r Za pol leta . . . _ Za New York celo leto . I Za inozemstvo celo leto %m* ___ TELEFON r BARCLAY"»189 Najreiji iltimkt ▼ Združenih državah VoJJa za tn leto * • . $6.00 GLAS ti lesomd OltM list slovenskih, delavcem T Ameriki ■ the United States. a lamed every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 Stptombsg 11, 1908. at the PostOffios at Maw York, H. T. Act of CosfriM of March S. 1879 NO. 287. — ŠTEV. 287. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 7, 1928. — PETEK, 7. DECEMBRA 1928. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVI, gospodar hrvatskega Zagreba. P0 ZADNJIH NEMIRIH JE BILA PROGLAŠENA V0J. DIKTATURA PolkovrfJc Vojko Maksimovic je bil imenovan prefektom Zagreba. — Voditelji kmetako-de-mokratske stranke najodlocnejse protestirajo proti tej odredbi. — Izjava Svetozara Pribiče- viča. BEOGRAD, Jugoslavija, 6. decembra. — Kot se je z vso upravičenostjo domnevalo, so imele demonstracije, ki so se završile dne I. decembra v Zagrebu, dalekosežne posledice. Dne I. decembra je bila desetletnica ustanovljena Jugoslavije. : To priliko so izrabili srbski vladi sovražni elementi ter priredili velike demonstracije. Snemali so jugoslovanske zastave ter jih nadomeščali s črnimi. Pri tem so so kričali: — "Proč s Srbijo! — ter zahtevali avtonomijo za Hrvatsko. Nemiri so dosegli proti večeru svoj višek, ko je zapovedal vojaški poveljnik streljati na demonstrante. To je pa le še povečalo razburjenje med že itak razburjenim prebivalstvom. Demonstracije so se vršile tudi po drugih hrvatskih mestih in bati se je bilo, da bodo izbruhnili splošni nemiri. Vladi se je zdelo potrebno odstaviti dosedanjega zagrebškega prefekta Zreleca ter postaviti na nje-govo mesto srbskega polkovnika Vojo Maksimovi- ča. General Mirkovič, komandant zagrebške garni-zije, je bil prestavi j n v Skoplje. LONDON, Anglija, 6. decembra. — "Daily Mail" je dobil z Dunaja brzojavko, da je proglasila beograjska vlada vojaško diktaturo nad Hrvatsko. DUNAJ, Avstrija, 6. decemfbra. — Svetozar Pribičevič, predsednik neodvisne demokratske stranke v Jugoslaviji, je izjavil, da je imenovanje vojaškega častnika za zagrebškega prefekta neustavno. Vsledtega se Zagrebčani ne bodo pokorili njegovim odredbam. V REPUBLIKI C0L0MBIJI SO ZASTAVKALIPLANTAŽNIKI Vojno pravo je bilo proglašeno v Magdaleni, ko je bil ves obrat ustavljen v mestih. — Devet tisoč ljudi je zapustilo delo v bananskem okraju. — Stavko so baje povzročili komunistični agitatorji. Vojno pravo je bilo proglašeno v pro v. Magdalena, Columbia, včeraj popoldne v naporu, da se za-tre izbruh neredov med več kot devet tisoč stav-kujočimi delavci, soglasno z radijskimi in kabelskimi sporočili, ki so dospela semkaj. DEČKOVO TRUPLO SO NAŠLI ZDRAVNIKI SO V RESNIH SKRBEH ZA ANGL. KRALJA Stanje kralja je manj upapolno, a ohranil je svojo moč. — V pretekli noči je nekoliko spal, a s pomočjo morfija. — Princ iz Walesa se nahaja sedaj že v Adenu, na poti proti domu. Razmesarjeno truplo Jožefa Storelli, starega sedem let, so so našli v močvirju v Jersey City. Moški, aretiran v De troitu, je izpovedal o u-moru. — Deček je bil zvabi jen z doma. pred tremi tedni. LINDBERGH JE ŠE VEDNO NARODNI JUNAK Polkovnik Lindbergh j e ostal še sedaj, osemnajst mesecev po njegovem velikem uspehu, svetovni junak. — Množice se še vedno zgrinjajo krog njegovega aeropl ana, kjerkoli pristane. Brzojavne in telefonske črte so bile prerezane in gibanje vlakov je bilo ustavljeno. Trolev služba v številnih mestih počiva in sploš- Zmrznjeno, zmrevarjeno truplo sedem let starega Josepha Storelli so našli včeraj zjutraj na ku- šestdesetih milj ob Karibej-1:m» ^orelli, 24 let .srari b^at umor- j ;<* £ *pravm skupaj vladne avi- rTh i vHio To morju, v bližini mesta San-I™ P ? "v " izdel°Va,ee rgh je \edno ubo- ^ Marta j Dne 17. novembra se je prlbli- aeroplanov. \ ta namen sta se vče- , ...... žal .Josenhu in njegovim tov;iri- rai sestala \V liiam P. MeOraeken. i soglasno t. eno verzijo je bila j ^ ' ' 111 ujc0u»uu ivv.m j_____ ^ ^ ..... "komuni-I ^ na neki moški, ki je po- VILJEM MIKLAS PREDSEDNIK AVSTRIJE Za predsednika avstrijske republike je bil izvoljen krščanski socija-lec, Wilhelm Miklas, predsednik narodnega sveta. DToštni pilot, je danes baje zaročen s hčerko nekega poslanika ter je častni gost nekega drugega. On vprizarja love z milijonarji ter je .sprejet od predsednikov, dvorov in finančnikov. Oti «avrača brezobzirno finančne predloge, a vendar ima dohoduk. katerega cenijo na več .kot $400.000. In kljub temu se tarejo obo-žujoče množice krog njega in njegovega aeroplana ob vsaki priliki, ki se nudi in pogo,sto je potrebno prikriti mesto, kamor je namenjen, kar je povzročilo številne govorice .in vesti, da je bil ubit. Sprejel je dejanski vsako svetinjo in nagrado, katero more podeliti zapadni svet. Igra je bila sestavljena krog njegovega imena uspeha in premijere se je udeležil francoski predsednik Doumergue sam. Letalna polja, otroci, parki in restavranti so bili imenovani njemu na čast. Deset akno v zemlje na Roosevelt polju, kjer je odle-tel v Pariz v maju preteklega leta je bilo naktepljenih kot narodno svetišče od -skupine mož, katerim je načeloval mlajši Rockefeller. , Tristo aeroplanov in 250.000 ljudi se je ndeležijp avgusta me ni biznes je baje ohromljen. Za-fpu trave- ua zunanjem robu Jer-drega je baje večinoma omejena |Sey Cit-V'ja- škatlje ^enene- na farmske in plantažne delavce. ; S? candfia> « katerim so ga zvabili z njegovega doma na iztočni strani New Yorka pred tremi tedni. V Detroitu je bil areturan nje- Stevedorji nadaljujejo baje zde-' lom. Ladijsko gibanje ni bilo ovi- j rano in nakladanje sadežev je bi-1 lo le malo za vlečeno. Provinca ima približno dvakratni obseg države Mame, a le nekako 150 Amerikancev prebiva tam. Stavkarji niso oboroženi. Ni- gov morilec, delavec Peter Zuclze-noski. Za njegov zločin se je izvedelo povsem slučajno, dočim je bil obdolžen pijanosti. Poliaija v Jersey City je odved- kakih smrtnih slučajev se ni spo-, ročUo in ameriški kapital, inve- j dla trUiPLo strasno razmesarjenega utiran tam. ni baje ogrožen. Glav-jin skoro obglavljenega dečka v ni ameriški interes je v plan taci- [neko v Jersey City, pol po .zgodovinskem iah banau v ozemlju tridesetih I Tam je identificiral truplo Cos-] LONDON, Anglija, 6. dec. — Stanje kralja Jurija je bilo manj upapolno včeraj zvečer, kot ob kateremkoli času izza njegovega presenetljivega izboljšanja po navidzno brezupnem padanju njegovih moči v nedeljo ponoči. INOZEMSKf LETALCI V CHICAGO, ILL Sto zastopnikov petdesetih narodov je dospelo k aeronavtični razstavi. Kraljevi zdravniki .no nudili po /jutranji konzultaciji osebam, ki izvajajo kraljevske pravice. ja privatna mnenja glede položa. ja. li«*kii so. da so predlagali morfij, kar se je tudi zgodilo. Zdravniki so mnenja, da ima kralj priliko ostati pri življenju, «"e bo m;>-gen-e naslednje »tiri -dni vzdržati temperaturo na dosf\lanji višini. Poudarili >o nadalje, da so ka-!i infekcije napadle srčne mišic j in da je tudi pulz nezadovoljiv. Iz Večernega buletina je razvid no. da je pridobila infekcija in da so s»- vedno na delu sile, ki CHICAGO II., (j. decembra. — Leteč v brodovju t rim o tonskih aeroplanov bo dospelo sto zastop-. nikov inozemskih narodov pozno j POV2n><:*aj° slabljenje srca. Sko-danes zvečer -semkaj, da se ude- Zl e'4° ,bolezen biIa največja leži Mednarodne aeronavtične raz- ;skrb zdravnikov, če bo srce zmoz-Stav^. jno prene-ti napor. Imeli so namen odleteli iz j ^ je imel kralj inI- Clervelanda ob eni popoldne ter;ren dan' ni borIriln°. vzame da^peti semkaj ob štirih -popoldne.' da so mu dali morfij. Km Občinski sprejem in obed se bo žarek uI>:in.ia v včera.^njem ve-vršil nato. , čern^m buletinu ^e bilo ugotovr- Eden glavnih namenov razsta- 1 " ,a ^ držalo mo.-i". k?j-i . • C I - ■ skupaj vladne avi- stavka povzročena od stičnih agitatorjev v Mehiki". (nuJil cauJ>'- Dru"i zavrnili- a Stavka se ne tiče nikakega vpra- J<>e Je dar- Za ^ ^ sanja mezd ali delavnih ur. Ni vi'U1 ur pred neki znano, da bi bila spojena s stavko kino^-edjS5em Jose-h 3000 delavcev, ki se je pričela |G:ul:an°- ki "Uspešno sku- pred d veni i dnevi proti Di Glor-j5al pregovoriti, da naj se napoti Fruit Corporation v Vera i^0!110''*-Cruzu v Mehiki. j Se v oni n0lM ^ Pojavila Težkoča v Magdaleni se je pri- j ^j^ova mati kot pogrešanega, čela nekako 21. novembra ter jej Zudzenowski je bil najbrž moz postala akutna pred več dnevi, ko j ki je ponudil candy, ker je pri- varnostne pasov so stavkarji prerezali komunika- znal- mn^- i n a. da b: bila industrial ov"r-n?' šr če b: bilo pravila prevf" i ' Predlagana regulac;ja. n i i ie '' vsem t>ot-'1,;-nikom v kabinskih a^ronla^iib. je našla polno odobravanje izdelo-,'"' val cev. Rockefeller bo odšel n^. jug. i > \\* \ i* Columbia hoče truplo pesnika BOGOTA, Colombia, 6. dec. — Colombijska vlada je izdala včeraj dekret, ki odreja repatriacijo trupla eolombijskega pesnika, Jose Eustachio K i vera. ki je umrl pred nedavnim časom v New Yor-ku. ke.- ,ie b 3 r/v 4 i! moge] grai n egov > prenu svo Kadet ubit. 'dnevno :re*nim vlakom Penn- j trideset minnt prepozno. Po najmrzlejšem petem decembiu 'pelin je vprizorM včeraj pe4nrnH sylvan ta železnk-e. Prva novica o j Dva vozova ekspresnega vlaka v dva in petdesetih letih je po-j polet preko Bodenskega jezera za j nesreči ni poročala ničesar o ka- sta «ikočtla iz tira in Mrt-otako loko-, skočU. danes toplomer ter se pri-! nemški eksprimemalni zavod za j kih smrtnih slučaji. • motova in itiri vozovi predmest- jčakuje, da ,bo zopet normalen vsaj avijatiko, ki vprizarja aerodina-j Pennsylvacua. vlak iter. 99 k nega vlaka. do konca tedna. »mična in statična opazovanja. I DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 Lir 1,000 ................$ 18.40 " 2,500 ................$ 45.75 " 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo 100 ......................$ 5.75 200 ......................$11.30 300 ......................$16.80 500 ...................$27.40 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pn velikih nak *. rilih priporoearpo. da >e poprej, z nam sporazuinete gl'*d načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠT t SO REDNO tZVflŠENA V DVEH OO TPEH TEDNIH "SVJKA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO ti.—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLAXDT STREET, Telephone: Bat clay XEW YORK, N. T, 03S0 . ■ ■ .'if M lin .M— GLAS NARODA . . (SLOVENE DklLT) - .SI-' Owned and Published by BLOVBIiJC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakaer, President houi* Benedik, Treasurer [ OliAB WABOPA, 7. PEC. 1928 i iz Jugoslavije. Place of biuinea of the corporation and addreaeea of above officer«: £2 Cortlaadt 8t., Bortregh of Manhattan flew York City, N. T. " Qt AS NARODA" (Voice of the People). Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado ______-__________~.fSJOO ta pol leta ........——___$3AO So četrt Ma-------------$lJfO Za New York ea celo Uto ~#t>00 Za |Istii Za inozemstvo m celo Uto -..$7.00 Za pol lata ~— Subscription Yearly jg.QO Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izveemb nedelj praznikov. Dopisi brez podpisa in oeetroosti se ne priobenjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tndi prejinjo bivsliMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ "GLAS NAHODA". 82 Cortlandt Street, New York, N. T* Telephone: Barclay 6188. DRŽAVLJANI DVEH VRST Kakor je -bilo »poroeano, je zagrebška .policija zadnje čase aretirala že več vlomilcev, članov nevarne vlomilske -tolpe. Policija je menila, ko je pred »tednom aretirala .sedem lakih zlikoveev, da bo imela mir vsaj za nekaj časa i*red V lomile L ki jih je v Zagrebu ved-no vee. Ho aretaciji vlomilske družbe, ki je oplenila tri blagajne, je policija dobivala dan za dnom prijave o manjših tarvinah m vlomih. Policy a je ugotovila, da gre za vlomilce, ki so se *pe-eijalrzirali za manjše tatvina in vlome, ki pa zato niso nič manj nevarni tuji lastnini, kakor ji ji-hovi (tovariši. Med vlomilci ua drobno so zelo nevarni in predrzni tipi. ki izvršijo po več vlomov in tatvin ob istem času v istem stanovanju :n odidejo. čeprav samo /. ukradeno nogavico. Med le-uii je tuJi m no j? o priložnostnih tartov, ki so brez i>Of>la in žive v bedi ter se preživljajo 7. manjšimi tatvinami. Te policija težje iz-sdedi kakor ]>a profeaijenaliste, ki jih ima že v evidenci in pozna njih odtise prstov. Zadnje dni je Ze zopet se je zgodil slučaj, da se je podal elovek, beležila zagrebška kronika več ki je bil rojen v Združenih državah, v Ttalijo na obisk, jmaKjfiih tat™ m vlomov. Ivan jPapulja. h um i k iz Hoskovieeve Italijanske oblasti so enostavno prijele ter mu yiice. j* prijavil redarstvu, da je Oblekle vojaško suknjo. [neznani lopov Vlomil v podstres- I je Magdalene Ilrzenjak, ki stanu- V7 tem si ur a ju gre za sina nekega Italijana, ki se je je v uti hi«. Vlomilec je s .silo od- oblast prnl petindvajsetimi leti izselil v Združene države. [pri vrat in prebrskal vse kovčke. Nato j^ vlomil v podstrešje Ber-Zaenkrat se so ne ve natančno, če je dobil oče ame-'te ouker.terltowno še v mnova- liško državljanstvo ali ne, oziroma ee je postal ameriški nje Hnž«njakove. Preme-tal je sta- državljan pred ali po rojstvu svojega otroka. novanje in bil tako predrzen, da se je še oblekel v ukradeno novo Dejstvo je le, da je bil fant rojen v Ameriki ter je obuiko ter pustil v kotu svojo sta. vsledtega ameriški državljan, ro m razcapano obleko. ... , ..... 1 , . Policija je zaman iskala drzne- Toda italijanska postava govori vse drugače. ^ ^J.J ^ ^ d0l„0 vp. Italijanska postava smatra v vsakem slučaju otroke ^o^ode, kajti polieija ga je Italijana za italijanske državljane. ujela, ko > vlomil v klet Vatro- Islava Vkliviča. Tu so ga ujeli in Ker je dotu-ni mladenič za vojaščino zrel in sposo-'^ 0(KiaLi dražji i ku. kateremu je ben, ni pomagal noben ugovor. Vojake je moral, in izpovedal, da *e piše Ivan Ber- Sodi se, da bosta tbegunca kmalu -zopet v eeliei. odkoder se jima je poireeilo pobegnit i. Razbojnika sta pri zasliševanju izjavila, da ne 'bosta, osvetlila nad {prk'ajni, ki so pričale proti njima. Tajna dijaška organizacija lz Dubrovnika poročajo. da je ta mošnja -policija. odkrila tajno dijaško organizacijo, vije člani >0 bili dijaki srednjih šol. Društvo se je imenovalo "Podzemni vara pir" Družilo je v svojem okrilju mlade srednješolce, ki so jih zastrupili razni avanturistični detektivski romani in filmi. Najbrž l»i policija nikdar m* odkrila kn riozne družbe, ve bi se pred due-vi ne pripetila nesreča, ki je odkril«! "vampirje" 111 njih d ni štvena pravila. Polieija je odkrila sevala ludi njih skrivališče. Neki učence drugega razreda »i m mizi je se je spri s svojim tovarišem in ga napadel z nožem :.*r ga r;inil na glavi. Oba učenca m a bil« člana "jxitlsemnih vampirjev". Napadalec je tovariša zadel ravno nad seueem in l«' po rudnem nakljue-jn rana ni bila >*mrrn;j. J*olieija je doznalrt z?5 pn-top in je uvedla prt*i.sk;ivo ter re/. ozr »ka i>d-novni ljudski klicni v torek zve- Plovil iz >lužbe. Ta vsakdanja eer, dne 11. deeenrf>ra oh osmi uri. i7c, »iha je ]>rav zanhniva za pari-na katerem se bo razpravljalo ojjjk«. razmere. Preti leti je bila go-Sloveikskeni poliTieiiein klnbn. ki (s^otli.'ua skromna mojikra in je t)i deloval obenem Tudi za posjie-l^i^iia «amo (i(Wi iVm.b.v m-ševauje iu napredek naš- velike jMM-.„<>. A tvrdka je kmalu u-oto- Mla. koliko zaleže njen olIttviit-ira kluba je predvsem potrebno, a ko I:. • -vemo daseei rmu priznanje pri o-blastiii. -kater*- nam po v»»ej pravic pripada ktrt državljanom in davkoplačevalcem tve! ke'_ra mesta, r-tauovitev političnega kluba ijtom ni več prizjianja Slovencem kakor tudi ostalim juir<>-slovanskim potomeeni. Omenjani >IhmI plaea -e j! ve -1 s? q zvi^vaui Sleilnjie je riobila gn^fH di«'iia k 'it ceni meseca. je !.. hotela, icar po l^.CMiO Frankov *na račun mesečne pTn.V\ ki je !>il;t >ev**da znatno večja. Letno je prejemala po KHMKIO fr. uairrrfile in do r»Isti>tkov za preskr3dj"ita nar«n*i- priseljenc-em in njih bo /.H< !la. Toliko je lahk . \ re I. . t ska šivilja! < t«rspori tvrdk 7 let 11 y la kn t K-e .1 lit pr tudi radi drugih vprašiUlj. in 7»ri-eakovati je velike udeležbe od iKai ll -N^ieo te»« -ov.»rili -strani občinstva, ker to je prvi pra- t1, ah '»ilijonarkat.: JI. 1 vi korak, ki nas privede do ^. »lalkami je bila tudi neka jjeneira cilja. !riea in ena bodoča krali'ea! pari- idobi- 1 trrf>-odje-eesn-To Torej ne zamudite te lepe prilike. in pri-«lite vsi. -ter se sami I prepričajte, kako velikega pome- |«dti. da pi»snema Suzett- na t li.-m jda nekatere dame ni.«.. plačah- ra-•_r«•■»;»«» lar i«'! ■>- Z.it« na bo. ako jioslužimo orpanizi- [njejrove in« le in jih d rok rane ni oči. Za obilno udeležbo se priporoča pripravljalni odbor: basta! Za fanta se je seveda takoj zavzel ameriški poslanik v Rimu ter pojasnil eelo zadevo ameriškem držav-nemu departmentiL Državni department je že stopil v stik z italijansko vlado ter zahteval, naj fanta takoj izpuste. gant, rojen v Gorenjih Gorjih na G-oTenjskem. Priznal je, da je izvršil vse prej omenjene vlome in tatvine, Berg-ant je živel v Avstriji in je prišel šele pred tedni v Zagreto. V Avstriji je bil v zaporu radi raznih deliktov, dokler a nI. {Tmel 1>0**ne , . , , , , , . , . _ I Po aretaciji Ivana Ber«?anta je na katerega bi se lahko skheevala sodisca in oblasti. wlo ina 7ajTrebžkih stražnicah pri-To je le čin uljudnosti med prijateljskimi, državniki. javljenih še šest man.j«ih tatvin in Kaj je pa s tukaj naseljenimi Slovani, Nemei, Bel- vlomov. PoUcija je mnenja, da je gijei, Švicarji itd.? Ber*am ^ k/ ^ J v posluje v Zagrebu "na drobno , Nemec naprimer, ki izostane državljan kake dmge ^epl.av izjavil, da nima kom- države, preneha biti Nemec v pravem pomenu besede. plicev. Šviea ima zopet drugačne postave, istotako Francija. Potemtakem so torej v Ameriki državljani dveh vrst. V prvo vrsto spadajo taki, ki so samo ameriški državljani, v drugo vrsto pa taki, ki so razen Združenim državam dolžni zvestobo se kaki drugi državi. In tako smatrata francoska in italijanska vlada za svoje pravo, dajati povelja osebam, ki so se izselile iz! Medič Todorov in je rodom iz Bi Francije oziroma Italije ter sprejele državljanstvo kake je1«*1* pri Benkovcu. Star je ko-ciruge države. m** Iet in bil ueda™° , v , , . , . <*jen na smrt zaradi roparskepra \ tem slučaju bi bilo treba nekaj ukreniti. umora. Pozneje je pa bil pomi- Najbrž l>o prišlo do tega, da bo moral Italijan, ki bo loščen na dosmrtno jeeo. hotel postati ameriški državljan, predložiti dokaze, da Dru^ri *i>obe?Li kaznjenec je noje prekinil k italijansko vlado vse zveze. Sedaj se pa Italijani odpovedujejo italijanskemu državljanstvu kar na svojo pest, in liaturalizacijska oblast smatra njihovo odpoved za veljavno. Fakt i eno so pa še vedno italijanski državljani je imelo ->vojp jprostore v podzemnih votlinah in hodnikib stare 'Dr. -Jos. V. Grahek. do!m S. Ro-dubrovniške trdnjave. Najvišja ;; ffina. Ant. Zbašnik. dolin Varoira, v društvu jn bil "senat! »rosepli Po^aear. vampirjev", ki je imel svojo rezi- ----- dene.o v posebno lepi in veliki podzemni jaou, v katero je pa vodila čisto ozka odprtina. Društvo je imela svoja pravila, ki so bila posebno Mjerimonijelna -pri sprp-jemanju novih članov. Pred s«uia-toin vampirjev je Nove varnostne naprave na železnicah. 1 Xa bavarskih državnih železnicah so te dni preizkusili napravo, ki s pomočjo optičnih vplivov avtomatično sproži delovanje zavor. stala namreč T> - , . . , , - Poizkusi .so izvrstno usih-Ii miza in v njo je .bil zaboden noz. Xa ob^h straneh noža sta goreli Nove povodnji v severni Italiji. sveči. Po pravilih so bili nepokor- ! ni člani društva podzemnih vam- j Zaradi* silnih nalivov so na To-pirjev strogo kaznovani. Tudi za čkanskesn vode prestopile brejjro-one, ki bi izstopili 'brez dovolje- ve in ijtoplavile okolieo. Odneslo nja iz društva ali bi izdali pravi- je mnojj<» mostov: na v«.-č mestih la iz skrivališča društva in čla- jse ]>ripravljajo nevarni usadi, nov, so bile določene .stroge kazni z mučenjem na drogib, ki so bili v podzemnih jamah. Po primeru napadanega dijaka je sklepati, da je bila za izdajal-ee določena v skrajnosti tudi smrt.na kazen. Oblasti se niso mogle naeuditi, kako spretno in skrbno je 'bilo društvo organizirano. Xad skrivališči je bil postavljen i/. i>odzemnih jam celo periskop, s katerim ^o podzemni vampirji mogli opazovati, kaj se godi nad njimi. Periskop je bil iz kake podmorniee in so ga dijaki kupili od nekega Dubrovčana, ki ga je najbrž "konfisciral" ob prevratu. Vampirji so videli v dijaškem društvu "Alba". ki je ravno tako ilegalno druištvo dubrovniškib dni pobegnila iz zaj>orov okrožne j srednješolcev, .svojega največjega ga sodišča dva nevarna razbojni- sovražnika. Profesorski zbor du-ka, ki ata bila svojeeasno strah in brovniške gimnazije je že izklju-trepet ondotnega prebivalstva, čil tri dijake, člane društva "Pod-Ede.11 pobeglih raabojnikov se piše Kemni vampirji". Preiskava je pa zelo otežkoče-na. ker člani trdovratno molče in nočejo izdati nobenih i>odrobnosti. Dunajsko Mestno klet namerava dunajska občina z vso opremo protlatL prodaja v inozenotvo. (k1)»ove•* r »lalis oplašiti. k<*r j.- inieln lljeno pogrnila* za V'-č Int. dar ji n m«»uel /.iv«*ga in («> j * sklenil odpraviti. l'ri«Vla je pr.' jemati nepodpisatia pisma, k: jii: je predložila so Iniji. il^s«-(- /aljive za neomoženo tlekle. liazen .i'- morala gos pot lična v«-s dan ;»ri d»*-ln poslušati f>sovk*'. Vložila j«* tožbo, ill srr li.«Č,. ji priznal«* v pogodbi določenih 20fK('K)0 fr;t!i-k«>v k«*t nagraka akademija priznala francoskemu pisatelju Henry Bergsonu. nagrado za le.to 1!)2S. pa 4«» letni norveški pisateljici SLgrid FinLset. ZNANI ANGLEŠKI PISATELJ Smith pomagal cerkvi. MIjOXI, Miss,, 6. decembra. — R prispevki, katere so darovali governer Smith, John Raskob in dru»i, boklo zopet dekorirali tukajšnjo katoliško cerkev. Del Rio m vedno v nevarnosti. BEKUN, Nemčija, 6. dee. — Jaime del Rio, prejšnji mož filmske igralke Dolores del Rio, je Se vedno v nevarnosti, kot «o danes sporočili v neketn tukajšnjem sati Mori ju. On trpi na zastrupljen ju krvi. ki se je po javilo po oeki ope- Amer. suhač SAM SALVAIKttl, 6. dec. — Neki ameriški pastor -adven-j-jbe sta ipobegnila naproato, ne da bi ju kdo opazil. Alarmirana je bila vsa (policija *n orožniStvo v Severni Dalmaciji. Bivši cesar Viljem namerava izdati oklic na "svoj na-narod". V holandskeni parlamentu je odgovoril notranji minister na itostvarno interpelacijo, da je Viljem sicer obvezan vzdržati se vsakega politienega prizadevanja, da jpa holandski vladi ne pripada cenznra nad njim. »l«T MILLld, WASH P. C. Bernard JShaw, ki je pred kratkim napisal satirično razpravo o Li-*ri narodov. Nemška letala za Francijo. Francija je naročila v Nemčiji na raeun reparacij šest ogromnih letal, katerih akcijski radij bo znašal po 4000 km. Letala nameravajo porabiti za promeit med Evropo in Južno Ameriko. KLOBASE tt&ODZe Ol VBAKOVBSnrO DOMA SU&BNO 1ES80 proti poitnam in ekspresnem povzetju, 1 ali denar naprej po 38c. fmnt in plačam poštnino jas. JOHN KRAMER 6301 St. Clair Av*nu# . Cleveland, O. . 'i »[t " ■! , I I 11 POVIŠANE OBRESTI ZA VLOGE Sklenili smo zvišati dosedanjo obrestno mero z? Tl0«e na SPECIAL INTEREST ACCOUNT 4b% ter bomo pričeli s tem obrestovan jem 1. JANUARJA 1929. Z ozirom na to priporočamo rojakom, da zvišap do tedaj svoje vloge. SAKSER STATE BANK Street New York, N. Y. Ko fino začeli pi>ati te vrsiiees : i bi!o '» IVtru Zgatr: š«- nobenega »ir in. To sf* pravi, v našein • trednišTvu >_'a ni bilo. Nekateri pravijo, da je nameraval odjwvtovati v Kvr»k|Xt. I\n j«' opravil na parnik svojo l>rrlja«o. t«» pravi — sanica — j,, začel u*-!iiirnr» hoditi gc^rindol [><» knrv«. I\4ia,i pravite, da m* o d pre bara ! je vriraša! ladij-k^ira častnika. Ko bomo oddaljeni dvanajst milj od am.-risk«* ob;di. •— j< i '»dirovur. Kdi«*.j j>a bo 1 o : Takob* č, / d Ve nr.. — 1* o! j ki ► ča^a pa ne bom ča-kal, je odvrnil Ziraeknlira* • 'i;i borzi. To najboljši *wi» ja. kar jih ,i<- i ■ 11 fi v -vojnji /.ivljenjn. ka.»t: vs», kar ><■ mu more /.goditi i.i Wall Srr.»-!ij ,;e. da kaj :>rfifi-tira. I-^iibiri namreč ne more n **••->iir. Iv.!-*" »i nič. n»- rnf«re vojska vzet i. Ye!:k >:rah 'turi pred neko Ana-azijo tujkovski. da*«i označa •ij> :ie ^-ovorie/e /a prazne čenče in odgovori na toza levno vpra«.'inje/, besedami— Ali, k^lo bi vedno 'i>te stare jerebe po»r*»v«l. \' Bronx park i . e najv»>eji zv> • riujak na svetu. Tan. l»i mu bila kmalu slal-a pretila. Pogledi ifhi-kovaU-ev .in bili vsi zamaknjeni v zverine, ko se j>oja-vi med njimi nas Peter. Xeka zen-ka vlnčajno ozre n opazi pred seboj njegov obras-■eni obraz. Nečloveško je zakričala: — Poglejte jra'. I "šel je! —- na To pa omedlela. V hipn je bila lii.ša prazna. Ziraj»a pa >.ain p«»lefr zve. rin. Z bliskovito na^rlieo -e je raznesla pa parkn vesr. da je neki čuden .stvor jK»bej»nil iz kletke. Paznik: -o >e oborožili z revolverji in vsem potrebnim Ter začeli previdno prodirati skozi okna in -kozi vrata. Kmalu bi iza bili utaknili v kletko. ,;>a >.e mn je v zadnjem hipu posrečilo dokazati. i mu kdo plačal. To in še marsikaj n *ili Ijtt.li, tla s*- tako xm'j. jo. V v.siiki njegovi kretnji, v v>vaki (»biki njegov»*fira žaljivega obraza je ja*no podedovala t« zavest in vs** telo je str«".-%ak> od naslade v zmagoslavju. Držaj je h' ma*'k& za glavo, briisal z njegove iliake preobilno barvo in v ekstazi ifrravea. ki se zaveda sve ne ve. \Ve ».p. je smejalo <4crotr množice nre>ta nt o v, ki je bila v nezavesti od {»lažnega ve.selja; .smejalo je solnee na šipah ok« n z železnimi mrežami, smehljalo s«' je sinje nebo nad dvoriaeem jetnišnk*e in še celo nad dvoriščem jetnišniee in še celo njene stare umazane stene so nekako nasmihal*' s smehljajem bitij, ki morajo vesieiast v nebi potlačiti, in naj je še tako v njih divjalo. Iz zamreženih šip v y.en.-kem oddelku so gledali na dvorišču obrazi žensk: tudi one so se smejale in njihovi zobje so ble-stoli v solneu. Vse okroc je bilo nekako prerojeno, vrglo je s sebe dolgočasni sivi, ton, ki je prinašal 111 go in pobit ost in je oživelo, prepojeno z oživljajočim smehom, ki sili kakor solnce celo umazanost. da je bolj dostojna. Položivši zelenega mačka na travo o»ziee. ki so >e vile med kamenjem in delale dvorišče pisano, je Zazubrina razburjen. sopibajoč in poten kar naprej izvajal svoj divji pb"s . Smeh je že potihnil. Bilo ga je preveč in je utrudil ljudi. Tu in tam je še kdo histerično zavre-HČal, nekateri so se še dalje kro-hot&li, a že v pavzah.... Slednjič ho se pojavili trentki. ko so vsi molčali razen Zazuhrine, ki je prepeval svojo phvmo pesem in mačka. ki je tiho in žalostno mijav-kal. plazeč se |>o travi. Skoro se ni razlikoval od nje po barvi in — najbrž ga j«* barva ofclepila in ovirala njegovo premikanje, — de-beloglav in irl.ad«-k se je brezmi-selno plazil na tresočih nogah, .-e Ustavlja1., kot bi «e bil prilepil v travi in venomer mijavkal.... O poglejte sem. kristjani, kako maček naš pijani, ki je bil prej ves rdeč. zdaj zelen ne ve kam leč! je komentiral Zazubrina premikanje maefca. — Pa mu ti pokaži. pasji sin, in kaj hitro! — je rekel rdeeelasi ZAZUBRINA dečko. Občinstvo je zrlo na svojega igravea s pranasieeniini očmi. — M i javka! — je obvestil ne-dorastli a rest a nt. kažo«" z glavo na mačka in je pogledal na tovariše. — Ali 1k> eelo življenje o-tal zelen! .... je vprašal nedorasli. — Koliko pa mu bo m- živeti? — j" »pregovoril sivi in visoki arestaut- in pof-enil k Miškn. Ko se posuši, se zlepi dlaka na njem in crknil bo. A maček je presunljivo mijavkal in izzival od|»or v razpoloženju anvitantov. — Ali 1h> poginil — je vpraša! nedorastli. — Kaj pa. ee ga umijemo? Ni kdo mu ni odgovoril. Mala. zelena kepa je mučila pri nogah teh sirovih ljudi, vsa bedna v svoji nemoči. — T-fti spotil sem se! — je vzkliknil Zazubrina in pad»d na tla. Niso se zanj zmenili. Mladoletnik se je približa! k Hudič! — je zakričal nedora-stLi, izpulil mačka iz rok sftarea in nekam odliežal. Starec in še nekoliko ljudi je odšlo za njim. T«daj je Zazubrina sam ostal v krogu ljudi, ki so ga zrli s hudobnimi i« temuimi očmi. Zdelo sej je. kot bi od njega nekaj priča-1 kovali. — Saj vendar nisem bil sam. bratei. — je sožalno rekel Zazubrina. — Molči! — je zakričal rdeee-lasee in gleda} po dvorišču. — ne sam ! A kdo še! — I vendar vsi! — j^ zvonko ušlo šaljiveu. — I', pes. Rdečelasee ga je sunil s pestjo v sobe. Artist se je opotekel nazaj, a tam je dobil udarec v za-tilnik. — Bratci!.... — je zaprosil žalostno. A njegovi bratei so videli. da sta dva paznika daleč od njih in obstopili so svojega favorita v gosti tolpi ter ga z nekoll- Življenje v mestu in na farmi. JFnfnjc nekdanjih in mn-ih fartnerjrv. Tekom zadnjih osmih lei .se je, provzročilo preselitev i/ farim- pol jede Lsko prebivalstvo Združenili Držav znižalo za bržkone več kot 4.000.000 ljudi. L. 1920 je po ljudskem štetju prebivalstvo na dveh ostalih .skupin. Na drugi .strani, odgovori bivših mestnih prebivalcev, sedanjih far marjev. razodevajo raz "'-a ran je /inani nemški 'baron ITitenefeld. ki je s svojima tovarišema Koehlom in Fitzmanrizom poletel rz Nemčije v Ameriko, se je :podal na Japonsko. Z leve na desno so: baronov pilot Lrndner. nemški poslanik dr. Solf, badv iXagaoka. 'baron Huenefoki in general Xagaoka. BLAZNEŽ v ŽELEZNIŠKI ČUVAJNICI mačku in ga vzel v roke. a ga je (ko udarci pobili na tla. *>d da- takoj položij na travo rekoč: — Ve« je vroč.... Potem je pogledal tovariše in žalostno spregovoril: — O loj ga. Miška! Miška ne bo več pri nas. Zakaj ste ubili žival * Vi ste res pravi.... — Morda pa se bo opomogel. — je rekel rdečelasee. Zeleno, brezoblično bitje je venomer hr-zelo }K> travi, dvajset parov oči mu je sledilo, a na nobenem ni bilo ne sence smeli a. Vsi so bili potrti, vsi so molčali iu vsi so stali tako bedni kot ta maček, kakor da jim je razložil svoje trpljenje in da so vasi čutili njegovo bolečino. — Opomogel se bo! — se je nasmehnil nedorastli in zvišal glas. — Tudi.... je bil Miško.... pri v.seh priljubljen.... Zakaj ga mučite?.... Bolje bi ga bilo ubiti, ali ne?.... — A kdo je vsega kriv— je zlobno zakričal rdečelasee. — Ta je prokloti povzročitelj. — No, — je rekel Zazubrina pomirljivo. — saj smo vendar vsi skupaj sklenili. Sti-e.se! se je kot od mraza. — Vsi skupaj! — ga je preki Čuvaj male železniške postajice Leon d ing pri Linzu Leopold Zeh-enter je preživel grozno noč. Bilo je okoli 11.. ko je nenadoma nekdo potrkal na vrata čuvajnice. Zehntner je odprl in (»str mel. Pred njim je staj velik in močan mož, ki je bil popolnoma nag. Samo sveženj perila je imel v roki. Kljub skrajno neugodne-živahno bo»edovala. Obkrožen in mu položaju, je imel čuvaj toli-skrit pod njimi, je ležal Zazubri-j ]i0 poguma, da je neznanca vpra-na pod njihovimi nogami. Zado-j^ j^j želi. neli so poredko zamolkli zvoki —I .. . A i i "Ali me poznate? -Jaz srni Je- suvali so z nogami po rebrih /ia-j 1 , . j i: izus. Ali verujete v Jezusa? Vem zubrine. suvali so, ne da bi hite!;, j , „»- i vse, vem za vse nesreče, ki .•*<> se brez razjarjenostu eakajoe samo,' ' kedaj bo kakor kača se zvijajoči Jn ki na ^leznJcl človek odkril za udarce noge kakš-1^^11* Z mezincem astavim vsak vlak. ' je odgovoril adamit. leč je bilo mogoče .smatrati njihovo go.-1 o skupino za družbo, ki je 15 UR MED MORSKIMI ROPARJI farmah znašalo okoli ."U miljonovjteh ljudi nad življenjem v me>tili. duš. Pet let kasneje je uradni po- :Skoraj vsi tosi etnajst ur na jVivršini. Potem je srečal italijanski pamik "Liana*' ki ga je rešil in pripeljal v Aden, kjer se je vkreal zopet na "Rheinfels". ki je bil baš tam zasidran. To padanje poljedelskega pre-bivaktva se navadno pripisuje nesrečni poljedelski depresiji v povojnem času. Razne študije pa. izvedene ml poljedelskega depart-menta, pokaztijejo, ojenia-nje dejanskima števila prebivalstva na farmah začelo že 1. IsSO. Naravno j-', da je slabo stanje poljedelstva pospešilo selitev farmskega prebivalstva v mesta, ali gotov del tega gibanja je pripisati naravnemu dolgotrajnemu prila-godanju med industrijo in ]»olje-■lelstvom. Razni faktorji v tem pogledu se lahko ugotavljajo. Nekatera dela. ki .so se poprej opravljale na farmi z rokami, so se pre-nosla v mesta. Mehanizacija poljedelskega dela. t. j. obdelovanje s pomočjo strojev, je odpravilo potrebo mnogih delavnih si] na farmah. Zboljšani načini upravljanje j prsti in boljša zaščita j)red bol^z- "Kar je nas pr**d vsem prva bilo nazaj k poljedelstvu >o bil. temeljne pret življenja na doželi. "Nekateri izmed na.-, ki so bili dninarji, .smo našli, da je draginia v mestih požrla ves nas zaslužek in da bi sem nam bolj godilo n« farmi vzlie manjšemu zaslužku in tu prištedili več denarja. "Dejstvo je. da smo vsi vet" ali manj naveličali mestnega življenja; in ni mala sivar, da moremo živeti na fari kot neodvisni Ijud- te. jiiim rastlin in ^živine so imeli za Kapitana obeh ladij, nemške in posledico ekonomiziranje z delav- NOBLOVA NAGRADA ZA KEMIJO no posebno ugodno mesto. Tri minute je to trajalo. Naenkrat je za donel glas paznika: — Ej. vi, hudiči! Poznate mejo, ne padajte. Arestantje niso takoj prekinili gnjavi jen j a., Edeu za drugim so se razhajali od Zazubrine in vsak mu je pri odhodu za slovo daj še udarce z brco. Ko so odšli, je on obležal na zemlji. Ležal je s prsi na zemlji, njegova pleča so drhtela — moral je plaikati — venomer je kaš-ljal in pohrkoval. Potem je začel oprezno, kot bi se bal. da se .raadrolf, pobirati se s tal. oprl ise je z levo roko nanje in zatulil '"[kot bolan pes, ko je sede} na zeni-nil nedorastli mladič. — Toda ti edini si kri v....da! — A ti. teliček, ne mukaj, — je miroljubno nasvetoval Zazubrina. Siv starec je vzel mačka v roke. ga skrbno ogleda} in nasvetoval: — C'e bi ga v petroleju skopali, bi se barva sunila! — Po mojem bi ga bilo treba prijeti za rep in vreči čez zid, — je rekel Zazubrina in sanejoč dostavil r — Najbolj priprOKto! — Kaj ? — je zakričal rdečelasee. — A če jaz tebe samega tako ? Hočeš ? BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi širom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNI2ANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2 °jo oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $ 1.—. C«>» m dintfrtM In n»k«žlli v Urah wmjd*t# v powbn«m oglMU. ODPREMITE VASE BOZlCNO NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE | jUfikser State Bank 82 Cortlandt St., ' New York, N. Y. — Le potuhni se! — je grozno zakričal rdečelasee. Zazubrina se je prevrgel na zemlji in hitro vstal na noge. Potem je opotekajoč se š»ji k steni jetnišniee. Levo roko je položil na prsi, drugo je stezal naprej. Z njo se je oprl na steno, in ko se je ustavil, je sklonil glavo k zemlji. Kašljal je.... Videl sem, kako so na zemljo padale črne kaplje. Bilo je razločno vidno, kako so migljale na sivi steni jetnišniee. In da bi a svojo krvjo ne poma-zal državnega poslopja, se je Zazubrina na vsak način trudil, da bi kri tako lila na zemljo, da bi nobena k^>lja ne padla na tla. Smejali so se mu.... Maček je od te dobe izginil. In Zazubrina ni bi^ več. predmet zanimanja za stanovalce jetnišniee. ('uvaj je takoj spoznal, da ima opraviti z norcem, toda pomagat:! si ni mogel, llil je nararo«" sjuu in j predno s? je zavedel, ga je bra z-! než odrinil s praga in vdrl v čuva jnieo, kjer je žačel kričati in razsajati, pobral je signalno pali-eo in pričel ž njo divj • nahati. da j r» čuvaja sp rele ta v; da greza in da so se mu ježili lasje. Položaj je postajal naravnost obupen, kajri blažil'ž je za>! manipulirati okoli telefona in drugih naprav in pripravljal se je, da tok prekine. Videč. da blaznežu fizično n kos. ga je čuvaj miril zlepa in posrečilo se mu je. da ga je za ras no pomiril. Tako so minule tri ure v grozi in trepetu. Medtem je že čuvajnico pasiral en tovorni vlak. ne da bi mogel čuvaj koga pozvati na pomoč. Ob 1.15 pa je bil najavljen osebni vlak iz Linza. Zeh-entner je moral na progo, da postavi znamenje. Toda blaznež se ni premaknil od njega. Kljub temu je odšel čuvaj na progo, toda blaznež mu je bil takoj za petami. Hotel ga je zadržati, da bi ne mogel postaviti signalov, na kar se je med obema razvila borba na življenje in smrt. Čuvaju se je posrečilo izviti se iz blazneževega objema in zbežal nazaj v čuvajnico. katero je zaklenil za seboj in naglo telefoniral po pomoč. Kmalu so prispeli člani reševalne postaje iz Leondinga in po napor- ■'talijauske. se nista mogla naču-diti, kako je Spitz sploh ostal pri življenju. Morje v bližini Adena je namreč polne morskih psov, ki plavajo za vsako ladjo v dolgih vrstah. Kako se jih je ubranil kuharski vajenec, je uganka, katero si razlaga Spitz z izredno nimi silami. ! švedska Akademija Znanosti je „ , . i ■ j ■ i 'pravkar objavila rezultat nateč:i- Zgnba starega poljedels' .iga pre-, ' , . , . -.s ia za kemijo za 1. 1027. Ta na bivalstva vsaj deloma poravnava J grada je jwxleljena članu mona- druga važna selitev — stalno priseljevanje razočaranih meščanov na farme. Prebivalstva mest in dežele se neprenehoma zamenjava, dočim farmarji prihajajo v mota. srečo. Xa ladji so pogrešili fanta (M nu^čanov preseljuje na deže-šele naslednje jutro. Seveda so lo L 10o4 je preselilo iz farm mislili, da je postal plen morskih ;v n.^ta 2,075,000 oseb. dočim se , roparjev iu da ga ne bodo nikoli j] ;i0fij)00 mestnih prebivalcev I več videli. Kerg-ison. Ttalijan Ferrer««, Ru,>a. Gorki kovske univerze, prof. Henriku Wielandu za re/«iitate. ki jih je dosegel pri raziskovanju konsti-tucije žolnče kisline. Za 1. 192* pa je prejel nagrado za kemijo profesor iz Gottingena. Adolf Windaus. učenjak, ki si je pridobi] velike zasluge za raziskovanje vitaminov. Oba znanstvenika, ki ju je doletela visoka Čast Xoblove nagra-• 1", sta Nemca. Wielan I je v Mo-■nakovein naslednik Wi'.Isfcedterja. ki je bil tudi svojčas octlikovan z Xoblovo nagrado. Prof Windaus pa je strokovnjak v biokemiji kjer Poljedelski department je ne- si j(> stekel posebno velike zn.-du-davno izvedej jako zanimivo štu-ige s proučevanjem vitamina T), dijo o vzrokih selitve iz farme v .vsebuje >->ta\nne zoper rahitido. mesta in iz mesta na farme. Raz-'Vitamin 1) je edini med vitamini. i preselilo iz mest na farme. Zdi se torej, da za vsake tri farinerje. ki' napuŠčaj i farmo, .-e p0 dva meščana preselita na njihovo mesto. Vzroki srithu i- hir.n r mrata in na r oh t. in Mereškt>vski t novi iepni noi s sliko kopajoeib se deklaL 2) Francoski razclednl prstan. V nJem Ji videti povedane slike francoskih deklet različnih r""1* t) Žepni detektiv, u 1 terlm lahko vidite v*e, kar se dogaja v.iml, In 4> X-Kay Tube s katero vidite kosti v svoji roki. MflLlITC DBNA&JA VNAPREJ. Samo IsreSIte ta oglas in sa polljlte centi za pofiiljaJne stroške. Za blago boste plavali 11.95. ko vam bo dom. Hitite s naroČilom, kajti zaloga Je omejena. — ORANO NOVEUTV CO 172» N. Kodzio Ave.. Dept. 389. Chieaoo. Ml. 20.000 mestnih prebivalcev, ki so poprej živeli na farmi, in na kakih 10,000 farraerjev. ki so s** nedavno preselili iz mostji. Glavno vprašanje j«' bilo. zakaj >o i»e prtwlili farme v ni "sto in obratno. Prišlo je približno 4000 odgovorov, ki v grla vnem razodevajo bledeče razlage: Oni. ki so nap ust i li življenje na farmi, pravijo to4e povpreeno: "Razni vzroki so nas privedli do tega. da smo se odrekli poljedelstva. Sploh bi .se nas mooeDemo kar bo*te naročili. Glede vseh pošiljatev bomo seveda tudi vselej v listu poročali, da vsakdo lahko ve. kdaj približno bo naročene knjige prejel. V zalogi Imamo še nekaj Izvodor VODNIKOVIH KNJIG T.KTA 1028 In jib zdaj pošljemo skupno a gornjim naročilom za nmo $1.00, nereda dokler zaloga ne poide. KNJIGARNA "GLAS NARODA" «2 CORTLAVDT STREET NEW YOKE CITY Samotar iz West ' - inViK TK jtTVTJBlIA En da. Za **01a« Na^&dA * prirodil O. R. ČITAJ 33 ^-Nadalje vanje.) — Poglejte tukaj. — je rekel ter pokazal na lahko meglo, ki > polnila ozračja. — Ali ne vidite, da prihaja megla? Zalo kmalu naju bo ovila oba s kopreno in potem ne bo nikake možnosti sploh plavati preko. Jaz moram iti takoj. — To povezava le nevarnost, — je trdila obupna. — Megla pride lahko preje kot prieaikujete in nato bo^te sploh Izgubili svojo smer. — »Inz moram riskir.it-i to. — je odvrnil odloeno. — Ali no spoznate, da je nemogoč*. — D^mogH>*e za naju ostati tukaj? — Ne, jaz ne razumem, — je odvrniia trmoglavo. — To ni vredno laJtejra afrasmega rizitka. Ntfkkio bo prav jrotovo zrl za nama ter naju iskal. — Mogoče m bo to zgodilo jutri zjutraj, — je rekel suhoparno. — To bi bilo ra%no dvanajst ur propozno. To je vredno pet-d«iKetnt*ga rizika. — Xi! — je odgovorila strastno. — Ali mislite, da se brigam v.n klei>etaiije par hudobnih, starih žensk? — za trenutek, a pozueje se boste gotovo brigali. Kar lju-<;.ie mislijo o vas in kar pravijo, dela velo razliko med nebesi in pe-l.low. — Govoril je resno, kot da tehta svoje bfsede s kakim mo-,'vim glasom. — In ali mislite, da bom nudil jaz ljudem ročko za r j uav Ij a nje glede vas.' Najprvo bi raj še izrezal njih jezike! — je dostavil divje. »Slekel je svojo siiknj« in sedee na -skali, si je }>ričel odstranja--rvoje čevlje. do/'im je Sara opazovala molče. i velikimi, temnimi očmi. Naenkrat pa se je dvignil, razoglav in bos. od suhim, zarjavelim obrazom se je kazala pod črto vratu bela koža kot ona žcn-; ke. Xjegove oči so zrle stalno na nasprotno obal, kot da merijo niz-»ialjo, katero mora premeriti, dočim je zadnji žarek z zapadne .srtra-ti osvetljeval njegovo postavo, ki je bila zelo gotova, mirna in po-j»olnoma brez strahu. Oster krik se je i z vi l iz prsi Sare. — Garth! Garth t — Njegovo ime je akočilo samovoljno na ustnici. — Ti ne smeš iti! Ne smeš iti! IVAN ZORMAN — slovensko-ameriški pesnik EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV, KI JIH VSEBUJE Slovensko-Amerikanski Koledar CENA 50 CENTOV KMMC (wwruko* •• SNIOMRS lim a tfw«nbra: Uuenchen. Cherbourg, Bremen He d« Franc«. Havre (NA S BOŽIČNI IZLET) Majestic. Cherbourg Minnesota. Boulogne Sur Mer Lapland, Cherbourg. Antwerpen Cleveland, Cherbourg. llambur* Con te Biancamano, Naples, Genom Volendam. Boulogne Kur Mer, Rotterdam President Roosevelt. Cherbourg, Bremen 11. decembra: 8aturnta. Trst Deutachland. Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 11. decembra: Roma. Napoll. Genoa George Washington, Bremen Cherbourg; ^ GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ^ Iz življenja hunskega kralja Atile. za Nlstemaitieno borbo. Zgodovina človeštva bi .se bila razvila dru-igaee, da je imel A til a pod seboj Po splošnem prepričanju je bil v zgodnji mladosti v Rim. Vzgo- j homogene ina>e, ki bi jih bU lahko At Ha prava zver v človeški poJobi, jen je bil v častihlepni in burni jdiscipliniral in usposobil za voj-krvoločen. bojevit, brezobziren in atmosferi cesarja Valentin i ja na no Tako s© se pa morale njegove divji. Kot tak živi v ustnem :zro- IlJ. Toda mehkužna^ se ga nijčete llinakinti pritisku rimskih Ie-On se je obrnil in ob pogledu na njeno belo, napeto liee je stopi- čilu, ki ga je pa treba presojati prijela. Vidri je, kako mogočno i ^jj j,, Atila ostal zapisan v zgo-l.i in.'- njegove oči, — luč velike nevrje.tnosti za njimi, a vendar luč podatkih in izvaja svoje zaključ-, rimsko cesarstvo razpada in kako'kovini samo kot kralj Ilunov in eirzreenega upanja in hrepenenja. V -dveh skokih je bil pri njej in ke bolj iz legende, n go iz zgodo- si samo koplje grob. Rim ni imel njegovi roki sta prijeli njena ramena. — Kako, Sara! Sveti Bog v nebesih. — so privrele njegove be-•>v so se redne vojske, marveč najete tuje ohranile razne pravljice o krvo-j vojake, ki so plenili in požigali.' ločn h ljudeh, ki pa v resnici niso kjer »o le mogli. Rim in Bizant | bili tako strašni. Atila je znan sta živela v večnčfr prepirih in in- ODMEV RADIO " SIGNALOV kot šiba božja, kajti po splošnem j trigah. ! prepričanju je bil med vsemi po-j Mladi Atila je začel razmišlja- -- glavarji divjih pl-men najkr\oloČ-(ti. da bi kazalo izrabiti ta položaj | Znani norveški učenjak prof. uejši. V resnici pa mož ni nI bil ter zavladati nad Rimom in Bi- Stormer je na predavanju v nor- zantom. Vedel je. da hi dobi vjveški akademiji znanosti v Oslu rimskem eesarstvu mnogo privr- | izjavil, da se mu je posrečilo do-Marcel Brion je izdal nedavno j žencev, ki .so komaj čakali, da se kazati, da imajo radi<*ignali, ki pod naslovom "Atilovo življenje -} rešijo rim.keea jarma. Ko je po-|jih oddajajo radiopostaje na zem-jzanimivo knjigo, v kateri zelo toč-^tal kralj dunavskih Ilunov. je ]jj v svetovnem prostoru odmev, j no opisuje Atilo. IIun.skega kra-. prepotoval v.so Azijo in zbiral voj - ki je pa oddaljen od naš« zemlje lja opisuje kot spretnega, zelo na- sko, ki so jo tvorila razna iliv ja! 2 392.000 km Odmev *K* darj^nega diplomata, ki .se je ogi-Jplemena. Obetal jim je, da j h ^ore prihajati z luno, ki je od-bal vojne in ni nikoli o lobraval povede na zapad v bogate dežele, daljen a od naše zemlje samo 364.-nasilja. če ni bilo nujno potreb-j kjer je milo podnebje in kjer jim 750 km, niti s planetov, ččjih naj-110. Kdo je bil Atila ? Najodlič-ine bo treba tako nainrno delati. !n rJL-™** Ijiee. 14. decembre: Berengarla, Cherbourg 15. decembra: Mlnnetonka, Cherbourg Humburg, Cherbourg. Hamburg 17. decembra: Paris. Havre 30. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic. Cherbourg Minnekahda. Boulogne Sur Mer St. Louja. Cherbourg. Hamburg 27. decembra: Prealdente Wliaon, Tr*t America. Cherbourg, Bremen 29. decembra: Majestic, Cherbourg PennfOand, Cherbourg. Antwerpeo Mlnnt-waaka. Cherbourg Albert Hallin. Cherbuurc. Hamburg New Amxterdam, Boulogne Kur Mer. Rtoterdam Columbus. Cherbourg. Bremen FRANCOSKA SLUŽINČAD IN NJENE PRAVICE 6 DNI PREKO OCEANA1 NejkrajSa 1» najbeij ugodne pet ga' potovanje n« »gremnls earnllCbt Paris — 17. dec. (10. zvečer) j Pariš — 25. jan. (opolnoči); lie de France 11. jan.; 1. febr. (Ob pelnedl.) < Najkrajig pot po ftelesnlcL Vat kdo jm v poeebnl kabini a ▼aeml mader-atat ndubnoatL — Pijača in slavna trancoaka kuhinja. laredao nlate ▼pratejte kateregaSmil FRENCH LINE 19 State tf «w York. M. T. »jodl smatrajo manjša razdalja znaša okro^ 40 za (Xihče ne ve. kaj bi bilo z zapad- milijonov km. Odmev radi«*ig- J j Tunffuza. Pravljice vtaje je »ali in P°vedat'' (la Je biI F>tomec Hama zant in Rini uklonila Atlli, Teodo-'prvi prestregel no^eški inženjo.r a brc- ali 0010 A ali on vrnil ali pa ji povedale "ne ure samote, da je izgu- govo pleme do Dunava. ki je tvo- kjer je skušal svoje čete oborožiti ooo km. ril takrat sredino med Rimom in; in izvežbati po rimskem vzorcu Bizantom. Iluni so dobivali od za odločilni s]K>pad v Italyi. To-obeh strani Ix^rato denarno podpo-'da iz raznih divjih plemen ni bi- svoj boj l»roti sivi. lačni pošasti vode. Iht^nje je prišlo krčevito ' «>• ker je njihova konjenica ščiti-[lo mogoče oi^ranizirati moderne njenega grla. , ' — o, Bog! Pusti ga priti nazaj k meni! Pimi ga rvriti nazaj k inent i Škripanje zavor in enakomeren udarec vesel .sta prodrla skozi lišino, ki jo je obdajala. Nato je sledil šum Čolna, ko je udaril ob leseni mostič in nato glas, — glas Gartha, — ki je klical Ona se jc dvtgnila s tal, kamor se je vrgla ter prišla k njemu, /t-oča nanj z očmi. ki so izgledale kot dva črna madeža v belini njenega obraza. — Jaz sem mislila, da si mrtev, — je rekla mrko. — Vtopljen, •nislim, kar je seveda ista stvar, kaj ne! Xata pa se je nasmehnila strašno rezko, da s tem pomiri svoje prenapete živce. Garth jo je /pozorno opazoval. — Na, jaz sem še zelo živ, hvala! — je rekel, govore« namenoma z veselim in navadnim izrazom. — Ti .pa si napol premrla. Zakaj I* «« nisi o vila v preprogo? Pojdi v čoln in pusti me oviti te! Ona je pasivno pokorila in v par minutah sta smukala preko vode tako hitro kot se tf>ač dovoljevala megla. Sara je bila zelo molčeča tekom celega povratnega potovanja. Skozi ure, ki so se ji zdele cela večnost, je bila ona v oprijemu uničujočega terorja, ki je kulminiral v prepričanju, da ni mogel priti Gartih do nasprotne obali. Sedaj, »ko pa je vedela, da je na varnem, jO je pustila reakcija od narpetosti skrajno izčrpano ter nezmožno *torrti več kot sprejeti čudo. Ko je 'bila konečno dosežena hisa Seywina, se je 2 oeividnira i-a porom predramila toliko, da odgovori na mirno opravičilo Gartha radi nezgode tekom (popoldneva. - ' * la V obe prestoliei .so posla-j armade. Kljub velikim uspehom, li kot založnike mlade dečke, kajti tki jih je dosegla Atilova vojska Rimljani jim niso nič kaj posebno .spočetka, je začela njena moč pe- zaupaTi'.' Tako je prišel Atila žejšatii in kmalu je bila nesposobna NAJBOLJŠA IGRALKA TENNISA NA SVETU _ ^ J[Dalj® prihodnjič.) | Francozinja Mile Suzane Levglen je te dni izjavila, da ne bo »ii^«* več igrala pred javnostjo. Pariški lakaji, hišne in drugi uslužbenci, člani "Zveze zaposlenih pri zasebnikih in drugih ljudeh*' so imeli notovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brv dovoljenja, potuje na avujo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje Seno ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter amerlSke državljanke svoje mole a katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, Izven kvota. Jugoslovanska kvota znafia Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so npravičenl sta-rlfil amerlfiklh državljanov, molje ameriških državljank, ki so ee po 1. Junija 1828. leta poročili ln po« Ijedelcl, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 21_ leta onih državljanov, ki so bili postavno prlpufičenl v to de2elo za stalno bi. vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti* pi n m sprejema ni kakih prošenj aa rlkanake viaeR STATE BANK II Cortlandt Krt* NSW YOBK KONCERT A. ŠOBBJA 9. deeembra popoldne, W«ok»- Wiwi, - It NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO m jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. 1. '» pa mikom lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, brana in postrežba je itak slehernemu dobro gnana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, Iger Vaa pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ je Se čas, da vred i te vse potrebno za odhod. Tm ene, preskrbo potovalnih listin in rezervaciji obrnite *f na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T.