Posamezna šteirilka. stane X Din. Lato IV., Stev. 128. V Celju, četrfek dbae 9- siovembra 1922. PoStnlRB ptaCane«gotovlm. Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stojpca 40 p. Reklame rned tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka stane i Din IzHaJa vsak toreki, cetrteK in sotooto. Urednfi&ftvo Strossmajerjeva ul. St. 1, l.nadstr. Telefon št. 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ul. št. 1 pritličje. Telefon St. 65. psa Račun kr. poStnega čekovnega urada štev. 10.066. «=3 Iz glavne skupščine jugo- \ slovenskega sokolskega Saveza v Zagrebu. j Na letošnji glavni skupšeini jugo- i slovenskega sokolskega Saveza v Za- j grebu dnc 29. oktobra 1922 bilo je po- i danili polno zanimivih poročil. Iz poro- čila štatističnega odseka posii-emamo, da je štelo jugoslovansko Sokolstvo leta 1921 361 društev. ki so bila organizirana v 26 župah. Proti prejšnjemu letu po- ninožilo sc' je število društev za 23. Sloveriija šteje 135 društev (6 žup), Hrvafcska 64 društev (4 župe), Bosna in Hercegoviiia 42 društev (4 župe), Srbija in Vojvodina 69 društcv v^ žup) in Dal- macija 52 društev (2 župi). Na novo se ustanavlja župa v Sandžaku s sedežem j v Užicali. Največji napredek kažc župa ; v Kragnjevcu v Srbiji, ki je naprcdovala pri članih za 193%, pri članicah pa za 716%. Clanstva uelanjenega v društvih je bilo leta 1921 29837, rned njiiiii 1929 u- stanovni'h, 18675 pcdpornih in 9233 red- nih. Clanic jc bilo 8248 ined njimi 148 u- stanovnih, 4650 podpornih in 3530 redn in članic. Celokupno šteje Savez članov in članic 38085 duš. Število članov se je poninožilo za 31.2%, stcvilo članic za J 42.5%, celokupno število pa za 21%. ; Med članstvom je krojev 2976. Od član- stva odpade po odstotkih na sledeče po- klice: 8.4% dclavstvo, 10.0% kmetjc, 4.6% učiteljstvo, 7.4% dija^tvo, 10% trgovstvo, 11.5% 0'brtništvo, \.6% voja- j štvo, 2.6% akademikov, 4.5% trgovskih ! pomočnikov, 5-2% obrtniških pomočni- j kov, 6% dnhovnikov, 18% uradnikov, j 15% zasebnikov. j Vsa društva imela so leta 1921 52 milijoniov kron dohodkov in 48 miljjonov kron jzdatkov, torej denarnega prometa 100 milijonov kron. Nabrani denar za Sokolskc doniove v društvih znaša 16 iiulijonov kron. Glede telovadnic telovadi 22 dru- štev v lastnih Sokolskih Domovih, 81 društev v šolskih telovadnicah, 151 dru- štev v gostilnah, dniga pa po raznih dnigih najetih prostorih. 160 društevima letna telovadišča. Društva štejejo 133 prosvetnih od- sckov, 54 pevskih, 58 zaibavnih, 70 god- benih, 90 dramatičnih, 3 strokovne in 13 stavbenih odsckov. Predavanj je bi-lo leta 1921 536; v knjižnicah društev je kniig 23339. Društva imajo 4 godbe, 24 fanfar in I 22 trobentaških zborov. Sokolski Glasnik se tiska v 4500 izvodih in irna narocni- kov v Sloveniji 590, Hrvatski 1320, Sr- biji 450, Bosni in Hercegoviiii 700, Dal- nmciji' 410, Vojvodini 620, Inostranstvu 50. Qledc Sokoiskega Giasnika sklenila je skupščina, da se prenese uredništvo na vsakokratni sedež starejšinstva, letos torei v Ljubljano. Denarni promet Saveza izkazuje 30. sept. 1922 okrog 1,000.000 kron ter jmovino krog 250.000K. Vclikanski je bil denarni promet letošnjcga vsesokolske- ga zleta v Ljubljani, ki izkazuje prometa eez 88 milijonov kron ter končne izgube krog 1 ^ milijona kron. Seveda je last Saveza še tclovadišce s tribunami, kl sc sedaj razdirajo ter razprodajo. Upati je, da bo po tej transakciji preostal Savezu čisti dobiček par mi- lijonov kron. Tudi je obljubljenih še rnnogo stotisočev podpor, ki se sedaj pobirajo. Važni sklepi skupseiiie se tičejo po- krajinskcga zleta, ki drugo leto sploh odpade. Vsc delo se bo osredotočilo v telovadfricah. ! Drustvena pravila so se izpremenila ' poseibno v tockah glede pravic in dolz- nostih članov. Odslej imajo aktivno in pasivno pravioo le izvršujoči1 in oni pod- porni člani, ki so v kakern društvn \cla- njeni najmanj pet let. Tclovadba jo do 26. leta starosti ubvezna za vse člane. ! Skupšeina je sklenila važne nkrepe j v boju proti ahkoholn, ki naša drnštva I v mnogi'h krajili zastrupJja. Dalje sc je obravnavalo razmerje Sokolstva do skautov, športnih organizacij, četnikov, Narodne obrane in vojaštva. | Cela skupščina, na kateri jc bilo do | 150 delegatov in delegatk, podala je ja- sno sliko silnega razmaha in moči so- kolske misli. Na predvečer je bilo zbo- rovanje delegatov ter tehničnih odsekov, ki so podali nataneno izerpno in razve- seljivo poročilo o napredku in uspehih telovad'be. Slavnosti je prisostvovai de- | legat COS br. Stepanek iz Prage, ki so j ga naši bratje bnrno pozdravljali. Na zboru je bil zbran cvet sokolskih de- J lavcev. J Skupščina vršila se je v sijajnih pro- s tor Hi staroslavnega hrvatsRcga sabora, v katerein je bilo baš pred 4 leti sklcnje- no v znameniti zgodovinski seji združi- tev Hrvatske s kraljevino Srbijo v eno j državo. | V odbor izvoljen je bil sogiasno za starosto br. dr. Ravnihar, za podsla- roste br. dr. Car, Paunkovič in Gangl, i za načelnika br. dr. Murnik, za namest- | nike br. Ambrožič, Vojinovič in Palčič, , za odbornike br. Kajzelj, ^vajgar, Ma- i roll, Bajželj, Cobal, Kostnapfel, dr. Tux, : dr. Popovic, Miladinovie in 1'ončevič. ! Zveeer priredil je Sokol I v Zagre- j bu na east delegatom in gostorn v svoji j društveni dvorani lep pozdraven veeer. j Dr. M. Hi\ I _____---------------------------------------------------------------- i P®Iifi&ne westL \ Iz seje narodne skupšeuie 7. tni. j Predsednik narodne skupščine dr. Luki- nič je otvoril 7. trn. sejo narodne skup- j seine. Poslanec Stajie jc vprašal preü- J sednika, kaj je z invalidskim zakonom, | na kar je predscdnik odgovoril, da na- j rodHa skupščina do sedaj še ni prejep. j predloga invalidskega zakona. Kakor hi- ¦ tro ga vlada izroči, pride takoj v pre- i tres. K besedi se je oglasil nato minister j za socijalno p-olitiko dr. 2erjav, ki je ?z- javil, da je' vlada delala zadnje easö z vsemi silami, da izpiača invalidom one svote, ki jiin jili dolguje za podipore in se je v tern oziru že dosegel suorazum * invaJidskim udruženjem. V sentembru m okto'bru je izplačalo finančno ministrstvo ) .na raenn 90 milijonov dinariev, tekom | novembra in decernbra se izplača še o- [¦ stanek. Zakonski načrt o invalidskem | ,z:ikonu je bil dovršen nieseca avgusta. ! j Septembra se je vršila anketa povodom ¦ mednarodnega mvalidsJiega kongrcsa, ] kjet je bil dosežen sp*orazum v najvaž- ] nejših tockah tega naerta. Tiskani za- j konski načrt je bil izročen oktobra mini- \ strstvom vojne, agrarne reiorme, in pro- : nieta. Ta ministrstva dokončajo delo v | nekaj dnoh. Vlada se trudi. da ta zaRon | čimprej uveljavi. Vprašanje veriiikacije mandata poslanca Zvonimira Bernota Do kmalu rešeno. Skupšeina se je nadalje pečala z zakonskim načrtoin o plaöe- vanju vojne odškodnine. V debati jo1 pieeital Lazič imena anih, ki so dofoili posojila od ministrstva pravde na raCun vojne odškodnine in pripomnil, da se >e pristransko postopalo. Poslanec Zujovlč je omenil, da presega vojna odskodnnia 6 milijonov dinarjev. Minister pravosod- ja dr. Markovie je odgovorH poslancu Laziču, da datirajo prečitana imena iz leta 1919. Vrhutega bo tirjalo ministrstvo j dolgove nazaj. Denar so dobili ne glede | na pripadnost stranke samo revni se- I Ijaki. Za tern je bila seja zakliučena1. Hrvatski blok pride v oarlainent. V Beogradu so se 7. tm. razširile vesti, da PTidejo v Parlament hrvatski blokaši, ki bodo stvorili stike z nekaterimi stru- jami vladne veeine. Dosedanja blokašKa politika je bila vsled pasivnosti parla- mentarnega dela slaba in se ni obnesia. Začeli so sodaj premišljati. all bi ne fca- zalo, da pridejo pred volitvami v skup- ščino. Prihod hrvatskega bloka v Beo- grad pomeni ojačenje parlamentarnega režima. JugosJovanski — češkoslovaški m- terparlainentarn] odbor. V predsedništvu skupšeine so se sešli klubovi naeelnikt, ki so razpravljali o sestavitvi jugosfo- vansko - eeškoslovaškega interparla- mentarnega odbora v šmislu sklepov parlarnentarne konference v Pragi. Skle- nili so, da naj se osnuje pripravljalnl ! odbor obeh parlamentov. ki naj šte?e I vsak po 16 Cianov. Demokratski klub j je določil kot svoja člana Ljubo Davi- j doviča in Večeslava Wilderia. j Italija in Jugoslavija. Zunanji mini- ster dr. Ninčie je poslal našemu rimske- mn poslaniku Antonijeviču brzojavko, v • kateri zatrjuje, da je našel Mussolini v dr. Nineieu iskrenega sotrudnika za rz- vrševanje napovedane politike medsc- ! bojnega prijateJjstva. Italijanski odprav- j nik poslov v Beogradu pa je izročil dr. r Ninčiču depešo Mussolinija, v kateri želi 1 italijanska vlada v prijateljskem sodtio- J vanju z jugoslovansko vlado ohramtl j doseuanje dobre odnošaje nied obema \ državama ter jih še uevrstiti. Po vesteu ! »Corriere della Sera« se v kratkem sc- j staneta Mussolini in dr. Ninčič. j Izkrcanje kemalistov na Cialipoliju. \ Iz »Petit Journala« posnemamo, da so | številne jadrnice izkreale pri Lampsialiju ! na galipolskem polotoku precej kcmall- j stienih vojakov. Izgleda, :1a se kemallsct j hočejo polastiti polotoka. Vsled tega via- ! da na Angleškein ve'lika nervoznost. \ Sultan demantira vesri o odstopu. Iz Carigrada prihajajo vesti, da je izdal j sultan narodu proklamaelio. v kateri { demantira govorice, da je odstopil. Spre- | jel je sicer demisijo kabineta. prosil pa j je velikega vezirja in ostale minlstre, t naj vodijo še nadalje vsai tekoče posf^. I Snitanovo palačo stražijo angleski vo- : jaki. i Solun in češka industrial. »Vonkov« ; piše povod'om jugoslovansko - Ceško- ] slovaških pogajanj, da vzbujajo doslej i doseženi uspehi nade, da se odpre če- \ škoslovaški industriji nova prometna ¦ - - - I Fedor Mikič: j TOČNA STATISTIKA O DELO VAN JU ! LJUDSKEGA VSEUCILIŠCa V CELJU V NJEGOVEM PRVEM LETU. Preglejmo predvsem »javna redna« predavanja, kakor so sledila! j 1. 19. IX. 1921 g. vladiii svetnik Li- ! lek, »,o francoski revoluciji« J. 2. 26. IX. g. nadučitelj Bizjak, »o potovanju po svetovneni prostoru« I. 3. 3. X. g. nad- i ucitelj Bizjak, »o potovanju po svetov- nem prostoru« If., obakrat z eksperl- menti. 4. 10. X. g. svetnik Lilek, »o fran- coski revoiuciji« II. 5. 17. X. K, ravnatclj Serajnik »o eicktriki« s poskusi. 6. 24. X. g. ure-Tiik Spindler «o zgadovini novi- narstva«. 7. 31. X. g. fiz-Lk dr. Dereani »y telesni vzgoji mladine» I s slikami. 8. 7. XI. g. svetnik Lilek, »0 francoski revolu- ciji« III s slikami. 9. 14. XI. g. dr. Dere- ani »0 telesni vzgoii mladine« II. 10. 21. XI. g. rudarski svetnik Bacbler >o prc- mogu in vodnih silah« s slikami j-n tabe- lami. 11. 28. XI. g. prof. Kožuh »0 solnc- nih urah«. 12. 19. XII. g. dr. Schwab »o nedostatkih človeških čutrl«. 13. 2.1. 1922 g. prof. Rajh »0 ilrrskcin pokretn«. 14. 9. I. g. dr. Rak, »0 srbečici« (scabies) s slikami. 15. 16. I. g. primarij dr. Rajšp »0 hrani« s tabelami. 16. 23. I. g. dr. De- reani »o vzgoji naše mladiiie v solski do- bi« III. 17. 30. I. g. nadzornik Cernej «o pomenu otroških iger«. J8. 6. II. g. prof. Kozu'h »0 ktostetja in koledarjih« I. 19. iS. II. g. dr. Hak »o bakterijah« z mikro- skopskimi demonstracijami. 20. 20, U. g. prof. Kožuh »0 letoštetju in koledarjih« II s tabelo. 21. 27. II. g. zadružni ravna- telj Lešničar »o zadružništvu — gospo- darski in socijalni rešitvi človeštva«. 22. 6. III. g. ravnatelj Serajnik »o življenjti rastlin«. 23. 13. III. gdč. nadučitcljica Zu- pančičeva »0 socijalnem delovanju ,ar- made reševanja' v Londonu« (nenrška »Heissarmec«?). 24. 20. III. g. svetnik Lilek, »0 kulturni zgodovini srednjeve- ske Srbije in Bosne«. 25. 27. III. g. u- rednik Šimnic »0 islamu«. 26. in 27. 3. in 10. IV. g. daveni upraviteij Dolinšek «o davkih« I., II. 28. 24. IV. g. svetnik Lilek »zemljepisne in narodopisne črti- ce o Bosni in Heroegovini«. 29. 8. V. g. odvetnik dr. Božič »o delu« v proslavo 1. maja. 30. 15. V. g. dr. Schwab »o pa- sji steklini«. 31. 22. V. g. urednik Simnic __ ^ >>o krščanskih in niohamedanskih sveti- ) ščih v Pälestini«. 32. ? g. prof. Bernot »0 j državi«. [ Sedaj še k izvanrednim predavanjem! ¦, Kmalu po prvih rednih predavanjih, J sledila je prva serija izvanrednih preoa- ] van], katerim pa datuma nataneno ne ; I vem. 33.—40. »O pegavcu« s pornočjo filma so predavali: g. primarij dr. Steinfelser 4krat (2 šolam, 1 javno v Celju, 1 javno v Trbovljah. Medicinec Mikič 3krat šo- lam; :i) prc- davanj in 8000+11000=19000 sluSateliev. " Z veseljem konstatiram lepe rezui- tate lletnega delovanja. Treba je še, da si pog'ledamo, kaj je povzročilo Ijudsko vseučilišče na literarnem polju oziroma v koliko je že tiskano besedo poživilo. 1., 4., 8., 24. in 28. predavanje }e delorna v Lik'kovi zgodovini za višje razrede srednjih šol. 2. in 3. predavanje je izšlo kot 1. zvezek knjižnicc K. N. 5. A. v Celju, 7., 9. in 16. predavanje je iz- šlo kot 3. zvezek knjižnice K. N. S. A. v Celju. 10. predavanje je izšlo kot drugi zvezek imenovane knjižnice. 11., IS. in 20. predavanje sc nahaja v programiü bivše slovenske nižje gimnazije1, dcloma tudi v Kožuhovi knjigi »o kartografičnih osnovah«. Ljudsko vseučilišče je izdaw kot 1. zvezek svoje knjižnice Lilekovo delce »o zabrani alkoliolnih pijač«. Te- mu je sledil sedaj še 2. zvezek, lepa iu- formativna brošura o kulturi in živ- Ijenju naSih južnih sonarodnjakov oq predsednika \[. vs. g. vlad. svet. Lileka. — Po mojem okusu bi si želel videti še sledeča predavanja v brošurah: 12. (za- radi originalnosti posebno priporočljivo), 17., 21. (zaradi važnosti tcme zelo aktu- alno ter je bilo dosedaj žal samo v »Za- drugi« 15. IV. 1922 tiskano), 23., 25. ter 31. (zadnji 2 predavanjr ste za nas Slo- vence važni in informativni!). Vse moje delovanje za »zdravstvenl teden« in »ljudsko vseučilišče« je nosilo žig antialkoholnega delovanja. Moje antialkoholno delovanje v Zagrobu me je seznanilo s kol. Dujmičem, ki me je uvedel v »Janušič« — kjer sem se se- znanil z nad vse delavnim kol. Prebe- gom. S tem v zvezi, z njegovimi infor- macijami ter aktivnim sodelovanjem scm šcle sestavil ogromni program za «zdravstveni teden« — ki ml jc, več atf manj zaradi1 nediscipline in skoroda bojkota nekatcrih bivših tovarišev iz kluba, skoro čez glavo zrastel. iPrire- ditev je zahtevala mnogo več idealnih, delavnih in točnih ljudi. Uspeh me je navdušil in mislil sem, kako bi bilo, če bi se sliona predavanja nadaljevala. Pomislite! »Zdravstveni te- den« sem začel »brez vinarja«, a na kon- cu je bilo še 3000» kron suficita. Fond je bil tu, trenotek ugoden. merodajni kro- gi za idejo pristopni! Zbral sem že mno- go predavateljev, tako, da lanski pro- gram še izčrpan ni — potem sem šcle prišel pred organizacijo, katero sem si zbral, da mojo idejo izvede in spopolnl. Ni pa šlo vse Mealno gladko. MarsLTca- tero grenko sem moral požreti ter gle- dati prczirljive poglede. Toda kdo bi za- meril tem izjemam, tem miadim. star- ctm! Imel sem srečno roko, da sem predlagal delavne in spoštovane ljudi, | koristruktivne elemente. v vodstvo ljud. vscučilišča. V glavnem scm lj. vs. OTga- niziral po načinu zagrebškega lj. vs. — Smer in razvoj te prekoristne institucije leži v sedanjem odboru, mnogo na so- delovanju inteligcncc, — a maso potreb- no izobrazbc, morale bi poslati v glav- nem delavskc strokovne organizacije. Stiokovnim organizacijam mora biti ja- sno, da ni šc prišel Čas, da bi jih lastna delavska ter dclavstvu prljazna intelf- genca mogla podučavati n. pr. v arlt- metiki, v geometriji, fiziki, v pravopisju, različne jczike itd. Vsega tega jim tre- nutno »Svoboda« nc more nuditi. SliCno jc z zdravstvenim poukom. ! Kaj me je tedaj vodilo k ustanovitvi ijudskega vscučilišča? 1. Da odtegnem slušatelje (mislil j sem na ddavstvo!) in predavatelje go- stilni in alkoholu ter da z znanstvenim delom idealno poglobim javno delovan]c na vseh poljih. 2. Da zmanjšam prepad med delav- stvom Jn razumništvom ter da dam slecr- njemu priliko rehabilitacije z delom, kajti ugled in autoriteta razumništva sta vsled vojske in revolucijc silno padla. 3. Da dobi razumništvo priliko spo- znati delavca. 4. 2clel sem uvcljaviti Marxovo devfeo: »8 ur delaj fizično, 8 ur duševno, a 8 ur počivaj«. S tem sem hotel posta- viti bazo za ustanovitev nove iiistituciie, ki naj bi napravila naše fizicno delo m- tenzivnejše — ki naj bi v malem in v ccliskeni obsegu izvrševala cilje, kakor jih zasleduie v Pragi '>Masarykova aka- demija dela«. V tem pravcu sicer mo- mentano ne pričakujem uspehov. Nisem šc naštcl vseh razlogov all naj bo zaenkrat dovolj. Ce sem v tem pregledu kakšno pikro dodal, bi prosit m žetd, da se to razume tako, — da bi | bilo dobro ncdostatke in nepravilnosti, ! ki scm jih naštel, odpraviti. j A ljudsko vseučilišče v Celju: i vivat, crescat et floreat! Stev. 128 »NOVA DOBA« Stran 3. dniftod je pa tcdaj tndi še polno raznega sa-dia. V bližini večjih središč vporabe sc dajo do gotove meje sicer tudi ž njimi dobri, gmotiii uspehi doseči; a za vcliko Fplošno sadjarstvo igraio vcndar pri nas zelo podrejcno vlogo. Posebnosti našega podaicbja omogočijo pridelovanje poznih trpežnih sort, ki nimaio toliko konkurerc- ce iii je njih poraba mnogo večja, ker Je daljša. Igračkanje s premnogimi sortami naj pieneha. Zdi se mi, da je razstavn napravila boljši vtis ravno radi poznega časa in prcvladanja manjšega števila pa trpežnih vrst. Kadar bode naše sact- | jarstvo v smotrenosti toliko napredo valo, da bode mogoče prircditi razstavo lepega. poznega sadja. katercga bi bffo še mnogo na zalogah šele pozno pozlrnr, tedaj bode učinek gotovo še večji. V korkst sadjarjev, v korist uživalcev, v korrst irarodntga gospodarstva je želet», da soi se od te prireditve vsi mnogo na- učili in da ostanejo vtisi tra.inl. Želeti ]e pa tudi, da bi sadjarsko društvo, čigar rcsna naloga je pospeševati napredcK sadjarstva pridobilo či-rn največ novlh članov. Naj se okrepi in razvija, da bo- de kos še večjim nalogam in da booe vedlo naše sadjarstvo na ono stoplnjo, katfera mu pristoja. Dnevna kronika. Peidesetletnica vinarske in sadjar- ske šole v MarSboni sc bo obhajaia v nc- dfljo. dnc 19. novcmbra tl. v zvezi s slovesno otvoritvijo srednje krneiijske šole v Mariboru. Aeleti .ie, da se rcdkc slavnosti udeleže osim zastopnikov o- bbsti m uradov, limütijskib sol, kmetlj- skili korporacij in listov, narodnih po- slancev itd. tudi kmctovalci. bivši n- čenci odaiosno absolvcnti te najstarejse jugosbvenske kmetijskc Sole in kmetij- ski strokovnjaki sploh. Kcr iz umljivih razlogov n-' bo inogočo vabiti vsakeg-a posamezno, naprošaio se tem notom vsi prijatelji šole. zlasti absolventi maribor- ske sole in kmetiiski strokovnjaki, da blagovoliio rsvnatcljstvn vinarske in sadjarske sole v Alariboru sporočiti svo- jo irdeležbo prilično petdesetletnice tc- ga zavoda n-.ijpozneje do 12. novembra. Podrobnosti se šc objavijo. Začetek ponka na drž. srednjji knie- tijtski šoli v Mariboru. Vsi iieenci, ki so vložili prošnje za sprejem v srcdnjo kmetijsko solo v Mariboru, nai se '/;s\?.- sijo zanesljivo v pctek, due J7. novemb- ra 1922 ob 11. uri dopoldne pri direkeiji (na vinarski šoli), kjer se jim sporoči, kdaj imajo polagati sprcicmni izpit pro- silci. ki so absolvirali samo kako nižjo Jvmetijsko šolo. Pri tej prilik! se jim dajo tudi pojasnila in naslovi za stanovanja in hrano v mcstu. Spre.ietnn: izpiti se vr- šijo v soboto, due IS. novembru. lira se naznani pri zglasitvi. V nedeljo, dnc 19. novemibra je s'.ovesna otvoritev nove sole in v pondieljek, dnc 20. noveinbra prične redni pouk. Sokolsko društvo v Optoinici prire- di v nedeljo 12. nov. v gostil. prostorih * gospe Franje Kunejeve v Oplotnicl svoj »Martinov večer« s prav zanimivhn spo- redom. Začetek ob 5. uri popoldne. — Vstopnina prosta. Sodelujejo domači ianihuraši. Prklite! Odbor. Žrtvam v spomin. V Prnjavoru v MaČvi so- slovesno blagoslovili nagrob- no kapelico. v kateri so shranieni ostanki nad 500 nedblžnih srbskih žrtcv, katerc so avgusta 1914 pobile divje tolpe Fran- ca Jožefa. Svečanosti so prisostvovah i- menom kralja polkovnik Dimitrijevič, imenom vlade minister pravde dr. Mar- kovič, za narodno skupščino podprea- sednik dr. VujičiO. Na zidovih kapele so v -mramornati-h ploščah Jirczana imena vseh prnjavorsktli mučenikov. Na stenati pa visite1 dve sliki, ki predstavljate zve- rinstva Avstrijccv in Madžarov. Po svc- čanostih je narod dobescdno zasul kape- lico s cvetjem. Dr. Vošnjak, poslanik kraljevlnc SHS je nastopil dopiist. Qlasom časopls- ja se baje nc povrnc več na. svojc meto Ceško odlikovanüe dr. Lukinica! Predsednik oeškoslovaškc republike Masaryk je odlikoval dr. LukliiiCa z rc- dom čcškoslovaške legije. Ta red se po- delinje inozemccm privatnikoin le v iz- jemnih slnčajih, a niora v tetn slučnjii odstopiti red kak češkoslovaški legijo- nar. Zlato poroko sta v Petrovčah obha- jaia v nedeljo, 5. tm. hišni posestnik in krojaški mojster g. Andrei Pikl in njego- va žena Leopoldina v krogu svojih otroK vnukov in znancev čvrsta in zdravx. Zlatoporočencema želimo še mnogo src- eni'h let. Strašen požar. V nedeljo je izbruli- nil požar v Novem mestu v skladisču rr- govca Stanka Kastclica. Zgorelo je za pol milijona kron »snhe robe«. Gasilna društva so inogla požar le omejiti. Samomor ncznanke. V Trstu v ali- ci Paduina sc je vrgla iz petega nad- stropja mlada, slabo oblečcna ženska na dvorišče. Zlomila si je obc roki in iiogi ter dobila težke notranje1 poškodbe. Ne- srečnica je kmalu izdilmila. Pozneje so identificirali samomorilko. Irnenuje sc Marija Šubert, stara 26 let. V smrt jo jc dovedla nevrastenija. Defravdant priiet. ßlagajnika Rihar- da Oesterreicherja, ki je pred nekaj dne- vi odnesel iz železniške blagajne v Trstu približno pol milijona lir, k policija za- sledila pri njegovem prijutclju Dollerju v Trstu. Pri sebi je imcl samo 65.U00 iir, ostaLo, trdi, je vrgel od sebc. Oester- reicherja, Dollerja in njegovo ženo so aretirali. Dnc 3. tm. se ie pa oglasila na ¦policiji neka Ivanka Mcnchild, ki je čre- jala, da je Dollerjeva hči in da je prišla scm razjasnit vso zadevo. Izpovedala je, da hrani doina v postelji 440.000 lir, ka- tcre je ukradel Oesterreicher na koio- dvoru. Tudi njo so pridržali v zaporu. Velik naliv v SpHtu. Pred dnevl sc je vlila v Splitu silna ploha, tako da so bile mestne ulice na nekaterih mestih podobnc narastlim potokom. Strela je udarila v eno hišo in telefonsko ccntralo, vcndar ni povzročila nikake večje škode. Salomonska razsodba. »Glas Svo- bode« poroča iz Jersey City: Mala Do- roteja Rich, stara dva mescca. ve dancs prvič v svojem kratkem življenju, kako je biti v maternem naročju. Vsled pomo- te od strani zdravniške strežnicc in ra- ditega, ker je Mrs. Edward Rich napaC- no razumela dr. Russella, ki ie pomagal Doroteji na svet, nista njcna roditelja marala zanjo in malo dete je moralo pre- biti najmanj osem tednov pod tujo' strc- lio materinskega zavocia. Samo1 salo- monska razsodba župana Franka Ha- guea jc pridobila mali üoroteji domač krov. Mrs, Rich je- bila namreč uverje- na, da je povila dečka, ne pa deklice. Za- to je mislila, tia so ji podtaknili dekJetcc. Na sodišču so ji sicer dokazovali, da je njeno domnevaiije napačno. Toda Mrs. Rich si še nL dala dopovedati. Zato je pw- izkusil župan svojo srečo ter jel posre- dovati. «Ali mi zanpate?« je vprašal Richevko. »Natanko,« je odgovorila že- na. »Potem pa mi verjemite, da je to vaše dcte,« je' dejal župan. »Jaz sem do- cela uverjen o tem. Ali jo hočetc vzeri, jo ljubiti in vzgajati?« In to rekši vzarne otroka iz rok zavodove strežnice tcr pomoli malo brašno materi. Ihte vzamu ta otroka v svoje naročje in njen mož se oklcne obeh. Jugosl. akad. društvo »Triglav« v Zagrcbu je izvolilo na semestralnem ob- čnem zboru, obdržanein dne 4. nov. 1922, slcdcči novi odbor: Predsednik: Švajgcr Drago:, cand. med. Podpredsednik: Pun- čuh Vlado, cand. inr. Tajnik I.: VolbanK Josip, cand. med. Tajnik II.: Kozina Ma- kso, stud. med. vet. Blagajnik: Lenari Davorin, stud. med. vet. Gospodar: Sl- lan Stanko, cand. med. Kn.iižničar I.: Zagar ßogdan, cand. ing. for. KnjižniCrar II.: Kajfež Drago, cand. ing. for. Arh> var: 2gur Maks, stud. med. Odborova namest.: Krajnc Josip, stud, pharm. Jurhar France, cand. ing. for. Revizorja: Grahli Ljubomir, cand. ing. for. Krašna Ivan, stud. rer. com. Odbor. Nemški tisk v Češkoslovaški. V češkoslovaški republiki izhaja 2.700 Ca- sopisov od katcrih je 684 nemških. Od tega števila imajo Nemci 272 političnih ali politično-gospodarskih listov. Dncv- nih listov imajo 80 in sicer jih izide na Češkcm 58, na Moravskem in Slcskcm 14, v Slovaški 8. Tednikov ie 40. Dva mrliča v Zagrajju. Neki kmet je našel v gozdu pri Zagraju pri Gradiški truplo elegantno oblečenega mladeniča- O tem obveščeni orožniki so našli pri mrliču neko listino z imenom Pictro Tosi da S. Lorenzo di Breno. Bil Je zastrup- ljen s karbolno kislino. — Neki železni- ear je pa našel ob železniški progi v Zagraju drugega mrliča, ki je imel gfo- boko Tano na Celu. Pri njein so naSIi pismo, v katerem je receno, da si je tfo- tičnik tržačan Josip Škerl, vzel življenje radi neozdravljive bolezni. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard šininic. Štev. 2958/22. Razglas. Mie^tna občina oeljska odda v naiem za dobo 5 let takozvano Kumrovo po- sestvo na Dostu potom javne dražbe, ki se vrši dne 16. tm. ob 10. uri dop. na lieu mesta. Sestanek interesentov dne 16. tm. ob 3^8. uri dop. pred mestnim magistratorn, od koder se vrši skupen odhod Jc dražbi pri vsakern vremenu. Vzklicna najemnina K 1.600.—. Na- jemne pogoje je poizvedeti do dne 15. tm. med uTadnimi nrami pri mestnem magi- stratu. soba št. 9, kjer mora vsakdo, ki se namerava \ideležiti dražbe do dne 15. tm. položiti kavcijo v znesku K 1.600. Ogled posestva je mogoč dne 13. tm. pod vodstvom mestnega oskrbnika. In- terescnti, ki se nameravajo tega ogleda udelcžiti, naj naznanijo to do 12. tm. mestnemu oskrbništvu, pri katerem je poizvedeti tudi čas skupnega odhoda na zadevno poscstvo. 1205 2—1 MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 3. novembra 1922. Zupan: dr. Hrašovec s. r. Poslovodja in obiednem potnik se »prejjme. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Po- nudbe na Prvo južnoštajersko vinarsko zadrugo r. z. z o. z. v Celju. 3—1 fflalojinopdsfsD nQSBStVO ki meri dva orala, s hiSo in gospod. poslopjem tik Celja se proda. Event, se proda zraven tudi tri orale mladega, dobro zarastlega gozda. Pojasnila daje odvetnik dr. Anton Ogrizek, Celje. 2 Dobro ohranjena, J/2 gramatična Harmonika se gjpoda. Poizve se v Gosposki 1291 ulici 26, v pritličju. 3—1 Ps*ipo*roča ^e brivnica IHI. Bukovčan Kiralja Petra cesia št. 27 Dljaki in otroci imajo za striženje razen sobote in nedelje znlžane cene. Inutilid '^e la^e slu^]e ako druzega ni, gre tudi drva sekat. Kdor bi imel kaj primernega, naj seoglasi vupravi. innje okroglego \u. Prva jugoslovenska lesna industrija prevzame rezanje okroglega lesa na svoji parni žagi Zavodna pri Celju. 1278 3-3 Trg. oproua konnplctna za špceerij^ sko trgovino, 1 železna blagajna št 3, 1 registr. blagajna, 1 sfcroj za pra~ zen|e kave s tremi pa~ tent, posodami za pra>< ženo kavo.razne tehtniee vse v dobrem stanju se ugodno proda. Pojasnila daje F^EGE Zt PLkÄHÜTÄ, 3 Celje. 2 Dr. Ferdo Trenz kopališki zdravnlk državnoga zdravilišca Da Dobrni ordinira pozimi v Celju Pred grofijo §t. 7/1. od 8. JO in od 14. —15. ure. Isče se mala 12813-3 soba s posebwim vhodom za pisamo in malo klet. Ponudbe na upravo. I konforist in I kontoristinja oba zmožna slovenščine in nemščine ter stenografije se iščeta za ele- kfrotehnično podjetje. Ponudbe na Poštni predal 3, Celje. Gostilničarji in mesarji pozor! Podpisano podjetje izdeluje po najno- vejših vzorcih 5 načinov različnih na- Črtov za moderne ledenice, v katerih se letno uniči le 15% ledu. Cena 1 na- črtu 100 Din, vseh 5 vrst skupaj pa 400 Din. Ponudbe na Korosec Dra- gotšm, stavbeni podjetnik, Rečica ----------- °P Paki. ---------- Sppejmem učenca proti pBači. Nasfop takoj. JankO Bovha, trgovina papirja, CELJE. 7 Drobmo sol 40~36 in špecerijsko blago nude po najnižjih cenah tvrdka SIRC-RANT, KRANJ telefon int. St. 9, ter kupuje po najvišjih cenah poljske pridelke in suhe ! gobe, ki se naj povzorijo. I Stran 4. »NOVA D O B A « Štev. 128, Telefon Stev. 75 in 76 x?i ICarlo letzbacber ü. d. ZAGREB, VlaSka nL 25, TeL4-9O. Generalno 2astopstvö: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. - Guntramsdorf. Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila na Slomšekovem trgu v Dečkovi hiSi w Celju« poleg farne cerkve 1264 13—4 Bogata izbira vseh vrst, od najnavadnej- f ^^ \[t*<11l11 O^T" ših do najfinejših vedno v zalogi. Spre- JfijS,» V I MLll| Wl\A jemam tudi popravila po najnižji ceni. *^^^»-"» J