SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet Organiziranost in delovanje občinskih upravnih organov in strokovnih služb 1 UVOD Pobuda za obravnavo organiziranosti in delovanja upravnih organov občine Ljubljana-šiška je nastala ob razpravah o delo-vanju delegatskega sistema v preteklem mandatnem obdobju in o številnih pritožbah delovnih Ijudi in občanov pa tudi družbeno-pravnih oseb nad delom tega ali onega upravnega organa, posa-meznega delavca pa tudi izvršnega sveta. Preobsežna, težko razumljiva in nepravočasno posredovana gradiva za razprave v delegacijah ne pripomorejo k učinkovitejši uveljavitvi delegatskega sistema. Prepočasno reševanje vlog ter neustrezen odnos delav-cev upravnih organov do delovnih Ijudi in občanov povzroča neza-dovoljstvo ter zmanjšuje zaupanje v njihovo učinkovitost, pravič-nost in zakonitost dela. Vse več je pripomb na račun birokratskega obnašanja itd. In končno v zadnjem obdobju smo pričeli s široko akcijo za zmanjševanje družbene režije, ki ima svoj odraz tudi na državni upravi. S tem prispevkom poskušamo odgovoriti na zastavljena vpra-šanja, pritrditt ali zavreči upravičenost kritik, predvsem pa podati objektivno sliko o organiziranosti in delovanju upravnih organov. Osnovni namen le-tega je, da se skozi kritičen prerez stanja dogo-vorimo o tistih nalogah in ukrepih, ki bodo tako v organizacijskem, še bolj pa v funkcionalnem smislu pripomogli k učinkovitejšem delovanju vseh upravnih organov. 2. ORGANIZIRANOST UPRAVNIH ORGANOV IN SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE Sedanja organiziranost upravnih organov in skupne strokovne službe temelji na zakonu o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, statutu občine in odloku o ustanovilvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov in skupne strokovne službe. Po tem odloku so v občini organizirani naslednji upravni organi: a) kolegijski upravni organi. — komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, — komite za družbene dejavnosti, — komite za urejanje prostora; b) individualni upravni organi: — sekretariat za občo upravo — sekretariat za Ijudsko obrambo, — sekretariat za finance in proračun, — uprava za družbene prihodke in c) skupna strokovna služba (organizirana pa je tudi za delegat-sko skupščino in izvršni svet). Splošna ugotovitev za večino teh organov je ta, da se po slabem letu veljavnosti citiranega odloka še vedno niso organizacijsko povsem konsolidirali. Razlogi za to so objektivne, delno pa tudi subjetivne narave, ki jih skušamo postopoma odpraviti. Do konca letošnjega leta bomo zaključili razprave o organizaciji, še zlasti pa o razvidu del in nalog v vseh upravnih organih in skupni strokovni službi tako, da bi z novim letom stopili v veljavo vsi ustrezni pravilniki, ki jih po predhodnem mnenju delovne skup-nosti oziroma izvršnega sveta predpisujejo predstojniki sami. a) Kolegijski upravni organi Komiteji so v občinah nova organizacijska oblika in so bili obli-kovani šele v preteklih dveh letih. Kljub postopnemu uveljavljanju, se v njihovem delu kažejo še vedno enaki problemi, ki so kot v za-četnem obdobju njihovega delovanja. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Ta organ šteje skupno s predsednikom 13 članov, od teh je 11 zunanjih, dva pa sta delavca komiteja. V komiteju sta ustanovljeni dve organizacijski enoti: služba za plan, analize in statistiko in služba za gospodarske procese, upravne in splošne zadeve. Komite deluje tudi preko dveh komisij: za turizem, preskrbo in gostinstvo ter za malo gospodarstvo. Potrebe narekujejo tudi usta-novitev komisije za kmetijstvo. Njegova bistvena naloga je usklajevanje interesov in možnosti pri pripravi in sprejemanju družbenih planskih dokumentov ter smernic na nivoju občine. Strokovne operativne naloge posegajo v področje industrije, gradbeništva, gostmstva, prometa blaga in storitev, obrti, turizma, kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva in veterinarstva. V komiteju je trenutno zaposlenih 18 strokovno-administrativnih delavcev (po sistemizaciji 20), od katerih opravlja eden dela in naloge za kmetijsko zemljiško skupnost, eden pa za sklad skupnih rezerv gospodarstva. Kadrovska struktura ni ustrezna, saj ima samo 6 delavcev ekonomsko usmeritev. Komite za družbene dejavnosti Ta organ šteje skupno s predsednikom 14 članov in se sestoji iz predstavnikov vseh SIS, upravnih organov občine in upravne organizacije na nivoju mesta. Ima naslednje organizacijske enote: — enoto za izvajanje tekočih analitičnih in investicijskih del in drugih nalog, — referal za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, — enoto za samoupravne interesne skupnosti. Enota za izvajanje tekočih analitičnih del tekoče spremlja pro-cese v OZD družbenih dejavnosti ter opravlja vse naloge s področja pianiranja in investicij v teh dejavnostih (samoprispevek in drugo) kot tudi naloge, ki zadevajo spomeniško varstvo. Naloge s področja varstva borcev NOV, vojaških in vojnih inva-lidov opravlja posebna referada. Enota za SIS, ki deluje v sestavi komiteja šele od 1.5.1982 dalje ter opravlja dela in naloge v zvezi z delovanjem delegatskega sistema, še vedno ni povsem zaživela. V komiteju je zaposlenih 18 delavcev (sistemiziranih 19), od katerih jih je 5 strokovnih delavcev, ki so odgovorni za področ)e del in nalog, delo upravnih organov, IS in skupščine. To pomeni, da priprava gradiva za skupščino, izvršni svet in druge organe, lekoče spremljanje procesov v OZD družbenih dejavnosti, izvajanje nalog s področja investicij in spomeniškega varstva sloni samo na petih delavcih. Kadrovska struktura vseh zaposlenih je primerna. Komite za urejanje prostora Ta organ šteje 17 delavcev, od katerih dela 5 na administrativnih in strojepisnih opravilih, 12 pa na konkretnih strokovnih nalogah za potrebe izvršnega sveta in skupščine. Izmed navedenih 12 jih 10 dela na nalogah iz upravnega postopka (8 na lokacijskih in gradbenih zadevah, 2 pa na komunalno-stanovanjskem področju). Iz navedenega je razvidno, da je očitno precejšnje nesorazmerje med številom delavcev, ki delajo na nalogah iz upravnega postopka (10) in številom tistih (2), ki delajo na nalogah iz drugega sklopa zgoraj navedenih zadolžitev. Zaradi novega odloka, ki smo ga že omenili, je doživel komite v vsebinskem kot tudi organizacijskem pogledu največ sprememb, zato še danes ni zaživel v polni meri. To velja še zlasti za izvajanje nalog, ki zadevajo stalno in organizirano sodelovanje ter usklaje-vanje dela s samoupravno stanovanjsko in komunalno skupnostjo v cilju, da se na ta način zagotovi enotnost pri pripravi predlogov, izvajanju politike ter zakonov in drugih predpisov s tega področja. Z novim, dopolnjenim pravilnikom o organizaciji in delu bo komite organiziran v dve službi: za področje lokacijskih in gradbeno-komunalnih zadev, za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja. Izkušnje kažejo, da komite nima minimalnih kadrovskih pogojev za uspešno opravljanje nalog s področja tekočega spremljanja uresničevanja programov ter razreševanja problemov na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. b) Individualni upravni organi Sekretariat za občo upravo V tem sekretariatu je sistemiziranih poleg sekretarja še 59 de-lavcev, zaposlenih pa je 57, ki so strokovno usposobljeni. Opravlja naloge, ki se nanašajo na premoženjsko-pravne za-deve, izvrševanje predpisov v upravnem postopku, kadrovske zadeve, zadeve v zvezi z volitvami in volilnimi imeniki ter druge zadeve obče uprave; naloge v zvezi z opravljanjem tehničnih in pomožnih opravil ter določene strokovne naloge za občinske upravne organe in zadeve s področja delovanja KS. Za opravljanje vseh teh nalog ima sekretariat 4 organizacijske enote in 2 krajevna urada v Medvodah in Vodicah. Tako organizirani sekretariat izvaja naloge, ki so bile prenešene \z bivšega oddelka za upravne, gradbene in komunalne zadeve, deloma \z oddelka za finance, komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose, kadrovske službe, službe za kra-jevne skupnosti, skupne službe, sekretariata skupščine in iz ob-činske stanovanjske skupnosti. Prenos del in nalog je bil izveden postopoma tekom letošnjega leta. Hkrati z organiziranjem sekre-tariata je bila opravljena tudi prerazporeditev nekaterih delavcev, ki so ta delaopravljaii v prejšnjih oddelkih. Vsi ti postopki so vpllvali na počasnejše ustvarjanje funkcionalne usklajenosti in delovne učinkovitosti. Sekretariat za Ijudsko obrambo V tem sekretarlatu je poleg sekretarja zaposlenih še 6 delavcev. Kadrovska struktura je neustrezna, ker delavci ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev glede formalne strokovne usposobljenosti. Organiziran je skladno z zveznim in republiškim zakonom o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti, statutom občine in posebnimi navodili republiškega sekretariata za Ijudsko obrambo. Sekretariat nima posebnih organizacijskih enot. Delo je organi-zirano po področjih: obrambne priprave, organizacijsko-operativne naloge civilne zaščite, upravne zveze, kriptozaščita, pouk obramb-ne vzgoje, naborne zadeve, obrambne priprave KS, SIS in OZD, mobilizacijske zadeve in drugo. Sekretariat za finance in proračun Sekretariat ima dve organizacijski enoti, kjer je skupno oprede-Ijenih 8 delokrogov z 19 izvajalci. Kadrovska struktura zaposienih je neustrezna, saj ni niti enega delavca z visoko ali višjo izobrazbo, čeprav bi jih po sistemizaciji moralo biti kar 9. Delovna področja sekretariata so: javne finance, splošna in skupna poraba, proračunsko financiranje ter nadzor nad uporabniki sredstev občinskega proračuna. Opravlja tudi knjigovodsko-teh-nična opravila za občinsko skupščino, izvršni svet, upravne organe, delovno skupnost upravnih organov ter krajevne skupnosti. Uprava za družbene prihodke V tej upravi opravlja posamezna dela in naloge 61 delavcev (po sistemizaciji 65) in so opredeljena tako, da so podani pogoji za njihovo uspešno in učinkovito izvrševanje. Sedanja organiziranost uprave je v skladu z družbenimi usmeritvami. Vodi jo direktor uprave, ima 6 organizacijskih enot in sicer: davčna odmera za 12 področij obdavčevanja, davčna inšpekcija, davčna izterjava, davčno knjigovodstvo, računalniška obdelava podatkov, proučevanje in analiziranje davčne politike, pripravljanje osnutkov in predlogov občinskih predpisov. Dejanska kadrovska struktura delavcev v upravi je ustrezna, saj imajo skoraj vsi zaposleni delavci zahtevano izobrazbo. 3 SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA Za nemoteno delovanje občinske skupščine, njenega izvršnega sveta In za potrebe drugih občinskih organov je bila konec pre-teklega leta ustanovljena skupna strokovna služba, ki je v novi organiziranosti začela delovati šele v letu 1982. Nastala je z združitvijo sekretariatov skupščine (8 delavcev) in izvršnega sveta (4 delavci), samostojne službe za krajevne skup-nosti (en delavec), kadrovske službe (4 delavci) in družbene samo-zaščite (1 delavec). Dosedanje izkušnje so pokazale, da taka odločitev ni bila dovolj pretehtana z vidika posledic glede učinkovitosti dela, ker so bile že od vsegazačetka prisotne razne težave, predvsem objektivnega značaja, upoštevajoč združitev raznovrstnih delovnih področij. Poleg tega se ta služba že dalj časa srečuje s kadrovskimi težavami (odsotnost z dela zaradi boleznin in nege bolnika na domu, fluktuacija...). Pripravljamo nov predlog organizacije skupne strokovne službe, ki naj bi prvenstveno delala za potrebe skupščine in njenih teles. delegatskega sistema, družbenih svetov in izvršnega sveta. Kadrovska služba naj bi bila vključena v sekretariat za občo upravo kot samostojna služba; prav tako tudi strokovna dela v zvezi z deiovanjem krajevnih skupnosti. Glede del s področja družbene samozaščite pa menimo, da sodijo v sekretariat za Ijudsko obrambo. Po sedanji organizacijski shemi skupne strokovne službe za opravljanje vseh potrebnih nalog s tega področja je zaposlenih skupno 18 delavcev. Po predvideni novi organizaciji pa se bo to število znižalo za 7 delavcev tako, da bo štela ta služba le 11 de-lavcev. Tudi struktura zaposlenih ni povsem zadovoljiva, saj ni niti enega delavca z visoko izobrazbo oz. niti enega z ekonomsko ali pravno smerjo. Pri tem je treba še posebej opozoriti na to, da v okviru te službe ni bilo organizirane pravne službe, niti ni tovrstnih potreb zadovoljivo pokrival upravni organ. 4 ZAPOSLENOST DELAVCEV V UPRAVNIH ORGANIH IN NJIHOVA STRUKTURA Konec septembra letošnjega leta je bilo v občinski upravi zapo-slenih 200 delavcev, toliko kot v istem obdobju lani. Ce ne upo-števamo delavcev, ki delajo za delegatski sistem SIS družbenih dejavnosti (8), je skupnoštevilo zaposlenih v upravnih organih celo nižje — za 4 %. Zaradi organizacijskih sprememb v letošnjem letu, ki smo jih že omenili, so podatki o številu zaposlenih po posameznih organih letos neprimerljivi, razen v sekretariatu za Ijudsko obrambo, za finance in v upravi za družbene prihodke. Skupno število zapo-slenih se torej ni povečalo, kar je v skladu s smernicami za zmanj-Ševanje družbene režije. Vendar nove in dodatne naloge v posa-meznih upravnih organih pogojujejo zahteve po dodatnem zapo-slovanju, zatože vbližnji prihodnosti lahkopričakujemonekaj novih zaposlitev, toda skupno število zaposlenih ne bo doseglo stanja iz septembra 1981. Glede na zahtevano izobrazbo je dejanska struktura zaposlenih delavcev v upravnih organih naslednja: Stopnja strokovne Indeks izobrazbe Zahtevana Dejanska % Struktura Visoka 33 25 75,7 12,5 Višja 54 35 64,8 17,5 Srednja 74 61 82,4 30.5 VKV 3 4 133,5 2 KVtnletna 0 23 0 11,5 KVdvoletna 23 1 4,3 0,5 Nižja 4 44 1100 22 NK 9 7 77,7 3,5 Skupaj 200 200 100 100 Strokovna izobrazba funkcionarjev (zajeti v zgornji tabeli) je naslednja: visoka 4, višja 3, srednja 3. Poleg tega so zaposleni v upravnih organih še 4 pripravniki (3 z visoko i 1 z višjo izobrazbo) in 7 delavcev za določen čas (nadomeščanje delavk zaradi porodniškega dopusta). Struktura zaposlenih delavcev v upravnih organih po izobrazbi je prikazana po sedaj veljavni sistemizaciji. Z veljavnostjo nove sistemizacije v letu 1983, ki vsebuje še strožje zahteve po stro-kovnosti, upoštevajoč predpisano metodologijo o enotnih nazivih za skupine istovrstnih del in nalog v upravnem organu, bo to stanje še bolj neugodno. Vse premalo je delavcev z visoko in višjo izobrazbo, pa tudi delavcev s srednjo izobrazbo. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da ima 22 % od vseh zaposlenih nižjo izobrazbo (manj kot srednjo šolo) in da ti delavci opravljajo dela in naloge, za katere se zahteva celo visoka izobrazba. Posebej je v sedanjem gospodarskem trenutku, ko se obravnava gospodarska problematika, negativno dejstvo, da ima večina de-lavcev izkušnje in prakso le v upravi, ne pa v združenem delu. Ta pomanjkljivost je tudi resna ovira pri uspešnem izpolnjevanju nalog z gospodarskega področja (izgube, sanacijski programi itd.). Od skupnega števila zaposlenih delavcev v upravnih organih je 155 žensk in 45 moških. Ta podatek je pomemben predvsem s stališča izkoriščenosti delovnega časa, saj so izpadi zaradi bol-niških izostankov zelo veliki. Večina Izostankov do 30 dni gre na račun nege otrok in manj zaradi dejanske bolezni. Izkonščenost delovnega časa je bila v obdobju januar-september 1982 na-slednja: Ure Struktura % Redno delo 247.827 75,31 Nadomestila (letni dopusti, državni prazniki, študijski dopusti) 42.567 12,94 Nadomestila boleznin do 30 dni 13.160 3,99 Skupaj plačane ure 303.554 92,24 Neplačani izostanki 124 0,04 Nadomestila boleznin nad 30 dni 25.408 7,72 Skupaj 329,082 100 Struktura boleznin nad 30 dni Porodniški dopust 15.279 60,24 Nega otrok 6.760 26,65 Boleznme 3.324 13,11 Skupaj 25.363 100 5 DELOVANJE UPRAVNIH ORGANOVIN KRITIČNA OCENA PO POSAMEZNIH PODROČJIH DELA Upravni organi delujejo v osnovni koncepciji na naslednjih pod-ročjih dela: — izvrševanje predpisov v posameznih področjih ter zadovolje-vanje potreb delovnih Ijudi in občanov ter družbenopravnih oseb, — dejavnost delegatske skupščine in njenih organov. Po raznovrstnosti, kot po obsegu in zahtevnosti del in nalog je tudi po številu izvajalcev največ angažiranih na izvrševanju pred-pisov in upravnem postopku, zadovoljevanju potreb delovnih Ijudi in občanov ter družbenopravnih oseb. Kljub temu, da se vse bolj uveljavlja sislem družbenega dogovarjanja in sporazumevanja, je prisoten nasprotni pojav, ki pogojuje večanje pristojnosti in nalog upravnih organov. Kot primer navajamo področje stanovanjskega gospodarstva, zemljiške politike, pa tudi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Namesto, da bi dosledneje uresničevali dogo-vorjeno politiko, se ob prvih neuspehih zatekamo v pretirano admi-nistriranje in to prav na vseh ravneh. Posledica vsega tega je kre-pitev vloge države in hkrati s tem tudi potrebe po večjem številu deiavcev v upravnih organih, čeprav bi moral iti proces v nasprotno smer. Te tendence so prisotne tudi v naših upravnih organih, ki jih sku-šamo z načrtno politiko in ukrepi zavreti. V načelu velja prepoved vsakega novega zaposlovanja, izjemoma lahko le delegatska skupščina odobri novo zaposlitev. Delavce, ki odhajajo drugam ali pa se upokojijo, skušamo nadomeščati z ustrezno zaposlitvijo obstoječih kadrov, pri čemer pa ne dosegamo želenih ciljev, pred-vsem zaradi subjektivnih odporov in preslabe kadrovske strukture. Za delegatsko skupščino in njene organe opravljajo dela in naloge vsi upravni organi in skupna strokovna služba. Pri tem je angažiranost posameznih organov zelo različna. Tako je na primer komite za družbeno planiranje in gospodarstvo skoraj v vseh svojih aktivnostih vezan na skupščino. izvršni svet in druge organe, nasprotno pa se v tej funkciji sekretariat za občo upravo ali uprava za družbene prihodke redkokdaj pojavljata. Podrobnejša analiza strukture zaposlenih v posameznih uprav-nih organih nam kaže, da je najslabša kadrovska zasedba prav v tistih upravnih organih, ki v največji meri delujejo za potrebe skup-ščine in njenih organov. Od tod tudi razlog za često upravičene kritike o vsebini, obsegu in kvaliteti posredovanih gradiv. Delovanje posameznih upravnih organov je torej odvisno od tega, v kolikšni meri nastopajo kot državni organi, v kolikšni meri je razvit in uveljavljen delegatski sistem v občini ter kako delavci v delovni skupnosti uresničujejo svoje lastne pravice, obveznosti in odgovornosti, kot delavci v združenem delu. V vseh teh funkcijah se upravni organi povezujejo in usklajujejo svoje delo z drugimi subjekti v občini, mestu, regiji in republiki. Upravni organi sprejemajo programe dela, ki temeljijo na pro-gramu dela skupščine, mesta ali širše družbenopolitične skupnosti. Ti programi so pri nekaterih upravnih organih zelo kompletni, tako da je v praksi možno enostavno slediti njihovi realizaciji, pri drugih pa so bolj splošni. Dinamičnost razvoja naše družbe pa pogojuje, da jih tudi sami stalno spreminjamo in jih dopolnjujemo. Pri izva-janju programa se upravni organi srečujejo z različnimi problemi, še posebno v zvezi s strokovno, kvalitetno, pregledno in pravo-časno pripravo gradiv za delegatsko skupščino. Največ pripomb na delo upravnih organov je s področja izvajanja nalog in izvrševanja predpisov, za zadovoljevanje potreb delovnih Ijudi in občanov ter družbenopravnih oseb. Na eni strani so želje, zahteve in potrebe, na drugi strani pa predpisani pogoji in postopki za zagotovitev pravic, ki so jih delavci dolžni upoštevati. Občani so velikokrat premalo poučeni o zadevah, ki jih rešujejo v upravnih organih, še zlasti glede postopkov in dokumentacije, ki jo potrebu-jejo pri razreševanju iastnih problemov, zato so često njihove na-čelne kritike neutemeljene. Poseben problem, ki ga želimo izpostaviti, je nepravočasno posredovanje gradiva v javno razpravo. To še zlasti velja za tista gradiva, ki morap biti ažurna in aktualna, sicer izgubijo svojo težo. Kako ti postopki sledijo, bomo prikazali na primeru poročila o izva-janju resolucije v prvem polletju letošnjega leta. Organizacije združenega dela oddajo periodične obračune v SDK do konca julija, SDK potrebuje za obdelavo podatkov in pri--pravo nekaterih analiz približno tri tedne, tako da dobi komite za družbeno planiranje in gospodarstvo potrebno gradivo šele konec avgusta. Delavci v komiteju pripravijo gradivo za obravnavo na izvršnem svetu v tednu dni, pri tem pa niso vezani le na svoje delo, temveč tudi na poročila komiteja za urejanje prostora, komunalne in stanovanjske skupnosti in komiteja za družbene dejavnosti. ker le skupno poročilo predstavlja končni izdelek. Sledi le še nekaj dni do seje ustreznega organa, nato še končna redakcija ter oddaja gra-diva v tiskarno. To nalogo je možno izpeljati med 15. in 20. sep-tembrom. Gradivo je v tisku najmanj 10 dni in mora biti razposlano delegatom po poslovniku vsaj 21 dni pred sejo zbora v delegatski skupščini. Ce vse to upoštevamo, ugotovimo, da lahko skupščina razpravlja o uresničevanju resolucije v prvem polletju šele konec meseca oktobra (letos 28. oktobra). Ne glede na vse te postopke je komite posredoval delegatski skupščini nekatere osnovne po-datke o obsegu industrijske proizvodnje, izvozu in uvozu, zaposle-nosti in osebnih dohodkih ter o investicijah že v začetku septembra Te iste podatke sicer komite mesečno posreduje izvršnemu svetu v razpravo kot tudi vsem drugim subjektom v občini, zlasti DPO. Pri izvajanju del in nalog sodelujejo upravni organi s celo vrsto organizacij in skupnosti na nivoju občine, mesta in republike. To sodelovanje je v večini primerov nujno in koristno, vendar se pri tem postavlja vprašanje razmejitve posameznih pristojnosti. V praksi je premalo opredeljeno, kdaj sprejema upravni organ stališča, sklepe. odredbe, odločbe in priporočila z zakonsko močjo, kdaj je to pri-stojnost izvršnega sveta ali drugih organov. To vlogo in funkcijo bo potrebno jasno opredeliti tudi v odnosu do višjih organov mesta in republike, upoštevajoč načelo, ki postavlja upravne organe v občini kot odgovoren faktor za stanje na področju del, ki sodijo v njihovo pristojnost. Nemalokrat so občinski upravni organi samo prenašalci posameznih nalog iz delegatske baze ali skupščine na druge samo-upravne organizacije in skupnosti ter obratno. Vse to dokazuje, da so prisotne nezadostne povezave med posameznimi upravnimi organi in samoupravnimi organi TOZD, KS in delegacijami, kot tudi, da v praksi naloge med upravnimi organi in strokovnimi službami SIS niso dovolj razmejene. Pri tem je prisoten nerazvit in med seboj nepovezan informacijski sistem, ki ovira učinkovitejše spremljanje stanja in pojavov ter zmanjšuje možnost hitrejšega ukrepanja za uresničevanje sprejete politike v občini ali širši družbenopolitični skupnosti. Menimo, da moramo na tem področju storiti še veliko, zlasti pa odpraviti sedanje pomanjkljivosti. To bomo dosegli z dobro kadrov-sko politiko in s strokovno-političnim izgrajevanjem strokovnih so-delavcev, ki bodo bolj samostojno in odgovorno opravljali naloge \z svojih pristojnosti ter v polni meri opravljali dolžnosti v razmerju do delegatske skupščine in njenih teles, družbenih svetov ter izvrš-riega sveta. 6. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC, OBVEZNOSTIIN ODGOVORNOSTIDELAVCEV DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV Delavci upravnih organov so organizirani v enotni delovni skup-nosti, kar ni povsem v skladu z republiškim zakonom o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, po katerem bi morali oblikovati delovne skupnosti po upravnih organih. Ocenjujemo, da bi to po-menilo povečanje družbene režije, da pa ne bi bistveno pripomoglo k večji učinkovitosti upravnih organov. V zvezi z oblikovanjem delovnih skupnosti se pojavlja vrsta problemov še zlasti pri ločenem evidentiranju sredstev za delo posameznih upravnih organov in delovnih skupnosti. Odločanje o sredstvih za delo upravnih organov sodi v pristojnost funkcionar-ja, ki vodi ta organ, odločanje o dohodku delovne skupnosti pa je neodtujljiva pravica delavcev; to nujno terja tudi ločeno evidenti-ranje sredstev in ustrezne samoupravne akte, ustrezno organiza-cijo dela in modernizacijo poslovanja, še zlasti na področju posa-meznih knjigovodskih evidenc. Za rešitev teh problemov bomo morali vlagati še veliko naporov. Delovna skupnost v sedanji obliki ima v veljavi naslednje samo-upravne akte: statut delovne skupnosti, pravilnik o delovnih raz-merjih delavcev delovne skupnosti, pravilnik o urejanju stanovanj-skih zadev delovne skupnosti, pravilnik o sredstvih za osebno varstvo in zaščito pri delu, pravilnik o uresničevanju Ijudske ob-rambe in družbene samozaščite in pravilnik o razporeditvi delov-nega časa. V fazi izdelave so še: samoupravni sporazum o osno-vah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti, pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in pravilnik o štipendiranju in izobraževanju. V fazi sprejemanja pa so pravilniki o sistemizaciji del in nalog upravnih organov ter pravilnik o povračilu osebnih izdatkov, ki bre-menijo materialne stroške. Vsi upravni organi imajo v sedanji organiziranosti sprejete pra-vilnike o organizaciji in delu, pravilnik o knjigovodstvu, pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za službene namene in pravilnik o razporeditvi delovnega časa. Odgovome in zahtevne naloge bodo delavci v upravnih organih uresničevali le, če jim bozagotovljeno uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter pridobivanje dohodka po načelih svobodne menjave dela, skladno s programi dela in nalo-gami, ki jih terjajo konkretne pristojnosti teh organov. Skratka ugo-tavljamo, da so dohodkovni odnosi v upravnih organih šele v raz-vojni fazi. Pri delitvi sredstev za OD v upravnih organih žal še nismo dosegli želenih rezultatov. Delavčev osebni dohodek je še vedno v pre-majhni odvisnosti od količine in kvalitete opravljenega dela ter gospodarnosti. Prav tako še nimamo izdelanih noimativov za posa-mezna dela ter osnov in meril za vrednotenje dela in zagotavljanje rezultatov dela, kar je temeljno izhodišče novega sistema, skladno z ZZD. Še vedno je prisotna proračunska miselnost in nezadostno poznavanje in nerazumevanje novega sistema; v veliki meri pa je prisotna nezainteresiranost delavcev, da bi sami poiskali primerne rešitve, kar je njihova samoupravna pravica in dolžnost. Glede na tako stanje bi bila potrebna še bolj odločna akcija družbenopolitičnih organizacij v upravnih organih, zlasti pa sindi-kata. Kot smo že uvodoma omenili, že dalj časa potekajo aktivnosti pri preoblikovanju notranje organizacije posameznih upravnih or-ganov, strokovne službe in pri določanju dopolnjene sistemizacije del in nalog. Sprejem teh pravilnikov je vezan na izredno soglasje izvršnega sveta, ki je odgovoren za usmerjanje in usklajevanje del v upravnih organih. Prve ocene kažejo, da večina upravnih organov ni docela sledila sprejetim izhodiščem izdelave teh samoupravnih aktov, saj je bilo v nekaterih primerih predvideno celo povečanje števila delavcev. Zato je izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo ponovno zavezal posamezne upravne organe, da kritično ocenijo pripravljene samoupravne akte o sistemizaciji del in nalog, pri tem pa upoštevajo obveznost glede izboljšanja kadrovske sestave ter boljše in racionalnejše organiziranosti služb za opravljanje stro-kovnih nalog na teh področjih. Izvršni svet bo pri dajanju soglasij k navedenim samoupravnim aktom ravnal selektivno še posebej zato, ker bo moral glede na predvidene naloge v posameznih upravnih organih povečati število delavcev, v drugih pa to število znižati. Prsv tako bodo morali upravni organi zagotavljati opravljanje strokovnih nalog pri izvajanju boljše in racionalnejše organizacije, tehnike in metod upravnega poslovanja, vključno z uporabo informacijske tehnolo-gije in opreme v cilju, da bo dosežena večja učinkovitost dela, boljši izkoristek delovnega časa in strokovnega znanja delavcev ob manjšem številu bolj usposobljenih delavcev. Pri tern se bo morala še bolj kot doslej, uveljaviti osebna odgovornost funkcionarjev, ki vodijo upravni organ. Vsebina in obseg samoupravnih pravic, obveznosti in odgovor-nosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov se nekoliko razlikuje od tistih, ki jih imajo delavci v združenem delu. Samo-upravljanje delavci v upravnih organih uresničujejo preko zbora (delni ali skupni) delavcev, sveta delovne skupnosti ter drugih sa-moupravnih organov. Vendar ne smemo mimo dejstev, da imajo predstojniki upravnih organov in izvršni svet še posebna pooblastiia in odgovomosti, ki jih nalaga zakon o sistemu državne uprave glede organizacije, sistemizacije, delovnih razmerij, delovnega časa ipd. Prav te razlike v vsebini in obsegu samoupravnih pravic povzročajo določene konflikte, ki jih bo mogoče z aktivnim družbenopolitičnim delom in izobraževanjem odpraviti oz. preprečiti. V delovni skupnosti delujejo osnovne organizacije zveze komu-nistov, zveze sindikatov in zveze socialistične mladine, ki morajo v bodoče storiti več kot doslej za dvig družbenopolitične zavesti delavcev. Če bo ta na ustreznem nivoju, potem bo učinkovitost upravnih organov dobra in hkrati bodo odpadle tudi vse tiste pri-pombe o slabem in neodgovornem delu delavcev v upravnih organih. Ne moremo mimo ugotovitev, da prav ti delavci delajo v neustrez-nih prostorskih razmerah (prenatrpanost, nefunkcionalnost prosto-rov, dotrajana oprema, dislociranost služb) in da opravljajo svoje odgovorne in strokovne naloge z neustreznimi delovnimi sredstvi, kar nedvomno vpliva na njihove rezultate dela. Zato bomo morali v bodoče pristopiti k doslednejšemu razreševanju tega problema in najli ustrezne rešitve s poudarkom na zboljšanju organizacije dela, tehnike, opreme in metod upravnega poslovanja. Iz podane informacije o organiziranosti in delovanju upravnih organov v naši občini lahko ugotovimo, da je celotna naša občinska uprava izredno heterogena, saj vključuje veliko število del in nalog, ki hkrati zahtevajo tudi veliko število izvajalcev. Šeie ob upošte-vanju tega dejstva bodo razprave o dejanskih potrebah delavcev v občinski upravi realne in objektivne. Vsa naša prizadevanja na področjih, ki smo jih izpostavili, naj bodo usmerjena v to, da bomo na vseh ravneh usposobili naše upravne organe kot sestavm del združenega dela in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. 7. ZAKUUČNE UGOTOVITVE Zvezni in republiški zakon o sistemu državne uprave daje ustrez-no podlago in usmeritev za delovanje upravnih organov v občini. Čeprav so že doseženi določeni premiki, se nekatera pomembna vprašanja s tega področja prepočasi uresničujejo. Zato bo potreb- no dograjevati posamezne rešitve v smeri večje racionalnosti in učinkovitosti dela upravnih organov ter odpravljati pomanjkljivosti pri uresničevanju sistemskih rešitev. — Delovanje izvršnega sveta in upravnih organov v občinski skupščini je postalo bolj odprto, vse bolj se povezujejo z drugimi dejavniki družbenopolitičnega sistema v različnih oblikah med-sebojnega sodelovanja. — Učinkovitost upravnih organov še vedno ni povsem zado-voljiva zlasti pri izvajanju politike in izvrševanju predpisov kot tudi pri dajanju pobud in predlogov skupščini in izvršnemu svetu, družbe-nopolitičnim organizacijam, samoupravnim organizacijam ter skup-nostim za urejanje vprašanj, ki imajo pomen za uresničevanje nji-hove vloge v družbi. V delu upravnih organov so še vedno prisotne pomanjkljivosti pri pripravi gradiv, ki so strokovna podlaga za druž-bene odločitve in le-ta še niso dovolj prilagojena potrebam dele-gatskega odločanja. — Upravni organi še vedno premalo nastopajo samostojno v skupščini družbenopolitične skupnosti in neposredno prevzemajo odgovomosti za predlaganje rešitev na posameznih področjih, za katera so pristojni. — V okviru upravnih organov bo potrebno voditi tako kadrovsko politiko in strokovno politično izgrajevanje strokovnih delavcev, da bodo bolj samostojno in odgovorno opravljali naloge iz svojih pristojnosti ter v polni meri opravljali dolžnosti v razmerju do dele-gatske skupščine, njegovega izvršnega sveta in drugih subjektov v občini. — Pristojnosti posameznih upravnih brganov še niso povsem razmejene, zlasti ne med skupščino, izvršilnimi organi in tudi v od-nosu do samoupravnih interesnih skupnosti, ki se kažejo v tem, da se le-te podvojujejo v postopku obravnave posameznih nalog. — Sedanja organiziranost upravnih organov ni zadovoljiva. Zato bo potrebno v prihodnje le-te organizirati tako, da se bo ob racio-nalni organizaciji hitreje izboljšala učinkovitost in kvaliteta dela, uveljavila odgovornost za stanje, hkrati pa povečala tudi operativ-nost pri doslednem izvajanju sprejetih odločitev. — Pri delu upravnih organov se še vedno srečujemo s problemi kot so dolgi postopki, zapletenost pri pridobivanju razne doku-mentacije, prepočasno reagiranje na pobude in predloge občanov in mnogokrat birokratski in tehnokratski odnos pri obravnavanju posameznih zadev. Zato se bomo morali v bodoče še posebno zavzemati za napredek preobrazbe upravnih organov, skladno z obstoječo zakonodajo ter hitreje odpravljati dosedanje slabosti in pomanjkljivosti. — Na učinkovitost dela upravnih organov vpliva tudi prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov v delovnih skupnostih. Pro-grami dela še vedno ne predstavljajo realne podlage za pridobi-vanje dohodka v odvisnosti od dejanskega dela. Še vedno je pri-soten proračunski sistem, ker še ni objektiviziranih meril za ugotav-Ijanje dejansko opravljenega dela. — V upravnih organih ni razvita sistematična skrb in strokovno delo v zvezi z organizacijo dela, tehniko in metodo upravnega po-slovanja. Uvajanje informacijske tehnologije zaradi medsebojne neusklajenosti in nepopolnosti opreme ter nepovezanosti ne daje ustreznih učinkov. Sprotni in dolgoročni ukrepi izvršnega sveta in upravnih organov morajo zagotoviti bolj racionalno delo upravnih organov ob manj-šem številu bolje usposobljenih in ustvarjalnih delavcev. V tem smislu je potrebno pri pripravi novih oz. dopolnjenih sistemizacij del in nalog v upravnih organih vključiti vse družbene dejavnike, v cilju, da se zmanjšajo administrativna dela na družbeno sprejem-Ijivo raven. Te naloge pa bo mogoče uresničiti le ob hkratnih ukrepih za modernizacijo upravnega delovanja in z racionalizacijo postop-kov ter z uvajanjem sodobnih organizacijskih in tehnoloških rešitev, ki pa zahtevajo sorazmerno velika vlaganja v tehnološko opremo in v usposabljanje kadrov. Izvršni svet