2 v času 30 dni od objave v Uradnem listu SRS.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 351-193/70
Ljubljana, dne 22. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center
Milan Slemnik L r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
355.
Na podlagi 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 196. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 23. februarja 1983 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, sprejetega dne 23. junija 1980
1. člen
V 4. členu se vsebina XVI. in XVII. konference delegacij spremeni tako, da se glasi:
»XVI. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti
1.	SGP Slovenija ceste-Tehnika, TOZD Strojni inženiring, Kavčičeva 66
2.	SGP Slovenija ceste-Tehnika, TOZD Mehanični obrati, Kavčičeva 66
3.	SGP Slovenija ceste-Tehnika, TOZD Mehanizacija, Kavčičeva 66
4.	SGP Slovenija ceste-Tehnika, TOZD Elektroob-nova, Polje 351
XVII. konferenca delegacij — 2 delegatski mesti
1.	SGP Slovenija ceste-Tehnika, TOZD Tesarska dejavnost, Kajuhova 35
2.	SGP Slovenija ceste-Tehnika, TOZD Železo-krivska dejavnost, Kajuhova 35
3.	SGP Piontir Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Partizanska 19
4.	GIP Ingrad TOZD Prevozi, Smartinska 64 a
5.	GIP Ingrad TOZD gradbena operativa DE Tesarstvo, Smartinska 65
6.	IBT Trbovlje, Projektivni biro Ljubljana, Proletarska 4
7.	Engeniring Kranj, Projektivni biro Ljubljana, Koblarjeva 34«
2.	člen
Organizacije združenega dola iz 1. člena tega odloka, ki so zaradi spremembe tega odloka vključene v drugo konferenco delegacij, morajo v skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine izvesti nadomestne volitve in skleniti samoupravni sporazum o oblikovanju konferenc delegacij najkasneje do 15. aprila 1983 ter o tem obvestiti občinsko skupščino in občinsko volilno komisijo.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi’ v Uradnem listu SRS.	!
St. "010-12/80-01
Ljubljana, dne 24. februarja 1983.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Bambič 1. r.
356.
Na podlagi 90. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana-Moste-Polje (Delegatska tribuna, št. 2/82) in v skladu s 194. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje
1
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglašata s statutom občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje,
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave.
St. 010-1/83-01
Ljubljana, dne 24. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Lj ublj ana Moste-Pol j e
Niko Lnkež 1. r.
357.
Na podlagi 37. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Ljubljana Mo-
ste-Polje (Delegatska tribuna, št. 2/82) in v- skladu s 194. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 23. februarja 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje
- 1
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti soglašata s statutom občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave.
St. 010-1/83-01
Ljubljana, dne 24. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNDK 358.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8'78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudmk na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 23. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o sprejemu urbanističnega reda za območje krajevnih skupnosti Pijava gorica, Turjak in Zelimlje
1.	člen
S tem odlokom se sprejme urbanistični red širšega območja za krajevne skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želimlje, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, p. o. Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod številko 350-3/81, šifra projekta 2731, USK 711,
28-16.	i
2.	člen
Urbanistični red obsega analizo stanja v prostoru, zasnovo razvoja, komunalno infrastrukturo in pravilnik za izvajanje urbanističnega reda.
3.	člen
Za graditev objektov in naprav v naseljih in območjih, za katera veljajo določbe tega odloka, mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje, razen za gradnjo kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v območju, za katerega ni predvidena izdelava zazidalnega načrta in se lokacijski pogoji ugotavljajo pri gradbenem dovoljenju.
4.	člen
Manjše odmike od - sprejetega urbanističnega reda za območje krajevnih skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želimlje, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Urbanistični red je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim, pri upravnih organih Skupščine me-
sta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in ZIL—TOZD Urbanizem, Ljubljana.	6 člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območja KS Pijava gorica, Turjak in Ze-limlje' določila odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/81
Ljubljana, dne 23. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
MOZIRJE
859.
Na podlagi 1. točke 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 2. točke 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS št. 45/82) in 8. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Mozirje, je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 9. 2. 1983 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali na območju občine Mozirje v letu 1983
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Mozirje se poleg določil odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45-'82) uporabljajo določila te odredbe.
2.	člen
Da še preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora pooblaščena Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje opraviti v letu 1983 določene ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
3.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravi Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje, če ni s to odredbo ali drugim predpisom določeno drugače.
Veterinarska postaja je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvesti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati1 na predpisanih obrazcih v predpisanem roku.	4 -,en
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.	_ ,,
5.	člen
Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje, ki opravi preventivno cepljenje ali diagnostične preis-
kave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o imenu in proizvajalcu cepiva, o serijski številki in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Spremljati mora tudi zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
6.	člen
Stroški sistematičnega ugotavljanja kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Mozirje.
tl. PREVENTIVNI UKREPI
7.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot 4 mesece, proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1983.
Zaščitno cepljenje mladih psov se opravi takoj, ko ti dopolnijo starost štirih mesecev.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši in brojierjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti v vseh večjih aglomeracijah kokoši in brojierjev v perutninskih Obratih Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, pri njenih kooperantih in večjih rejah individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembno gospodarsko dejavnost.
Obvestilo o vseljevanju piščancev dostavi pred vselitvijo organizator Savinjsko šaleške veterinarske postaje Mozirje in organu veterinarske inšpekcije Skupščine občine Mozirje.
Zaščitno cepljenje kokoši se opravi v neposredni' okolici, v. naseljih kjer so večje agromelioracij e perutnine.
Rok je 30. 6. 1983.
Zaščitno cepljenje opravi Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Proti' prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, kjer se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravi Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje, s sevom K lapiniziranega virusa do 30. 6. 1983,
10.	člen
Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje mora v letu 1983 končati VI. splošno tuberkulinižacij o ter sanacijo vseh okuženih dvorišč.
Tuberkulinizirati je potrebno osnovmo govejo čredo Zgornj esavinj ske kmetijske zadruge Mozirje na obratu Repene.
Rok izvršitve je do 31. 12. 1983.
11.	člen
Na brucelozo je potrebno preiskati v letu 1983:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom, v slučaju sumljive reakcije pa se odvzame kri za serološki pregled;
—	osnovno čredo govedi Zgornj esavinj ske kmetij ske zadruge Mozirje na obratih Repene;
—	ovce v gospodarstvu Zagožen Franc, Volog.
Mlečno prstanastjo preiskavo in odvzem krvi za serološko preiskavo opravi Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje do 31. 12. 1983.
Serološko preiskavo krvi pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani
12.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati v letu 1983:
—	osnovno čredo govedi ZKZ Mozirje na obratu Repene,
—	vsa goveda vhlevljena pri Suhodolnik Roku, Logarska dolina 25 in Špeh Francu, Krnica št. 11.
Vzorce krvi odvzame Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje do 31. 12. 1983. Pregled seruma s preizkusom v ager-gelu testu opravi VTOZD za veterinarstvo pri Biotehniški fakulteti' v Ljubljani.
13.	člen
Plemenske bike v prirodnem pripustu-je potrebno preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR-IPV) v letu 1983 v kraju Florjan, Podolševa in Raduha.
Odvzem krvi opravi Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje, serološke preiskave pa VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
14.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati žrebca plemenjaka pri Vrhovnik Ivanu, Loke in Prek Jakobu, Radmirje, ter vse novo nabavljene kopitarje v okuženih hlevih.
Vzorce krvi odvzame Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje do 31. 9. 1983. Pregled krvi v Coggins testu pa opravi VTOZD za veterinarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
15.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici Podvolovljek pregledati vzorce mladic, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1983.
Vzorce rib odvzame Savinjsko šaleška veterinarska postaja Mozirje in jih dostavi v preiskavo VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
16.	člen
Pri gamsih, sumljivih na garjavost je potrebno odvzeti del kože z roba spremenjenega mesa in poslati v preiskavo Biotehniški fakulteti VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani.
17.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah
4.	poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78).
18.	člen
Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi. v Uradnem listu SRS.
Št. 322-5/83-8
Mozirje, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje
Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r.
MURSKA SOBOTA 360.
Na podlagi 15. člena statuta Občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (Uradne objave Pomurskih občin št.
7/77) in določil samoupravnih sporazumov o temeljih planov Občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za obdobje 1981—1985 so skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne, 10. februarja 1983, skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lendava na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. februarja 1983, skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. decembra 1982 in skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. januarja 1983 sprejele
SKLEP
o začasnih prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in o osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1983
1.	člen
S tem sklepom se za leto 1983 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti za obdobje 1981—1985 ter se opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov in določi stopnja ter višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Za dogovorjeno višino sredstev za potrebe zdravstvenega varstva in socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom ter za investicijske naložbe iz dohodka in osebnih dohodkov, skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na podlagi izjav temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ugotavljajo in sprejemajo naslednjo prispevno stopnjo:
G. Radgona •/e	Lendava •/e	Ljutomer	M. Sobota •/e
—	iz dohodka	10.58 —	iz osebnega dohodka 0.98	11.27 1.16	10.05 0.80	10.59 1.17
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje znašajo v Občinski zdravstveni skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota:
•/,
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih
površin	in dohodka od gozda	43
b)	od drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev	20
c)	pavšalni prispevek na kmet. gospodar-/
stvo	1.973
4.	člen
Zavezanci' prispevkov za zdravstveno varstvo, socialno varnost in investicijske naložbe, so dolžni plačevati za svoje delavce katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz 2, člena je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil ne-
plačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okol-nost iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek iz 2. člena od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto.
Osebe iz prvega odstavka tega člena katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe katerim obBnski davčni organ ugotovi nižji osebni dohodek od poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki ne more biti nižja od 60% poprečnega mesečnega osebnega dohedka v SR Sloveniji za preteklo leto.
6.	člen
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci) in osebe, ki' so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek iz 2. člena od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji!.
7.	člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek Iz
2.	člena od osnov določenih v II. točki sklepa o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene delavce za leto 1982 Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 38/81).
"Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) so v tujini na 'strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi plačuje delovna organizacija prispevek iz 2. člena od mesečnih osnov po prvem odstavku tega člena.
8.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 4„ 5., 6. in 7. člena se obračunavajo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa.
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 525 din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja iz drugih republik, ki imajo prijavljene svoje
upokojence pri posamezni občinski zdravstveni skupnosti plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%.
11.	člen
Za delavce, ki delaj,o manj kot polovico delovnega časa in za delavce upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in drugih organizacijah plačujejo zavezanci za
prispevek iz 2. člena (izplačevalci dohodka) prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ki znaša 6% od bruto izplačanega dohodka.
12.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1982.
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 1/1983-1-1/1
Murska Sobota, dne 10. februarja 1983.
Predsednik skupščine OZS Gornja Radgona Florijan Pečirer 1. r.
Predsednik skupščine OZS Lendava
Jožica Draškovič 1. r.
Predsednik skupščine OZS ■ Ljutomer Vlado Ferenc 1. r.
Predsednik skupščine OZS Murska Sobota Evgen Horvat L r.
RAVNE NA KOROŠKEM 361.
Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in določb samoupravnega sporazuma o terpeljih planov Občinske zdravstvene skupnosti Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem, so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Dravograd in Ravne na seji dne
14.	februarja 1983 in Radlje ob Dravi na seji dne 11. februarja 1983 sprejele
SKLEP
o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo za določene skupine uporabnikov
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo za določene skupine uporabnikov.
2.	člen
Skupnosti pokojninskega $n invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji
14*/e.
Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa In za upokojence, ki niso Izgubili status upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek m zdravstveno varstvo po stopnji, ki je za uporabnike - delavce določena iz dohodka, prispevna osnova pa je bruto osebni dohodek.
Za delavce ter občane,, ki so sklenili pogodbo o delu po 213. členu zakona o delovnih razmerjih, plačajo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji, ki je za upo-rabnike-delavce določena Iz dohodka, prispevna osnova pa je bruto prejemek.
3.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek po stopnji, ki je za uporabnike — delavce določen iz dohodka in bruto osebnih dohodkov, prispevna osnova je osebni dohodek, ki ga ugotovi’ uprava za družbene prihodke skupščine občine za tekoče leto.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe, katerim uprava za družbene prihodke skupščine občine ugotovi nižji osebni dohodek od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek (iz 2. člena tega sklepa) od osnove, ki ne more biti nižja od 69®/» poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto.	4. člen
Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci — katoliški duhovniki, kolpolterji tiska, športniki amaterji, umetniki itd.) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek po stopnji, ki je določena za uporabnike delavce iz dohodka in bruto osebnih dohodkov od osnov določenih s pogodbami po izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
.	5. člen
Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim preneha lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek po stopnji, ki je določena za uporabnike — delavce iz dohodka ih bruto osebnih dohodkov preračunana na neto stopnje od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi, plačuje delovna organizacija prispevek po stopnji, ki je določena za uporabnike — delavce iz dohodka in bruto osebnih dohodkov prera-r čunano na neto stopnje od mesečnih osnov po prvem odstavku tega 'člena.
Za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, katerim v tujini ali po mednarodnih sporazumih ni zagotovljeno zdravstveno varstvo za družinske člane, ki prebivajo v domovini, plačujejo osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena prispevek po stopnji, ki je določen za uporabnike — delavce, osnova pa je minimalni življenjski' strošek (minimalni osebni do-hodek).	6. člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati ugotovitveni sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1981 (Uradni Bst SRS, št. 4/81)-	7. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od L januarja 1983 dalje.
St 06-420-10/76
Ravne na Koroškem, dne, 14. februarja 1963.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti' Dravograd
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Radlje ob Dravi Ivan Hajnc L r.
Predsednik
Občinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem
Ivan Pepevnik, inž. org. L r.
RIBNICA
362.
Na podlagi 11. in 12. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) in sklepa skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije o uvedbi enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči so Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, Občinska skupnost otroškega varstva Ribnica, Občinska skupnost za zaposlovanje Ribnica, Občinska stanovanjska skupnost Ribnica, Občinska zdravstvena skupnost Ribnica, Občinska izobraževalna skupnost Ribnica in Izvršni svet Skupščine občine Ribnica sklenila
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o enotni skupni evidenci prejemnikov socialnovarstvenih pomoči
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, Občinska skupnost otroškega varstva Ribnica, Občinska skupnost za zaposlovanje Ribnica, Občinska stanovanjska skupnost Ribnica, Občinska zdravstvena skupnost Ribnica, Občinska izobraževalna skupnost Ribnica in Izvršni svet Skupščine občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: podpisnice) sporazumemo o osnovah za uvedbo, izvajanje in financiranje enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči (v nadaljnjem besedilu: skupna evidenca).
2.	člen
Podpisnice se sporazumemo, da bo izvajal skupno evidenco in druge naloge iz tega sporazuma (center za socialno delo Ribnica (v nadaljevanju: izvajalec skupne evidence).
3.	člen
V skupni evidenci so zbrani podatki o vseh delavcih, drugih delovnih ljudeh in občanih, ki stalno živijo na območju občine Ribnica in ki prejemajo socialnovarstvene pomoči oziroma so zanje zaprosili (domicilno načelo).
Podatki o delavcih in drugih delovnih ljudeh, ki imajo stalno prebivališče izven območja SR Slovenije, pa prejemajo socialnovarstveno pomoč ali so zanje zaprosili, se zbirajo v skupni evidenci občine, v kateri je sedež temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, kjer je delavec zaposlen (sedežno načelo).
4.	člen
Skupna evidenca obsega osebne podatke, podatke o skupnem dohodku ."n o socialnih razmerah družine oziroma posameznika ter podatke o že uveljavljenih
socialnovarstvenih pomočeh.
5.	člen
V skupno evidenco so vključene naslednje socialnovarstvene pomoči in prejemki:
—	denarne pomoči otrokom (denarna pomoč otrokom, povečana denarna pomoč otrokom edinih hranilcev, povečana denarna pomoč prizadetim otrokom),
—	nadomestitve oskrbnih stroškov (v vzgojnovar-stveni organizaciji, v socialnem zavodu, v organizaciji za usposabljanje in tuji družini ter rejnina),
—	štipendije (štipendija iz združenih sredstev, razlikah kadrovski štipendiji, po dogovoru tudi kadrovska štipendija),
—	denarna pomoč za brezposelnost,
—	delna nadomestitev stanarine,
—	družbene denarne pomoči odraslim (družbena denarna pomoč kot edini oziroma dopolnilni vir preživljanja, začasne oziroma enkratne družbene denarne pomoči),
—	plačilo ali doplačilo oskrbe in nege na domu,
—	varstveni dodatek h pokojnini,
—	oprostitev plačila davkov in prispevkov,
—	druge socialnovarstvene pomoči (npr. nadomestitev stroškov prehrane),
—	drugi prejemki (npr. priznavalnina borcem).
6.	člen
Izvajalec skupne evidence in pristojni organi, ki odločajo o socialnovarstvenih pomočeh, bodo uporabljali enotne obrazce in sicer:
—	obrazec SP-1: Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic,
—	obrazec SP-2: Sporočilo o spremembi in dopolnitvi podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic,
—	obrazec SP-3: Evidenčni karton o socialnih razmerah družine in o socialnovarstvenih pomočeh.
7.	člen
Delavci vlagajo vloge za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (v nadaljnje besedilu: vloga) v svoji organizaciji združenega dela, drugi delovni ljudje in občani pa v krajevni skupnosti, kjer Imajo stalno prebivališče.
Kandidat za štipendijo iz združenih sredstev ali za razliko h kadrovski štipendiji odda vlogo izvajalcu skupne evidence, pred tem pa pridobi izjavo organizacije združenega dela, v kateri je zaposlen eden od staršev.
Kandidat za kadrovsko štipendijo odda vlogo v organizaciji združenega dela, ki je razpisala štipendijo. Pred odločitvijo si organizacija združenega dela pridobi mnenje izvajalca skupne evidence o socialnih razmerah družine.
8.	člen
Organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost pregleda podatke iz vloge in jih dopolni s svojim mnenjem o socialnih razmerah družine oziroma posameznika.
Organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost pošlje izpolnjeno vlogo izvajalcu skupne evidence v občini, v kateri ima vlagatelj stalno prebivališče. Za vlagatelje, ki imajo stalno prebivališče izven območja SR Slovenije, organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost pošlje vlogo izvajalcu skupne evidence v občini, v kateri je sedež temeljne organizacije združenega, dela ali delovne skupnosti
9.	člen
Izvajalec skupne evidence vlogo pregleda, v njej odpravi morebitne pomanjkljivosti, oceni utemeljenost
vloge ter ugotovi vsa druga dejstva in okoliščine, ki so pomembne za pravilno in zakonito odločitev. Po potrebi pridobi tudi mnenje krajevne skupnosti' o socialnih razmerah družine oziroma posameznika in tako pripravljeno vlogo s predlogom rešitve predloži pristojnemu organu v odločanje.
10.	člen
Kadar drugi organi, skupnosti, družbene" organizacije in društva, ki niso podpisnice tega sporazuma, odločajo o socialnovarstvenih pomočeh in drugih prejemkih (npr. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o varstvenem dodatku k pokojnini, pristojni občinski upravni organi o priznavalninah borcem, občinske uprave za družbene prihodke o oprostitvah plačila davkov in prispevkov itd.) zahtevajo podatke iz skupne evidence ih jih pri odločitvah upoštevajo.
11.	člen
Organi, M odločajo o socialnovarstvenih pomočeh in drugih prejemkih, morajo izvajalcu skupne evidence sproti sporočati svoje odločitve.
12.	člen
Izvajalec skupne evidence sproti vpiše podatke o dodeljenih socialnovarstvenih pomočeh v evidenčni karton o socialnih razmerah družine in o socialnovarstvenih pomočeh. Če pri tem ugotovi, da dodeljena socialnovarstvena pomoč glede na obstoječe podatke ni utemeljena, mora obvestiti o tem organ ali skupnost, kd je pomoč dodelila.
Izvajalec skupne evidence mora najmanj enkrat letno poročati skupščini Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica o stanju socialnovarstvenih pomoči v občini ih o drugih ugotovitvah iz skupne evidence.
13.	člen
Podpisnice združujemo sredstva za skupno evidenco v Občinski skupnosti socialnega varstva Ribnica po dogovorjenih deležih na podlagi finančno ovrednotenega . programa storitev.
14.	člen
Na podlagi ovrednotenega programa storitev, ki ga predloži izvajalec skupne evidence, skleneta Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica (v imenu vseh podpisnic) in izvajalec skupne evidence samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela. S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela iz prejšnjega odstavka tega člena opredelita Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica in izvajalec skupne evidence:
—	predmet svobodne menjave dela (program dejavnosti za izvajanje skupne evidence),
—	merila za določanje obsega, vrste in kvalitete storitev oziroma dejavnosti (kadrovski in časovni normativ),
—	merila za ovrednotenje dogovorjenega programa dela (finančni načrt in izračun cene),
—	medsebojne pravice in obveznosti,
—	pogoje za izvajanje tega sporazuma,
—	način spremljanja in nadzor nad izvajanjem tega sporazuma.
15.	člen
Podpisnice združujemo vse svoje obstoječe kadrovske, tehplčne in druge zmogljivosti za uvedbo in izvajanje skupne evidence in tako zagotovimo zmanjšanje stroškov te dejavnosti in kvalitetnejši pristop v odločanju o socialnovarstvenih pomočeh.
18. člen
Podpisnice se sporazumemo, da bomo pričele izvajati skupno evidenco najpozneje 1. januarja 1983. O začetku dela skupne evidence obvesti Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica Skupnost socialnega varstva Slovenije.
Do izvedbe skupne evidence v občinah v SR Sloveniji bo organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost izpolnjene vloge poslala:
—	za denarne pomoči otrokom občinski skupnosti otroškega varstva v občini, kjer je sedež temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti oziroma krajevne skupnosti,
—	za druge socialnovarstvene pomoči in prejem-
ke pa organu ali skupnosti pri1 kateri vlagatelj pravico uveljavlja.	•	,
Po obvestilu o uvedbi skupne evidence v posamezni občini bo občinska skupnost otroškega varstva oziroma organ ali skupnost iz druge alinee prejšnjega odstavka poslal pristojnemu izvajalcu skupne evidence vloge in obvestila o rešitvah.
17.	Hen '
Podpisnice se sporazumemo, da bodo v skupno evidenco najprej vključeni podatki o denarnih pomočeh otrokom, ki živijo na območju občine Ribnica.
18.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in nad uporabo podatkov iz skupne evidence opravlja odbor samoupravne delavske kontrole Občinske skupnosti socialnega varstva Ribnica.
19.	člen
Podpisnice se sporazumemo, da bomo morebitna
nesoglasja pri izvajanju tega sporazuma reševale sporazumno, spore pa pri posebnem sodišču združenega
dela.
20.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo podpisnice, veljati pa začne po objavi v Uradnem listu
M. Oen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni na pobudo vsake podpisnice, po postopku, ki velja za
njegov sprejem.
St. 5/82
Ribnica, dne 27. januarja 1983.
Podpisnice: Občinska skupnost socialnega skrbstva Ribnica, Občinska skupnost otroškega varstva Ribnica, Občinska skupnost za zaposlovanje Ribnica, Občinska stanovanjska skupnost Ribnica, Občinska zdravstvena skupnost Ribnica, Občinska izobraževalna skupnost Ribnica, Izvršni svet Skupščine občine Ribnica ter Občinska skupnost socialnega varstva Ribnica.
SEVNICA
363.
Na podlagi 3. člena zakona o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od presneta proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št 45/82) in 172. člena statuta občine Sevnita (Uradni Ust SRS, št. 6/78, 29/80* in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica
1.	člen
V tarifi, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 55/72, 20/73, 1/74, 20/75, 11/76, 24/77, 13/81 in 11/82) se tarifna številka 1 v celoti črta ter se s tem odpravi posebni občinski davek od prometa proizvodov po splošni stopnji 3 %>.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi- v Uradnem listu SRS.
St. 421-2/83-1
Sevpica, dne 17. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec L r.
364.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 29/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Sevnica
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o turistični taksi na območju občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 9/81) in
sicer glasi:
»Taksen zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračuna in pobere gostinska
turistična ali druga organizacija ter zasebnik, ki oddaja
prenočišče;
— za nočitev v hotelih, gostiščih, zasebnih sobah, motelih in campingih 15 din.
Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5.
v mesecu plačati na ustrezen račun.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 423-1/83-1
Sevnica, dne 17. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
365.
Na podlagi zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev SIS in DPS za porabo v letu 1982 (Uradni list SFRJ, št. 42/82) in 172. člena statuta občine Sevnica sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Sevnica na seji
17.	oktobra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest
1.	člen
Odlok o začasnem zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest (Uradni list SRS, št. 23/82 in 1/83) se v 4. členu spremeni tako, da znaša posebni občinski pčispevek v mesecu marcu 1983	0,61 "/o.
V	vseh nadaljnjih mesecih pa 0,-7 °/o od osnove bruto OD iz dohodka.
. 2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-32 82-1
Sevhica, dne 17 februarja 1983.	,
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
366.
Na podlagi 8. Člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 172. 'člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 ih 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o preimenovanju dela Glavnega trga v nlico Pod Vrtačo
1.	člen
V	naselju Sevnica se na novo imenuje ulica Pod Vrtačo, ki obsega:
—	nova blokovska naselja
—	del Glavnega trga od hiše last Valant Franca in Marije proti vzhodu.
Zaradi imenovanja se ukineta hišni številki Glavni trg Št. 1. in la.
2.	Člen
Stroški za napisne table in hišne številke bremenijo proračun občine, razen tistih stavb, ki še niso bile številčene.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/83-1
Sevnica, dne i7 februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
367.
Skupščina občine Sevnica je po 8. členu zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in 6. člena zakona o 'samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25'80 in 8/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. februarja 1983 sprejela
S KI, E P
o razpisu referenduma ra uvetiho samoprispevka v občini Sevnica 1
1. člen
Razpiše se referendum o uvedbi' samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov in cest v občini Sevnica.
2.	Člen
Referendum bo v nedeljo, dne 20. marca 1983.
■	3. člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo financirala gradnja objektov po naslednjem programu:
	din
V krajevni skupnosti: Blanca sofinanciranje rekonstrukcije dela ceste Blanca—Selce proti Pokleku do meje š KS Zabukovje	7,000.000
Bučka modernizacija ceste na odseku Dolne Radulje od hiše št. 28 do križišča za Dule oziroma Boršt, razširitev ceste Vej ar do križišča pri žagi, rekonstrukcija ceste Dol, Radulje do Gornje Radulje	1,660.000
Boštanj - — sofinanciranje izgradnje mrliške vežice	7,500.000
Krmelj cesta Hinjce—križišče, telovadnica Krmelj, mrliška vežica, čistilna naprava na vodovodu	3,000.000
Loka popravilo asfaltne prevleke na desi. Šentjur—Breg, izgradnja mrliške vežice v Loki, razširitev in rekonstrukcijo vodovodov v Loki, Račiči in na Bregu, popravilo in rekonstrukcijo ceste Loka—Radež—Za-vrate ter cest na območju vaškega odbora Razbor in vaškega odbora Okroglice, izgradnjo telefonskega omrežja v Okroglicah, nabavo opreme za požarno varnost na Razbor ju	5,000.000
Primož sofinanciranje rekonstrukcije dela ceste Konjsko—Laze	7,000.000
Sevnica a) sofinanciranje razširitve in moder-	' -
nizacije odseka ceste od nadvoza v Šmarju, vključno s križiščem na Planinski cesti in mostom čez Sevnično; b) sofinanciranje rekonstrukcije dela	
krožne ceste Vranje—Podvrh—Blanca na odseku od Lončarjevega dola do Marofa	17,500.000
Studenec sofinanciranje rekonstrukcije dela ceste Zavratec—Vrhi—Križe—Osredek—Bu-	
gajnica—Primož	4,000.000
Šentjanž sofinanciranje dela ceste Šentjanž— Veliki Cirnik in Šentjanž—Brunk	10,000.000
Tržišče sofinanciranje rekonstrukcije ceste	
Malkdvec—Telče	4,000.000
Zabukovje sofinanciranje rekonstrukcije ceste Marof—Trnovec	3,000.000
sofinanciranje izgradnje mostu na reki Savi KS Boštanj in Sevnica	12,000.000
sofinanciranje antenskega stolpa in TV pretvornika na Lazah	3.000.000
Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo razdelila krajevnim skupnostim, komunalni samoupravni
interesni skupnosti in zavodu za kulturo letno v takem razmerju kot je to določeno za predvidene objekte.
4.	člen
Skupna sredstva, ki se bodo nabrala s samoprispevkom, znašajo 84,660.000 din od tega zneska pa do končne vrednosti posameznih objektov bodo zagotovile krajevne skupnosti, občinska samoupravna komunalna skupnost in občinska skupnost za ceste.
Prioritetni vrstni red izvajanja investicij iz 3. člena tega sklepa dogovorno določajo investitorji iz tretjega odstavka 9. člena pri čemer si lahko sredstva med-seboj posojajo brezobrestno.
5.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1988.
6.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Sevnica od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka od neto prejemkov 1 %;
2.	upokojenci od pokojnin 1 Ve;
3.	delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka 1 Ve;
4.	delovni ljudje in občani,, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic ter od intelektualnih storitev:
a)	od osnove, od. katere se odmerjajo davki in prispevki po dejanskem dohodku 0,5 Ve,
b)	od osnove, od katere se odmerja davek po odbitku 1 Ve.
Zavezanci samoprispevka so tudi lastniki vikend hišic in vikend kleti z bivalnimi prostori in imajo stalno bivališče izven občine Sevnica. Višina prispevka znaša 1.000 din letno. Ta znesek se bo letno valoriziral glede na porast življenjskih stroškov, ki jih letno ugotavlja Zavod SR Slovenije za statistiko. 7 8
7.	člen
Poleg oprostitve iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku se samoprispevek ne plačuje od regresa za letni dopust.
Plačila samoprispevka so oproščeni tudi:
a)	občani, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS,
b)	kmetje,' če njihov letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
c)	kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
č) delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih, predpisih.
8.	člen
Samoprispevka so lahko na osebno zahtevo oproščeni delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, če preživljajo tri ali več oseb v skupnem gospodinjstvu in so‘te osebe brez vsa-
kršnih dohodkov ter občani od pokojnin, če preživljajo eno ali' več oseb, če te nimajo lastnih dohodkov.
O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka tega člena bo odločal odbor iz 9. člena tega sklepa.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 3. členu tega sklepa.
Za zbiranje sredstev tega samoprispevka in nakazovanja teh krajevnim skupnostim za uresničevanje programa, skrbi odbor, ki ga sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti in skupščine občine.
Investitorji za objekte, ki se sofinancirajo iz samoprispevka so: kmetijske skupnosti, Samoupravna komunalna interesna skupnost Sevnica In Zavod za kulturo Sevnica v čigar območje sodijo objekti tako, da zagotavljajo v svojem srednjeročnem planu realizacijo teh naložb kot je to predvideno v 3. členu tega sklepa.
10.	člen
Družbeni nadzor nad zbiranjem ih uporabo s sa-moprispekom zbraiiih sredstev opravlja občinska skupščina. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svoje pristojnosti.
11.	člen
Referendum vodi občinska volilna komisija.
12.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Sevnica glasovnica
Na referendumu dne 20. marca 1983 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1988 za območje občine Sevnica za sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov v skladu s sklepom o razpisu referenduma
glasujem
ZA	PROTI
(pečat)
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 014-1/82-1
Sevnica, dne 17. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Sevnic=
Jože Bavec 1. r.
•	368.
Skupščina krajevne skupnosti Blanca je po 8. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 6. člena "zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter po 20 členu statuta krajevne skupnosti na seji dne 19. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Blanca
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v
denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih objektov in cest v krajevni skupnosti Blanca.
2.	člen
Referendum bo v nedelj o, dne 20. marca 1983.
3.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo sofinancirala gradnja objektov po naslednjem programu:
—	posodobitev cestnega odseka Poklek—Selce (od križišča do meje KS)
—	razširitev cest Blanca—Čanje, Blanca—Krajna brda, Kancijan—Stagence
—	izgradnja avtobusnega postajališča na Blanci
—	sofinanciranje izgradnje mrliške vežice.
Vrstni red gradenj predvidenih objektov bo vsako
leto določila skupščina krajevne skupnosti.
4.	člen
Skupna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, znašajo 4,000.000 din. Od tega zneska pa do končne vrednosti posameznih objektov po cenah iz januarja 1983. leta v znesku 8,000.000 din bo zagotovila krajevna skupnost iz drugih virov ob sodelovanju občanov.
5.	člen
Samoprispevek bo uveden za dobo petih let, to je od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1988.,
6.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Sevnica, od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka od neto prejemkov 1,5 %>,
2.	upokojenci od pokojnin 1,5 V#,
3.	delovni ljudje in občani od dohodkov od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka 1,5 °/o,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic ter od intelektualnih storitev:
a)	od osnove, od katere se odmerjajo davki in prispevki po dejanskem dohodku 0,5"/»,
b)	od osnove, od katere se odmerja davek po odbitku 1,5 "/».
7.	člen
Poleg oprostitev iz prvega odstavka 10. člena zakona o samoprispevku se samoprispevek ne plačuje od regresa za letni dopust.
Plačila samoprispevka so oproščeni tudi:
a)	občani, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS,
b)	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 3 000 din in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
c)	kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša,
č) delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno in drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno*
storitev,za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
8.	člen
Samoprispevka so lahko na osebno zahtevo oproščeni delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, če preživljajo tri ali več oseb v skupnem gospodinjstvu in so te osebe brez vsakršnih dohodkov ter občani od pokojnin, če preživljajo eno ali več oseb, če te nimajo lastnih dohodkov.
O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka tega člena bo odločal svet krajevne skupnosti.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri KS Blanca in se bodo uporabljala izključno za namene, določene v 3. členu tega sklepa.
Za zbiranje sredstev samoprispevka bo skrbel svet krajevne skupnosti.
16.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svoje pristojnosti.
11.	člen
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti Blanca. KS pa zagotovi tudi sredstva za izvedbo referenduma.
12.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Blanca glasovnica
Na referepdumu dne 20. marca 1983 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo petih let, to je od 1.
5.	1983 do 30. 4. 1988 za območje KS Blanca za sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov v skladu s sklepom o razpisu referenduma
glasujem
ZA	PROTI
(pečat)
Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 33/83-S
Blanca, dne 19. februarja 1983.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Blanca
Jože Marn 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 369.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 26/78, 61/78, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 66/82 in 70/82) in 169. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 23/82) v skladu z 21. - členom zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in za-
sebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54/72, 14/73, 45/73, 29/75, 15/76, 31/76, 18/77, 23/77, 28/78, 25/79, 39/81 in 45/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1983 sprejela
ODLOK
0	spremembi odloka o posebnem občinskem davku od
prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS,- št. 13/78, 7/80, 11/81 in 11/82) se tarifna številka
1	črta.
2.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 421-3/82-1
Slovenske Konjice, dne 10 februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r;
370.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17-836/79), 74. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-76/76) ter 169. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. februarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o višini prispevka za financiranje samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom niso sprejeli
1. člen
V 2. členu odloka o višini prispevka za financiranje samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981 do 1985 za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma
o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom niso sprejeli (Uradni list SRS. št. 5-293/81) se stopnja $0,30 "/o« nadomesti s stopnjo »0,27
odstotka«.	„
2. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
St. 402-6/82-1
Slovenske Konjiče, dne 10. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
371.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77)
in 175. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na sejah svojih zborov, dne 31. januarja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o delovnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti
1.	člen
Spremeni' se prvi odstavek 7. člena in glasi:
»Prodajalne s prehrambenimi artikli uvedejo po tem odloku naslednji odpiralni čas:
— Marketa »Merx« na Planini in Ponikvi od 8. do 15.30 ure
— Marketa »Merx« Gorica pri Slivnici in Dramlje, trgovske poslovalnice Merx v Šentvidu pri Planini, Jakobu, Dobju, Kamenu in Lipoglavu ter trgovina KK — Poslovalnica Loka pri Zusmu od 7.30 ure do 15. uro
—	trgovina KK — trgovska poslovalnica Prevorje od 7.30 do 15.30 ure.
Za vse navedene trgovske poslovalnice velja ob sobotah odpiralni čas s pričetkom, ki je naveden in koncem ob 12. uri.
Blagovnica »Merx« Šentjur in samostrežna trgovina KK v Šentjurju, pa imata naslednji odpiralni čas:
—	ob delavnikih od 7.30 do 18. ure
—	ob sobotah od 7.30 do 12. ure.«
2.	člen
Spremeni se tudi peti odstavek 7. člena in glasi:
»Bencinska črpalka v Šentjurju posluje vse dni v tednu in velja odpiralni čas:
—	ob delavnikih od 7. do 19. ure
—	ob nedeljah in praznikih od 8. do 15. ure.«
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 14-5/83-1
Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1983.
-	Predsednik
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez L r.
372.
Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma c temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju na svoji seji dne 31. januarja 1983 sprejela naslednji
SKLEP
Spremeni se prispevna stopnja za neposredno otroško varstvo od dosedanjih 3.25 °/o na 0,92 °/e, z veljavnostjo od 1. februarja 1983 dalje.
St. 5/83
Šentjur pri Celju, 17. februarja 1983.
Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju Cvetka Jager 1. r.
VRHNIKA
373.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) ter 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), izdaja Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju Skupščine občine Vrhnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni: Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika, opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati pristojnemu organu na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti' toliko-srat, kdlikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave mora voditi evidenco o datumu cepljenja ali' diagnostične preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o seriji in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave.
5.	člen
Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje DE Vrhnika mora spremljati' zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje mladih psov proti steklini je obvezno takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1983.
Pse je treba cepiti z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa.
Na okuženem, ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živaH, Id se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih pašnikih, ki so oddaljeni od naselij.
7.	člen
Proti prašičji kug? je potrebno preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah (10 plemenskih svinj
oziroma 50 pitancev) in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega porekla.
8.	člen
Do konca leta 1983 se mora končati VI. splošna
tuberkulinizacija govedi v občini. Prav tako je potrebno opraviti tuberkulinizacijo osnovne goveje črede na obratih Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestvo v Bistri in Verdu. Tuberkulinizirati je treba kokoši, kjer je bila v naseljih ugotovljena kokošja TBC in sicer v dvoriščih, ki mejijo na okuženo dvorišče.
9.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno prstenasto preizkušnjo vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in sicer enkrat letno,
—	z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne črede Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestva na Bistri in Verdu.
10.	člen
Na govejo levkozo je potrebno pregledati plemenska goveda na obratih Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestvo na Bistri in Verdu. Pregledati je potrebno tudi plemenske živali pri zasebnih rejcih, ki so zadnjih pet let kupovali živino v okuženih hlevih KZ Postojna in Agroemona Domžale — obrat Vodice in Pšata.
Vzorce krvi odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosupljč, preiskave seruma s preisku-som v agar gelu pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani
11.	člen
Enkrat letno je potrebno pregledati na leptospiro-zo plemenska goveda na obratih Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva v Bistri in na Verdu. Vzorce odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje, preiskave pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce in novo nabavljene kopitarje v okuženih hlevih. Vzorce krvi odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje.
Serološki pregled vzorcev krvi s Coggins testom pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati' odredba objavljena v Uradnem listu SRS, št. 9/82.
14.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/3-322-01/80
Vrhnika, dne 10. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine
Vrhnika	-
Herman Bele, h*. 1. r.
374.
Na podlagi prvega odstavka 45. Setta zakone e varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni Hat SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št 2/78) $n 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, St 31/79 in 5/82), izdaja Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika
' ODREDBO
o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora, ter pristojbine sa izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javne potrošnjo t občini Vrhnika
I
1. Za obvezni veterinarsko-sanitarni' pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, ki se odpremlja na javnih prevoznih sredstvih izven občine ali iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine:
<Ua
a)	za kamionske in vagonske pošiljke 360,00
b)	za kosovne pošiljke, za vsako veliko žival oziroma za vsakih 5 telet ali drobnice,
za vsakih 50 kom. perutnine	144,00
c)	za čebelje družihe do 10 panjev	144,00
d)	za vsak naslednji panj	7,00
e)	za enodnevne piščance (do 500 kom.) 144,00
e) za polže, rake, žabe in školjke za vsakih začetih 100 kg	144,00
2. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled na tržnicah, skladiščih in gostiščih se določi pristojbina:
din
a)	za pregled divjačine po kom.	69,00
b)	za pregled divjih prašičev s trihino-
skopskimi pregledi po kom.	110,00
c)	za, pregled po litru	0,36
d)	za pregled mlečnih izdelkov po kg	0,18
e)	za pregled jajc po kom.	0,048
f)	za pregled'prašičev in divjadi v gostiščih LD in pri zasebnikih	360,00
3. Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk mesa, mesnih izdelkov in mlečnih izdelkov, jajc in konzerv, ki se odpremlj aj o s prevoznimi sredstvi izven občine ali dospejo iz drugih občin, se določijo naslednje pristojbine:
din
a) od vseh vrst svežega mesa in zmrznje-
nega mesa od kg	0,40
b)	od	zbranega mleka po litru	0,036
c)	od	vseh vrst mesnih izdelkov	po	kg	0,40
d)	od	vseh vrst mlečnih izdelkov	po	kg	0,018
e)	od	jajc po kom.	0,048
4.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živine živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz ali se izvozijo, se zaračunava pristojbina:
din-
a)	za kamionske in vagonske pošiljke do
10 ton	417
b)	za vsako	nadaljno	tono	22
5.	Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina:
<ttn
a) za vsako	molznico	135
Kmetovalcu,	M ne oddaja mleka v zbiralnico ali
tnlekamo, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo.
6.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v predelavi mesa KZ Vrhnika se določi
7.	Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled v mlekarni mesečno	16.000
8.	Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled v skladišču Čoka mesečno	9.600
9.	Za preglede, ki niso všteti, po režijski
uri	360
Pristojbine za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v predelavi mesa zajemajo preglede pri razkladanju, pregled mesa in mesnih izdelkov ter pregled pri pakiranju in nakladanju mesa ter mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu, oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še zamudnina in prevozni stroški.	^
Pristojbine določene po tej odredbi so dohodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali Skupščine občine Vrhnika za zatiranje kužnih bolezni in se plačujejo najmanj enkrat mesečno na račun pri SDK št. 50110-840-060-3182.
III
Za preglede, ki se opravljajo izven rednega delovnega časa se zaračunava pristojbina s pribitkom 50°/o. Za preglede, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih se zaračunavajo pristojbine s pribitkom 100 °/o. Za nočni pregled se šteje pregled, ki je bil opravljen med 22. in 6. uro.
IV
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled se poleg predpisane pristojbine zaračunavajo še nastali potni stroški in zamudnine po ceniku pooblaščene veterinarske organizacije, ki' je veterinarsko-sanitarni pregled opravila.	^
Pristojbino za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljke živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plačuje organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu, oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine pa se lahko obračunavajo tudi mesečno.
' VI
Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/3-322-01/79
Vrhnika, dne 10. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Herman Bole, inž. 1. r.
ZALEG
375.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 12/73, 23/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81 in 23/82) ter 174. in 198. člena statuta občine Žalec (Uradni' list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 9. februarja 1983 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem
davku
84.666
1.	člen
V tarifi odloka o posebnem občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 35/82) se črta tarifna številka 1.
2.	člen
Dosedanje tar. št. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 postanejo tar. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-2/83-4/3
Žalec, dne 9. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek L r.
376.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) in- 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 15. februarja 1983 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1983
1.	člen
Da bi ugotovili ali preprečili v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarska postaja Žalec in posestniki živali v letu 1983 opraviti določene ukrepe.
2.	člen
Veterinarska postaja Žalec pripravi predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1983 in ga predloži za veterinarsko inšpekcijo pristojnemu občinskemu organu
3.	člen
Veterinarska postaja Žalec je dolžna pred vsakim 4ičetkom ukrepov iz te odredbe obvestiti p tem občinski upravni organ veterinarske inšpekcije in o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih. Preventivna cepljenja opravi tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja Žalec mora voditi evidenco o datumu cepljenja ali preiskave, o imenu in .bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski ih kontrolni številki cepiva ter d rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja Žalec mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata inv o tem obveščati občinski upravni organ veterinarske inšpekcije.
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora veterinarska postaja Žalec opraviti do 1. maja
1983, zaščitno cepljenje psov proti steklini pa takoj, ko pes dopolni štiri mesece starosti.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi mora veterinarska postaja Žalec opraviti tako kot za posamezno cepivo določi proizvajalec cepiva:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali1 večje reje individualnih proizvajalcev.
7.	člen
Zoper prašičjo kugo mora veterinarska postaja Žalec preventivno cepiti prašiče s sevom K lapinizira-nega virusa v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj ali najmanj petdeset prašičev pitancev. Zoper to bolezen mora preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
8.	člen
Veterinarska postaja Žalec mora v letu 1983 končati VI. splošno tuberkulinizacij o govedi. Pri Hmezad delovni enoti Govedoreja Petrovče mora tuberkulinizi-rati osnovno govejo čredo. Tuberkulinizirati mora kokoši v Drešinji vasi in Sp. Gorčah, na dvoriščih, ki mejijo neposredno na okuženo dvorišče.
Veterinarska postaja Žalec mora na brucelozo preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom;
—	osnovno govejo čredo Hmezad — delovne enote Govedoreja Petrovče s serološkim pregledom krvi in vzeti vzorce mleka in krvi.
Pri Hmezad delovni enoti Govedoreja — Petrovče mora veterinarska postaja Žalec pregledati vsa plemenska goveda na govejo levkozo in odvzeti vzorce krvi.
Veterinarska postaja Žalec mora preiskati plemenjake v priročnem pripustu enkrat letno na mehur-časti izpuščaj pri govedu in odvzeti vzorce.
V	okuženih hlevih mora pregledati na novo na-
bavljene kopitarje na kužno malokrvnost kopitarjev in vzeti' vzorce krvi.	/
9.	člen
V	ribogojnicah mora veterinarska postaja Žalec postrvske vrste rib, ki jih vlagajo, prodajajo ali prevažajo pregledati na vrtoglavost postrvi.
, Vztirce mladic mora poslati v preiskavo od junija do 31. decembra 1983, vzorce tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ veterinarske inšpekcije.
Plemenske jate rib mora veterinarska postaja Žalec preiskati na virusno hemoragično septikemijo postrvi.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih mora do 15. maja 1983 preiskati krape iz registriranih rej, ki jih vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa do kon-. ca leta 1983 ter vzeti vzorce rio za preiskav**
10.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-3/83-8
Žalec, dne 15. februarja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipL oec. 1. r.
377.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 16/80 in 1/82), soglasja samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec št. 42/1 z dne 21. januarja 1983 in drugega odstavka 111. in 113. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) na svoji seji dne 15. februarja 1983 sprejel
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske zadruge Črna mačka Prebold in statuta stanovanjske zadruge Črna mačka Prebold
I
Izvršni svet Skupščine občine Žalec potrdi samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske zadruge Črna mačka Prebold in statut stanovanjske zadruge Črna mačka Prebold.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-23/82-2/4
Žalec, dne 15. februarja 1983.
x	Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r.
POPRAVEK
Pri pripravi čistopisa odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 6-278/83) je prišlo do napake v 24. členu
4.	alinea, kjer je potrebno črtati besede »prvega odstavka«. Prav tako je na koncu odloka izpadla navedba številke akta, ki glasi: St. 320-1/81.
Sekretar Skupščine mesta Ljubljane
Ivan Kuhar 1. r.
POPRAVEK
Pri odloku o višini prispevne stopnje za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1982 za zavezan- ' ce, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti v obdobju 1981—1985 objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-83/83 z dne 14. 1. 1983 je v 1. členu prispevek iz osebnega dohodka, osnova bruto osebni dohodek:
— za občinsko kulturno skupnost 0,71 e/e.
Sekretar
Skupščine občine Sevnica
Ježe Žvegtič 1. r.
vsebina
. s
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
313. Odredba o oprostitvi preizkusa znanja s področja »ravnanja ob prometni nezgodi«, kot dela izpita kan-
didatov za voznika motornih vozil	451
314.	Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih glede
prostorov, opreme in kadrov v zdravstvenih organizacijah na področju preskrbe z zdravili	451
315.	Program zdravstvenega varstva živali v SR Sloveniji
V Obdobju 1983—1990	458
$16. Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v veterinarskih organizacijah združenega dela	165
317.	Odredba o evidentiranju računov	470
318.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti
za leto 1983	471
319.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 473
320.	Poročilo o poprečni ceni kvadratnega metra površine in poprečni vrednosti točke zgrajenih stanovanj v
SR Sloveniji v letu 1982-	,	472
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJi:
321.	Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine občine Ajdovščina o grafičnem prikazu za naselje Lokavec 473
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
322.	Poročilo o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v
SR Sloveniji v letu 982	474
323.	Sklep o potrditvi učbenika Moja domovina SFRJ 4	474
$24. Sklep o potrditvi učbenika Naša domovina S FR Jugoslavija za pouk predmeta spoznavanje družbe za 5. razred osnovne šole	474
325.	Sklep o ustreznosti učbenika Geografija: Geografske
značilnosti SFR Jugoslavije za srednje izobraževanje, ki so ga napisali Slavko Brinovec, Božidar Kert, Marija Košak, Avguštin Lah in Mirko Pak	474
326.	Sklep o potrditvi učbenika in delovnega zvezka Kemija za 7. razred osnovne šole — drugi del	474
327.	Sklep o potrditvi Priročnika za učitelje za pouk italijanskega jezika za 1. in 2. razred slovenskih osnovnih šol in slovenskega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju 475
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
328.	Sklep o sprejetju programa SLO in DS v Ljubljani
za leto 1983	475
329.	Letni plan za leto 1983 o višini potrebnih denarnih
sredstev za nadomestila osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju SLO in DS v Ljubljani	47S
330.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Ljubljana)	475
331.	Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine
Brežice	476
332.	Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območ- .
ju občine Brežice	478
Stran
333.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Cerknica)	480
334.	Odlok o določitvi amortizacijske stopnje za osnovna sredstva in sredstva skupne porabe organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti,•družbenopolitič-
nih in družbenih organizacij ter krajevnih skupnosti, ki se financirajo iz	proračuna občine Cerknica	480
335.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
v občini Cerknica	480
336.	Odlok o Spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta
»Center« Cerknica	483
337.	Odlok o spremembi in dopolnitvi urbanističnega načrta za naselje Cerknica	48$
338.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za
^porabo stavbnega zemljišča na območju občine Cerknica	483
339. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drilgih preiskavah v letu 1983 v občini Cerknica 483
.340. Odlok o razglasitvi samostana Stična za kulturni in
zgodovinski spomenik (Grosuplje)	484
341.	Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni
stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik	486
342.	Sklep o spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik 486
343.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1983 (Kamnik)	487
344.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Kočevje)	488
345.	Odlok o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje	488
346.	Sklep o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Kočevje	489
347.	Sklep o izdaji soglasja k samoupravnemu sporazumu
o ustanovitvi Kulturne skupnosti občine Kočevje in statuta kulturne skupnosti Kočevje	489
348.	Sklep o izdaji Soglasja k samoupravnemu sporazumu
o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupndsti občine Kočevje	490
349.	Sklep o izdaji soglasja k predlogu statuta Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Kočevje)	490
350.	Sklep o izdaji soglasja k poglavju »uresničevanje sa-
moupravljanja« iz statuta Temeljne organizacije združenega dela Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje	496
351.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Laško)	496
352.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
v občini Lenart	491
353.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi Življenjskimi stroški (Lenart)	491
354.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopol-
nitev zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/21 (Zdravstveni dom) (Ljubljana Center)	491
355.	Odlok o spremembi odloka o konferencah delegacij
in delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje	491
356.	Sklep o soglasju k statutu občinske izobraževalne
skupnosti Ljubljana Moste-Polje	492
357.	Sklep o soglasju k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje	492
358.	Odlok o sprejemu urbanističnega reda za območje
krajevnih skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želim-Ije (Ljubljana Vič-Rudnik)	492
359.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih1 preiskavah živali na območju občine Mozirje v letu 1983	493
360.	Sklep o začasnih prispevnih stopnjah za zdravstveno
varstvo in o osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1983 (Murska	Sobota)	494
361.	Sklep o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo za določene skupine uporabnikov (Ravne
na Koroškem)	495
362.	Samoupravni sporazum o enotni skupni evidenci pre-
363.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prdmeta proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica	498
364.	Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Sevnica	498
365.	Odlok o spremembi odloka o začasnem zagotavljanju
sredstev za vzdrževanje lokalnih	cest	(Sevnica)	498
366.	Odlok o preimenovanju dela Glavnega trga v ulico
Pod Vrtačo (Sevnica)	499
367.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Sevnica	499
368.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Blanca	(Sevnica)	500
369.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Slovenske Konjice)	,	591
370.	Odlok o spremembi odloka o višini prispevka za fi-
nanciranje samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Slovenske Konjice za obdobje 1981—1985 za tiste udeležence, ki samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarpm niso sprejeli (Slovenske Konjice)	502
371.	Odlok o spremembi odloka o delovnem času na pod-
ročju prometa blaga na drobno, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti (Šentjur pri Celju)	502
372.	Sklep o spremembi prispevne stopnje za neposredno
otroško varstvo	(Šentjur pri Celju)	592
373.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1983 na območju Skupščine občine Vrhnika	563
374.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora, ter pristojbine za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka
za Javno potrošnjo v občini Vrhnika	566
375.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
prometnem davku (Žalec)	504
376.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
preiskavah v letu 1989 (Žalec)	596
377.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske zadruge Črna značka Prebold
in statuta stanovanjske zadruge	Črna značka Prebold 5«
—	Popravek odloka o zelenih površinah v naseljih na
območju ljubljanskih občin	596
—	Popravek odloka o višini prispevne stopnjo za finan-
ciranje dejavnosti SIS na področju družbenih dejavnosti v letu 1982 za zavezance, ki nfeo pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planer SHS ▼ obdobju 1661—1985 (Sevnica)	866
> •
Preipisi o izumih, tehničnih izboljšavah in znakih razlikovanja
.s leientarjem
Sredi leta 1981 je Skupščina SFRJ sprejela dolgo pričakovani zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki bo imel nedvomno velik pomen za nadaljnji razvoj tehnologije.
Avtorji dr. Krešo Puharič, dr. Lojze Ude in mag. Marija Krisper-Kram-berger so skušali v komentarju k temu zakonu strniti dosedanje teoretične poglede in praktične izkušnje o problemih ustvarjalnosti, ki razvijajo sodobno tehnologijo. Komentar vsebuje stališča o nekaterih teoretičnih vprašanjih, nekatere pomembne primer j alnopra vne podatke in deloma tudi dosedanjo sodno prakso. Poleg besedila samega zakona s komentarjem k posameznim členom Vsebuje priročnik še izbor drugih zakonov in drugih pravnih virov, ki prihajajo v poštev pri obravnavanju posameznih vprašanj, ter besedila ustreznih mednarodnih konvencij in sporazumov, ki jih' je ratificirala naša država.
Celotna zbirka bo nedvomno zelo uporabljiv in koristen pripomoček pri urejanju razmerij v zvezi s spodbujanjem, organiziranjem in financiranjem raziskovalnega dela pri ustvarjanju izumov, zlasti pa še pri urejanju razmerij v zvezi z varstvom in izkoriščanjem izumov, ki so rezultat tega dela.
Komentar bo tudi pripomoček pri strokovnem obravnavanju posameznih vprašanj o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, za vodenje postopkov, ki se nanašajo na varstvo materialnih in moralnih pravic izumiteljev in drugih avtorjev.
Cena: 430 din
Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana? Gradišče 14,
p. p. 379/VIL
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije' se upoštevajo te mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, Set računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju BopoMMteega komi teta za informiranje št. 421-1/72