j', 'k,. Wkjtz-mMlr	A*.
j' ‘h-
'$**■•*? fCet e,' $ tA^iJ
•ianvé+t'
pairii miliš*®«»'
PaMOMimi žte» fife» «esse « Timurjev.
fteytfóòìtta list«:
’. K 50“-*“ .	« 2fr-
UMo Wo ■ftsi 5«t* . Siri lefss
13*-
lanaf Jugoslavije:
mio teto . , , öft.—
ftMiasm?® številka
« fitfcfli sžraaeh 60 v.
SfiSo^tvo hupravništvo: Maribor, Koroška ulica •t. B. — TeMoB Št 220,
üeodvftsep .prilliceli lisi s» sBonrei&fififco IJudirtw«».
l«serali ali oznaafla
se računajo po K 1.S8 od enoredne petttvrsta pri večkratnih oznanilih popust.
„Straža“ Izhaja v pes-deljek, sredo in peteki Rokopisi se ne vra&joi
Z uredništvom se mor« govoriti vsak da» od 11. do 12. ure dopoldne.
126. mmlita,
Marii», dne 12. novembra HM).
Letnik XHs
Naš vodileij dr. Korošec na volilnih shodih v ožji domovini !
Or. ftnton Stolic ho v času od Rgdilj’S S4. do nedelje 21. RGVembll priredil na Slovenskem Štajerskem okrajne volilne shode po tem-Ie reda :
1? netielio, 14 iieussufora V Rajhenbursu, dop. po rani maši v Draštv. domu. ¥ necel!®, 14. Rsusniferà v Kgziem, popoldne ob poi 3. uri.
V	pondwr, 15. tiSTOfera pri Sv. KrIŽU—Slatina, ob 9. nri dop. v Drnätv. domn.
V	pcedeSJck, 15. novenbra !? Ptujll, ob 2. uri popoldne v Narodnem domu.
V	torek, 16. novembra v Mariboru, ob poi 10. mi dop. v dvorani ofic. doma.
V	srede, 17. novembra pri Sv. Križu m lersltem polisi, ob 9. uri predpoldne
v Slomškovi dvorani.
V	srede, 17. nouembra v Ormožu, ob 2. uri pop, v gostilni Skorčič.
1? četrtak, 18. novembra v Dravogradu, ob 9. uri dopoldne za Koroško in Slovenjgraški politični okraj. V hiši Posojilnice.
U petek, 19. nsvembn V Hasarjd, Ob 9. uri dopoldne pri Maksu Turnšek, tl soboto, 2D. novembra v Celju, ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu. «
V nedeljo, 21. novembra v Slovenski Bistrici, ob pol. 11. uri dop v dvorani
Okrajne hranilnice.
Ptzivamo vse naše krajevne odbore, zaupnike in agitatorje, da agitirajo za obilno udeležbo po vseh župnijah celega Slov. Štajeija.
Dr. Korošec je brzojavil Kmetski zvezi, da pride sigurno na vsa gori označena zborovanja. Radi kratkega časa je nemogoče program shodov spremeniti. Of. SCfflTGŠM bo na svojih volilnih shodih razvijal program naše stranke In bo poročal o političnem položaju. Po vsake» shodu se naj vrši seja zaupnikov Kmetske zveze iz vseh posameznih okrajev, ki bodo zastopani na Koroščevih shodih.
SomiSIJetaiki Kmetske zveze na plan!
Bliža ss zmage dani
Slovenska kmetska zveza.
Naša delegacija le popolnoma kapitulirala pred Italijani
in sprejela vse itiihore zahteve.
Italijani pbdjrže odo zasedeno ozemlje, umaknejo se samo na malem koščeku pri Logatcu. Na Kranjskem dobe celo več, kot dovoljuje londonski dogovor, ker imajo tudi Postojno. Dalje obdrže na Notranjskem preko londonskega pakta gorovje Snežnik. Reka ostane pod Italijani, istotako Zadar. v. Dalma -
ciji. Poleg tega dobe otoke Cres, Lošinj in Lastovo. Bojimo se, da to še ni višek nesreče. Pričakujemo še kako so se dogovorili radi Crnegore, Albanije, luž -ne D armaci: e in radi železnic, ki peljejo skozi naše proti morju.
Stranka za vse sloje in vsa plemena.
Demokratie povdarjajo kot glavno priporočilo tvoje stranke, da so „stranka za vse sloje in za vsa plemena.“ Bilo bi res nekaj posebnega, ako bi obstojala taka stranka,- ki bi bila enako dobra za vse: za bogate in revne, za izkoriščevalce in za izkoriščane, za zatirane in za zatiralce. Žaiibog pa take stranke ni in je biti ne more. Med človeško družbo vlada razredni boj, ne sicer boj med enim stanom in drugim, pač pa neizogibni boj med onimi, ki žive od žuljev ürugih in onimi, ki morajo delati za druge, med izkoriščevalci in izkoriščanji. Na svetu je že tako, da žive eni brez dela, oziroma uživajo veliko več, kakor pa delajo in si še kopičijo velika bogastva, drugi pa delaje in zaslužijo veliko manj, kakor je njihovo delo
vredno, to se pravi : delajo za druge. Med tema dvema je čisto naravno nasprotje, eni hoöejö tak družabni red, da bi laliko bogateli še bolj, drugi bi ga radi prenaredili tako, da bi plod svojega dela uživali sami. Med tema dvema taboroma ni mogoče nobenega sporazuma, ' nobeden apotekar še ni iznašel recepta, da bi ozdravel to bolečino in tudi demokratska stranka ne more spraviti teh dveh razredov pod eden klobuk.	pilsN!
Poglejmo, če združuje demokratska $tranka v resnici vse sloje! Delavcev ni imela še nikdar in vsi poizkusi, da bi jih pritegnila, so se ponesrečili. Saj pa, tudi ni imela zanje še nikdar dobre besede in v programu nobene točke, ki bi jih vlekla. Spominjamo
se še, da se je dr. Kokalji pred mesci spustil na delavsko vprašanje in edino mazilo, katero je imel za njihove rane, je bilo: delavci naj bodo tako dobrosrčni in naj sami od sebe zahtevajo manjše plače, potem bodo tudi delodajalci tako dobri in znižali ce -ne izdelkom, pa bo draginja odpravljena! — Gospod ni menda še nikdar nič slišal o onem načelu o „povpraševanju in ponujanju“ ter „o boju za obstanek* * ki narekujeta ceno izdelkom in plačo delavcem z železno doslednostjo. Nikdo ne plača več, kot je ravno primoran, nikdo ne dela ceneje, kot mora; če je več delavnih’ sil na ponudbo, je plača uižja, če je konkurenca med proizvajalci večja, je plača višja. Kako bi pogledali, ako bi kdo pričel pridigovati advokatom j ali uradnikom, naj sami od sebe zahtevajo manjši zaslužek in potem bo tudi draginja manjša! ,Ta dr. Kokaljev načrt je edino, kar je demokratska stranka doslej povedala za delavce. Vsi njihovi programi in programatične izjave ne vsebujejo zanje ničesar in preko delavskega vprašanja se gre vedno le s pusto frazo Zate pa tudi delavci ne gredo v ioNStranko, ki ludi nanje očividno ne reflektira in se je popolnoma odrekla misli, da bi pridobila za-se delavske sloje.
Podobno je s kmetom. Pravzaprav ne pomeni ta beseda kmet v socijalnem oziru nič enotnega. Imamo velike kmete, ki žive in bogato od dela drugih, sred-nše kmete, ki vsaj v glavnem delajo za sebe, se preživljaj« sami, četudi s trpljenjem in s težavo, ter
tara
peaftsaesCTgga«
LISTEK.
Poslednji taborit.
f Ernest Klavžar, priobči! dr. Lenar d.
Tiho in samotno, kakor je živel v tujem Mari -boru, umrl je v sredo proti večeru na izprehodu v mestnem parku ena najzanimivejših naših osebnosti,, „poslednji taborit“ Ernest Klavžar, Z njim se je pričela In z jijini sle zaključuje za razvoj naše narodne misli tako važna doba „taborov“. Nikdo ni naših ta-bori sto v tako rezko smešil, kakor rajnki pisatelj Cankar, „Človek, ki je govoril še na taborih“ je stalna figura v njegovih politično sarkastičnih spisih. To pomeni solzavega rodoljuba ali patetičnega narodnega govornika, ki ima za narod frazo, za sebe pa poln žep in želodec. Carikarjev „taborit“ je sarkastična ka rikatura, je persiflaža poznejšega že izkvarjenega narodnjaštva, kakor gi je spoznal v svojih djijašlcih letih, a ni slika onih prvih taborite v, ki so s svojim ognjem in energijo vzplamteli narodno dušo, da je zakipela novega ognja. Taborsko gibanje se je začelo leta 1868 in zaključi,o spomladi 1. 1871, ravno petdeset let pozneje se je pričela za naš narod nova doba katero so napovedali taboriti v svojih resolucijah in petdeset 1st pò zadnjem taboru, ravno ko z void -vami polagamo temelje novi državi, je umrl v pregnanstvu daleč od svoje ožje domovine naš prvi taborit Ernst Klavžar.
Prvi je sprožil idejo narodnih taborov štajerski rodoljub in ustanovitelj „Slovenskega gospodarja“
dr. Matija Prelog (Novice,1868, str, 214). Za njim jo je povzel in obrazložil rodoljubni duhovnik Božidar Rale. Kmalu nato je že priobčil dr. Valentin Zarnitz poziv na prvi slovenski tabor v Ljutomeru, ki se je vršil v nedeljo popoldne dne 9. avgusta 1868 in je iz padel nad vse pričakovanje sijajno. Udeležilo se ga e-nad 60Ó0 ljudi, kot govorniki so hastopili dr, Razlag, ljutomerski dekan dr, Klemenčič, domači rodo,-liub Kukovec, dr. Zarnik, Božidar Raič, dr. Prelog in dr. Jože Vošnjak. Ta tabor je položil temelj za na rodno probujo ljutomerskega okraja in sosednjih o, -kolic, V sklenjenih resolucijah so Zahtevali zedinjeno Slovenijo, popolnoma slovensko ljudsko šolo, slovcn-vensko srednjo šolo, kjer bi bila nemščina samo učni jezik,'slovensko uradovanje, vsak uradnik se mora naučiti slovensko uradovati, cerkvena vlada naj uraduje v slovenščini in v bogoslovji naj nemščino nadomesti slovenščina, Dežela mora ravnopravno pod 3firati tudi slovenske zavode', regulirajo naj se reke.
Kmalu potem, dne 6. septembra, se je vršil drugi tabor v Žalcu, katerega se je udeležilo n,ad 14.000 ljudi, Predsedoval je dr. Vošnjak, zapisnikarja jsta bila Jurčič in Tomšič, govorili so dr. Ploj, dr. Zarnik, dr. Razlag, Raič in Zuža. Nato bi se bil imel vršiti tabor v Bistrici na Koroškem, a ga je vlada prepovedala.
Takoj nato je prišel odmev od solnčne Goriške. Dne 7. septembra se je sestavil odbor za goriški tabor, ki se je vršil dne 18. oktobra na šempaskem polju. Med temi odborniki je bil podpisan tudi: deželni uradnik Ernst Klavžar. Udeležba je bila 10.000 ljudi, predsednik dr. K. Lavrič, govorniki : dr. Tonkli,
dr. Vošnjak, Klavžar, Nabergoj, Dolenc, Živec in Doljak. Takratni časniki so povdarili, da si je za ta tabor pridobil največjih zaslug Ernest Klavžar. Na tabor v Žalec so prišli tudi zastopniki Cehov in Hrvatov, v Šempas celo Srbov. Zanimivo je tudi, da sta tukaj nastopila ne kot tuja gosta, ampak kot enakopravna voditelja, dva izvengoriška Slovenca: Nabergoj iz Trsta in dr. Vošnjak iz Slov. Bistrice. S tem jo tabor tudi na zunaj pokazal edinost Slovencev % Dr. Blehveii), ljubljanski prvak, je bil radi tega hudo užaljen in je v svojih „Novicah“ ostro grajal ta nastop, češ, naj v vsakem kraju nastopajo ljudje sami za-se, kar je pač bolje odgovarjalo njegovim tes -nosrcnim nazorom.
Gibanje je rastlo kakor valovanje morja. Ljubljanski prvaki naroda so se držali napram temu gibanju previdno in hladno. Ker je pa vseeno vedno naraščalo in grozilo, da gre preko njihovih glav, so se morali začeti ž njim pečati. Spomladi prihodnjega lota so nastali načrti za celo vrsto novih taborov po različnih krajih Slovenije. Klavžar je bil skoraj povsod glavni organizator in govornik. Dne 25. aprila se,je sestal tabor v Biljani v goriških Brdih, eno uro hoda dalè5 od italijanske državne meje, ob navzoč -nosti 6000 ljudi, glavno po delovanju Ernesta KTav -žarja. Poleg nekaterih domačinov so nastopili skoraj isti govorniki, kakor v Šempasu, iz Ljubljane je prinesel pozdrave eden najagilnejših voditeljev mladine Josip Noli. Dne 2. majnika je bil tabor v Sevnici ob Savi, dne 9. majnika pa na‘Kalen na Pivki, katerega se je udeležilo nad 9000 ljudi in predsedoval je dr. Costa iz Ljubljane.
0
Stran g,	STRAŽA.
kmetske proletarce, delavce, bajtarje, viničarje, ki delaje za druge. Slednjič še take kmete, ki so kmetje le bolj po strani, v glavnem pa trkovei, obrtniki, me-,se tar ji, šribarji ali kaj podobnega. Demokratska .siranka ima, oziroma je imela na svoji strani samo prvo in četrto vrsto, zlasti pa četrto: ppl kmetov, a gol pa vse kaj drugega. Sedaj pa še teh nima več,, ker. so vsi odšli zaenkrat y Samostojno in se ne ve , če se še vrnejo. Pravega kmeta ni imela nikoli in ga ne more imeti, ker so koristi kmeta popolnoma nas -profne s koristmi slojev, katere zastopa JDS.
Najmočnejša opora demokratske stranke je bila 'de zadnjih časov srednja in majhna inteligenca in inteligenčni proletarijat. To je bila tista „množica“ , ki je nekdaj obiskavala shode narodno-napredne s-ranke in obvladovala ulico. To pa le toliko časa,
dokler so ni tudi ona zavedla, da je pravzaprav tudi I ona proletarec-izkoriščevanec, četudi dela z umom in s peresom mesto z glavo.
Dandanes je edini sloj, ki še pripada jugosiov.-demokratski stranki, sloj onih, „ki imajo pod palcem“ in se tega, kar imajo pod palcem, poslužujejo, 'da izrabljaj.« dele drugih vj svojo korist. Poleg njih se pa dobi še majhno število nezavednih, ki še vztrajajo v JDS iz čeke vrste konservatizma, in nekaj oseb, ki so od drugih odvisne. JDS predstavlja torej v resnici le majhen sloj našega naroda, predstavlja v; res -niči samo en razred, politika te stranke in pa njena stremljenja so popolnoma v nasprotju s tokom časa, ki bruha na površje socijalna vprašanja in ruši stari družabni red.
Politični pregled.
Jugoslavija.
Plenarna seja jugoslovanske in italijanske delegacije v Santa Margherita^ Ligure je bila v sredo. Jugoslovani so bili obveščeni o zadnjih itali -Janških popustih. Italijani so se odrekli Visu, zožili širino zahtevanega teritorijalnoga spoja z Reko .in so ludi malenkostno popustili pri Logatcu. Poročila ja -vljajo, da so laški pogoji silno težki in ultimativni. Naši delegati se bodo potrudili, da italijanske zahteve po možnosti ublažijo. Ako bo dosežen sporazum med obema delegacijama, pride v četrtek Giolitti, I -taljani pričakujejo s sigurnostjo, da se bodo Jugo -Slovani udali in sprejeli italijanske predloge in zah -reve.
Italijani zahtevajo prekoračitev Wiisono -ve črte v sledečih slučajih: Italijani bi dobili Snežnik, mi pa Logatec. Reka postane samostojna,pač pa spojena teritorijalno z Italijo. Sušak bi pripadel Jugoslaviji, a brez pristanišča, Z aber dobi Italija, ra-vnotako tudi nekatere kvarnerske in dalmatinske o -toke.
Italijansko časopisje piše o poga -j an jih v Rapali! enoglasno po enem kopitu, ker mu je tako naročeno od italijanske vlade.
'	Cehoslo vaška.
Ceh oslova š ko ministrstvo Cerny je na skoku, da poda demisijo, ker so odklonili obe zbornici vladni predlog za pomožno akcijo državnim nameščencem.
Ceh oslo vaško rudarsko delavstvo huj -*skajo in vodijo nemški nacijonalei. Vsled hujskanj nemških nacijonalcev so odklonile vse tri združene rudarske organizacije vladne mezdne poviške*.
Avstrija.
Nemško avstrijska narodna skupščina je izvolila na svoji prvi seji novega predsednika. Novim predsednikom je bil izvoljen krščanski socijalec dunajski župan dr, Weiskirchner, za prvega podpredsednika socijalni demokrat M. Eldersch, za drugega podpredsednika vsenemec dr. Dinghofer.
Grška.
Zadnje dni so se doigrale v Atenah velike manifestacije, katere je priredila Venizelosova opozicija. Manifestanti do 15,000 po številu so se izrekli proti sedanjemu vladnemu sistemu in zahtevali, da se vzpostavi zopet kralja Konstantina na grški prestol.
Busija.
W r a n g 1 o v a armada je končala z umi -kom in si utrdila močno bramhno črto.
Volilno gibanje.
Slov. ljudska stranka in Kmetska zveza pri volitvah na prvem mestu. Za mariborsko volilno o-krožje je vložila pri mariborskem okrožnem sodišču naša stranka kot prva kandidatno listo in ima sedaj prvo številko. Na vseh voliščih v mariborskem volilnem okrožju bo volilna škatla KZ, ki je označena z rdečim križem, na prvem mestu. Po Mariboru govorijo, da so si nameravali priboriti prvo mesto na voliščih samostojni, a so zaspali, ker so na predvečer preveč popivali na zmago stare pravde.
Radičevci. Hrvaška kmečka stranka (Radičev-ci) m sklenila na zborovanju v Gospiču, da gre v konstituanto (ustavodajni zbor). Popreje so namreč stali na stališču, da nočejo v skupni ustavodajni zbor, ampak hočejo lastno hrvaško konstituanto, ki naj hi šele sklepala o tem, kakšno stališče hočejo zavzeti napram državi. S tem je torej opustila eno temeljnih tičk svojega programa. Ob enem so protestirali zoper sumničenje, da so v zvezi z Italijani ter odklonili so vsako sodelovanje s 'Frankovci. Može, ki so delali dogovor s Frankovci, so odstavili od vodstva. S tem je torej stopila stranka na znatno zmernejše stališče.
m Frankovci.Voditelj hrvatskih frankovcev, to je dno stranke, ki noče skupne države, ampak neko hrvatsko državico pod laškim nadzorstvom in v zvezi z Avstrijci in z Madžari, so: dr. Frank, dr. Sachs in Gagliardi. Vsi trije so hrvatski Judje, Vsi trije so zbežali iz dežele in hodijo okrog Italijanov, Nemcev in Madžarov od koder širijo med Hrvati protidržavno agitacijo. Sami so zato dobro plačani, ljudstvo pa mo ra trpeti.
Napad na poverjenika Juraja Demetroviča in hrvaška ljudska stranka. Ljubljanski demokratski listi so pisali, da je hrvaški poverjenik za poljedelst-
I vo Juraj Demetrovič bil napadan, ko je hotel imeti I shod v Vojvodini, od Radičevcev in pristašev katoliš-I ke ljudske stranke ter potolčen, V „Riječi“, glavnem I hrvaškem glasilu demokratov, pa opisuje Demetrovič j sam jako natančno in stvarno cel dogodek in omenja I samo Radičevce, katerim pripisuje vso krivdo. Samo I mimogrede omenja, da je nekoliko dni preje imel tam I shod tudi voditelj ljudske siranke dr, Šimrak. Ured-I ništvo pa dodaje v pripisu k njegovemu poročilu, da ? so pri napadu bili udeleženi najbrže tudi pristaši J ljudske stranke, ker je množica kričala „Živela krš-I canska republika“ in ker je tamošnji župnik delaven Član ljudske stranke. Iz tega sumničenja so ljubljanski listi naredili že trditev, da je pri napadu sodelovala ljudska stranka.
;>	^ Zborovanje; JDS v Slov. Bistrici. 'Zborovanje
" JDS je bilo, kakor s<* po večini časniki prinesli, določeno na nedeljo, dne 7. novembra 1920 ob 3. uri popoldne v prostorih hotela „Beograd.“ Po določeni uri so se pripeljali v dveh avtomobilih iz Maribora različni gospodje. Kot govornik in kandidat je bil na \ abiìq tudi neki g. dr. Gregorin, katerega pa ra bilo i videti, mogoče da se je isti ponesrečil • ali celo na po i tu zgubil. Kdor je že bil v Slov. Bistrici, pozna notranjost hotela „Beograd.“ Ta shod se je vršil v prvi sobi na levo in ni bila udeležba vsled majhnega prostora bogsigavedi kako velika. Po pozdravu, nagovoru in predstavitvi „došlih je dal g. dr. Pučnik, vodja JDS v Slov. Bistrici, in katerega večina poz-
Ina, besedo g. Rebeku iz Celja, ki je svoj program lazvijal in obljubil za slučaj izvolitve zastopati težnje obrtništva. Kot nadaljni govornik je nastopil dr. Kukovec, sedaj še minister za socijalno politiko v Beogradu. Iz njegove polemike se ni moglo pravzaprav dognati, kakšni cilji se zasledujejo, pač pa se je dògnalo, da je dr. Kukovec zastopnik uradništva in učiteljstva, ker je opetovano izrazil, da je uradni-štvQ in učiteljstvo za svoj; trud in delo primeroma sla-
IIbo plačano in zaslužijo dobri uradniki in učitelji Še večja plačo. Da bi se pa slabe uradnike in učitelje, katerih gotovo ne primanjkuje, slabo plačalo, se seveda ni omenilo. Radi tega izvajanja g. kandidata je smatral za potrebno tukajšnji davčni uradnik Pirk-maier, da se mu zahvali v imenu uradništva. V tež-1 kih besedah je slikal slabi gmotni položaj skupnega uradništva, prosil, da se isto podpira in da bodo v zahvalo in priznanje za to na dan volitve nastopili vsi kol eden mož za JDS. Kot tretji in zadnji govornik je nastopil dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru. Dr. Kukovcu je stavil graščinski logar vprašanje:	Kako stališče zavzema on napram zasebnim
uslužbencem? Ali je on pripravljen njih težnje zastopati in stvar tako daleč tirati, da se tudi lem od strani delodajalca plača delu primerno zviša. Po dolgem razgovarjanju se je interpelantu reklo: Organizirajte se, le tedaj je mogoče, da se delodajalca pritegne k povišanju plače. To se pravi po domače: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Konečno je še interpe-liral koroški begunec Kofer ministra, kako da je sedaj s koroškim, oziroma z ozemljem v plebiscitni coni A Odgovor je bil kratek: Kriva je Ljubljana, deloma pa tudi Beograd. Nato so se gg. kandidatje poslovili in odpeljali. sKakor navadno, si pri takih prilikah poslušalci kaj radi v lase sežejo; da ni bilo tu brez pretepa, si človek kar misliti ne more. Bilo je par pijanih kričačev in nadlegovalcev, ki so ves čas zborovanja govornike motili in jim segali v besede in se konččno stepli do krvi. Seveda se je to zgodilo med gg. tovariši demokrati in ne pravi torej zastonj pregovor: Gliha vkup štriha!
Gibanje socijalistov v laškem okraju. Medtem ho je delavstvo v Trbovljah in Hrastniku in drugih večjih industrijskih krajih že večinoma zapustilo socialistično stranko, so pa pribežali socialistični a -gitatorji med nas kmete in bi radi dobili v svojo Kmetsko-delavsko zvezo kmetsko delavstvo in seveda tudi kmete. To pa se jim je v laškem okraju temeljito ponesrečilo v Smarjeti in v Laškem. Zadnjo nedeljo 7. t. m. pa je prišel neki fantek govorit k Sv. Lenartu. Na lepakih je stalo, da bo govoril v Knezovi gostilni, pa je moral na prosto. Takoj v začetku govora, ali bolje rečeno čitanju, čital je namreč'volilni oklic, socijalistične stranke, je napadel krščan -site stranke ter trdil, da je bolje se družiti z vsako drugo stranko, kot pa s krščansko. To pa smo -že rako vedeli, saj so se socijalisti lansko leto združili z liberalnimi kapitalisti in tako vzeli našemu ljudstvu 20% denarja, napravili nadalje znano zamenjavo denarja 4 K : 1 D in povzročili neznosno draginjo . Ljudstvo je govorniku seveda burno/ ugovarjalo, saj ni imel do malega nič pristašev. Z živijo-klici na K. Z. in s petjem narodne himna je ljudstvo zapustilo govornika..
12. novembra
I Urekovo zborovanje v Podsredi.; (Zeno ima radjj I Kedo? — Gospod Ivan Urdic. Dne U novembra je I sam samostojni poveljnik Samostojne stranke pribi I tel v Podsredo, da razvije samostojnim pristašem sa* I mostojm program, Prva točka njegovega samostojne-' p ga programa je, da ni z nobenim duhovnikom z àdo * I voljen, ker nobeden duhovnik ne prizha njegovega I samostojnega programa. Drugam samostojna točka je
Iniegov samostojni želodec, v katerem mu tiči gospod Korošec, ki mu je samostojnost njegovega samostoj -nega želodca temeljito pokvaril. Gospod Urek saj ve-! ste kaj se vam očita? — Operite se! — Tretja točka I je, da Urekova samostojnost ne prebavi šolskega
{vprašanja. To mu je deveta briga — neznana deveta dežela. Četrto točko Urekove samostojnosti tvorijo I spovednice, ker nasprotujejo njegovi samostojnosti.
! Zakonsko pravo tvori peta točka! V peti samostojni ? točki je gospod posavski junak iz Globokega povdar-I ifu, da ima svojo ženo silno rad iin se ne misli ločiti 1 od nje. Zelo nas veseli, da imate ženo silno radi in, I vam želimo, da bi jo še dolgo let zdravi in veseli ra-1 di imeli. Samostojni gospod ni z nobeno stranko za -I dovoljen, in mi tudi nismo s samostojnim programom I zadovoljni. Tako jo je Urek Ivan samostojno polomil I 1 Podsredi; še en shod, pa jo bo čisto polomil s svo-! jo samostojno stranko in zadnji pristaš bo z njim ne* I zadovoljen. — Da je le gospod Urek z ženo zadovolji jen in jo rad ima. Korošec v želodcu — žena ,pa v, I srcu! — ;
NSS organizacija mariborskih mesarskih po -> ti močnikov. NSS v Mariboru se 'trudi z vsemi mlado* I stilimi močmi, da raztegne svojo NSS na vse sloje I in stanove. V svoji politično organizatorični gorečno-
i sti je NSS povabila tudi mariborske mesarske po* močnike v gostilno K. Vlahovič, da jih navduši in or, ganizira za svojo stranko. Res je prišlo do sestanka ! med NSS organizatorji in mesarskimi pomočniki v, I krčmi pri Vlahoviču. Mesarski pomočniki so se nav-I d u še vadi za politično mladostni NSS program s prav I mesarsko neustrašenim praznjenjem vinskih kozar. -I cev. Ko so videli NSS organizatorji to mesarsko po-
ipivanje, so začeli tudi oni z litri. Cela NSS' organizacija mesarskih pomočnikov se je vršila v akord* dnem popivanju od obeh strani. Po dolgem času pa o prišli NSSarji do prepričanja, da jih mesarski po-I močniki daleč nadkriljujejo v političnem pitju in je I bolje za mladostno NSS, da ostanejo ti ljudje samo-S stojni politični pivci brez NSS. Čudno se nam zdi, da I da so premagali političnega NSS orjaka g. Skorjan-! ca mesarski pomočniki, ker je g. Škorjanc naravnost I atlet v proizvajanju veletočev po Kodermanovera I vzorcu.
j Pnsimt vesti.
Ì	Mariborska razmejitvena komisija je pregleda-,
I la minuli teden tehnično delo med Kokošnjakom in J Sv. Lovrencem, Pri tej priliki je izsledila komisija I nekaj nedoštatkov, kateri se bodo popravili v naj * \ krajšem času od strani tehničnega oddelka razmeti* ! tvene komisije,'. Kakor hitro bodo popravljeni še ti I tehnični nedostatki, bo določen prvi del meje med Av-I strijo in našo državo, O nadaljnem razmejitvenem de-p lu se vrše razprave. © mejni črti Sv. Duh-—Mura bo I pa odločeval vrhovni svet v Parizu, do katerega se i je obrnila razmejitvena komisija.
Duhovniške spremembe. Gvardijan, minoritske-I ga samostana in župni upravitelj v Ptuju je postal I p. Benkò. Čirič, oskrbnik samostanskih posestev (pro* I kurator) pa p. Frančišek Vajda; superior in župni; I upravitelj pri Sv. Trojici v Halozah je postal p. Pe* I ter Žirovnik, p. Lenart Vaupotič j:e radi bolezni pri-I šel kot konventual v samostan.
I	Zopet naše demokratsko ministrstvo! Zopet se
Iie izvedel atentat na naše svečeništvo in sicer zopet od ministra vojne in mornarice. V pritožbi tov. F. D., J. br, 266 z dne 13. maja očita namreč katol. župnikom, da baje niso opozorili rekrutov, naj pravočasno I odrinejo k vojakom. Kdor pozna razmere pri nas, ve dobro in tudi vojni minister bi moral to vedeti, da tega posla ne opravljajo župrJiki, ampak župani. Mi nočemo maščevanja; zato tolmačimo to zopetno krivico vojnega ministrstva samo kot pomoto, da gospodje niso prav razumeli, namreč „župnik“ mesto „župan“.. Vsekakor pa prosimo naše poslance, da obvestijo g« vojnega ministra o zopetni mistifikaciji od strani na* šili ljubih JDS prijateljev v Beogradu. Je-li morda to najnovejši greh katol. župnikov, vzrok, da jih je vlada nemilostno prezrla, kot je vsem uslužbencem delila dnevnine? Tudi to nas zanima.
Javno vprašanje na okrajnega glavarja ptuj -sbega. Gospod okr. glavar! Ali Vam je znano, da je Vaš sorodnik, okr. šolski nadzornik v Vašem ptuj -skem glavarstvu, g. Pavel Flere, na vse krajne šolske svete poslal ukaz, da mora Šolski okolš za vsako učiteljsko osebo pripraviti 1 seženj drv? Temu go I snodu nič ni mar za to, da revno ljudstvo ptujskega I okraja ječi pod grozno draginjo in neznosnimi davki; i on nalaga občinam še večje breme. Ni mu dovolj, da I dobiva učiteljstvo sijajne fdače, kakpršnih nima no>~ I beden človek na deželi; on hoče reve^hfjžtitoiiti še I zadnji vinar, da se potem lahko pobaha pred učitelj-! skim zborom: Glejte, kako ža, vas skrbim! Gospod I okr, glavar! Menda Vam ne odkrijemo nobene tajno-! sti, ako Vam javno naznanjamo, da ste V okraju zelo, I zelo malo priljubljeni; polovico zaupanja, to Vam tu-| di povemo, Vam je vzelo imenovanje gosp. Flere-ta, tega nestrpnega liberalca in sovražnika kršč. kmetskega ljudstva! Skrajno protiljudsko delovanje tega mladega Vašega sorodnika Vam bo vzelo še drugo polovico ! Kje ima uradnik prosto kurjavo! Se staho-
.\
12 novembru
1020.
STRAŽA'.
Stran
Tanja rama, ampak si ga mora iskati iry naprositi s povzdigncnimi rokami. Učitelj je rešen vseli tek skrbi ; zato pa naj ima še prosto kur javo ? Kmet komaj pripravi za šolske sobe'potrebno kurivo; navadna šola stan#,, za 1,0—20 tisoč kron na leto,. In zdaj naj še žrtvutej,^^, sežnjev drv kot zimsko dnevnino učiteljstvu, ker |^ko; ukazuje g. Pavel Flere ? Vse kar je prav! Mi želimo učiteljstvu primerno odškodnino za trud; a nekoliko bremen dandanašnje stiske naj nosi vsak stan, tudi učiteljstvo. Obračun pride gotovo, tudi za Vai=3, gosp. glavar, ker podpirate protiljudsko počenjanje nadzornika Flere-ta in ste mu za plačilo še iz voj o v ali častno odlikovanje. Žalostno, pa resnično! -Mi zahtevamo’, da se krivični ukaz takoj preklice, in da se brez vedenja in sklepa sosveta ne izda več nobeden obče, veljavni ukaz.	—- Vaš podanik,
Najnovejša lumparija Samostojne. Lumpu ni nobeno sredstvo preostudno, če la prevari druge. Ta-* ko podlo sredstvo je tudi najnovejša zahteva samostoj nežev, da naj bo v rnaši novi državi zakon med dvema osebama obvezen in nerazločljiv samo tri leta S svojo probkrščansko zahtevo odkrijejo samostojneži odkrito nasprotstvo proti Kristusu in božjemu nauku,, ki veli Aasno in obvezno za vse: Kar je Bog zavezal, naj človek ne loči. S tem pa kažejo tudi svojo tesno in prijateljsko zveze s svobodomiselci in neverci, In kaj bo z ubogo ženo in z revno deco po tretjem letu? Občina jih naj redi. Lepo plačilo za triletno zakon sko ljubezen in zvestobo! Vzemimo za zgled samostojnega pohotneža, ki je vsake tretjo, leto poročil po samostojnem obredu novo ženo in z vsako ženo imel v tem času tri otroke; računajmo zdaj! T,o da v 30 ietih zakonskega življenja 10 žen in 30 otrok. In če je samo 10 takih vzornih zakonskih mož v eni občini, pride na občino skrb za 100 žen in 300 otrok. Kdor zdaj še ne izprevidi, da je vsa samostojna gonja samo velika lumparija in sleparija ljudstva, ta ima oči zavezane. Gorje 'Jugoslaviji, ako bi nauk samostojne-žev postal meso in resnJica! Naša domovina, bi bila druga Sodoma in Gomora!
JBS kandidat đr. V. Sernec in jugoslovanski militarizem.. V prv’e bojne vrste za že skoro rajno LDS se jo uvrstil mož, ki je užival še pred kratkem .glede politike ugled, namreč g. dr. V. Sernec iz Mar ribora- Ta gospod je uzurpiral na zadnjem mariborskem JDS zborovanju pravico, spregovoriti nekaj o utrjenju naše armade proti kateri baje ruje SLS, Naša stranka tudi kuje po Sernečevem izreku neke tajne resolucije'po deželi, ker se naše fante pošilja kot vojake v Srbijo. Našim fantom ne more nič škodovati, ako v našem lastnem interesu branijo Alba -nijo . , . itd. G. dr. Sernec je zašel popolnoma na nepremišljeno pot svojega strankarskega predstojni -ka — govorniške griže dr. Kukovca. Med besedami in dejanji je razlika, kaj ne g, dr. Vladimir. Mi še se spominjamo, ko je bil ravno navdušeni g, militarist dr. Sernec pozvan na orožne vaje nekam ob alban -s ko mejo ravno ob,priliki sokolskega izleta v Mari -bor. Mislite, da se je ta naš na shodih tako navdu -šeni jugoslovanski bojevnik odzval pozivu vojaške o-blasti? Kaj še!' Se do danes ni ta odlični JDSar odslužil orožne vaje, ampak so je dokaj pretkano izmuznil pozivu. Se danes bi lahko g. sokolski starosta dr. Sernec branil albanske meje, ako bi bil res tudi dejanski tako navdušen bojevnik kot je v besedi. Vodo pridigovati, a sam vino piti, to je lahko, kaj ne g. starosta dr. Sernéc? SLS fantje bi na,j vsi tičali ob albanski meji, da bi JDS advokati tem lažje odirali, slepili in navduševali vojne sito ljudstvo na boj na divje Amonite. Res obžalujemo dr, Serneca, da je začel bruhati tako nepremišljene budalosti, kot bi ga bil okužil z babjo blebetavostjo politično do solz ,4-dealni“ minister dr. Kukovec. Drugič pa g. doktor, malo izprašajte svojo lastno zaprašeno vest, predno boste dolžili SLS rovarenja proti armada. Dejstva in lasten dober vzgled sta tudi g. starosti dr, Sernecu deveta — bajna dežela, ki jo pozna g. Vladimir te v bajkah, s katerimi je začel krmiti tudi napredno javnost. Medice, cura te ipsum! Ce razumete, g, starosta.?
Bojevit državni uradnik. Za okraj Laško j’e pre vzel vrhovno komando nad propadajoče JDSarje davčni uradnik Emil Pleskovič, ki je na volilno zborovanje dne 8. t. m* zbobnal skupaj vse uradništvo. Pri klavrnem shodišču se je pa ta gospod v svoji nervozni „fajhtnosti“ obnašal tako robato in izzivajoče, da ga zaenkrat samo resno opozorimo na dostojnost in a ko se možakar ne bo ugnal, bomo poskrbeli za izdatnejša sredstva, da mu ostri jeziček malo privežemo. Tol.ko za enkrat!
Promocija. V četrtek, dne 11. novembra 1920 to na češki univerzi v Pragi promoviran 'doktorjem vsega zdravilstva g. Zoran Jošt iz Celja. Mlademu zdravniku, rojaku prisrčno čashtamo!
Prošnja Jugoslo venom! V severnem obmejnem piše trikota Maribor—Spilje—Sv. Duh je ustanovitev „Potovalne knjižnice“ neodložljiva potreba. Dobra in nodučna knjiga naj krepi tukajšnji narodni živelj in podpira naša stremljenja. Obračam se do jugosloven-ske javnosti z nujno prošnjo dejanske podpore. Ne odlašajte ! Preglejte še danes svojo knjižnico in žrt -suj te! Tudi najmanjši prispevki-se sprejmejo s hva-ležnostjd. Khjige, oziroma denarne prispevke, je naloviti na šolsko vodstvo Spodnja Sv. Kungota, pošta Fesnica. Rodoljubnim darovalcem že vnaprej iskrena zahvala!
Protest proti uredbi volišč. Pododbor Kmetske zveze v Mariji Reki je radi priklopitve te občine sosedni občini St, Pavel za volitve v konštituanto po -stal državnemu odboru v Beograd sledeči ugovor: Pododbor KZ Marija Reka najodločneje ugovarja zoper določitev volišča za to občino, ki bi naj bilo tam
v St. Pavlu. Vzrok ugovora: Oddaljenost tega Volišča je za veliko večino volilcev prevelika. Središče te občine je pri šoli. Prosi se, naj se določi kot volilni iokai za tukajšnjo občino šola Marija Reka,
Beguncem iz zasedenega ozemlja. Generalni ci-V lini komisarijat v Trstu je razglasil, da je vojnim beguncem dovoljen povratek tudi v one občine Julijske Benečije, v katere je bil do sedaj povratek za -branjen. Begunci imajo prosto vožnjo do 31. decembra 3920. Izplača se jim enkratna izredna podpora v znesku podpore za dva mesca, Po 1. januarju 1920 ne dobijo proste vožnje, pa tudi ne begunske podpore, j g van redne ubožne podpore bodo dobivali samo oni begunci, ki so se povrnili na svoj dom in ki se nahajajo v taki revščini, da 'dohodki ali delavski zaslužek posameznih družinskih članov ne zadostuje za najnujnejše življenjske potrebe. S tekočim letom preneha torej ugodnost proste vožnje in tudi vsaka begunska podpora v zasedenem ozemlju. Begunci, ki se mislijo povrniti v svojo ožjo domovino, naj se čimpo-prej zglasijo pri okrajnem glavarstvu, ki jim izda koleka in pristojbine prosto prepustnico in nakaznice za prosto vožnjo. Iz Ljubljane odide zadnji transport dne 20. decembra t. 1.
Zračna pošta v' 'Jugoslaviji. Se ta mesec in sisi cer 19. t. m. bo začela poslovati med Subotico in Budimpešto zračna pošta za prevažanje pišem dopisnic in časnikov.
Kovani denar dobimo. Naše finančno ministrstvo je odposlalo na Dunaj posebno komisijo, ki bo prevzela del naših kovanih novcev. Ti novci bodo iz ročeni prometu še ta mesec in bodo potegnjeni iz pro meta eno, dve in desetkronski bankovci, ki so že res škandalozno razcefrane cunje.
Carino je povišal finančni minister Stojanovič za 100 %.
U Prekmurja.
¥ Turnišču in Veliki Polani je prihodnjo nedeljo veliki ljudski in volilni shod, na katerem poročata naša kandidata, gg. KlekI in Sever. V nedeljo, dne 21. t. m.,so pa nadaljni shodi v Crensovcih in v. Beltincih.
V Gradu, pri Sv. Jurju in pri Sv. Jeleni v gornjem Prekmurju je imel preteklo nedeljo dolnjelen-davski župan Božidar Sever tri dobro obiskane vo -Ulne shode, ki so se kljub slabemu vremenu zelo dobro obnesli. Razvil je program naše KZ, s katerim stopamo v volilni boj-, katerega so vsi navzoči z navdušenjem sprejeli. Nasprotne stranke nimajo v teh krajih nikake zaslombe ter je vse prebivalstvo trdno za našo KZ. Na teh shodih je govoril tudi dolnjelen-davskj mestni kaplan, g. Andraž Berden, ki je svoj-čas služboval v teh krajih.
Volišča v Prekmurju so salomonski modro razdeljena. Delajo vso čast mojstru, ki jih je sklesal . Tako je n. pr. v dolnjelendavskem okraju dvoje vo -bšč, v katerih bo volilo v enem 8, v drugem pa 51 volilcev, dočim so zopet volišča, ki imajo 1200, 1300 in 1400 volilcev. Ker so v teh obširnih voliščih le naši pristaši, se nam vsiljuje vprašanje, je-li ni bilo to namenoma napravljeno, da se našim volilcein vzame možnost, da bi prišli vsi na vrsto. Zahtevamo, da se ta krivica takoj popravi, ker drugače se bodo morah podvzeti drugi, ostrejši koraki.
Predsedniki volilnih komisij v Prekmurju so sami liberalci. Vse naše ljudi, ki so dosti bolje kva-liiicirani, se je namenoma izpustilo le radi tega, ker so pač pristaši naše stranke. Kako je mogoče, da se je v lendavskem okraju imenovalo za predsedmsca v Bogojino, eno naših najbolj zavednih župnij, učitelja Kontlerja, bivšega internacionalnega komunista, a ravnatelja gimnazije v Murski Soboti -pa izpustilo?! Rako to, da se je v soboškem okraju imenovalo predsednikom komisije v G. Petrovce mladega liberalnega •'čitelja Crnkota, dočim se je izpustilo celo vrsto veliko višje kvalificiranih duhovnikov? Kako to. da se je imenovalo več liberalnih odvetniških kandidatov , a odvetnika dr. Karla Sabeca, ki je na glasu kaKor najboljši slovenski odvetnik v Prekmurju, se je izpustilo le radi tega, ker je slučajno pristaš SLS? K1A0 to, da je imenovan lendavski notarski kandidat, katerega se bo Belokrajina še zelo dobro spominjala in za katerega bi bilo bolje, da ne gre na solnce, ker drugače se bo njegovo maslo začelo cediti kar cur -koma, za predsednika največjega volišča v Turnišču? Prekmursko ljudstvo bo z volilno krogljico dalo najbolji odgovor tem zagrizenim liberalnim petelinom •— žalostnega spomina!
g
ancora.
Nenadne smrti je umrl včeraj v Mariboru v-pokojeni goriški deželni uradnik g. Ernest Klavžar „ Z njim se je poslovil zadnji taborjan. Pogreb se vrši v petek ob pol 3. uri popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju. N. v m. p. I
Še enkrat g. dr. Sernecu v Mariboru! Na poziv duhovščine ste odgovorili v „Taboru" št. 65 . Ta odgovor nikakor ne zadostuje. Vi trdite, da Vas je duhovščina brez potrebe psovala. Ta trditev je milo rečeno gola neresnica. Duhovščina Vas v svojem pozivu ni psovala niti z eno besedico, kajti pečat „podlega obrekovalca in nesramnega lažnjivca“ bi Vas zadel le tedaj, če ne navedete imen tistih duhovnikov, med k§«terimi dr. Šušteršič iz Celovca „prede niti za upostavitev Avstrije.“ Ker pa kot odvetnik in zagovornik postave, resnice in pravice svoje obdol-žitve duhovskega stanu menda ja niste izustili brez neizpodbitnih dokazov, zato Vam n® bode težko pre-
prečiti, da se Vas ne prime „pečat podlega obreko-* valca in nesramnega lažnjivca.“ Treba Vam je le imeni na dan. Izgovarjate se, da še z imeni seti a j ne morete postreči, „ker je preiskava v teku in bi bil uspehi preiskave ogrožen, ako bi P-sumljence poprej imenoval.“ Ta izgovor ne veljaj;jUb imate za svoje obdolžitve neizpodbitne d .o k.a-z e, potem bodete državno oblast le podpirali v zasledovanju „budodeinikov“, ako jih objavite in ob enem daste državni oblasti na razpolago dokaze. Dokazi morajo seveda držati in ne smejo biti take dvomljivo vrednosti, kakor so bili dokazi, na katere se je leta 1014 opirala stara avstrijska civilna in vojaška fu -šlica, ki ste si jo sami izkusili in ste jo svojčas zelo ostro obsojali. Kar ste obsojali takrat, bodete kot poštenjak gotovo obsojali tudi še danes. Torej še enkrat: Z imeni na dan, da spoznamo „hudodelnike“, in da odvalite od sebe pečat „podlega obrekovalca in nesramnega lažnjivca“ !
„Sodili so in so se obsodili“, pod tem zaglavr jem bi rad „Tabor“ opral narodno pokvarjeno demokratsko sol iz mariborske sodnije. Mi pa pravimo: Sodili so in so se obsodili, gospodje svetniki in sodniki od mariborske sodnije, ki so popili v eni noči pri italijanašu Paseolu 135 J vina. „Taborova“ notica trdi, da sta bila Jaunig in Schundner uradnim potom izbrisana iz volilnega imenika. Schundner in. Jaunig nista bila v volilnem imeniku, ampak Pascolo jih je skušal vreklamirati in sodnija je zahtevala od občinskega urada odgovor : Zakaj da občinski u-rad ni sprejel teh gospodov „narodnjakov“ v volilni imenik? Gg. Pascoìovi gostje od mariborske sodnije so se hoteli svojemu gostitelju skazati hvaležne in podeliti volilno pravico:	Njemu-Pascolu, Sehundnerju
in Jaunigu, ki niso Jugoslovani ne po rodu, ne po plemenu, ampak posedajo opcijsko pravico. Ako pa gospodom od mariborske sodnije ni ljubo, ker smo 0-belodanili, njihovo navdušenost za Pascolovo vino, jim povemo: Gospodje od sodnije niso gostovali samo pri Paseolu, ampak tudi pri pesniškem Aleksandru Roiniggu, ki je bil prvak med dunajskimi romarji, predsednik odbora za zgradbo Kerstockschule na Pesnici, odbornik Südmarke itd., sedaj vnet JDS šlaht-nik — samostojnež. Ako gospodje zastopniki, pravice želijo, jim pojasnimo tudi Hoiniggovo prijateljstvo z mariborsko sodnijo, da se bodo še enkrat zagovarjali pri poverjeništvu radi Hoinigga, kakor 'so se zaradi Pascola.
Vsi na, „Martinov večer“ Dijaške kuhinje! Ves up in vsa nada vsakega naroda je njega mladina, V mladini je bodočnost naroda. Dolžnost vsakega je, po magati, da se mladina primerno in v narodnem du -hu vzgoji. Kjer starši ali sorodniki tega ne morejo storiti, morajo prijatelji in dobrotniki pomagati. N a j-p, 1 o d o n o s n 'e j e naložen denar je oni, ki ga izdamo za mladino! Dijaška kuhinja v Mariboru nabira denar, da zamore revnim dijakom vsaj nekaj hrane dati. Dobrotniki so vsak čas redkejši. Spominjajte se Dijaške kuhinje pri vsaki priliki ! Da si Dijaška kuhinja vsaj nekoliko odpomore, priredi njen odbor dne 13. novembra v prostorih bivšega kazina „Martinov večer“. Za četek ob 20. uri. Cist dobiček je namenjen za dijake, osobito za k p roške dijake — begunce. Za zabavo in razvedrilo, za želodec je dobro preskrbljeno. Pridite torej mnogobrojno!
Kdor se hoče dobro zabavati, kdor hoče rev -nira dijakom, osobito koroškim dijakom-beguncem pomagati, pridi v soboto, dne 13, novembra ob 20. uri na „Martinov večer“ v I, nadstropju bivšega kazina !
Posnemajte! Kakor čujemo, bo napeljala samo za Martinov večer naša domača.tvrdka Saks & Tratnik vso električno razsvetljavo v prostore bivšega kazina brezplačno; tudi mestna elektrarna odda brezplačno potrebne žarnice. Vojaška godba bo na odredbo vojaške .uprave zastonj svirala. Kaj pa.občinstvo? To se bo pa prireditve polnoštevilno udeležilo!
Vsled velika draginje je naš dijaški naraščaj ogrožen! Dijaška kuhinja pomaga k j fe r more! Pomagajte njej, in udeležite se mnogobrojno Martinovega vežera, ki se priredi v soboto, dne 13. nov, ob 20, uri v vseh prostorih bivšega kazina!
Pomagajte koroškim dijakom-beguncem in pri -dite vsi na Martinov večer, M ga priredi odbor Dijaške kuhinje v soboto dne 13. nov. v vseh prostorih bivšega kazina! Začetek ob 20. uri.
Koncert Thierry-Jeraj-BrezovŠek. Operna pevka ljubljanskega opernega gledališča gdč. Vilma Thierry-'eva ter viol. prof. ljubljanskega konzervatorija g. Karel Jeraj priredita s spremstvom kapelnika ljubljanske opere g. Ivana Brezovšeka dne 19. no -vembra t. 1. v veliki dvorani Götza v Mariboru skupni koncert.

Popisi,
Ptnj. V pondeljek, 'dne 15. t. m., ob dveh pop., se vrši v minoritskem samostanu važen shod,, na katerem bo govoril načelnik naše stranke, minister dr. Anton Korošec. Somišljeniki* pridite v impozantnem številu !
Ptuj. Bivši ptujski okrajni glavar dr. Netolicka se je ločil od svoje žene in se poroči zdaj s svojo bivšo uradnico Otilijo Gasner iz Ptuja. O tem nečed* nem razmerju se je že svojčas govorilo zelo veliko.
Ptuj. Dr. Bratanič, bivši profesor na ptujski gimnaziji, se je po petletnem vjetništvu vrnil iz Sibirije. Doma mu je med tem časom umrla mlada so-proga.
/
mrnrn 4.
SIBXŽS,
12. novembra 19&6.
Mariborska eskomptna
te« nka ¥ MariborUi ll^n!
SpfSi@IH8 ■ Vloge na knjižice, na tekoči ki žiro-vačun proti na)»
,	ugodnejšemu obrestovan ja.
ktUpuiO lil ßffl Sffiifli I Devize, valute, vrednostne papige itd., fidale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Dtie predelit?© • vrednostne papirje ki na blago, ležeče v
5=^-- - =====	št m, 16. ==sse:^--^
Podružnicos BURSKA SOBOTI.
javnih skladiščih.
Bale kradite : Pod najugodnejšimi pogoji.
Borzna naročila in jih izvršuje najkalantneje.
Pristali,
sfeiralt® m volilni sklad!
franc krajnc;
SLIKAR	637
MARIBOR, CVETLIČNA UL. 8
ABSOLVENT MONAKOVSKEIN DUNAJ - -- SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE---
Izvršuje slikanje sefe, napissv, pokrajin* dekoracij ---- fR perirete po nfejnižilh cenah. « - - -
*
JU KOB WEZ JÄ«
krojaška obrt m fesm-felisij® 884
Mar>borv W«s$r liajsit a ml. 17
priporoča večjo zalogo izgotovljenih deških oblek, površnikov za gospode, ter finega blaga za obleke po meri'. Cene solidne. Postrežba točna. ! SÌ0V8RCÌ ŠSfltg „ŠTRAZ9.“
lalt naznanila.

Plemenska kobila
teška, 6 !et stara, ge sameiija za težkega konja. Ribiška ulica 9, Maribor.	870
4 JOSIP Hilli
iSteril»«»!» galanterijska | I se* veletrgovina |
Paromlin Kaniià
pri Feanici prevzame pod vodstvom
strokovnjaka nadmliaarja vsakovrstno žito (zrnje) za 'mieter, drobljenje in m ajavo, ter kupuje poljske pridelke v vsaki množini Frase Ehrlish, lastnik mlina. 918
869 Pedpfraite ohitnifca-StMeecal
Stavb, in «met ključavničar
Franjo Intrt, Maribor,
Ped mostsra št. 10
se priporoča cenj. občinstvu
za vsa v njegovo stroko spadajoča dela : kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih kurjav.
Delo solidno! Cene zmerne!
Kupi
ZADRUŽNA BANKA
CENTRALA: SPLIT
PODRUŽNICE: MARIBOR. ZAGREB, NOVI IAD Afilijacfje: Zadružna banka Reka, Zadružna štedionica Trst
OSNOVN& GLAVNICA 50 milj. I
Bankovni oddelek :
Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izpačila na vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Blagovni oddelek:
Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode.
Menjalnica :
Posestvo
lini cerkve se kepi. Ponudbe na uprsviaištvo lista pod 8t. 910.
“izlili
Hiša v Mariboru
5 minut od Glavnega trga, s vrtom in a svinjskimi hlevi, se zamenja ra gozd, ali kako gozdno posestvo. V hišo s® teko) hhkq naseli. Oziralo »e bo samo na resne ponudbe. Ponudbe pod naslov „Hiša v Mariboru* na ajravaištvo lista.	012
niafinvir dobro ohrani*S
VrictNU jli se z» 8(00 E
proda. Ponudbe poštni predal 80, Maribor.	901
Omare, postelje,
nožne ornarle» in drugo pohištvo, solidno napravljeno in lepo lakirano ima na prodaj Alojz Rojko mizar v Mariboru, Vojaška ul. t, blizu starega mosta.	878
Službe i
Viničarja jSVfJS
sestvo v Vodolah sprejme major Sabotby, Maribor, Prešernova ulica 18,	899
Pridnega šoferja
sprejme okr. glavarstvo Maribor. 901
ZNANO IIS
da se v veletrgovia! msBHiftktaimga Maga
SCarel-a W©rs«he2
¥ Mariboru,	Mile®
dobiva vsakovrstno cssmilfiktEmo blago v
mlmiB iztierl p® nelniSiih «en» te
ZA LETO »21
najcenejši, se dobijo v
Tiskarni sw«, CiriSss v S»s&©f-is in sicor e.
Žepni bilježni ludeda«*éek
lično vezan stane s «poštnino vred I 7-58.
Skladu# w©lW kelodas*
za pisarne in urade
stene s poštnino vred K 15-—.
Ernest KI stia?
vpokojeni deželni uradnik gorilki
j© umri lahke smrti v sredo, ob pol 5. uri popoldne.
Previden je bil s sv. zakramenti. Pogreb se bo vršil v petek ob pol 3. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče.
Sv. maša se bo darovala v soboto cb 9. nri dopoldne.
9u	Rodbina Klavžar—Fan-
Vloge
Kupuje in prodaja tuje valute, devize in čeke ter vseh vrst domačih in tujih papirjev.
Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Podružnica Maribor
Gos&eska ulita 20 CPirctianona hiša)
‘ pr line s noslov»niein dns 1» decesitte?^ 1920*
844
mmM
OBUVALO
asti,, siali m
komentira kežo
PROIZVAJA:
»SLAVIJA" tirnica teeisifl^tte proizvodov dl. d.. ZAGREB
Telefon 5-46
ILICA 213 Brzojavi : „SRBBA"
rabite insjcecaokefia I** *«ptwürMBnega mila* St»«* jo te dražjo* Ksko?«®t
dosega kvaliteto najboljših inozemskih izdelkov,
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
E. BUNC m DRUG ::: UUBLJANA
Gosposvetska costa 7.
Prva marib. tovarna mila preje C. Bros Maribor*
r astiateli !m satobsOè» Stamesil	~ ßdgovonU urednik :i Franjo Žabot,
____________ V	i''
1U ösEarass m, OtriI» ® IMtfMmm