MartbOFib? Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 28^"~ Maribor, četrtek 1if. decembra 1929 » Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnsm ček. zav. v Ljubljani it. 11.400 yelja mesečno, prejema« v upravi ali po poiti 10 Din, dottavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta čt.13 Oglati po tarifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Unifikacija kulture ? Novi zakon o narodnih šolah ima med drugimi tudi sledeče člene: § 156. Privatno inicijativo kulturno-prosvetnih ustanov, zlasti ljudska vseučilišča po deželi in v industrijskih centrih, bo ministrstvo prosvete podpiralo in si pridržuje pravico, da odo-bruje ustanavljanje takšnih organizacij, ter pravico nadzorstva. § 157. V sporazumu z ministrom vojske in mornarice, z ministrom trgovine in industrije ter z ministrom socijalne politike in narodnega zdravja in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta bo minister prosvete predpisal uredbo, s katero se bodo odredili postopki in navodila za tijedinja-vanje celokupne državne in privatne akcije na polju narodno-prosvetnega dela. Ta uredba bo obsegala vse državne in banovinske ustanove ter vsa privatna udruženja (humana, prosvetna, patrijotska, pevska, viteška, profesionalna In strokovna), kbjih delovanje je v kakršnikoli obliki vezano z narodno-prosvetnim delom. Tako s to uredbo kakor tudi z drugimi pripravnimi uredbami bo ministrstvo skrbelo, da bo akcija privatnih društev ter banovinskih ustanov v narodno-prosvet-nem delu v skladu s stremljenjem državne oblasti in njunih ustanov, da se Prepreči škodljivi paralelizem delovanja, da se odstranijo spori, kjer obstoje, ter da se ujedinijo ustanove z istimi cilji, kjerkoli je to potrebno in koristno. Tako zakon! V zvezi s tem se kol-Sortirajo govorice, da se namerava razpustiti vse dosedanje narodno-Prosvetne organizacije ter ujediniti v nove enotne organizacije. Prav je in razveseljivo, da hoče država posvetiti odslej večjo pažnjo narodno-prosvet-nemu delu, ki je gotovo največje važnosti za našo splošno konsolidacijo, ki bo tem bolj napredovalo, čim bolj se bo dvigala narodna izobrazba in prosveta, s tem pa tudi temeljnega pomena za naš gospodarski razvoj in napredek. Prav je torej, da hoče država Posvečati posebno skrb delovanju prosvetnih ustanov, in s tega vidika je Judi popolnoma upravičeno, da vrši vržava nadzorstvo nad delovanjem teh ustanov. Umestno bi bilo, da se Ustanovi velika centralna, vsedržavna *veza vseh kulturnih organizacij, ma-‘•ca, v katere okrilju bi morale biti plan Jen e vse pokrajinske zveze, bo-jj'Si že obstoječe, bodisi one. ki se bo-a° Še ustanovile iz razlogov potrebe. Zdi se nam pa, da treba dobro premisliti, ali bi bilo prav tako umestno, ;?a, se narodno-prosvetno delo unlficira jjaJco, kakor so se unificirale telovadne r£anizacije in kakor se morebiti naprava unificirati tudi zadružne or-'yiizacije. Unifikacija organizacij za lesno vzgojo in zadružništva je po sem mneniu pravilna in možna, ker h , organizacij tako enotni, :j:.n* nobenega razloga proti unifika-Vse te organizacije slone na prln-ki nimajo zveze s kulturnimi s svetovnim naziranjem po-eznih članov naroda, Vse drugo Sokolnikov v Londonu PRIHOD NOVEGA SOVJETSKEGA POSLANIKA V LONDON. — ŽELJE ANGLEŠKE JAVNOSTI, DA NE BI ŠEL PO POTIH PREDNIKA. LONDON, 13. decembra. Včeraj je prispel semkaj novi sovjetski poslanik Sokolnikov, ki je izročil danes zunanjemu ministru Hendersonu svoja akreditivna pisma. Angleški listi izražajo pri tej pri- liki svoje prepričanje, da novi sovjetski poslanik ne bo sledil slabim vzgledom svojega prednika in storil vse, da postanejo odnosa ji med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo čim bolj prijateljski Orkan nad zapadno Evropo NAD ATLANTIKOM DIVJAJO ŠE VEDNO SILNI VIHARJI, KI SO PRO-DRLI TUDI ŽE NAD CELINO. PARIZ, 13. dec. Med severno in zapadno Evropo divjajo še vedno težki snežni viharji, ki brijejo tudi preko morske obale globoko v province. Morje je nenavadno razburkano. Vče raj se je ponesrečilo več manjših ladij. V bližini Bordeauxa je bil naplavljen velik čoln, pri čemer je utonilo 14 oseb. Pazniki dveh svetiljnikov so že 14 dni odrezani od sveta. Radi pomanjkanja vode in živil so že popolnoma izčrpani in kličejo neprestano na pomoč. Vsi poizkusi, da bi se jim priskočilo na pomoč, so ostali brez uspeha. Nad Strassbourgom in Nan-cyjem razsaja silen vihar, ki je razkril že več streh. BERLIN, 13. decembra. Nad vso Nemčijo je razsajal včeraj divji vihar. Telefonske in brzojavne zveze so bile na več krajih težko poškodovane, isto tako tudi železniške proge. DUNAJ, 13. decembra. Na železniški progi med Liesingom in Badenom je vihar porušil del progovnih naprav. Orkan je bil tako hud, da je prevračal avtomobile in ljudi. Kraijeua krstna slaua BEOGRAD, 13. decembra. Kralj je danes v intimnem krogu praznoval svojo krstno slavo. Slavnostni kolač je prinesel dvorni župnik Markovič. Princ Taro! se urne u Rumunijo BUKAREŠT, 13. decembra. Kakor poročajo listi, je baje rumunska vlada že dovolila bivšemu prestolonasledniku Karlu, da se lahko vrne v domovino, toda samo pod pogojem, da se vzdrži vsakega političnega delovanja. lugoslauija naj se ne boji SOFIJA, 13. dec. Vsi bolgarski listi se obširno bavijo z obiskom ministrov Burova in Molova in naglašajo, da je italijanska pomoč Bolgarski na drugi haaški konferenci v vprašanju plačevanja reparacij že zagotovljena. »Mir« objavlja članek, v katerem opozarja jugoslovanske merodajne kroge, naj nikar ne gledajo na akcijo Burova in Molova z nezaupanjem. Njihovo potovanje da nikakor ni naperjeno proti Jugoslaviji, temveč ima samo namen, osvoboditi Bolgarsko neznosnega bremena. Da je Italija izpremenila svoje stališče, to je predvsem zasluga bolgarskega poslanika Vlkova v Rimu in italijanskega poslanika Piacentinija v Sofiji. Toda od tega dela ne bo nikdo imel škode. Bolgarska pa samo koristi. Francoski čolgoui Rmeriki WASHINGTON, 13. decembra. Parlament je s 198 proti 100 glasovom odobril ameriško-francosko pogodbo. Ker je fran coska zbornica ratificirala pogodbo že meseca julija, stopi takoj v veljavo. Tittoni u agoniji RIM, 13. decembra. Znanega italijanskega državnika Tittonija je zadela kap in je popolnoma ohromel. Zdravniki so radi njegove visoke starosti opustili vsako nado. da bi ga bilo mogoče ohraniti pri življenju in katastrofa lahko vsak čas nastopi. Prometna katastrofa u Londonu LONDON, 13. dec. V Enfieldu, severno od Londona, je neki avtobus trčil v voz električne cestne železnice. Avtobus se je v sled silnega sunka’ prevrnil in se razbil. Pet oseb je obležalo takoj mrtvih, okrog 20 pa jih je bilo ranjenih. Zahteue suitanouih udov Rodbina umrlega turškega sultana Abdula Hamida, ki ga je vrgla revolucija 1. 1908, je po vzgledu drugih odstavljenih dinastij evropskih sklenila zahtevati odškodnino. Rodbina obstoji iz 7 vdov in neštetih sinov in hčera. Odškodnine pa ne zahtevajo od turške vlade, ampak od francoske, angležke in italijanske, ki imajo mandat nad imetjem sultana. Od turške vlade bi seveda nič ne dobile. — Zahteve rodbine znašajo lepo svoto 4 milijard dinarjev. Iz meteorološke postaje v Slov. goricah. November je bil letos skoro ves ovit v gosto meglo, posebno ob jutrih, da bi jo lahko — po mnenju Ptujčana — »rezal kakor Špeh«, Savinjčan bi si »butico« ob njej razbil, Ljubljančan pa bi klin v njo zabil in klobuk nanj obesil. Jokal pa se je z malimi presledki neprestano, ob tretjem koraku pa tako mrzlo zastokal (zadnji grom 3. nov.), kakor bi slutil, da ne bo mogel svojih obilnih solz kmalu ustaviti, katere so se mu ob sredini njegove poti spremenile v nežnokrile bele zvezdice. Natočil nam je svojih tugosolzih’ izjočkov 1147 točk v 18 dneh. Najhujše je poznojesensko bolest izpiral ob svojem godu. Dne 1. nov. je dal 290 točk padavin. Deloma pa so bile njegove solze tako gorke, da so še otroci bosi prihajali v šolo (12. nov.). Le na dan 15. (slana in sneg), 20. in 28. (zmrznjeno) se je shladil prav do »listopada«.' Lanski november je štel le sedem dežnih dni in natočil samo 535 točk mokrote, v letu 1927. pa je nakropil v desetih dneh 1198 točk, skoro kot letos; Zanimivo je, da je bil leta 1927. zadnji grom in prvi sneg v Slov. goricah dne 10. nov., leta 1928. zadnji grom z obilnim dežjem 1. oktobra in prvi sneg 16. decembra. Le 1929 glej zgoraj! — Novo prodajnlno z dežnik! otvori z jutrajšnim dnem ga Mila Faval v Slomškovi ulici 12. Imela bo zalogo iz znane Prve jugoslov. tovarne dežnikov Jos. Vidmar, v Ljubljani. — Družabni večer Glasbene Matice. Iz gotovih razlogov je družabni večer Glasbene Matice v Mariboru preložen na poznejši čas. — pa je s prosvetnimi organizacijami. Velik del teh organizacij sloni na temeljih raznolikih naziranj in pogledov na svet, raznolikih kulturnih vidikov, ki obstojajo ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Nemogoče je, spraviti izrazitega svobodomisleca, ki se mu njegovo svetovno naziranje ne sme enostavno kratiti, ter izrazitega ultra-montanca pod en klobuk. Nemogoče je, da bi bil človek, ki v svojem stremljenju po čim višji Izomiki hoče či-tatl vse knjige, tudi one najbolj svobodomiselnega značaja, v prosvetni organizaciji, kjer bi se Čitanje takšnih knjig smatralo za greh in zabranjeva-lo. Tudi je nemogoče, da bi se v takšnih uniflclranlh prosvetnih ustanovah mogla vršiti predavanja svobodno o vseh mogočih vprašaniiH ve- de in znanosti, ki zanimajo sodobnega človeka, če so slučajno v nasprotju recimo z nauki ene ali druge cerkve. To bi pomenilo zastoj v razvoju znanstva, to bi pomenilo kastracijo svobodnega kulturnega udejstvovanja. Vrgli smo samo nekaj misli iz velikega kompleksa pomislekov proti takšni unifikaciji, kakor si jo zamišljajo nekaterniki na podlagi gori citiranih določb novega šolskega zakona. Toda že te dajo misliti in je dovolj razloga za resno in stvarno premlšljanje o tem vprašanju. Kultura in vse panoge in vsi činiteljl njenega udejstvovanja se po našem trdnem prepričanju ne dajo unificirati kakor je to mogoče s telesno vzgojo, zadružnim gospodarstvom itd. Z oziroiu na naše specifično sloven- ske prilike pa bi bilo pripomniti še sle^ deče: baš v plemenitem medsebojnem tekmovanju v narodnoprosvetnem delu vidimo glavni in temeljni predpogoj za resnični vsestranski kulturni razmah. Vkljub mnogoštevilnosti in raznolikosti naših kulturnih organizacij ni bilo med njimi nobenih resnih nasprotij, ampak nasprotno vidimo, da n. pr. mariborska Zveza kulturnih društev in mariborska Prosvetna zveza delata sporazumno, ne v medsebojni borbi, da, vidimo celo to, da ste v raznih slučajih s skupnimi silami ustanovili zlasti ob meji ljudske knjižnice kot važne postojanke za vzgajanje narodne In državne zavesti in povzdigo kulture. Princip plemenite medsebojne tekme mora v interesu narodne prosvete ostati neokrnjen in nedotaknjen. 'MartbVrsRVF C P R N T K JuTti V M ar! H e rti, Sne 13. XII. 1929’ Novi Šolski zakon In roditelji NAJLEPSl SPOMENIK SEDANJE VLADE. — ZMAGA »DELOVNE ŠOLE«. — VAŽNE ODLOČITVE PREPUŠČENE STARŠEM — POUK VERONAUKA. — TESNO SODELOVANJE ŠOLE IN DOMA. — RODITELJSKI SESTANKI OBVEZNI. Novi osnovnošolski zakon spada brez dvoma med najlepše spomenike, ki si jih je s sv A jim delom postavila sedanja vlada. Ljubljansko »Jutro« bi ipač ne moglo bolje označiti dogodka, ki Jugoslavijo po dolgih 11 letih postavlja v vrsto onih kulturnih držav, ki so vzgojo mladine postavile med važne interese državne uprave. Res je sicer, da novi zakon občine znatno obremenjuje, vendar bo vsak trezno misleč državljan moral uvideti, da denar, žrtvovan za vzgojo mladine, nikdar ni izgubljen. V pogledu modernih vzgojnih načel je zakon na stopnji, ki prekaša mnoge srednje-evropske države. Saj zakon postavlja tudi pouk pred nova dejstva, ko v § 44. predpisuje s koncentracijsko metodo in vpoštevanjem otroške aktivnosti — delovno ali aktivno šolo, za katero se je slovensko učiteljstvo borilo že več let. Tudi lajik, ki opazuje preokret zgolj z roditeljskega stališča, mora uvideti, da je z novim zakonom marsikaj postavljeno na sodobnim potrebam ustrezujo-čo podlago. »Večemik« je že opetovano opozarjal širšo javnost na pereče vzgojne probleme, povdarjal je pomen tesnejših stikov šole in doma. Z novim zakonom je beseda — meso postala. Zato bodo oni številni roditelji — pristaši tesnega sodelovanja šole in doma mogli t zadoščenjem pozdraviti novi osnovnošolski zakon, s katerim je bila obvarovana celo (navidez »najdelikatnejša«) pravica do od ločanja, ali naj verouk poučuje duhovnik ali učitelj. Ni pa še s pravilnikom podpisano, kako se bodo te odločitve vršile. V § 13. je dana roditeljem pravica, da v mestih in industrijskih krajih zahtevajo ustanovitve otroških vrtcev. Ni pa dana staršem pravica odločitve za vstop v manjšinske šole, kar je z na-cljonalnega stališča popolnoma pravilno. Ker govori zakon o drugem »materinskem jeziku« otrokovem, bo treba ta jezik uradno ugotoviti, ker deca »državnega materinskega jezika« mora brcziz- jemno obiskovati šolo z državnim jezikom. Zlorabe teh določb bodo tudi v bodoče nemogoče. Zelo važna za roditelje je določba, da se smejo v šolo vpisati le oni otroci, ki v dotičnem koledarskem letu dopolnijo sedmo leto. Le telesno in duševno neoporečni šestletniki smejo biti sprejeti v 1. razred. Zakon določa tudi stalno zdravniško nadzorstvo, zato so starši lahko tudi v tem oziru brez skrbi. Nov je predpis o šolskem obisku, kjer so drakonične kazni zelo umestne. Že § 2. dopušča, da se staršem, ki se ne brigajo za otroka, isti odvzame. To se zgodi tudi v slučaju bolezni ali smrti, ko otrok preide v državno skrbstvo. Med učiteljevimi dolžnostmi najdemo v § 78. tudi določbo, da učitelji sodelujejo v roditeljskih društvih, ki se sestajajo v svrho pretresanja vzgojnih vprašanj. Ker so taki roditeljski sestanki v §§ 150.— 151. predvideni, je tesno sodelovanje šole in doma stopijo v štadij uresničenja. Tudi naloga domačih učiteljskih svetov je, da prirejajo roditeljske večere (§145.), pri tem pa morajo tudi pomagati krajevni šolski odbori (§ 127.); ti morajo med drugimi imeti pet odbornikov, ki imajo otroke v šoli, torej — starši (§ 123). Ker je šola razdeljena v nižjo 4razredno o-snovno šolo in višjo narodno šolo (§ 7.), ki mora odgovarjati krajevnim potrebam, ima krajevni šolski odbor pravico, da stavlja oblasti predloge glede pouka in olajšav (§§ 11., 12., 127.) Že površen pregled teh — ža starše važnih — določb kaže, da so se avtorji zakona zavedali visoke vrednosti roditeljskega sodelovanja. Starši bodo vedno in povsod radi pomagali s svojimi izkušnjami, posebno pa z intimnim poznavanjem svojih otrok. S tem bodo doprinesli mnogo k uspehu nove šole, ki podira danes z novim zakonom zid med učilnicami in domom. -n. mariborsko gledališče REPERTOAR. Petek, 15. decembra ob 17. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Dijaška predstava. Dijaške cene. Sobota, 14. decembra ob 20. uri »Velika abeceda«. Kuponi. Nedelja, 15. decembra ob 15. uri »Župan Stilmondski«. Kmečka predstava. Globoko znižane cene. — Ob 20. »Worm-ski orožar«. Znižane cene. Kuponi. Ptujsko gledališče. V sredo, 18. t. m. se poje v ptujskem gledališču znamenita in velezabavna Lortzingova komična opera »Wormski orožar. Abonenti ne doplačajo ničesar, za ostale obiskovalce gledališča veljajo za 50% povišane operne cene. Priglasitveni rok se podaljša do pondeljka, 16. t. m. Naše giedališče In noua upravna razdelitev države V zadnjem času se zopet lansirajo vesti, da bo mariborsko gledališče radi nove upravne razdelitve države ukinjeno in da bo dravska banovina obdržala samo gledališče v Ljubljani, ki naj bi prirejalo stalna gostovanja v našem mestu, v Celju in Ptuju. V koliko odgovarjajo te vesti resnici, seveda še ni mogoče kontrolirati in dognati. Toda stališče naše javnosti je ostalo prejkoslej neizpreme-njeno. Mnenja smo, da je složno in napredek ustvarjajoče sožitje mogoče samo tedaj, ako ostane Mariboru vsaj to, kar si je sam z velfkim trudom in naporom ustvaril m ako bo Ljubljana tretira-la predvsem naše kulturne institucije in ne naposled tudi naše gledališče tako, ka kor svoje lastne. Kar se tiče sedanjih odgovornih činiteljev, smo o tem tudi prepričani in jim v polni meri zaupamo; u-pamo tudi, da ne bodo nasedli spletkam gotovih krogov. Ti krogi bi za razvoj slovenske kulture in odrske iima^ vsekakor storili veliko bolje, ko bi se pri vodstvu ljubljanskega gledališča zavzeli za to, da bi šlo mariborskemu na roko vsaj v stareh, ki bi bile drugod same ob sebi umevne. V mislih imamo tu izposojanje kostiniov in sličnih pripomočkov. Koliko bi naše gledališče lahko prištedilo na nepotrebnih izdatkih, ako bi n. pr. dobilo iz Ljubljane na posodo samo kostime za Klabundov »Krog s kredo«. Ako se bo Ljubljana v polni meri zavedala svoje bratske dolžnosti, bodo vrh tega v Mariboru mogoče tudi vprizoritve takih del, ki se sedaj radi previsokih nabavnih stroškov za opremo ne morejo sprejeti na repertoar. Prizadeti krogi naj torej tu zastavijo svoje sile, obstoj in razvoj našega gledališča pa naj prepuste Mariboru, ki je v desetih letih več ko dovolj pokazal, da mu je gledališče neobhodno potrebno in da brez njega ne bi bil več to, kar je. Kdo priredi božični bazar to nedeljo v Unionu? Podporno društvo za revne učence v Mariboru in Podmladek Rdečega križa s pomočjo tukajšnjih osnovnih in meščanskih šol. Pri koncertu sodeluje mladinski orkester pod vodstvom strok, učitelja g. Šušteršiča s šestimi točkami. Na sporedu so nadalje: E. Adamič: »Jezdec«, »Ah zvonijo«, »Pri polžu« in »Posmehulja neumiti deklici«, poje zbor dekliške meščanske šole. Trije samospevi za bariton: Premrl »Sveti večer«, Adamič »Pri studenci« in O. Dev: »So pa rožce v gar-telnu žalovale«; mešani čveterospevl; Volarič »Gospodov dan«, Foerster »Kitica« in Dr. B. Ipavic »Lahko noč«. Slednič rajalni nastop: Ples metuljčkov. Pričetek koncerta ob 5. popoldne. Pogrnjene mize. Bufet. Sedež s čajem 10 Din. Stojišče 3 Din. Dvorana kurjena. K prireditvi iskreno vabi vse prijatelje mladine odbor. — Predprodaja vstopnic pri Brišnik in H8-fer. .CMiza po 6 sedežev). ~ Mariborski in d Našim naročnikom! Naročnike, ki so z naročnino na dolgu še za nazaj, opozarjamo, da smo jim poslali izpolnjene položnice. Prosimo jih, da takoj poravnajo naročnino do konca leta. V nasprotnem slučaju bomo žalibog primorani list s 1. januarjem 1930 ustaviti. Mariborski občinski svet je sklican za četrtek, 19. t. m. na redno javno sejo. Na dnevnem redu so poročila predsedstva in proračunske razprava. Usoda bivših oblastnih denarnih zavodov. . Ker so z zakonito odredbo prešle vse pravice in obveznosti ljubljanske in mariborske oblastne samouprave na dravsko banovino, sta tudi Kranjska hranilnica v Ljubljani in oblastna hranilnica mariborske oblasti v Mariboru s podružnico v Celju postali last dravske banovine in jamči banovina za vse vloge in obveznosti teh denarnih zavodov, kakor sta poprej jamčili oblastni samoupravi. Zavoda poslujeta do nadaljne odločbe na podlagi njihovih odredb kot samostojna zavoda še nadalje. Funkcije, ki sta jih o-pravljali bivši oblastni skupščini in oblastna odbora, izvršuje odslej ban dravske banovine .oziroma njegov pomočnik. Prispevek za drva mestnim ubožcem. Prispevek za drva mestnim ubožcem po Din 75 se nakazujejo ob uradnih urah v mestnem socijalno - političnem uradu, Rotovški trg št. 9, kjer se naj zglasijo mestni ubožci, ki niso oskrbovani v zavodih, s svojimi izkaznicami. — Trgovine dne 17.-decembra zaprte. Trgovski gremij v Mariboru opozarja trgovstvo, da morajo biti trgovine po ministrski uredbi o delavnem času na rojsini dan Nj. Vel. kralja dne 17. decembra ves dan zaprte. Cesta Maribor—Sv. Lenart je letos s svojimi popravljalnimi in gradbenimi deli prav zgodaj prešla v zimsko spanje. V septembru in deloma v oktobru so kljub pogostemu deževa-uju pridno pri vazali gramoz in so tako z valjarjem cesto popravili skoraj do Sv-. Marjete ob Pesnici, seve z izjemo presekov. I** prišlo po kratkem prerekanju do krvavega spopada, v katerega so posegli končno še moški. Med tem pa je prišel močen oddelek orožnikov, ki je bojevite ženske kmalu razgnal na vse strani, najbolj divje pa so bile aretirane in izročene sodišču. Ko je bil mir vzpostavljen, je odšel novi župnik pod zaščito policije v cerkev, da čita svojo prvo mašo. Potomci nekdaj mogočne armade PLEME, KI IMA SVOJE POREKLO V UBEŽNIKIH IZ NEKDANJE ARMADE KRALJA ALEKSANDRA VELIKEGA. SfrstJ 1 ■Tii3W3Mmrr.inoiTr m V MariFbTii, 'dne 13. XII. '1929 ■ M!ha«l Zevaco Beneška ljubimca 239 Zgodovinski roman iz starih Benetk Leonora bi bila najrajša kriknila: Nadaljujte, nadaljujte! Toda sama.je bila vsa otrpla in onemogla; edino, kar je še živelo v njej, je bilo čuvstvo groze in ogorčenja. »Ječanje,« je nadaljeval Dandolo, »ki sem ga začul na svoji levici, je prihajalo iz sosednje sobe. Okamenel sem. Presunilo me je vprašanje, kakšna strašna skrivnost se pač godi v tej palači. Nisem st pa upal stopiti niti k temu neznancu, ki se je brezdvoma boril s smrtjo, niti skozi vrata, ki mi jih je pokazal lakaj... Ne morem ti povedati, s kakšno opreznostjo se ml jih je posrečilo odpreti do skrajnosti. Vem samo to, da se mi je naposled posrečilo odpreti ta vrata na ozko, čisto ozko špranjo... Pred njimi je bila zavesa, ki mi je zapirala pogled v notranjost prostora. Odrinil sem jo toliko, da sem mogel pogledati na ono stran, in sem videj, da sede okrog mize dva moška in ena ženska. Zenska je bila kurtizana Imperija: moška sta bila Altieri in Bembo... tisti, ki je postal kasneje škof in kardinal... In zdaj, Leonora, poslušaj, kaj je govorila ta trojica! Stvar je preprosta je dejal Bembo. Tu je napisana ovadba: milostni je treba samo podpisati, jaz pa prevzamem, da jo spravim v prave roke. Sam jo ponesem v skrinjo za ovadbe... Da, da, je povzel Altieri z vročim glasom. Bembo, tvoja misel je čudovita... Da, morilec je... on!... Obtožen bo on!... In obsojen bo on!... Ali, je dejala Imperija hladnokrvno, policali me bodo pred desetorico?... To še ni tako gotovo, je vzkliknil Altieri. Sicer pa ... stvar bo moja briga. Ne bodo vas klicali... podpišite brez strahu... To bi bilo napačno, se je oglasil Bembo. Narobe, treba je, da gre milostna sama pred svet desetorice. Treba je pričevanja, ki uniči tega človeka za vselej.« Dandolo je zopet premolknil; težko je zasopel in si otrl znoj, ki mu je curljal raz čela. Bilo mu je, kakor da sam še enkrat prisostvuje prizoru, ki ga je popisoval. Leonora je molčala in slutila strašno resni-CO • • • Dandolo je nadaljeval: »Ko je Bembo izrekel te svoje besede z odločnim, skoraj zapovedujočim glasom, se je nekaj uprlo v kurtizanl. Vzkliknila je: Tn, če jaz ne maram! Če nočem iti pričevat? Videl sem, kako Altieri gnevno stiska svoje bodalo. Toda Bembo mu je odkimal, češ, da naj miruje, in velel z zloveščim glasom: V tem slučaju milostna, sva midva primorana, da nastopiva kot priči. In midva bi povedala resnico... ne pozabite, milostna, da krvnik mora dobiti svojo glavo... Vašo glavo ali njegovo... izberite! Obenem je pomolil kurtizani pero. Se zdaj mi je ta ženska pred očmi. Bila je bleda kakor mrlič; in šele takrat sem zapazil, da je njena desnica in del roke rdeč, kakor od sveže krvi. Vzela je pero in podpisala. Razumel sem, da pomeni ta dogovor obsodbo kakega nesrečneža, toda niti od daleč mi ni prišlo na um, da bi slutil vso strašno resnico! Videl sem, kako je Bembo hlastno spravil podpisano ovadbo. Vedel sem dovolj; v mislih sem si izpopolnil vso tragedijo. Imperija je bila umorila nekoga, in zdaj so hoteli ovaditi drugega kot krivca! Previdno sem se umaknil, dočim so Bembo, Altieri in Imperija polglasno nadaljevali svoj pomenek. Preostaja mi še, da ti povem najstrašnejše. In Dandolo, ki je izgovoril te besede z dušečim se glasom, je zopet umolknil, kakor da mu je v resnici zmanjkalo moči, da pove ostalo. Leonora ni rekla besedice. Predobro je vedela, kaj je tisto, kar gre očetu tako težko z jezika. Minilo je par tesnobnih minut; oči očeta in hčere so izbegavale drug drugega. Naposled je povzel Dandolo z zamolklim glasom: »Vedel sem dovolj . . . umaknil sem se . . . prišel do srede salona ... Ta hip začujem iznova prejšnje ječanje ... Ta glas! Kdo je bil človek, ki je umiral tam, par korakov od mene? To sem hotel izvedeti za vsako ceno, pa makar če mc slišijo in me zalotijo ter zabodejo tudi mene. Brez obotavljanja, brez opreznosti, kakor blazen od groze, .sem se obrnil na levo in odprl vrata,, ki so bila tam; stopil sem na temen hodnik, in na koncu hodnika so bila vrata. Izza njih je prihajalo tisto ječanje. Odrinil sem vrata in stopil v sobo, ki je bila jasno razsvetljena. Na nasprotni steni je visela slika, ki sem jo zagledal takoj v prvem hipu; in tista slika. Leonora, je bila tale! Na tleh pa, v mlaki krvi, je hropel človek v smrtnem boju. Sklonil sem se in spoznal Davilo! Prijel sem ga za roko; odprl je oči . . .« »Davila, ali me slišite?« »Da,« je dahnil s težavo. »Kdo vas je zabodel?« »Ona!« »Imperija?« »Da! . . /Umrl bom.« »Poslušajte. Davila ... ali veste, kaj se snuje tam, v drugi sobi? Ali me slišite?« »Govorite!« »Čujte: menijo se. da bi ovadili kot vašega morilca nekoga drugega, ki je nedolžen.« »Oh!« »Slišal sem vse.« »Koga?« »Ne vem!« »Oh! . . .« je zahropel Davila, »to se ne bo zgodilo. Jaz pojdem . . . pojdem k Desetorici.« »Dobro! ... Ali morem storiti v tem trenotku kaj za vas?« »Ne . . .« »Obvestil bom vaše ljudi.« »Ne! Ne!« »Zakaj ne?« »Zato, ker bi si ona . . . mislila ... in bi me ubila do kraja . . . idite . . . idite . . .« »Z Bogom, Davila.« »Z Bogom . . . Idite .... brž!« Vstal sem in zbežal kakor norec. Komaj da sem imel toliko prisotnosti duha, da sem si zakril obraz, ko sem šel mimo sluge; spremil me je do vrat, in uro kasneje sem bil doma ... Drugi dan ..« »Drugi dan, oče,« je izpregovorila Leonora z bridkim glasom, »je prišla Imperija pričat, da je Roland umoril Davilo!« »Toda Davila! Davila! Ali njega ni bilo?« »Prišel je!« »A ni govoril?« »Hotel je govoriti; a smrt mu je zaprla usta.« Sledila je minuta težkega, turobnega molčanja. Nato je Leonora vstala. Počasi je stopila k sliki. »O Roland,« je izpregovorila z bridko svečanostjo, »zakaj je čakal moj oče toliko časa, da moram šele zdaj izvedeti vso strašno resnico?« »Leonora! Leonora!« je vzkliknil Dandolo. »Ali nisi bila že dovolj nesrečna? Ali sem ti hotel nakopati še to muko! Še danes sem ti razodel to skrivnost samo zato, ker mi pravi slutnja, da se bova ločila na veke!« »Oh, Roland,« je nadaljevala Leonora, »da sem jaz vedela! Že zdavnaj bi bil maščevan . . . Toda bodi miren, ti ljubi dragi moj, osveta ne bo izostala! Mož, čigar ime nosim, bo poginil od te roke, ki jo iztegam k tebi v znamenje svečane prisege!« To rekši, se je vrnila Leonora na svoje mesto. »Hči!« je zamrmral Dandolo. Leonora si je zakrila oči z obema rokama. »Leonora!« je ponovil oče. Pokimala je, češ, da ga posluša. »Poslušaj mojo prošnjo, dete ... Ali nočeš pobegniti iz tega prokletega mesta, kjer živiš med samimi krvavimi strahovi?« »Nikdar, oče!« je odgovorila ona zamolklo. »Kleče te prosim . • . Daj... pojdiva skupaj., beživa .. .« (Nadaljevanje sledi). £ St4iiwtNif w^ibft^t30 p, PHH> Dfct 5*— Mali oglasi ŽmttM,dopi«wm)« In oft*. •i trgovskega «11 nkhMMgi »>!«*«)■! VMka beaada 60 p, Mjmanjtl tn*Mk Oto TO'— Stavbene parcele se prodajo. Vprašati: Vrtna ulica št. 8, Klubička. 3178 Sobo srednje velikosti, I. nadstropje, novo slikano, električna luč, oddam eni osebi prazno ali opremljeno. Stritarjeva ulica 5. — 3180 Vnlkanizacijo avtogumija, galoš in snežnih čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4. 3213 Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14. 3091 Profesor daje instrukcije iz matematike, francoskega in nemškega jezika. Naslov v u-pravi lista. 3230 Snežne čevlje, vulkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14. 3092 Tri- in dvosobno solnčno stanovanje v novi stavbi oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 3228 Halo! Slovenske gramofonske plošče prispele. Reflektanti javite se na upravo »Večernika« s polnim imenom pod »Slov. plošče«. 3224 Vse vrste pletenin, po meri, ženske obleke, ruske puloverje, veste za otroke in odrasle ter vsa popravila v to stroko spadajoča, izvršuje strojna pletarna: Javornik, Vojašniška 2, Maribor. 3134 Sobo- in črkoslfkanje . izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 it Mr epipii 3001 piotl božja »ti, krčem in omotici to se skozt dobo 15 let najbolje obnesli. Dnevno nova priznanja. Podrobnejša KS* 'jss letnma n. Stefaia Ir. i.Fistcr.Dsijetilli. Beilina darila ^ ■ « gospod« pn m Jurčičeva uL 9, nasproti veletrgovine V. Welxl. Spocljal. modna trgovina za gospode. Novo! Novo! •V Dr. Škerlj: Broširan izvod velja 100 Din, vezan v platno 116 Din, po poiti 3 Din več. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Mariboru Aleksandrova cesta St. 13 3011 Ze kroz 20 iGt! prodaja najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, platno, Šifon, flanel, o-deje, preproge, perje in puh itd. Najnižje cene, točna postrežba I Blagovolite se prepričati! I. N. Šoštarič Maribor, Aleksandrova cesta 13 Pristno slivovko, droženko, nega kisa, čaj v zavitkih in aoaa brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-odprt. Glavna zaloga oranžne, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke , Pa tria". Zagreb, JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9 liiiiuiiiiiiiiiifiiiiiifiiiiiilllliliiilltiiillilllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitiiniiiiiiiiiiiiiiiilliiilliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiliiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllB Na drobno! Mmitipiiniin TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIN VIN IN SIRUPOV. Na debelo! bi!a|a Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Pran Br o * o v 1 6 v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Detela v Maribora.