Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscriptioti rates: $ 3.- per year, 25<* per copy.
Advert.:, 1 line lOtf, 1 column x 1" $1.40
sLovensKA
FOR A F R E E SLOVENIA
PRIDI, ZVEZDA NASA, PRIDI, JASNE V NAS UPRI OCI, NAJ MOJ DOM TE ZOPET VIDI, ZLATA ZVEZDA SREČNIH DNI!
SIMON GREGORČIČ
LETNIK IX. VOLUME IX.
TORONTO, 1. MAJ, 1?58
ŠTEVILKA 5
NUMBER 5
Prvenstvenost slovenskega
V spomin slovenskemu rudarju
programa	I Letos na Velikonočni poncdelj k Blagor vse skupnosti nad intere.e
V zadnjih letih ^habsburškega je v Clevelandu umrl na posledi-okvira" je zajelo slovenski narod cah rudarske bolezni slovenski pio-
gibanje za velik korak naprej na poti h končnemu cilju vsakega naroda — k politični samostojnosti. Majniška deklaracija ,ki jo je prebral dr. Koršec v dunajskem parlamentu, je odjeknila do poslednje slovenske vasi in nešteti prostovoljci so obiskovali slovenske domove in zbirali podpise na to veliko politično izpoved doslej bolj ali manj neznanega slovenskega naroda.
Naslednja leta so prinesla marsikatero uresničitev žalitev in pričakovanj slovenskega naroda, predvsem zaščito severnega dela Slovenije pred nadaljim ponemčevan-jem. Prinesla pa so tudi mnogo razočaranj ne samo v manj važnih zadevah in težnjah slovenskega naroda, marveč celo v vprašanjih pravice slovenskegs, naroda da obstoja kot narod.
Ko je bila stiska slovenskega naroda na vrhuncu, je prinesel slovenskemu narodu odrešilno mi-
nir rudar Andrej Tome. Pokojn.k si je skozi desetletja služil kruh z lopato in krampom. Ko sejepo dese-turnem delu vrni iz jame k svoji dragi družini, se ni komodno zlek-nil v naslonjač, niti se ni skušal pogosteje hladiti in razvedriti v barih. Skoraj ves svoj presti čas je posvetil trdemu delu za vero in narod. Bil je edon najbolj navdušenih delavcev v številnih verskih in narodnih organizacijah in neumorni zastopnik številnih slovenskih listov. Lemontska „Ave Marta", ki jo je ustanovil preč. p. Zakrajšek in je letos obhajala čas-titiljivi zlati jubilej, ga je štela med svoje najbolj zaslužne razštr-jevalce in -=otrudnike.
Pokojni Andrej je s svojo žul-javo roko nadvse pridno sukal *>e-ro. Sodeloval je pri toliko listih in pod toliko imeni, da je skoraj nemogoče oseniti obseg njegoveka dopisniškega in ljudsko-literarnega
ki j'e prav v tem lepem pomladanskem mesecu maju, upanja in
sel eden njegovih največjih sinov, J udejstvovanja. Nobenega dvoma
ni, da so si njegovi članki, ki so prihajali od srca, tudi utrli pot mlade resti, potrdft svojo ljube-! c|0 neštetih src. A s tem se nje-zen do Boga in naroda s svojo g&vo delo še ni končalo. Pri koli-krvjo na pločniku Streliške ulice, kih zgradbah je pomagal kot deja-profesor dr. Lambert Ehrlich: Za vec in spreten z;dar! §eie precI slovenski narod je napočil čas, ko. t8dni mi je poslal slilco prelepe, iz mora sam prevzeti svojo politino samUl okroglih kamenčkov zgraje-in narodno usodo v svoje roke, ko nc kapete> ki jo je sam posUvil mora izjaviti in z dejanji poka- In kcliko je drobnega skritega de-zati, da je dosegli stopnjo poftičue ia> ,k] zan] nillco M vc. zrelosti, ki mu daje legitimacijo, Tako jc preprog idea,]ist in po. de svojo naravno pravno pravico štcnjak To.mc garal y ameriškem, do lastne države ob tem zgodovin- pa tudi v slovcnskem narodnejn skem prelomu tudi uveljavi.	| rudniku skozi
več desetletij. Vsi so
Svet je še vedno v vrenju. Nape- g£ ljubili> vsi spo5tovali. Srečen tost med blokom suženjstva in med narod kj ima lako požrtvovalne blokom svobode se mre kljub vsem ljudi! Bo mar res Se! mimo tega pomirjevalnim težnjam sprevreči iz preprostega moža križ> ki prej ali ,.mrzle" v „vročo" vojno, zgodo- ,ej p(x]erc skoraj vsakega resnič, vinski razvoj sam more pripeljati ■ nega idealista? Ni feL .fudi Tomc do notranjega razkroja sovjetskega I jc kma,u ^^ pod kamni> kolosa in do ponovnega urejanja |po]<?ni jn hMo kcr je postavi| odnosov med narodi in državami.
Ta trenutek ne sme najti Slovence nepripravljene kot nas je že večkrat. Ni dovolj, da bi bilo težko najti poštenega Slovenca v svetu ali doma," ki mu ne bi bil ideal čim več svobode in samostojnosti, treba je to zahtevo postaviti nedvoumno na svetovno tribuno. Slovencem doma kot tudi v Avstriji, Italiji in Madžarski, so v pogledu narodno-političnih ciljev usta zama-šena. Zato odpade to opravilo na slovensko emigracijo v svobodnem svetu.
Ker živimo v svetu politične negotovosti in duhovnega previranja, ki spreminja smisel temeljnih pojmov v državnem življenju kot je n. pr. pojem suverenosti same, ni umestno in bi utegnilo postati celo usodno vezali narodno-politični program izključno na kake sedanje ali pripravljajoče se oblike politične ureditve Evrope. Slovenske simpatije, podpora in sodelovanje bodo naravno veljalo prizadevanjem, j ki imajo za cilj uravnovešenje v državi zavarovane narodne samobitnosti z meddržavnim sodelovanjem na gospodarskem in svetovno političnem področju. Slovenskega narodno političnega cilja zato ni mogoče opredeliti z oznakami „za" ali „proti" v zvezi obstoječimi ali pripravljajočimi se političnimi tvorbami ,ampak samo z „za" za prvenstveno slovenski program. Tako so ga oblikovali tudi zastopniki slovenskega državnega gibanja ne sestanku v Torontu 6. in 7. avgusta 1955:
„Slovensko državno gibanje . . . hoče priboriti slovenskemu narodu uresničenje njegove naravne pravice da lastne državnosti in to v njč »a< mapijšem obsegu, kot jo bodo uživali drugi svobodni evropski narodi. V primeru, da bi bila dana v odločilnem trenutku možnost izbire med večjimi zveznimi združitvami, dajemo prednost širsm tvorbam."
posameznih oseb in skupin. K.n oster opazovalec je Tomc hitro opa-zil, da iz važnega slovenskega središča izrivajo slovenščino in da delajo to proti nasvetom ameri-kanskega predstojnika in proti volji večine Slovencev prav tisti ljudje, ki bi morali biti njeni pni čuvarji. In kar je še dosti huje: opazil je nepoštenje pri razpolaganju z javnim denarjem. 'In takrat je njegova poštena narava za.-pila: „Ne smete tako, gospodje! Spremenite svoje delo, da bo vredno našega spoštovanja in podpore: ce pa tega nočete ali ne zmorete, si bomo v svobodni deželi sami uredili svoj slovenski doin in si poiskali bolj poštenih in vrednih zastopnikov!"
Tako nekako je dvignil svoj glas slovenski pionir, ljudski pisec in organizator, rudar Andrej Tomc. Obnil se je tudi na tiste, ki je bil o njih neomajno prepričan, da bodo vsakemu merili pravico in bo zatorej zmagala resnica in pravičnost nad nepoštenjem ;n lažjo. A kakor hlapec Jernej, tako tudi rudar Andrej ni našel pravice. Prej neumorni apostol verskega in narodnega tiska in vzorni javni delavec, ki so ga drugim slavij ali za vzgled, je čez noč postal zlonamerni obre-kovalec, lažnivec, zavistnež, častih-lepnež, škodljivec „skupnosti". Tisti, ki je za druge odprl toliko zaklenjenih vrat, se je zaradi svojega „n-euupusUjiveg<. greha" £ara znašel pred zaklenjenimi vrati, gobavec in izgnanec. Sedaj ga pozivajo, naj prekliče laži, popravi krivice. Laži? Povejte mi vendar, katero! Krivice? Komu sem jo pa toril? In preprosti rudar jasno dokaže, da se krivica godi skupnosti in njemu, ki je z nastopom proti nemarnosti in zlorabam ljudskega zaupanja storil samo svojo krščansko in slovensko dolžnost. Sedaj vrne poziv: ..Poravnajte kri-
vico Vi!" In odgovor od tistih, ki so ga prej v imenu poštenja rotili, naj poravna »krivice": ..Nesebičen človek bo vse krivice pogoltnil, kajti bolje je, da se uniči rudar, kot aa bi trpel ugled kakega višjega go: poda." Zmajal je z glavo ob tej dvojni meri in macchjavelistični modrosti rudar Andrej. Veselo so j si pomežiknili drugi. Kako pa naj I narod zve, če se Tomc ne more jav-; no zagovarjati in ne morejo ali ' si ne upajo tega storiti drugi? Še patra Zakrajška so več kot enkrat ukrotili, pa kakega Tomca ne?
Tako nekako je v javnosti končal eden najbolj delavnih in idealističnih pionirjev.. (Tako bo najbrž končal vsakdo, ki bo zadel ob samovoljno oblast, dokler bo ta v rokah majhnih povezanih peščic, namesto v rokah širokih odborov iz zastopnikov vseh društev in ustanov. Vsakega posamezno zlahka pogoltne tujina, zdrobi pa ga lahko vsaka šestorica domačega monopolističnega ali strankarskega aparata. če pa bi zastopal skupnost povsod skupni odbor ali parlament iz zastopnikov vseh skupin, bi odločalo tako o „usodi" posameznikov, kakor o skupnih problemih vse skupnosti, več glav in več src, ki bi ne postala lutke nobenega propagandnega, monoplistic-nega ali strankarskega aparata.)
Da! Pod kamni ln blatom se je zrušil rudar Tomc. Trdim razočaranjem pa se je pridružila še bolezen. S^rl-jj poslane Tomc« pero edina uteha. Kadar le more, piše spomine in načrte, povestice in skupaj s svojo zvesto zeno, ki je priznana ljudska pesnica, tudi pesmi. Tako bolni in poteptani Tomc preživlja svoja poslednja leta. Pisanje, dobri otroci, nekaj zvestih prijateljev, ki so poznali resnico in g« niso obsojali — to mu je edina uteha.	,
A tudi vere v bodočnost slovenskega naroda ne izgubi. S srčnim
veseljem pozdravi slovensko državno idejo. Navdušuje nas pri delu za skupno narodno-obrambno organizacijo ,kajti posamezni pozivi k pisanju spomenic in nastopom ostanejo brez odmeva, mnogo pa bi lahko dosegla finančno in še več moralno močna narodni-obram-bna zveza. Mar niso samo progre-sivci samo za bolnice spravili skupaj četrt milijona dolarjev? A tudi naši modrijani, ki si ne puste od nikogar iz skupnosti kaj svetovati ali celo gledati na prste, so spravili, kot piše p. Zakrajšek, samemu ljubemu Titu v roke okrog stotisoč dolarjev, s katerimi bi bilo mogoče olajšati toliko bede v domo. vini, med begunci ali na mejah. Ni res, dabi bila skupnost mrtva! Kes je ,da imamo le same lokalno ./Skupnosti", ki sicer lepo cvetejo, brez resnične vsenarodhe skupnosti, res je, da še nismo znali združiti vseh zdravih sil in jih usmeriti k skupnim ciljem. Zato je rudar Tomc tudi takoj navdušen za skupne slovenske naselbinske svete, za skupne kulturne in narodno-obrambne odbore, kjer naj bi iz drobcev, ki se tolikokrat z njimi igrajo monopolistični in strankarski strategi, postali močna, složna, soodločujoča in sodelujoča slovenska skupnost. Predvsem pa se veseli dneva, ko narodu tudi v domovini zašije prava svoooua v -*■ mosojni slovenski državi. — Januarja se ga je v svoji jubilejni številki hvalečno spomnil tudi list „Ave Maria", kjer sta dobila zadoščenje dva pozabljena apostola, p. Zakrajšek in krivično poteptani rudar Tomc.
Zadnje njegovo pismo sem dobil zc Veliko noč. Voščilo za praznike, dva dolarja, s prošnjo, naj jih pošljem komu v taborišče in obljubo, da se bo kmalu spet kaj oglasil. Moja zahvala ga je našla že na smrtni postelji. Danes (14. aprila) mi piše njegov sin Lojze, da so oče Andrej iznenada umrli. Tebi so v oporoki zapustili vse svoje j rokopise in literarno dediščino, da
MAY IN SLOVENIA
KRALJICA SLOVENCEV
jih ob priliki preštudiraš in uporabno po možnosti objaviš v slovenskem in angleškem tisku. Spisov imajo toliko, da ti bo samo sortiranje vzelo nekaj dni dela, piše sin Lojze.
Običaj je, da se objavljalo po-smrtniee predvsem le za „višje" osebnosti. Nam pa se zdi prav, da i« z vsaj ir.ru. skromnimi vrsticami oddolžimo spominu preprostega pionirja, rudarja Tomca. Dolžni smo mu zahvalo za njegovo pošten, jc in nezlomljivi idealizem. In kadar je nam samiii težko in smo utrujeni zaradi dela in nerazumer vanj, kadar se nas sredi spletk, potegavščin sistematičnega zavlačevanja ali monopolističnih „protiak-cij" in zaprek že loteva malodu-šnost, spomnimo se na preproste-
ga rudarja Tomca, ki se po dese-t urnem delu v rudniku ni ustrašil še večurnega trdega in nehvaležnega garanja za narod! Pridružimo hvaležnemu spominu na Zorma-na, Antona Grdino, patra Zakrajška in druge še topel spomin na nezlomljivo odločnost in idealizem preprostega slovenskega rudarja j Andreja Tomca' Oh < +kih ,vzorih bodo naša bremena neizmerno lažja in z božjo pomočjo bomo z združenimi močmi še marsikaj dosegli za slovensko zamejsko skupnost in za lepšo bodočnost vseh Slovencev v svobodni slovenski državi.
Dragi Andrej, počivaj v miru! Natf Ti bo žemljica lahka!
Edi.
Vinko Beličič.
SLOVENSKA DOMAČIJA
OB NEZNANIH KOSTNICAH
Pridi, beseda, potisnjena v dno srca, ki čezenj valovijo dan na dan skrbi in posli in neusmiljene drobne bolečine! Pridi, beseda, rotim te pri petju majskih ptic, kličem te iz bujnega cvetja dreves, ki ne bodo rodila sadu, pa bodo žs po jutrišnjem ob vso dehtečo belino!
Mukoma prihaja beseda, kakor se je v hladu in suši mukoma pri-rinila iz zemlje ta čudna, trda, trpeča jubilejna pomlad. Vzdignila se jc iz otrplosti ,ki so jo vanjo ukovali razbiti atomi, tuja, nepravi — in vendar tako zaželena. Nekdaj je bila kot sijajni, blesteči, z mavrico (Obsijani most oddiha med dvema skrajnostima: zimo in poletjem. Prali so jo dežji, prese-valo jo je umito sence in ptice niso v začudenju obnemevale ob nenadnih snegovih in slanah, ob sovražnih burjah, ob kakršnih se krotki, dobrotni oblaki razbegavajo na vse strani. Ni bilo preveč svetlobe, ni bilo v ozračju tega silno drobnega prahu, da ne veš, ali te od i njega ali odsvetlebe peče v oči. Veter od morja je božajoč naznanjal dež, zdaj pa veje mrzlo ,da te reže v kosti, da te trga po sen ceh in tilniku ter iščeš zavetja v zaprtem prostoru .
Beseda priharja počasi in boječe, kakor bi čutila, da ni kos temu, kar hočem od nje. Prihajai zmedena, kakor da bi še pravkar strmela v sonce, ki ob večerih odhaja zgodaj z jasnega neba: dolgo, dolgo žari rdeče in okrogio nizko nad bzorjem .dokler ga nazadnje ne
začne použivati siva, odurno duš-Ijiva daljna stena; ali so Oblaki ali megla ali dim ali kaj?
Aii res nič ne raste, ali res vse trpi
2e nekaj časa nas približno dvakrat na leto obišče človek srednjih let. Pozvoni in čaka. Ko zagledam nad ograjo njegov jasni obraz in odkrite, lepe oči, me prevzame Slovesno občutje: kakor da je prišel sel iz demačeg* zraja . . . sel iz davnine. Nekdaj sem bil do njega zapet, izzivalen, bojevit, a zdaj so se ostrine ublažile. Udarjal sem, on pa je sklanjal tilnik —niti umikal se ni! Žolčno sem navrtaval njegove ideale ,on pa se je le potrpežljivo smehjal, srebal črno kavo in rjave oči so se mu vedno enako svetile. Pri- i jazno se je pogovarjal z mojimi štirimi fantiči, ki sem jih bil pognal na vrt, pa jih je radovednost potiskala noter. Ko je bil nazadnje na obisku in sem ga pospremil iz hiše, mu je beseda postala še zaup-neja.
"če bi se želeli vrniti ... če j bi vam ne bilo moč dalje po svetu' — pripravljen sem vam pomagati, i Prepričan sem, da bi vam zgoraj' ugladil pot in da bi se lahko mirno vrnili . . . da bi . . ."
Kot da so tisti trenutek stopila' predme vsa moja čudna leta na' tržaškem Krasu: nenavadno mile zime, hladna in mokra poletja, obilni zgodnjepomladni snegovi, burje, ob katerih silovitosti so bile merilne napreve brez moči, neusmiljeni poletni žar, zaper katerega je
veljalo samo eno: vzdržati!
„Na to ne rečem nič . . . hvaležen sem vam za prijazno misel . . . a kaj naj jaz tam ... pri vas . . . Prebolel sem svoj delež. Naj grem vnovič trpet? Za spoznanje sem se sicer nagnil na levo: to je znamenje, da še nisem ostarel. Pač pa sem postal nezlomljiv, nepo-zabljiv."
Da . . . Bolan sem bil od pogrebov, potem sem bil bolan zavoljo odhoda iz domsvlne, nato je prišel veliki pokolj bataljonov . . . in živi ljudje so se začeli drug za drugim trgati cd srca in se razkap-Ijati po širnem svetu. Zdaj sem bolan, ker ne morem nikamor, ko se mi krčijo tla.
Tišina je velika, samo čuk se oglaša nemoteno in jaz pripravljam besedo, ki bo tišino še povečala.
„Slišal sem, da tam . . . pri vas . . . ljudstvo do vodnikov ne kaže srčne odkritosti: kakor bi bil vmes prepad. Meni se zdi to umljivo, naravno. Da so vodniki v uri pijanega zmagoslavja odločili in izvedli skrivno pokončanje tistih deset ali koliko tisočev vojske, ki se je umaknila in bila vrnjega — no, nemalo Je bilo napak v zgodovini. Da pa trupla niso bila prepuščena svojcem za pekop, ampak vržena neznanokam v nič in molk — tu je vnebovpijoč greh zoper Stvarnika in zoper človeka. Mar mere priti kaj dobrega iz te strašne praznine, ko minulosti s sedanjostjo ne vežejo posvečeni grobovi ,ampak le same nebogljene črne rute? Mar se ni Enemu že sesirila kri? Mar niso Drugemu segnila pljuča? Mar ni Tretjemu ,ki je kot javni tožilec razpihoval sovraštvo, nazadnje počile srce? Ali je res, da se Četr
temu, ko hodi za pogrebi tovarišev —?"
Beseda, vrni se tja, od koder sem te priklical: vrni se v dno srca! Zakaj meni se že trenejo ustince, že mi nekaj sili proti oča! m! Vrni se, trda beseda, in raztali, zakaj maščevalnost je mati novega sovraštva in nove krvi, svet pa je potreben ljubezni. Skrij se, razbeljeno, slepeče majsko sonce, za južne oblake, zakaj zemlja, je od uselih potokov utrujena, rada bi se oddahnila, rada bi napojena napajala rastline, ptice in ljudi. Daj mi roko, sel iz domovine . , . iz davnine, jaz ne morem nazaj, nisem dovolj močan, da bi prevzemal strašno dediščino. Ne moram nazaj, ker beseda skesane izpovedi še ni prišla, da bi zlomila oledeneli molk, da bi v obremenjencih sprostila vrelec mladosti . . . nima še dovolj moči za pot nazaj.
(iz zbirke: Dokler je dan)

Nad Poljsko se zopet zgrinja mrak
Kot smo pravilno ocenili, je bilo Gomulkovo popuščanje oktobra 1956 samo taktičnega značaja. Ko je prevzel oblast, je ustvaril videz, kakor da bodo imeli delavski sveti* res kaj odločati. Drznil si ji dovoliti delavcem celo pravico do stavke, kar je v komunističnem sestavu gotovo izjema. Toda vse to ni trajalo dolgo. Ker se kljub gospodarski pomoči Zapada življenjske razmere niso mnogo zboljšale, se je začelo množiti število stavk. Pred kratkim je zato Gomulka odra si delavcem pravico do stavKanja fn delavski sveti so zopet postali samo prazen ornament na stavbi, ki jo popolnoma obvlada komunistična stranka.
Velik uspeh Glasbene Matice v Cfevelandu
Ob ponovitvi Massenotov: cpere: Marija Magdalena, ki je s svojo lansko predstavo pod vodstvom dirigenta A. Šublja doživela svojo prvo uprizoritev v Ameriki splbH in obenem svojo premiero v slovenščini.
zapoli iz hiše Jeziis pride. Marta in Magdalena ga pozdravita z due-
Množicam clevelandikih Slovencev, ki so na Cvetno nedeljo 30. marca že drugič napolnile veliko tom, ki je eden najlepših odiom-dvorano v Slovenskem narodnem kov te cpere. Nato pa Jezus ra-c :.mu na St. Clair Avenue, so pri- zodene Magdaleni dva skrivnosti: pravili pevci in solisti Glasbene da jo bo Bog izbral in da bo sam Matice pod vodstvom dirigenta An-1 kmalu šel k Očetu. Nato pridejo tona Šublja izreden .glasbeni uži-1 apostoli in nazadnje Judež, ki hi-tek, Massenetovo opero Marija | nareka pozdravi Jezusa, ki odgovori: „Judež, ne vodi pot te k Jezusu več". Potem se obrne k drugim v.čeneen in pravi: „Povem vam, bratje, da čas se že bliža. V resnici, eden izined vas m? bo izdal". Jezus in učenci pojo molitev.
iKo mora Jezus na Kalvarijo, mu tja sledi tudi Marija Magdalena in se od umirajočega Jezusa na krl-5u poslavlja s presunljivo arijo: „0, ljubljeni . . ." Toda Magdalena, ki je svojemu Gospodu sledila na Kalvarijo, je tudi priča njeg;-vega vstajenja in prejme od Jezusa naročilo, naj sporoči njegovim učencem njegovo blagovest in naročilo, naj svetu oznanjujejo vero v vstalega Kristusa. Opere konča s himno zmagoslavja: Kristus živi, On je ocf mrtvih vstal, Aleluja, aleluja!
V naslovni vlogi Marije Magdalene je nastopila sopranistka Ann Safred, vlogo Marte je pela June Prioe, Judeža Frank Bradač in v vlogi Jezusa jel nastopil John Pe-renčevič. V operi je nastopil ženski, moški ter mešani zbor Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta Antona Šublja.
Magdalena. Opero je ikemponiral znani francoski skladatelj Julee Massenet, libreto je napis©! Louis Gallet; slovensko besedilo pa sta priredila gospa dr. Meršolova in A. Šubelj, peli so pevci Glasbene Matice, na orglah in klavirju sta spremljala tf. Wagner in ga. Vera SJejko. Opero je naštudiral in dirigiral dolgoletni član Metropolitan Opere v New Yorku dirigent Anton šubelj.
Snov za libreto je vzela iz z d-nje dobe Kristusovtga življenja lin zemlji. Marija Magdalena izpoveduje vero v Jezusa, judovska množica, ki ne veruje v JU-iSta in ne v iskrenost njenega spreobrnjenja, pa jo zasramuje: „Rurtizana, bodi te sram . . ." Toda Magdalena odgovarja posmehujoči se ženam, da bo molitev prinesla za greh'3 dužni mir in da bo pred Jezusom izpovedala svoje kesanje: Ko prišel bo, — vse mu odkrijen* naj znano mu bo, kar trpi srce. Vso bol duševno jaz razkrijem, on potem razreši vse,
kar tare me. O — neskončna uonrljenost
čaka za vas, obžalovale boste vse grehe, jokale — kot jaz. in ko judovska množica Magdaleno najbolj zaničuje, pride Jezus, ki sprejme njeno obžalovanje in kesanje z besedami: Vstani sedaj, ljubezni božji duša tvoja
je izročena, cista si, kakor zlata čaša . . . Jezus "jI nato qbjubi, da jo bo obiskal na njenem domu. Med tem ko krase dom za Jezusov obisk, poje ženrki zbor žudovito lepi spev: Ta prag okrašen je prekrasno, dišave povsod so lepe . . .
ANN SAFRED V VLOGI MARIJE MAGDALENE
JOiHN PERBNČEVIC V VLOGI JEZUSA
Njega pričakuje, da sonce ji pol- jejo, Edi Kenik in Carolvn Budan, jub svoj da . . . Mezzosopranistka oba odlična pevca, ki sta piod me
June Priče je bila odlična v vlogi Marte. Posebej naj omenimo njeno arijo: On prihaja s krono vsetlo-be, je močnejši, kakor je kralj . . . in skupno z Ann Safred duet iz drugega dejanja: Izročamo se Tvoji dobroti . . . Vloga Judeža je v tej operi izrazito dramatična in stavi posebne igralske zahteve. Seči moramo, da je bil Frank Bradač svoji vlogi popolnoma dorasel. John Perenčevič je vlogo Jezusa tako doživeto podajal, pevsko in igralsko, da bi si boljšega Kristusa težko mislili. Povdariti moramo tudi za njega, da mu je popolnoma uspelo ustvariti harmonično celoto med melodijo in igro. Posebej bi menili Molitev, arijo: „Slavo
seci nastopila v glavnih vlogah opere Carmen, sta tokrat pela v zboru.
Ob zaključku bi radi iskreno čestitali dirigentu Antonu Šublju ter pevcem in pevkam Glasbene matice. Izrazili pa bi radi še željo, da bi jih mogli nekoč povabiti v svobodno slovensko domovino, da bi za Cvetno nedeljo peli Marijo Magdaleno v Ljubljanski operi, nato pa skupaj z vsemi Slovenci, doma in po svetu, veličastno pc-! v enem oziru drugi, a veliko razliko
Gb proslavah
slovaške
neodvisnosti
V mesecu marcu so Slovc.ki v svobodnem svetu slavili obletnico razglasitve samostojen slovašk? republike. Temne sile, ki delujejo za kulisami svetovnega tiska in javnega mnenja so v uokajšnji meri uspele, da £c morajo Slovaki še vedno otepati očitka kolaboran-tov in podobnih. O pioslavi v To-rontu je SD že poročala. Podobna proslava s službo božjo in prireditvijo v dvorani je bilo tudi v New Yorku 16. marca.
Oder je bil slavnosto okrašen. V ozadju je visela velika slika pokojnega predsednika Slovaške, od čeških kuasiliberalnih komunistov na smrt obsojenega dr. Jožefa Tise. V ospredju je visel slovaški grb, ovit v zastavo, ob straneh sta viseli sliki voditelja Hlin-ke in generala štefanika.
Dvorano so v polni meri napolnili tukajšnji Slovaki, k proslavi pa so bili povabljeni tudi zastopniki drugih narodov. Slovesnosti je začel g. Pavel Fallat, nakar je sledila invokaeija mo:a. Krasule. Prisotni so stoje odpeli slovaško državo himno, nakar so si sledile razne točke proslave. Slavnostni 'govor ej imel predsednik Slovaške lige, dr. Peter Hletko.
Toliko o zunanji obliki proslave.
XXX
Usoda Slovakov je v veliki meri podobna usodi Slovencev. Morda so v enem oziru na boljšem prvi,
Francoski kroj spodnje hlače 3SS
Primerno prilegajoče, hladno, udobne . . . drobno rebrasto pletene iz mehkega Dombaža, plosknati robovi, elastičen pas in dvojna sprednja križna trdna opora.
Odgovarjajoče majice.
W 3-3
na mirovno konferenco, češ
že zgodaj prišla pod tujo nadob- tili last, pod katero sta ostala dolga ' da so Čehi in Slovaki en sam na-stoletja. Ko so po koncu 1. sve-1 rod. Sledila je doba tak= meno-
tovne vojne na vsa usta razglašali geslo o samo odločbi narodov, sta bila oba naroda ogoljufana in sta le zamenjala gospodarja. A ta
vane Čehoslovaške, v resnici s Slovaško povečane češke. In dogajalo se je, kar se sicer vedno dogaja, a kar kljub temu ostane rana na-
zunanja okoliščina bi ne bila naj-1 rodov in njihovih medsebojnih od-
sem Vstajenja.
bi bilo težko najti. Oba naroda sta
hujša, to bi celo utegnilo biti v skladu z zakoni v razvoju narodov. Morda so bile okoliščine take. da bi bila drugačna rešitev nedosegljiva. Huje pri vsem, tem je to, da so Slovakom kot Slovencem vsiljevali in še vsiljujejo mnenje, da je taka rešitev zanje dokončna, najboljša in naravnost popolna. Za nas naj bi se torej ves razvoj ustavil in po ne vem kakih pravilih nam ne bi bilo dovoljeno boriti se za najvišji tostranski cilj vsakega naroda: za državo.
Slovake so Čehi ogoljufali tako, da slovaških zastopnikov niso pus-
Judež pride k Magdaleni, da se igro. Omeniti moramo njene arije: prepriča glede. Jezusovega prihod C. O, ljubljeni, Tvoja trnjeva krona, Prilizuje se Marti, toda Marta spoz- Ti čelo Tvoje krona, Ti si nebeški na njegovo nakano in mu vrže v kralj . . ., in pa arijo, ki jo poje obraz, da bo on izdajalec ter ga pred Božjim grobom: ... kot rosa
bodo uživali tisti, ki so ponižni in
Pevci Glasbene matice so že zdav- jz Vere studencev pijo ... in pa naj prekoračili raven amaterskih j spev trpljenja na Golgoti. Teža družb in se dvignili na višino poklicnih opernih pevcev. Zato moramo pri pevcih Glasbene matice uporabljati nova merila, namreč tista, ki veljajo za poklicne pevce, ki nastopajo v velikih operah. Toda tudi tako moramo reči, da so. vsi pevci svoje vloge odlično rešili, pevsko kakor tudi igralsko in pripravili svojim rojakom izredni glasbeni užitek.
Ann Safred kot Marija Magdalena je svojo vlogo glasbeno po-plnotna obvladala in ustvarila har-nonično celoto med melodijo in
Skupščina Slovenske kulturne akcije
1. marca t.l. je bila v Buenos Airesu druga redna skupščina SKA Začel jo je predsednik g. Ruda Jurčec, ki je povdaril, da opravlja na kulturnem polju SKA ono delo, ki doma ni možni zaradi komunistične vlade. Človek ne živi samo od kruha, nujno je, da raste tudi duhovno. Okoliščine za te vrste delo niso ugodne in marsikdaj bi se človek raje umaknil v izolacijo. Toda v tem ni rešitvv. Žato stopa SKA v svoje peto leto delovanja z optimizmom in vero v človeka.
Po prečitanju pisem in pozdravov, ki so jih poslali izven Argentine živeči ustvarjalni člani, je pt-ročal tajnik g. M. Marolt. Podal je statistični pregled življenja SKA. Ustvarjalnih članov je 69. Ker pa delujejo nekateri v več odsekih, je dejansko samo 61 oseb (v Argentini 34, izven nje 27). V 1. 1956 je bilo 17 rednih in 2 poletna kulturna večera, v 1. 1957 pa 21. Povezavi članov oz. kulturnih središč po svobodnem svetu, na Ko-rošktm in v Trstu se stavljajo mnoge težave.
Za filozofski odsek je poročal g. dr. V. Brumen. Ima 13 članov, S v Argentini, 5 izven nje. V zadnjih dveh letih je bilo 6 filozofskih večerov. Splošna želja je, da bi jih bilo v bodoče vec. Nekaj predavanj je že obljubljenih ( O Tomaževi etiki dr. Lenček; Kaj more
O delu, ki ga je opravil literarni odsek, je poročal g. dr. Debeljak. Člani so pripravili več literarnih večerov in sodelovali pri Meddob-ju, Vrednotah in knjižnih zbirkah. V načrtu je večer pisatelju Maj-cenu ob 70 letnici, Domu in svetu ob 50 letnici, razgovori pisateljev z bralci itd.
Gledališki odsek, o čigar delu je poročal g. J. Rus, je pripravil dva kulturna večera s predavanji, dve bralni predstavi in postavil na oder 4 domača delo (2 krstni predstavi) in 2 iz svetovnega slovstva.
Za glasbeni odsek je poročal g. L. Gerzinič. Po en kulturni veter je bil posvečen Mozartu, Schu-manu, Salzburškemu glasbenemu
celotne izvedbe pa je gotovo nosil zbor, ki je bil dovršen v vseh svoji nastopih.
Dirigentu Antonu Šublju, Ann Safred, June Priče, John Perenče-viču, Franku Bradaču, pevcem in pevkam bi radi povedali, kako zelo smo jim hvaležni za njihove žrtve, za njihovo delo in veliko ljubezen do našega jezika in naše pesmi Prav tako bi radi povedali našim rojakom, kjer koli prebivajo, v domovini in po širnem svetu, da mo- ' rajo biti ponosni na pevce in pevke Glasbene matice v Clevelandu,! ki še ne strašijo naporov in žrtev. Pevce Glasbene matice pa moramo še posebej pohvaliti zaradi duha prijateljstva, ki vlada med njimi. V glavnih vlogah se pevci menju-!
Del udeležencev prvega sestanka Canada Ethnic Press Fcderation. na kosilu v Chateau Laurier Hotelu v Ottaivi. O sestanku smo poročali v prejšnji številki. Od leve na desno sede: J. Syrnick (Ukrainski Holos), Dr. H. Horvath (Rungarian Sporthir.ido), A. H. Lioff, Ottau-a, B. Kaglin (tajnik Social Credit Stranke), K.J. Baier (nemški Taro-toer Zeitung) in V.
Mauko. (za Slovensko Država).
izhajanja izenačila s koledai*im okrog vprašanja izboljšanja, gmot- in prosila za predavanja tudi iz-
letom in upanje je, da bodo iz-: nega položaja, je bila uspela skupš-hajale v bodoče bplj redno. Nekatera dela letnika, ki se končuje, so holida po potih, ki jih utira so-
dobna svetovna literatura. Zdi se pa, da bralci ne zdrže te višine. Gmotni razlogi so zahtevali, da da so v letošnjem letniku lažja dela, ši pa so vendarle na umetniški višini. V načrtu so tudi dela
čina zaključena. Pri pregledu dela, ki ga je opra-
vedence izven Argentine.
Slovenski kulturni akciji se s izvijajo pri njenem delu mnoge ovi-., A	,	, re. Premaguje jih s pogumom in
vrla SKA v zadnjih dveh letih, nas idealizmom. Postala je najpomemb-
nejša slovenska kulturna ustanova v zamejstu, ki skuša družiti vse izobražence v delovno skupnost. Do
zanima predvsem vprašanje, koliko sodobne slovenske problematike je v njem zajete. Tega ne delamo s kakšnega zgrešenega domačinstva,
s področja kritike, occejev, poljud-,ki ne čuti P°trebe P°8ledati. kai ne znanosti itd. Letos bo izšla £e dogaja na drugi strani doma-knjiga esejev M. Komarja. Če bodo [ čega plota, prav tako tudi ne zato,
gmotna sredstva dopuščala, bi izšel kot izredna izdaja dr. Debelja-kov prevod Dantejeve Božansko komedije — Pekel.
ker ne bi znali prav ceniti duhovnih vrednot (n. pr. vsako skrbno pripravljeno predavanje s kate-
vseh, pa naj žive še tako oddaljeni in osamljeni, skuša priti s svojim Glasom, jih informirati o kulturnih dogodkih in vzpodbujati k samostojnemu ustvarjanju. Vse delo opravlja z mnogimi žrtvami. Najmanjša, res malenkostna postavka med izdatki so izplačani honorarji.
Obe uradniški moči opravljati, vse
jrega koli področja je vrednota, Za Meddobje in Vrednote je po- m ima svoj pomen za duhovno rast " ffe brei na«rade- skrbno pri-ročal urednik g. Ruda Jurčec. Krog naroda), pač pa zaradi posebne dol- > pravl-iena Predavanja in razprave,
sotrudnikov Meddobja raste. Letoš- žnosti, ki jih nalagajo izredne raz-nji letnik zaradi gmotnih težav ne mere slovenskemu izobražecu v
festivalu, eneka je Izpolnil koncert bo imel umetniške priloge. Vredno-' svobodnem svetu. Dejstvo je, da
kvarteta Finkovih, v Glasu so priobčili člani več glasbenih člankov. Pomemben dogodek je bil izdanje Baragovega oratorija. V načrtu je samostojen koncert pianistke A. Kraljeve, kvarteta Finkovih, večer glasbe s sodelovanjem gostov itd.
Slikar g. M. Volovšek je poročal, da se bila v okviru umetniškega odseka predavanja o mojstru Plečniku, kiparju Goršetu, dalje sa-
te ho letos nadomestil ,,Zbornik zgodovinskih razprav".
Blagajnik g. L. Lenček, C.M., je podal podrobno blagajniško poročilo. Zaradi visokih cen papirja in tiskarskih stroškov je delo SKA združeno z razmerona visokimi izdatki. članarina, naročnina in izkupiček za posamezne knjige ne krijejo stroškov. Dosedaj si je SKA
ustvarjene umetnine, uredniško-tehničn delo, vse to je sad žrtev, opravljeno v,, urah, ki bi morale
danes doma na znanstvenem polju shmti oddih;l in PreP°trebnemu Pa" veliko dela. Zaradi komunističnega I cltku" To 50 pač zad05ti tehtni raz~ duhovnega nasilja se je vrgel slo- 1'°®i» da ^Slovenci, ki^mje lja-venski izobraženec na znanstveno I bezen do naroda več kot Prazna
mostojne razstave in dvoje uspo- 'pomagala s Posojili. Vsako leto
'življenja pomeni novo breme. Uprava je stala pred izbiro ali omejiti izdatke ali zvišati naročnino. Odločila se je za prvo. Zanimanje \ i izvirno slovensko knjigo je med
delo, kjer je razmeroma še največ svobode. Na polju slovenske nar rodnojpolitične problematike, na polju raziskavanja silnic, ki gibljejo danes svet, na polju analize duhovnih tokov, ki oblikujejo nov svet v našem meddobju in pri iskanju prostora, ki ga mora v vsem tem dogajanju zavzeti slovenski narod, o vsem tem se pa doma ne sme svobodno razpravljati. To delo — in predvsem to delo — morajo opraviti slovenski izobraženci v. svobodnem svetu. Zato je naša up-
beseda, moralno in materialno podpro delo SKA, da ji ne bo treba s stahom gledati v bodočnost, ampak bo v miru nadaljevala za narod tako pomembno delo.
P. V.
lih razstav učencev umetniške šole SKA.
Zgodovinski odsek jt; pripravil, kot je poročal njegov vodja g. M. Marolt,šest kulturnih večerov. Z:, nudi katoliškemu svetu Rusija, če' prihodnjo poslovno dob pripravilr se pokatoličani — dr. Krajnik; izdanje ..Zbornika zgodovinskih raz-Psihološke značilnosti dvojezičnost! prav".
— K. Rakovec; O nadarjenosti in Uredhik knjižnih izdaj g. dr. De-izobrazbi — dr. Brumen.) V načrtu beljak je poročal, da so se izdaje so tudi defoatni večeri o perečih tretjega letnika zavlekle zaradi zu-sodobnih filozofskih vprašanjih« ! nanjih težav, s tem pa se Jtr doba nostmi, ki so se sukale predvsem nadaljevala s hvalevredno navado M.G., J.P.
• Radijski oder Tržaškega radija, ki ga vodi prof. Jože Peterlin, je imel v prvi polovici januarja svojo 3.000 oddaja.
Petina madžarskih beguncev se vrača
(Dopis iz Dunaja)
Kaj so prav za prav begunci iz Madžarske, se je menda vprašal že marskiteri begunec iz drugih držav. Prav gotov jim je vsakdo privoščil pomoč, ki so jim Jo nudile in jo še nudijo razne organi-zaoije. Seveda je imel marsikdo yri tem tudi malo zagrenjen občutek, kei pri njem ni šlo vse tako avtomatično; zakaj se morajo vsi begunci iz Slovenije „pre-bijati ošabno", ker so vsa sredstva raznih organizacij namenjena madžarskim beguncem.
Kljub vsej tej tako na široko zasnovani in vsestranski pomoči se je že po enem letu življenja v tujini vrnila skora ena petina njih, k. so iskali srečnejše življenje na Zapadu. In val povratnikov še vedno narašča.
Kaj je temu vzrok? Gotovo je cb izbruhu revolucije marsikaterega potegnil val s sabo, marsikdo si je predstavljal življenje na Zapadu v preveč rožnati luči, dru-
nosov: Čehi s svojimi voditelji, ki so v dobi Avstrogrske, predvsem pa še v času 1. svetovne vojne, ,ne lojalno" rušili tradicionalno državo, so nenadoma joostali veliki loja-listi. Slovaška je ves čas ostala običajna upravna enotajdržave,[brez pravic ,ki pripadajo samobitnemu narodu.
Ko je Nemčija v marcu 1939 zasedla Češko — česar niso zakrivili Slovaki —, so se Slovaki po-služili pravice, ki Jim gre kot samobitnemu narodu, in so izklicali državo. Ta je v naslednjih letih živela uvljenje, kakor ga je pač v danih razmerah mgla živeti.jVse-kakor ni bila nič bolj odvisna od Nemčije, kot je bila n. pr. 45-milijonska Francija in ikot bi utegnila biti Anglija, ko je ne &i varovalo morje. Mar naj bi se 3 milijonski narod samomorilno uprl sosedu, proti kateremu so največje svetovne sile 6 let združeno bojevale boj
Zlobno bi bilo trditi, da bi bili morali Slovaki skupno s svojimi dotedanjimi zatiralci Čehi iti pod novi jarem. Taka trditev je cinizem brez primere. Trditev, da bi se bili morali s Cehi .sporazumeti' in jih prositi za dovoljenje, da smejo izklicati državo, bi utegnila držati v smislu ustaljenih medna rodlnih odnosov in tako imeniva-nega mednarodnega prava. A to mnogokrat ni izraz pravičnosti, temveč je bilo ustvarjeno v zagovor močnejših. Zdravi pameti se taka trditev upira. Slovaki kot samo-bifcen narod nimajo nobene dolžnosti prosjačiti za to, kar je samo njihova lastnina.
Tudi zgodovinski razvoj, ki je sledil tragičnemu letu 1945, je že deloma izrekel svojo obsodbo in hitro hitro se je oglasila boginja maščevanja Nemesis: Isti Beneš, ki je pod ščitom češkega komunizma dal obsoditi na smrt predsednika Tiso, sklicujoč se pri tem na zlagane vrednote, je kmalu nato umrl ves razočaran, ubit duhovno, če ne tudi telesno.
Slovakom, ki dandanes kakor Slo. venci bijejo boj na dveh bojiščih, na prvem proti komunizmu, na drugem proti zlaganim nacionalnim državam, kličemo iz vsega srca: Bog živi Slovake, Bog živi Republiko Slovaško!
Muhr Oton
* Zi prvega dirigenta simfoničnega] orkestra mesta Buenos Aires je bil imenovan Slovenec Drago M. šijanec, ki je bil tudi izvoljen za rednega profesorja Visoke umetnostne šole v La Plati. Iskrent čestitke!
nadzorstvo vsakega „možnega sov-
ražnika revolucije", ki se more v
nekoliko „negotovem" trenutku kaj
hitro spremeniti v zapor, končen-tracijsiko taborišče ali celo v strel
v tilnik. Tega se povratniki v svo-
jem razočaranju po navadi ne žinske vezi so potegnile tega in' zavedajo — ali pa je razočaranje
• Za tiskfivni sklad SD so da, rovali: člani SNZ v Torontu $20.-,
Slovenci v svobodnem svetu pre- _ . . , ,. ... .,.
„ ____ _____■ .... . ... i ravicena zelja, da bi nam filozofski
majhno. V premožnejših krogih je , , . '
in zgoodvinski odsek SKA (ali, co razumevan je malenkostno, štev:lo ,. , , , „ , ,	' ,
, bi bilo potrebno, se kak nov odsek) mecenov je neznatno.	' pripraX več predavanj o teh	12 C1^landa	P3
Pri volitvah je bil izvoljen sog- vprašanjih. Strokovnjakov za to pač Ljr- L P-' E'G'' R M'' P° $1"5! lastni koži, si niti predstavljati ne lasno dosendanji odbor. S slučaj- ne ho težko najti zlasti se Se'bo SKA , P° S1-50 M P° v-z- more, kaj pomeni taka vrnitev:
I kljub morebitni pomilostitvi stalno
enega nazaj in možno je tudi, da je kak agent AVO opravil svojfc delo in se vrača. Toda cela petina v enem letu? To je dejstvo, ob katerem bi se moral Zapad nekoliko zamisliti in poiskati vzroke, ki to razočarali toliko ljudi, da se vračajo.
Kdor ni doživel komunizma na.
toliko da jim je vsena.
Neizpodbitno ostane dejstvo: Velika večina teh ljudi, ki bi » drugačnih okoliščinah lahko predstavljali falango proti komunizmu, utrjuje s povratkem njegovo udarno silo, ker uničuje zadnje ostanke simpatij, ki jih je Zapad še. imel. pri podjannljenih narodnih. Ni-ii potem, govor o. "osvoboditvi izpod komunističnega terorja" zelo nevarna iluzija?
MED SLOVENCI
Čikaški župan slavi naše pionirje
Toronto
•	Duhovno obnovo v slovenski župniji sta vodila prevzv. g. dr. Gregorij Računan za žene in dekleta in preč. p. Fortunat Zorman GFM za može in fante.
•	Slovenski kulturni krožek je na sestanku 20. aprila razpravljal o socializmu v Severni Ameriki. Poročal je predsednik.
•	Hranilnica in posojilnice. Jo-neza E. Kreka je imela koncem marca naslednjo bilanco: vlog S176,323, posojil 121,630, članov 395 in izposojevalcev 108.
Joseph A. PETERS Real E state LtcL
2230 Eglinton Ave.,'West at Caledonia
Z 1,000 — $ ali več lahko kupite lepo hišo s šestimi sobami in dvema kuhinjama.
Za Vas imamo vsako vrsto hiš!
Pokličite takoj gdč.
Justino Grisoit
tel, st. RU. 1-9393 ali LE. 2-6591
V velikonočne osebne oglase iz Toronta se je pomotomo vrinilo ime družine g. F. Strah, ter prosimo imenovane, da nam to napako oproste. Tuli pri S.D. ima tiskarski škrat večkrat prste vmes.
Oglasni oddelek. "S.D."
Chicago
• Festival Ameriškcbslovenske-ga radijskega kluba, v nedeljo 13. aprila v Falcon Auditoriju je uspel nad vse lepo. Pomebno je zlasti, da je bil letos program izbran zelo posrečeno ter pestro. Vit'k napredek je pokazala plesna skupina rad. kluba, ki je na novo naštudirala dve plesni točki: ,.Potrkan ples" in „Moj očka ima konjička dva". Sodelovali so tudi srbska plesna skupina, ženski kvartet hrvatskega pevska zabora „Zora", moški pevski zbor France Prešeren; hrvatski operni pevec Drago-tin Šo stark o je zapel več pesmi, Omembe vreden je tudi baletni nastop „Povodni mož", ki sta ga podala Yul Yost in Margie Prah. Tokrat smo imeli priliko videti tudi najmlajšo plesno skupino, ki je prav dobro zaplesala nekaj narodnih plesov. Posebna točka na programu je bila podelitev nerade za kulturno delo med Slovenci v Chicagu. Dobil je je Mr. Frank Shonta, katerega večkrat slišimo na programu slov. radijske ure, kc govori o Slovencih v Ameriki in njihovi zgodovini. Program je vodil predsednik Kluba dr. Ludvik Leskovar. Kulturnemu delu festivala je sledila prijetna domača zabava.
• Naše sožalje izrekamo članu in odborniku SNZ v Chicagu. g. Tonetu Gušbitfu, kateri je prejel iz domovine žalostno vest, da mu je umrla v Drašicih, Bela Krajina, v 63 letu starosti njegova mati, gospa Barbara Guštin. Pokojnica zapušja v Chicagu sina Toneta, v domovini 2 sestri, 6 vnukov doma in dva v Ameriki. Naj bo pokojni lahka domača zemlja!
•	Središče slovenske ndselbine
\
je dobilo novo poulično razsvetljavo. Slovesno jo je prižgal dne 25. marca zvečer no Damen & Cermak Road župan Daley. V nagovoru jc čestital k iniciativnosti' prebivalcev okolja, kjer je zasvetila nova luč. Posebno je pohvalil dejavnost članov Cermak Community Council, v katerem sodeluje tudi naš rojak dr. Ludvik Leskovar. Sledila ie velika parada po lepo razvetljeni cesti Cermak Road. Več tisoč ljudi je prisostovalo paradi.
•	Naročniki „Slovenske Države" — ne pozabite, da lahko poravnate svojo naročnino vsoko nedeljo kar pred cerkvijo našemu poverjeniku g. Mirku Geratiču. „Slc venska Država" je naš ponos in
J naša dolžnost je, da jo podpremo z narečnino in s prostovijniir.i prispevki.
» Finžgarjeva „Veriga" na odru Lige Slov. kat. Amerikancev v soboto 29, marca je bila zopet pomemben slovenski kulturni dogodek v Chicagu. Po nekaj uspelih veseloigrah smo dobili na oder zopet resno Finžgarjevo dramo "Veriga," Resna je njena vsebina, povzeta in resničnega življenja slovenskega kmeta. Doživlja jo lahko le oni, ki je zrastel na kmečki grudi in ve za njeno dogajanje. Ame-! rikanec, ki je sicer slovenske krvi, pa že dolgo ni več dihal vonja slo-J venske kmečke grude, jo težko dojame. Pozabil je, da življenje ni le igra za kratek čas, ampak je vmes tudi tragika, ki ima korenine globoko v ljubezni do rodne grude in 1 ki se včasih rada izpridi v trmo. Zato tokrat nismo videli mnogo starih slovenskih naseljencev. Nekaj redkih izjem samo. Mnogi so pozabili, da slovenske kultura ni le plehki tango in omledne šale. ampak da ima slovenske kultura svoje korenine mnogo globlje, v ljubezni do slovenske grude in do starih slovenskih običajev.
Potek igre „ Veriga", katero jc režiral g. Filip Stanovnik, je ponovno dokazal, da Imamo v Chicagu mnogo dobrih karakternih igralcev. Igra, globoka po vsebini, izrazita po tragiki trme, zahteva močnih igralcev. Vsi, ki so nastopali, so dali izraza svojemu temperamentu, igro so dozi rljali in tako prenašali doživljanje tudi na občinstvo. Posebno moramo tokrat phvaliti gdč. Mijo Catoer, ki je tako naravno odigrala Micko, Markovo hči, da je bolje ne bi mogla. Dobri so bili Primož (Filip Stanovnik) Tomažin (Marijan Merala)
landskih Slovencev.
• Naročnikom v Clevelandu. spo ročamo, da lahko poravnajo naročnino za list »Slovenske država" v potniški pisarni Bled, 6113 St. Clair Ave., Cleveland, tel. EX. 1-8787 Istotam se sprejemajo tudi novi naročila za list.
(olumbus
Ob priliki prižganja novih cestnih luči v srcu slovenske naselbine na Cermakovi ulici v Chicagu je župan Richard J. Daley v svojem govoru povdaril doprinos imi-grantov, slovenskih ter drukih pionirjev, ki so pomagali, da je naselbina ena najbolših v mestu. Po uradnem obredu se je razvil sprevod, v katerem so bile slovenska skupina in naše narodne noše odlično zastopane. Nova cestna razsvetljava je lepa pridobitev za naselbino, saj svetijo nove luči, ki so stale
HONORABLE
MAYOR
nad četrt milijona dolarjev, kakor da bi bil beli dan.
Na gornji sliki so med županovim govorom razni politični in lo kalni predstavniki (od leve proti desni): Eleanor Schroeder, članica državnega odbora demokratske stranke, Len Sterlink, znani TV športni napovedovalec, občinska svetnika C. Bonk in Otto Janousek, član županovega kabineta, Frank Niemitz, preds. sosedskega sveta Ludvik Leskovar in Joe Wiewcra, direktor Metropolitan banke.
Drnolec, (Anton Leban), Marko Ratej, (Janko Tajcman), Frar/je Mejač, (Gregorič). Tudi ostali niso zaostajali.
želeli bi seveda mnogo večjo udeležbo. Če že stari naseljenci več nimajo smisla za tovrstno kulturo, naj vsaj novi dokažejo, da so zreli za kaj več kot samo za plehki „hec" na odru.
M.
Cleveland
•	Slovenska šola slavi matere. Učenci slovenske šole pri sv. Vidu v Clevelandu so se poklonili svojim mamicam v novi farni dvorani Sv. Vida. Materinska proslava je vsako leto ena najbolj prisrčnih priredi-
^ tev slovenske šole; prizadevanje slovenske mladine ln ujihovih uči-
! teljic zasluži polno podporo slovenske javnosti.
•	Uspela predstava Slovenskega odra\. Ne Belo nedeljo je Slov .n-ski oder v režiji Francka Kol ari-ča podal Finžgarjevo narodno igro Divji lovec. Kljub temu, da je Divji lovec šel preko skoraj vseh naših odrov, je občinstvo v velikem številu obiskalo predstavo. V glavnih vlogah so natopili: mlada in talentirana igralka Breda Ose-nar v vlogi Majde, divjega lovca Janeza je dovršeno podal Milan Dolinar, župana) Zavrtnika je z uspehom podal Ivan Martine in v vlogi berača Tončka se je izkazal, kot smo že navajeni, Stane Grdih; isto moremo tudi trditi o Dragici Pust, Mirni Veider, Anici Kamin; dalje so nastopili z uspehom Maks Jerič, Ivan Sparenblek, Blaž Vav-petič, Ivan Vrankar, Milan Gor-šek; z dobro igro so nas presenetili tudi Alojz Šef, Ivan Vidmar in Ivan Rigler. Sodelovali so se: Lojzka Lančar, Marija in Janez Zakelj, Matija in Lojze Lončar ter
Niko Vavpetič. Nastopila je tudi plesna skupina pod vodstvom Ede Petek.
Prireditev so posetili tudi Prevzv. dr. Gregorij Rožman, msgr. J. Oman, dr. Miha Krek, ter dr. V. Meršol, č.g. J. Varga, č.g. Martelanc,' prof. Vinko Lipovec z gospo soprogo, dr. Mate Resman, pisatelj, Karel Mauser, g. Metod Milač s soprogami imenovanih ter vrsta drugih vidnih osebnosti iz našega kulturnega življenja v Clevelandu.
•	Poročilo o Korotanovem letnem koncertu bomo priobčili v prihodnji številki pašege lista.
•	Za, obletnico vrnitve slov. domobrancev iz Vetrinja se bo cle-velandski odsek Zveze slov. proti-kom. borcev poklonil spominu padlih junakov s spominsko prireditvijo, pri kateri bo sodelovalo Slovensko . gledališče iz Toronta z izvirno slovensko dramo Zadnji krajec. Snov drame je vzeta iz domobranske dobr napisal jo je Wilen-part, režirali bo g. Brunšek.. Spominska svečanost, na katera vljudno vabimo, bo v nedeljo 25. maja v nar. domu na St. Clairju.
•	Rojenice. V družini g Marjana štrancarja in ge. Fanike so se oglasile rojenice, kiso prinesle ljubkega fantka.
•	Poroka. Poročila sta se gdč. Marija Domines in g. Filip Per-čič,oba člana Korotana. Mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva na novo živiljensko pot!
•	Razgibano kulturno življenje v ClevelandM. V spomladanski dobi se je zelorazgibalo kulturno življenje med Slovenci v Clevelandu. V tem času so bile ali še boda: šest koncertov, dve dramaski predstavi, ena akademija in ena operna predstava. To je nedvomno razveseljivo znamenje duhovne rasti in močne kulturne zavesti cleve-
•	Pred kratkim se je v Colum-busu naselil slovenski zdravnik g dr. I. G. Podobnikar. Doma iz Dab rave pri Ljubljani, je napravil dok torat iz medicine v Padovi, bi nato uslužben na raznih mestih v Italiji in se 1. 1950 preselil v Zd rržene Države. V Ameriki je nadaljeval študij na raznih najodlič-nejših ustanovah in si pridobil pel novih medicinskih diplom. Cele med Amerikanci, še bolj med Slo venci, je dr. Podobnikar eden naj bolje izšolanih zdravnikov. Preti prihodom v Columbus je bil pod-ravnatelj Butte Memorial Commu nity Hospital v Montani razen tega je na univerzi poučeval ne v rologijo; Tu se je posvetil psi liiatriji v Ohio State Mental Hospital. Sredi najlepših uspehov je ostal preprosto prijazen in pono sen, da je Slovenec. Z zdravili in zdravniškimi nasveti je pomagal številnim Slovencem nele v Ame riki, ampak tudi v Argentini in Evropi. Koliko zavitkov je poslal po zračni pošti potrebnim, kolikim je dobrohotno pomagal! Slovenci dragega rojaka prisrčno pozdravljamo in mu želimo mnogo uspehov na novem mestu.
•	K svojim staršem, sta prišli iz Ljubljane dve ljubki slovenski gospodični Majda Hlebš in lička Lampret. Pri gostoljubni Lampre-tovi družini, ki si je oskrbela tudi že lastno hišo, je zdaj vse bolj veselo. Nič čudnega, saj je n.pr. g. Lampret zadnjič videl svojo hčerko, ki je zdaj že čedno odraslo dekle, ko je bila stara pet let. Dobrodošli!
•	Pri Epihovih iz Kočevja se je j zglasihi tetka štorklja. Šaljivi ^os-! pod Epih, ki čez dan dela v tiskar-i ni, po večerih pa urejuje velik
sadovnjak, se ne more vživeti v misel, da je tako postal že stari očka ,ali kakor ga dražijo „gran-pa". Staršem in starim staršem iskrene čestitke!
PRfSTNl "
SLOVENSKI MED
.Gozdni — akacijev — žajblov — ajdov — hojev dobite samo pri
SWISS HERBAL REMEDIES, TORONTO 479 Queen W.	Tel. EM. 4-5085
SLOVENSKE NARODNE PESMI
na Long-Playing 10" HI-FI plošči za $3.90
POJEJO »FANTJE NA VASI"
Naročila sprejema MARIJANA PTACEK, 479 Queeh W.	Tel. EM. 4-5085
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH,
DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Onh — EMpire 4-4004
Duntlas Foto Studio
Edina slovenska slikama v Torontu. Vam se priporoča za ženitovanjska, družinska in vsa ostala slikanja.
1124 College St.
Blizu Dufferina C. SMRDELJ
LE. 4—0202
Darujte v tiskovni sklad "Slovenske države"!
• Edi se zahvaljuje vsem Slovencem po vseh državah, ki so prispevali gradivo za angleško knjigo o slovenski emigraciji. Ameriški zastopnik iz New Yorka je izrazil upanje, da bo mogoče izdati prav obsežno delo, morda več ^volumnov". Priporoča se za nadaljnja poročila, spise o raznih izseljenskih zadevah, vtise o Izseljenskih problemih in o tujcih, življenjepise, domač in tuj tisk o novona-seljencih in za zbirke pisem za razdobje 19541958 .Naslov: Edi Gobec, 86 E. 11 Ave., Columbus 1, Ohio.
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 Short Street	OB. 310«
(Eglinton in Dulferln) Mrs. S. GLAC
		mmmmm		HIP®®;
lili ' ' > fes 'Hi			!' igf, ! *	
				
fpfc 1				
	IfisT	f '• 1 - 4	iL ■' s j	i ' ,
	iP^ ' ^	HhiKIeI	bM	'v * 4
			■HRU JH; i jHjs	r .
	Ig	■		. \
IIH	H	K	m	§3
DEL UDELEŽENCEV S SESTANKA KANADSKE ZVEZE ETNIČNEGA TISKA V OTTAWI.
LUDVIG KRŠKI
JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA
DRŽAVA NA SVETU
(NADALJEVANJE) ooo Zdi se mi potrebno, da tudi z ozirom na mojo generacijo v domovini navedem nekaj misli. Zaradi vzgoje, ki jo imajo in zaradi izolacije od ostalega sveta si ne moremo biti še danes v vseh mislih enaki. Toda meni gre ob tej priliki le v toliko, da se razumemo v nekej točkah.
1. Mi mladi moramo delati proti nevarni igri, ki jo uprizarja današnje jugoslovansko vodstvo. Po eni strojni se trudi za) prijateljske stike po diplomatski poti, na drugi strani pa goji in znova poživlja sovraštvo in prezir zapadnih naroa* nosti. V službi tega človečanskega dela jugoslovanske o£i-cielne javnosti je šola z dialektičnim materializmbm, je predvojaška vzgoja po šolah in sovražno razpoloženje do katoliške Cerkve — do vere sploh — in s tem do kato-liškeg Zapada z Vatikanom na čelu. Tito bo moral precizirati syoje misli v zvezi z aktivno koeksistenco.
Nevzdržne so predstave mlade generacije v domovini. Ker sem se zatekel na Zapad, bi me spet skušali razni "napredni" elementi označiti za črnega, za kapitalista za antislavista ,in Bog ve, kaj bi še staknili. Toda s tem ni tako.
Nisem torej mogel zlagani politiki gledati molče v obraz. In v Jugoslaviji pač ni bilo drugače. Vaš „črni zapad'' prav tako ne želi vojne, in se več, tudi v nemogočo koeksistenco ne more privoliti in zaradi, tega. sta. previdnost in zadržanost na mestu. Prepričali sem, da bo iz tega. boja izšel popolnoma nov Zapad, to; čutim in s. tem. sodelujem. Drugače, biti ne more. Tukaj je življenje pestro in sile se koordinirajo in v različnih časih prevladujejo različne, tiste, ki zahtevam časa najbolj odgovarjajo. S tem bo moral Vzhod
računati, če naj bi prenehali s hladno vojno. Slikati Zapad, ki ga več ni ,je pač nevarna igra: Potrebno bi bilo, da bi Združeni narodi poskrbeli, da bi bile socialna politika Zapada in dosežene norme uradno publicirane tudi za vzhodne dežele, ker bi to največ moglo pripomoči k duhu evropske skupnosti in ublažiti trenja Vzhod-Zapad. Zaradi nepoznavanja življenja v nasprotnem taboru uspe jugoslovanska javnost prepričujoče dokazovati, da je zapadna Evropa preživela in je koeksistenca le neko prepotrebno meddobje za novo nemoteno pripravljanje za mesijastvo komunizma. Nihče od naših ideologov nam ni rekel, da bo treba kdaj s tem Zapadom «odelovati, ker je pač zapisan smrti, z drugimi besedami, čez te narode smo napravili križ, ko šo še pri življenju. To naj bi bilo delo za človeštvo, ki naj bi bilo končno ena sama velika družina, to naj bi bila podlaga za trajno koeksistenco. Da bomo te misli razčistili, je pač bilo treba iti v emigracijo.
2.	Revolucija je pri nas še vedno v iteku. Mogoče se ho nam tudi tukaj posrečilo napraviti konec. Dokopati se moramo do spznanja, da so vse žrive padle za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Ne samo partizanske žrtve, temveč tudi domobranske so padle za boljše čase slovenskega naroda. Narod ni komunistična partija, in narodna stremljenja^ niso identična s stremljenji komunistične partije. 2rtve oveh strani so padle za narod. Preko tefh žrtev ne bomo mogli iti, ker so bili eni in drugi rodoljubi in narod je sedaj bolj enoton, kakor je bil pred vojno in je s tem dovolj jasno povedano, da komunistična partija ne more sama predstavljati volje naroda, ker v to koeksistenco noče privoliti in čistko vodi naprej, daj bi tako prišla do enakosti. Slovenec sem in ml je pač to pri srcu, da bi narod imel predstavnike, ki jih zasluži. Priznam, da sem se s tem uprl naši stvarnosti, toda s tem sem hotel le dokazati, da sta v domovini dve stvarnosti: narod s svojimi stremljenji in komunistična partija s avojo stvarnostjo.
3.	Mi mladi moramo odpreti oči. Ponižujoče je za mladega človeka, ko mora uradno sprejeti svetovni nazor. Uprl sem se torej vsemu tistemu, kar vlada na univerzi, ko se godi umetno mlada generacija. Mi ne bi smeli imeti tako
lastne hrbtenice, kar pomeni, da so nas degradirali v navadne avtomate. To jim je v veliki meri že uspelo. Kolikokrat se je naše „nezmotljivo" vodstvo vendar le zmotilo in popravilo svoje napake z novo pogreško in mi, če že nismo mogli biti zaradi tega navdušeni, smo morali priti vsaj do spoznanja, da so bile te pogreške v razvoju socialistične družbe nujne, opravičljive, še več, tudi v bodočnosti moramo z njimi računati. Seveda v vodstvo, ki te ekskurze v obljubljeno sociallistično deželo" prireja, pa moramo verovati in njihove napake in ekstravagance naj bi še krepile našo vero.
Vendar to ne gre. Preveč bi kdo zahteval od mene, če bi me skušal prepričati, naj bi verovail v absolutni ,;prav" komunistične partije Jugoslavije — v maršala Tita. In to se zahteva. Zato skušajo ostati pri enostrankarskem sistemu. Se bolj nemogoče je dejstvo, da bi kdo pričakoval oa mene, da bi mogel po smrti Tita sprejeti drugo „vero", ki bi jo nam servirali Se večji idijoti. In do tega bo prišlo, še večje zvezde so bile preklete od svojih ..volilcev". In to je narev-no. Le človeškim kreaturam je mogoče verovati v narejeno človenško popolnst. Če se mngim ne da verovati stvarstvo božje, se meni ne da v človeške malike. Ker nisem mogel verovati v novo ideologijo, ker nisem mogel na glas razmišljati o tem, sem emigriral. Bodočnost bo pokazala, kdo je narod ljubil. Če sem proti naši stvarnosti, nisem še s tem proti interesom naroda.
4. Treba bo iskati novih poti za novo državno telo. V tretje se nam ne b več posrečilo priti do ,,najnovejše Jugoslavije". Ta superlativ ne bi na stvari nič spremenil. Mislili bomo na samostojno Slovenijo že iz naslednjih ugotovitev: Narodi, ki imajo različno kulturno in politično preteklost ter so tudi na različni višini gospodarskega razvoja, ne morejo tvoriti homogene državne tvorbe, tvorbe, ki bi Imela prednosti pred samostojnimi tvorbami poedinij narvdnosti. Dejstvo je, da odločujoče vpliva na razvoj jugoslovanskih narodov nesrečno razmerje: večja pa manj razvita Srbija z. Make-dnijo in manjši pa bolj razviti Hrvatska in Slovenija. Tudi v Titovi Jugoslaviji pridemo do zanimivih, ugotovitev, če bi študirali zvezne zakone in finančno politiko. To vse je umetno
gojeno in se ne bo obneslo, ker niso sile pravinilno koordinirane in ne moremo govoriti a narodni samostojnosti, kjer vse še ovirajo stremljenja manjših pa bolj razviti narodnosti z željo, da bi prišli nekoč do homogenosti. Imamo skupno vojaško tcminlogijo, uradni jezik je fakticno tudi samo eden, razlike med hrvaškim in srbskim jezikom tudi skušajo odpraviti, ali so to celo že napravili in tako imaifj v načrtu se ostale stvari. Kako naj bi temu Slovenci in Hrvati mirno gledali v oči? Kdor ni predal še duše svetovnemu komunizmu, ko narod neha čustvovati kot narod, ko ljudje ne mislijo več kot osebnosti, temveč je to že filozofija in psihologija mase, ta ne more v to pri voliti.
Z ozirom ne evropsko skupnost bi mogel izraziti upanje, da bodo te samostojne državne celice pomenile več kakor pa nek jugoslovanski konglomerat, ki ni zmožen vpeljati gospodarski sirtem, ki bi bil veljave za celo državo. Majhne enote, ki so zmožne kulture in civilizacije — in to nihče prav ob Hrvatski in Sloveniji ne dvomi- so zmozne tudi samostojne gospodarske politike v sklopu skupnosti evropskih narodov in z dobro urejenimi med drža\vnimi odnosi med nanovo nastalimi državicami razjadle Jugoslavije.
5. To me je privedlo še na neko misel. ,,Najnovejša Jugoslavija" je še iz enega, ozira, nemogoča. Titov državni aparat more 'e ob delitvi Jugoslavije doživeti dokončni poraz. Šele nova državna telesa bi bila v moči iztrebiti vse to, kar se je brez dvoma ukoreninilo in bi moglo priti še enkrat na dan. Narod mora biti zaključena enota tudi v političnem življenju, kajti le takrat more z vso gotovostjo odločati o svoji bodočnosti na socialnem in idejnem področju. „Najnovejse jugoslovansko vodstvo" tej nalogi ne bi bilo kos. Vsaka žrtev za to vodstvo bi bila izguba na moči posameznih narodov.
ooo
•Rešitev napetosti med Vzhodom in Zahodom, evropska skupnost, ki bi rezultat te rešitve, ter dolgotrajni boj proti Titovi Jugoslaviji, bodo prinesli jugoslovanskim narodom nove državne tvrbe, v katferih bodo sele ti narodi našli zaželeno bodočnost.
. Konec
Vesti s Koroške
Borba za pravice, zajamčene v državni pogodbi
Koroški Slovenci in gradiščan-ski Hrvati se borijo za svoje osnovne pravice, za pravice, ki so jim zajamčene v državni pogodbi. Ne gre samo za dvojezičen pouk v mešanih šolaih, gre tudi za enakopravnost slovenskega jezika na splošno, gre tudi za dvojezične napise. Slovenci in Hrvati se dejansko borijo za svoj obstoj, čudno' je, da Avstrija, ki so ji pravice južnih Tiraloev v Italiji tako pri srcu, ne razume, oz. noče razu-< meti borbe koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Jugoslavija nas je prodala
Z ogorčenjem smo brali v dnevniku „Kleine Zeitung" z dne 28. Februarja 1958, da nas je Jugoslavija predala za 150 milijonov dolarjev. To je sramota za matično državo. Toda kljub temu 'mo si koroški Slovenci izbrali življenje. Nočemo umreti, daisiravno bi to Nemci radi videli in je Jugoslavija na to pristala. Skozi tisoč let so nas tlačili k tlom. Toda za velikim petkom pride tudi velikonočna nedelja in te komaj čakamo v svobodni slovenski državi.
Navedeni odstavek v Kleine Zeitung se glasi v originalu:
„Oesterreich habe seinerzeit das direkte Anspnuchsrecht der Ge-schaedigten gegen Jugoslaivien da-gegen eingehandelt, das Jugosla-urieti auf seine Ansprueche irnf ge-urisse Teile Kderntens uiui der Steiermark mit insgesamt 190.000 Einwohnern gegen die Zaiilung von 150 Milionen Dollar verzichtet hat."
Gorenče
Umrl je s starosti 75 let g. Franc Brumirik, pd; Stadlarjev oče. Tiho je živel med nami in tiho odšel. Bil je mož, ki ga je bilo treba iskati. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, sinom duhovnikom kakor ostalin domačinom naše so-žailje.
Bilčovo
Bilčovs je ljubka vasica na gozdnatih Gurah. Tukaj prebivajo ljudje, dobri ljudje. In v tej majhi*i vasici so priredili kar dva šivilna tečaja, enega slovenskega in enego nemškega. Nemcev sicer ni, jih moraš iskati pri belem dnevu z lučjo, toda sklep kmečke zbornice v Celovcu je tak, d t mora biti tudi nemški tečaj. Na ta način pač poskušajo ponemčiti naše kraje. In ob koncu teh tečajev je seveda tudi prireditev, da se vidi, česa se je mladino naučila. Ker pa pri nemškem tečaju ni šlo kot so računali, so morali dobiti pomoč iz sosednjih krajev in tako prisil igralci iz Št. Jalcoba v Rožu in „šuplatlerji" od istotam. Toda pravega uspeha le ni bilo. Toda kaj vleče "gospode iz Celovca, da se
Žvabek
Nenadoma je umrl g. Blaž Zech-ner, pd. Zvegar v Žvabeku, km V in cerkvei ključar. Pokojnik je brat mil. g. kanonika Aleša Zech-nerja. Bil je kremenit krščanski mož in. zaveden Slovenec. Tažko prizadeti soprogi in sorodnikom naše sožalje.
Žvabek
Starosta naših faranov, Škofov oče, Anton Jevšnik, nas je za vedno zapustil. Dolgo vrsto let je bi! gospodar lepe Škofove kmetije. Za časa Hitlerjevega „rajha" je bil izseljen, a se je vendar zopet vrnil na svoj dom in v njem dočakal starost 93 let.Večna luč naj mu sveti, sorodnikom naše sožalje.
Celovec
Občinske volitve so za nami. Uspeh volitev bi bil mnogo bolj i, ko ne bi Demokratična fronta delovnega ljudstva igrala dvolično vlogo. „Slov. vestnik", glasilo DFDL, je dal svojim ljudem navodilo, da so zavestno in direktno podprili nemško soeialističo stranko. In potem pravijo, da so Slovenci!
Blato
Naša stranka je pri občinskih volitvah dobro odrezala. Dobila je kar 100 glasov več kot pri zadnjih volitvah. To je lep uspeh, ki pa gre na račun našega župana g. Kumra. Toda nemški stranki sta ponovno izvolitev preprečili, kajti slovenski župan jim je bil trn v peti. Takoj po izvolitvi nemškega župana je mirno sožitje obeli narodov, ki je do sedaj vladalo, minulo. Narodni nestrpneži so začeli napadati naše ljudi. To je torej zopet Usta „enakopravnist", katero uživamo koroški Slovenci!
POGLED NA DEL GRADNJE VODNE POTI SV. LOVRENCA, KI BO V MARSIČEM IZBOLJŠALA
EKONOMIJO KANADE.
"Separatisti..."
) strank, hegemonizem večine, krat-
DRUŠTVA, — ČITATEUI
STE PRIPRAVLJENI NAM POMAGATI
ki
PROSIMO —
•	PODPIRAJTE Podjetja, podpirajo vaš časopis
•	KUPUJTE izdelke in poslužujte se podjetij, ki oglašujejo v vašem časopisu
•	OB nakupu določenega ogla-ševanega predmeta, povejte prodajalcu, DA STE VIDELI OGLAS V NAŠEM ČASOPISU.
•	S TEM POMAGATE pri izboljševanju našega lista.
•	POMNITE — to je VAŠ list, ki se bori. da ostane naš jezik pri življenju — in služi naši skupnosti v Kanadi.
POMAGAJTE NAM POMAGATI VAM!
Knjige in revije
ni vzrok takozvane
Razne krilatice nastajajo, da vr- re odrekati. Iz idealizma, služiti z! tragedije".
kovidnost politikov. Tukaj je glay- i Cr(lce> prikazujcjo rast
in Avstra
Jugoslovanske
žejo blato na slovensko državno gibanje. Nič novega pod svobodnim soncem! Razni pridevniki so bili našemu gibanju tekom desetletja že dani. Kdo se naj vseh spominja! ..Rovarji", „največja narodna nesreča", „rušilci narodne edinosti", ..otročje naivno gibanje", ..koritarji", ,;Samoslovenci". V 225 štev. „Klica Triglava" pa je neka brihtna glavica znašla še nov pridevnik ..Slovenski separatisti".
Naj naše gibanje ocenjuje kdo kakor hoče, idealizma nam ne mo-
t,A'it ., v
DRO, ZEMLJA KOROŠKA
najboljšim namenom slovenskemu narodu, je vzrastlo to gibanje. Mar mufenik dr. L. Ebrich ni bil idealist? Mar ni njegovo čuteče slovensko srce ljubilo sloven-skeka naroda nad vse? Ko je videl, on, velili realist, da so za vselej pokopane vse sanje o ..jugoslovan-ski vzajemnosti" (kdo jih je pokopal, Slovenci gotovo ne!) je povedal predstavnikom slovenstva, kako si on zamišlja rešitev slovenskega vprašanja. Svobodna Slovenija, svobodna slovenska država! Ni našel razumevanja! Prevelik je bil on in prevelika njegova zamisel za majhne ljudi z majhno politično razgledanostjo.
Kdaj nastane vzrok za separatizem? V medsebojnem zaupanju, v medsebojnem spoštovanju? V pri-zadevanjuda ti »obratu to, kar mu gre Priznati mu njegovo osebnost, njegove pravice in njegova stremljenja po samohranitvi Gotovo ne? Ljubezen in razumevanje ne rodita separatizma! Rodi pa ga egoizem vladajočega naroda, samovolja vladarjev, nestrpnost vladajočih
OB ZAKLJUČKU SEZONE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TORONTU
Zasledujte zgodovino medsebojnega sožitja Slovencev, Hrvatov in Srhov od leta 1918 dalje. Videli boste, kaj je povzročilo separatizem med Slovenci, Hrvati in Srbi. Na eni strani nerazumevanje srbskih plitičnih ljudi, ki so hoteli za vsako ceno vladati nad Slovenci in Hrvati, izžemanje Beograda Slovencev in Hrvatov. Prosim, ne tajite tega! Slovenski voditelj dr. Korošec jc sam to odkrito priznal, ko je dejal: „Vrag noj vzame tako edinsfcvo, ko brat davi brata . . ." Slovenci so ves čas dokazovali, da niso proti Jugoslavijiče če nam ta prizna, da smo Slovenci in da sme-j jno sami gospodariti tako, kot nam to prija. Pa nismo uspeli!
Že sam& težnja po avtonomijo, čeprav v okvirju Jugoslavije, so označili za ..separatizem". Separatizem pa je gomenil — izdajstvo.
Jugoslovansko usmerjene stranke v Sloveniji so hotele vtisniti v obraz Slovencev pečat „separatiz-tma" — izdajništva. Šenčurski proces so vodili v tej smeri. Orjuna, Sokol, JNS in drugi „jugosloven-ski" izrastki na slovenskem narodnem telesu so uživali vso podporo Beograda, da Slovence uklonijo Beogradu tooi podrejeno preme. 0 nardu sploh ni bilo govora, zlasti ne v dneh Aleksandrove diktature, katera je uživala vso podporo slovenskih Soklašev in JNS
V založbi Generalnega vladnega komisariata za Tržaško ozemlje v Trstu je pred nedavnim izšla pomembna učna knjiga, ki bo zanimala tudi izvenšolske kroge: Zgodovin^ Filozofije, prva knjiga. Avtorja sta dr. S. Brajša in B. To-mažič. Prva knjiga obsega filozofijo'starega in'srednjega veka.
Meddobje je z dvojno številko (5/6) zaključilo tretji letnik.
1. številka 6. letnika Slovensue poti prinaša: Univerzalizem in slovensko državno gibanje (Pavle Ver-bic), Budimpešta (Lojze Ilija), Rodoljub z dežale (Brus), Nemirna Indonezija (Branimir Pistivšek), Na poti — brez povratka (Leo Bra-daška), Glasovi in mnenja. (30)
Kongres srbskih četnikov v Gary, Ind.
15. februarja je bil v Gary, Ind. kongres ..Organizacije srbskih četnikov v svobodnem svetu". Sodelovali so predstavniki raznih srbskih organizacij, srbske pravoslavne cerkve in razni srbski predstavniki. Kongres je pozdravil tudi srbski kralj Petar Karadjordjevič.
Kongres je zavzel stališče odločne borbe proti vsem neprijateljem ..srbskega" naroda, zlasti proti Hrvatom, kateri, tako povdarjajo v resoluciji, želijo iztrebljenje srb-skeka naroda ... S ponosom seveda povdarjajo nesmrtno delo „veli-kega" Draže Mihajloviča. V nadal-ni resojuciji kongres povdarja: ..Organizacija srbskib četnikov se zavzema za ustvarjanje srbske sloge, za sklicanje Vsesrbskega kongresa in za izvolitev srbskega pred-Letos so jugoslovanski komunisti j ^^ M odstopajoč od na-zborovali v nekdaj beli, sedaj rdeči rodno.političnih stremljenj srb-Ljubijani. Veselje so jim do neke j stva> katera so izražena v borbenih mere pokvarili Sovjeti in njih dyih> katere so V0(Jili v bmbi pod
lijo, kjer pisateljica živi. Zgodovinski zbornik, ki bo med drugim prinesel radpravo dr. Vošnjaka o Krfski deklaraciji in F. Erjavca o Avtonomistični izjavi 1. 1921. Meddobje, četrti letnik, v 4 zvezkih po 80 strani. Glas SKA, izhaja dvakrat mesečno, obvešča o delovanju SKA. Naročila sprejema Knjižna založba SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia, Buenos Aires, Argentina.
Zamera med brati
Z dveh strani je potrebno gle- novinci, ljubitelji oderskih prire- r gledalcev, dati na pomembno kulturno po-' ditev. In prav zaradi tega jim je j Gdč. Nadja Mlekuževa, prav tako slanstvo Slovenskega gledališča v i uspelo nuditi gledalcem resnična 1 šele drugič na odru, je tako gla- arjev, z drugo besedo — jugosio-Torontu: pripravo samo in odersko umetniška doživetja!	sovno kot igralsko in po besedem J vanskih unitaristov.
uprizoritev. Kdor koli ocenjuje u- j V minuli sezoni so bila uprizor- j poudarku na primerni višini in je prizorjena dela Slovenskega gleda-j jena sledeča domača in tuja deli. v kratkem času žela priznajo in lišča v Torontu .navadno prezre | Dom — Janez Jalen; svetovno znarf ! postala splošno priljubljena. Te-celoto in ostane pri enostranski, misterij: Marijino Oznanenje — j žave ima še v obvladanjem pros površni ugotovitvi. In prav v tem j Paul Claudel; Sumljiva oseba — N. : terne problematike in trenutnimi je hiba vseh dosedanjih kritik, ra- j Nušič; Vest — Maurice Rostand. ; onerskimi presenečenji soigralcev, zen nekaj izjem.	j O prvih treh igrah so bila že ; k; jo često zmedejo.
Priprave se vrše v nič kaj pri- izrečena mnenja, zalo le nekaj' G. Vilko Čekuta ima znatno več
Smo slovenski separatisti! Ni nas sram! Zgodovina nas je izučila in nam izročila dragocen nauk: Blagor mu, kdo živi na svojem, v svoji hiši! i Slovenski separatizem pomeni slovensko narodno državo v naspr-tju z jugoslovanskih uuitarizmom,
jaznih, vlažnih kletnih prostorih, i misli o zadnji prireditvi: Vest, ki j uspeha v režiji in sceneriji kot pa Jv katerem naj bodo vključene Slo-Uprizoritve pa so zaradi nenak- jc je napisal francoski pisatelj v podajanju vlog, igranju. Verjet-
Maurice Rostand.	no se zaradi režija ni mogel dovolj
Pisatelj pokaže preko krvnih, zgo j zbrati in je bil vsled tega v ne-
i	--------.----.-— X----------—----|
vsiljenega1 dovinsikih .čustvenih, domovinskih katerih primerih prisiljen ,nfcia-
vemja. Hrvatska, Macedonija, ni račun katerih naj živi — „Velika Srbijaj . . ."
Slovenski separatizem . . . Vzemite v roke proračune bivše Ju-
sateliti. Odločili so se namreč, da ne bodo poslali na kongres zastopnikov komunističnih strank, marveč samo poslanike, ki so v Beogradu, kot opazovalce. Sprva je zgle-dalo, da bo vsaj Poljska poslala uradno delegacijo stranke, toda tudi Poljaki so se vdali- pritisku Moskve in niso motili soglasnega bojkota ostalih komunističnih strank.
Na kongresu je bilo poskrbljeno tudi malo za šalo.
Podpredsednik Rankovic je imel v drugi polovici svojega govora, ki so ga razdelili delegatom, tudi nekaj manj prijaznih besed za Sov je te. Da jim ne bi bilo treba poslušati pridige, se sovjetski diplomati in njihovi sateliti z izjemo Poljakov po odmoru niso vrnili v dvorano. Ko si je naslednjega dne tudi podpredsednik Kardelj hotel malo privoščiti velikega strica, so v razmnoženem govoru izpustili vse kočljive stavke, ki jih je potem Kardelj bral proti koncu govora iti so jih prizadeti morali poslušati, ker niso bili pripravljeni na proti akcij o.
vodstvom Nesmrtnega (?) generala Draže od katerih je najvažnejši: Osnovanje srbske državne edini« pc obliki' monarhistične, po dinastiji karadjordjevičevske, a po politični strukturi demekratsko-srbske države, pripravljone na osnovanje jukoslovanske zajednice, kttera bo zadovoljila osnovne srbske interese (Srbi nad vsemi, op. poročevalca), ohraniti vernost idejam Generala Draže in ostvarjanju. boljših političnih, organizacijskih in gospodarskih pogojev narodnega življenja v srbski državi, v naši domovini, okrašeni s krono Njema-ničev, katero nosi slavna dinastija Karadjordjevičev z njenim legitimnim predstavnikom Kraljem Petrom II. Karadjordjevičem, našega glavnega poveljnika." — Govoril je tudi pravoslavni vladika Dionizij, ki je povdaril, da sta srbska pravoslavna verkev in srbsko četništvo neločljivo povezana z istimi cilji in ideali . . .
Opazovalci so kljub temu majhnemu incidentu mnenja, da so Sovjeti po drugih kanalih d.\ovedali Titu, da si v boodče ne bo več
ontarijski vladi
lonjenos-ti, nepravilnega pojmovan ja, splošnega nerazumevanja, napačnega in namerno
tako brigajo za nas? Hočejo nam- j predsodka do Slovenskega gleda- | vezi in dolžnosti, ki jih najdemo 1 raven, reč na vasi sovraštvo, hočejo, da se' lišča samega in njega igralcev ter pri posamezniku, dftižini, narodu, G- Jože Šile kot knjigarnar ni j goslavije in jih primerjajte z do- dovolil podobnih neslanih šal njihovi načrti germanizacije naših Uaradi nezdravega razmerja med I v človeški družbi na spkšno, na podal tiste pojasniine razgibanosti, | hodki in izdatki Slovenije. Videli krajev nadaljujejo kot jih jc začal Slovenci v Torontu slabo obiska- trajenejše, vse obsegajoče človeške | ki bi jo za učinkovitost prizora j boste kako se rodi separatizem! j
njihov tihi prijatelj — Hitler. To- j ne, čeprav so igralci pod spretnim vrednote: ljubezen in odpuščanje, j sicer moral.	Vzemite in študirajte proračune John Yaremko —
da zlepa nas ne bodo. Borili se bo-! vodstvom znanih kulturnih delav-; In ko domovinska ljubezen terja G. Ludvik Jamnik bi pa v vlogi j komunistične Jugoslavije in jih nov{ minister V mo, ker hočemo obdaržati našo | cev, arhitekta g. Vilkota Čekute žrtev, ustvari razpolženje in ugladi j duhovnika lahko pokazal miio vet primerjajte, kaj doprinaša takoz- | materino govorico kot dedščino tu- j m g. Staneta Brunška pravilno za-; pot do končne sprave in odpuščanja j duhovniškega dostojanstva .	vana „Narodna Republika Sloveni- ;
di otrokom. Kar tako se ne damo, jeli duha, postavili Besedo, fcral-1 Igralci so zadostili pisaeljivi za- Vendar kljub omenjenim po- ja" na žrtvenik »zaostalih repu-nimamo finančne podpore kot jo ' jico dora, na dostojno mesto, jo pra ! misli dela in njega zgradbi. Le člo-, mankljivostim posameznikov celo- j blik" (Srbija), pa boste našli Ko-imajo nemški tečaj in nemčurske | vilno podkrepili s kretnjo in dru- i veku lastne igralske nepopolnosti j ta ni trpela.	| ren "separatizma",
organizacije, toda pri nas je volja' gjmi tehničnimi pripomočki. Z ob- in pomanjkljivosti so tu in ram Mislim, da več kot vsaka pod- j Narod, ki je dorastel otroški dobi, do življenja, pri nas smo idealisti. I vladanjem odra in njega zahtev I slabile učinkovitost podajanja. j robna razčlemba posameznih igral- ne potrebuje več varuha! Sram Št. Janž V Rožu	' P8 so ustvarili med gledalci razpo- j Tako je g. Lojze Oražem v vlogi cev pove po končani predstavi ude- 1 nas je laihko pred drugimi narodi, |
Do sedaj jc imel naš kraj še kar loženje, urejen skladjo, kot nu- j profesorja kljub glasovnemu in ig- j leženčeva izjava: „Res, kaj takega ki so v zadnjih letih dozoreli v mir. Toda po grozilnem govoru, ki ga je imel obrambni minister Graf, se je položaj tudi pri nas spremenil. Koncem meseca marca so „neznani" storilci v št. Janžu v Rožu uničili dvojezičen napis na
tukajšnji ljudski šoli. Ljudska šola v našem kraju je ena tistih rednik dvojezičnih šol, ki je imela dvojezičen napis. In tako je bil
M. Gefatič
jen in bistven pogoj za resnično ralskemu obvladanju odra ter moč.' je pač vredno videti; človek ima J samostojne države, umetniško ustvarjanje, podajanje' no obrazno mimiko slabil poda- nekaj od tega. Človeku ostane v |
in dojemanje.	; janja prav v svoji nesproščenosti. j spominu za vedno!"	|	--—--
Ni toliko važno, kdo igra, pač pa ' neosnovanem. manjvrednem obziru In s podbnimi vtisti so odhajali i KniiŽnii Drogram
in nezaupanju v samega sebe. S ljudje tudi od prejšnjih predstav. —	*
L. Dolenje
kaj in kako.
Skoraj vse dosedanje oderske prepogosto v tla uprtimi očmi je uprizoritve Slovenskega gledali! -1 rušil med gledalci zahtevano zbra-ča "v Torontu so bile na primerni nost, ki je za uspešnost dojemanja umetniški višini. Vendar so jih; nujna.
Slovenci — v lastno škodo! — ker 1 Gdč. Danica Megličeva je začet-
Smrtna kosa
Iz Slovenskih goric je dospela
ta napis trn v peti nacionalnim jim je bilo tako ukazano, odklan-, niča, šele dvakrat na odru in je žalostna vest, da je pri Sv. Tro-
prenapetežem. Oblasti seveda kriv- jali! Motili so jih tu in tam le, v tem kratkem času pokazala do- jiei v Slov. gor. umrla 9. marca cev niso izsledile, ker jih pač' tehnični nedostatki odra, lučni in kajšnje igralske sposobnosti. Moti Neža Majlhenič v starosti 72 let.
I
nočejo izslediti ali pa so jih sami glasbeni efekti, včasih preskrom-poslali. Potem pa pravijo, da vlada na, dasi skrbno izdelana scenerija pri nas demokracija, verjetno „ljud-1 in večkrat poman&Ijivo znanje be-ska" kot pri satelitih v vzhodnih sedila.
državah.	♦ Igralci so, razen redkih izjem,
se plahost, ki se posebno izra- Pokojnica zapušča v Ameriki sina
ža v glasovnem podajanju, besednem poudarku in na zunaj zaznavnem ganljivem osebnem doživljanju vloge, kar tudi moti zbranost
p. Pelagija O.F.M., ki je upravnik "Ave Maria"' v Lemontu in pa Emesta Majheniča, ki je orga-nist pri slovenski fari sv. Janeza
SKA
Za leto 1958 je objavila SKA naslednji program:
Kari Mauser, Jerčevi Galjoti, povest z blejske okolice iz časa pred svetovno vojno. Milan Komar, Zem- j pri nedavni delni preosnovi on-Ija in neba, razprave. Mirko Kun- tarijake vlade je imenoval predsed-
čič, Go^jajičev Pavlek, narodopisna nik Frost za ministra brez listnice
i
povest za mladino. Neva Rudolf, g. j. Yaremka, ki je po rodu Uk-——mm-m-mm—^—— rajjnec. Poslanec J. Yaremko je v Milwaukee, Wisc. Blagi pokojnici znan vsem etničnim skupinam, ker
večni mir, žalujočim pa naše sožalje!
je vedno redni gost na njihovih prireditvah.
BLED Travel Service
6113 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio, Telef. EX. 1-8787 ureja vse potrebno za potovanje v domovino in druge dežele. Preko tvrdke Bled lahko pošljete «vojim domačim živilske pakete, denar, šivalne stroje, radio aparate, kolesa in podobno. Postrežba zanesljiva, cene zmerne. Bled Travel Service sprejema tudi pismena naročila.
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Mauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20., pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. Ti., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.