Tečaj II. Pesenee. i. Pod večer sedi na pomoli, Spodaj se sprehajam jaz. Deva gleda ljubo v me doli. Jaz jej v mili zrem obriiz. I ked&r uže vse počiva, Tajna me priziva moč: Mimo hiše, kjer ona snfva Hodim, mislim pozno v noč. II. „Ne ljubi te, ne ljubi te!" Prijatelji mi govore, „Že mnog jo je prevroče ljubil, A še nikdo ni ganil nje," Če jej godil še ni nikdo, Nikdo ni bil še lep tako, Če ni ljubila še nikogar, Pa mene bo tem bolj zvesto. Že jo sladi ljubezni žar, Preveva jo blažilen čar, Cvetoči moj obraz jej vedno Budi ve prsih mil viliar. Vide me, zarudeva mi, Nebesno se nasmeva mi; Raduje se ljubezni moje — Ni res-li, divna deva mi. III. Ljubo se meni vdaj! Ne bodeš se kesala, Pri meni, deva zala! Imela bodeš raj. Poznan sem.že sedaj, Nose še jedva brke, A zlate bodo črke Slavile me kedaj. Sijala bo tedkj, I tebi, moja dika! Krog čela lovorika: Zato se meni vdaj. Čivkoslav Lažan. (Dobro!) V krčmi snideta se dva gospoda. Prvi navaden gost, drugi pekovski mojster. Navadni gost potiplje žemljo in pravi nevoljno: »To je vender že škandal, da so žemlje tako drobne!" — »Žemlje neso predrobne, pripomni pekovski mojster, le testa je premalo!" Kak razloček je mej židovi in kranjskimi Slovenci? Židovi še vedno čakajo na mesijo, kranjski Slovenci pa dra. Misie niti pričakovali neso, pa ga" že imajo. Slovesno otvorjenje mestne hranilnice Ljubljanske. (Po poročilu našega specijalnega dopisnika.) Dolgo, jako dolgo smo čakali, naposled pa po znanem pregovoru »dolgo čakaj, bo kmalu" vender srečno dospeli v pristanišče mestne hranilnice Ljubljanske. Danes bil je slavni dan preslavne otvoritve in kdor je bil deležen, lahko reče, da še kaj tacega ni videl. Bila je pa zares sijajna, izredna slavnost. Kdor bi mislil, da se je otvoritev vršila v dvorani na rotovži, motil bi se silno, kajti od prvega do zadnjega bili so vsi krogi soglastii v tem, da ga ni boljšega prostora za mestno hranilnico, nego v dvorani novega deželnega muzeja »Rudol-fiua". Kajti mestna hranilnica je brez dvojbe naj veča ra-riteta našega muzeja. Vse »špice" civilne in vojaške bile so zastopane ter v svetem strahu pričakovale, kaj bode. Ko so se v svečanej procesiji donesla pravila ter položila na mizo, prošinilo je nekako čudno čustvo vse navzočne, vsakdo čutil je važnost in svetost trenutka ter utešil svoja kurja očesa, da neso preglasno škripala. Predznamvanih bilo je več govornikov, a prvi poprijel je besedo (pri katerem konci se zarad gnječe ne more konstato-vati) gosp. Janežič, ravnatelj hranilnice kranjske, ob jednem pa cesarski svetnik i. t. d. Naš poročevalec je sicer stenograf, a bil je vsled tega govora tako ginjen, da vsega ni mogel zapisati, ampak da je zabiležil le glavne misli. Gospod ravnatelj Janežič govoril je blizu tako: »Slavna gospoda! (Frenetični živioklici.) Dolgo (bravo), jako dolgo (bravissimo) čakali smo na mestno hranilnico. Marsikdo je že rekel, da je ne bo, a sedaj jo imamo. In ker jo imamo, treba se hvaležno spominjati onih gospodov, ki so v to pripomogli. Jaz konstatujam, da imajo ljudje o hranilnicah navadno popolnem napačne pojmove. Mislijo, da treba le denarja. Ne boš, Jaka! Kaj mi pomaga denar, če pa ni pravil? Pravila, to je glavna stvar! Brez pravil ni ničesar. Najhujše pa je predložiti pravila. V tem slučaji moramo hvaležno priznavati, da se je v teku petih let posrečilo osredotočiti toliko moči, da so se pravila prenesla z rotovža na Turjaški trg in da se pri tem težavnem transportu Hradeckega most ni podrl pod nenavadno težo. Jaz presrčno pozdravljam novo mestno hranilnico in to iz več ozirov. Do sedaj res nesmo imeli konkurence, a baš zaradi tega jo vsak, kdor je imel kaj denarja, nadlegoval samo nas in zagotovljam, imeli smo vedno dela dovolj. Odslej si bodemo pa lahko malo oddahnili. Saj veste, pri nas je ravno tako, kakor pri onem krčmarji, ki je, ko je se naglalo vse polno gostov, v svojej nevolji vskliknil: »Kaj ni noben e druge krčme več?" In občinstvo bilo je toli previdno, da si .je poiskalo druzih gostilnic in naš krčmar imel je dovolj stalnega duška. Isto tako tudi jaz mislim, da bode nova mestna hranilnica nam prikrajšala marsikako delo. In to je že veliko. Znano je, da je v Ljubljani pomanjkanje stanovanj. Ker sem si jaz kot hranilnični ravnatelj že pozidal lično hišo, smemo zaključevati, da bode tudi ravnatelj mestne hranilnice jednako pameten in kmalu prišel do tega, da si zgradi novo hišo in tako dobimo zopet nekoliko novih stanovanj. Vrhu vsega tega pa me je še nekaj druzega zavzelo za to podjetje, člani našega ravnateljstva postali so že tako oholi (čujte, čujte!), da mislijo, da njim ga ni več para. Vsak že misli, da ima „šajn" okolu glave. Nova hranilnica 'pregnala jim bode nekoliko ošab-nosti, kajti lahko porefem: »Taki ravnateljsld člani, kakor ste vi, so tudi na rotovži!" In postali bodo pohlevneji. (Glasno odobravanje.) In konečno, pomislite! Doslej, ker smo imeli samo jedno hranilnico, zaganjali so se časniki samo vanjo, odslej pa se bodo napadi cepili na dvoje in to bode tudi dobro, kajti resnično vam povem, da je neprestano mlatenje samo po našem hrbtu že dolgočasno. Da se pa ne bode domnevalo, ka samo govorim lepe besede, naj svojo naklonjenost mlademu zavodu dokažem tudi dejanski. V ta namen sem pooblaščen, da mestni hranilnici »Ljubljanski" kot prinos za njeni reservni fond takoj danes izročim 200.000 gld." (Občna senzacija. Vse navdušeno, še nekupljene Wertheimerice kar veselja poskakujejo). Po tem izvrstnem govoru zaigrale so v očeh vseh prisotnih tako silne solze, da je bilo takoj vse mokro. V bojazni, da bi navstala povodenj, sklenilo se je, da nihče več nema besede, da se mestna hranilnica še dalje ne odpira, ker bi se bilo bati kake nesreče. In tako se je vse podalo k slavnostnemu banketu, ki še ni bil končan, ko se je ta list že stavil. Našemu vestnemu poročevalcu se je vender posrečilo prepisati tega banketa M e n u : 1. Juha z za vlečenim i rezanci, 2. Odlašano kislo zelje s prekajenimi predlogi. 3. Namrgodena pravila ocvrta na maslu potrpežljivosti. 4. Hranilne uloge s prisiljenim ohrovtom. 5. Počasna pečenka s sladkim kompotom upov in nad. 6. Raca na vodi s kislo salato cincarenja. Pivo' iz Kurje vasi. Šampanjec z Golovca. > (Dalje prihodnjič.) Poslano. Pesen nemčurske gospe KaulichovevŠent-Juriji na južni železnici. Da tukaj Slovenci deležni Bi Celjske olike postali, Celjani nemčurske so kljuse, Zasedli ter sem pridrdrali; Vesela sem bila jaz Kaulich, Beil reit' den nemtschurischen Gaul ich! Redijo sicer me Slovenci, Pa to mi ne dela britkosti, Saj oni so dolžni skrbeti, Da valja nemčur se v radosti, To trdim usnjarka jaz Kaulich, Verkaufe das leder vertraulich. Sem čvrste in trdne postave, Pest vajena kože držati, Zatorej pomagala pridno Slovence sem tepsti, vezati! Še zopet to storim jaz Kaulich Und berde beim schlagen nit faul ich! Zaslovel Šent Jur je po sveti, Pa meni naj vede zahvalo In Frantzu, Schescherku in frajli! — — Ime jej Kopriva se dalo —, Hvaležnost nam, terjam jaz Kaulich, Und leben bir berden beschaulich! — Radosti mi srčece skače, Ko spomnim se tistega- dneva, Ko vitezi so »schulvereina" Pridrli k nam polni vsi gneva Modriša sem zvila jim Kaulich, Fiir Bindische bars unverdaulich! To dela le žalost mi grozno, Da Jobu jednaki smo bili, Čez „gang" ko smo skakali urno Ter gnoj za ležišče zvolili; Zatorej se jočem jaz Kaulich, Am miste bar bol nit erbaulich! Uj! jočem zavolj te blamaže! — Pa to še mi dela veselje, Da „Wacht an Wogleine" smo peli Na vlaku, ko drdral je v Celje. Čast rešena! trdim jaz Kaulich, Verjam'te, sonst hau' euch auPs Maul ich!— Miklavž Sršen. Trijolet. Kedar zvečer pri mizi sam sedim, Mesene ne tekno mi več klobase, Želodec s cvičkom se mi več ne pase, Kedar zvečer pri mizi sam sedim. »Ljubljanski list" in njega mastne „phrase" Na te v ljubezni vroči le medlim: Mesene ne tekno mi več klobase, Kedar zvečer pri mizi sam sedim. Tine Črv. Sonet. Kot rujna zora, dneva porodnica Vzbudi iz spanja mlade cvetke krasne, Da zro na nebosklonu žarke jasne, Da lica svitla jim rosi rosica. Tako i ti, prekrasna golobica. S pogledom svojim, ki nikdar ne gasne, Ljubezni nesi vnela mi le časne; — Na veke sužen bom, a ti kraljica! — Služile bodo ti vse moje sile: Da ti podaljšam, draga, sanje mile, Pokuham zjutraj mesto tebe kavo. — Šlebedra tebi žezlo bo kraljevo; Z njo vladala me boš, presrečno revo, In s „čudotvornim delom" žela slavo. — Tine Črv. Mej dvema nemškutarjema. A. Tcbau, griiss dich! Kako se že kaj imaš? B. Slabo, jako slabo. Mahrova petdesetletnica me trga po vseb udih. A. Zakaj neki? Saj je vender imela popolnem nemšk značaj. Le pomisli, kako dolgočasno-nemško je govoril dr. Schaffer in koliko je bilo gromovitih »lioch" ! B. Vse prav. A pomisli, odkar kazina stoji se še nikdar ni pelo v dvorani »Naprej zastava Slave!" in »Hej Slovani!" Čudim se, da se kazina ni samega gneva podrla. A. To so bili tisti Srbi. So pač še neomikani ljudje, ne vedo kaj se v kazini spodobi. jB. Prosim, dobro vedo, saj so pili celo šampanjca! A. Ali so ga pa tudi plačali? B. Seveda, pa še jako drago. Vse v najlepšem redu. A. To je kaj druzega. Potem se ne smemo jeziti, kajti denar tudi kazinska vrata prebije. Gospod profesor Binder upisal se je mej naše stalne sodelavce. To nas tem bolj veseli, ker je mož res mnogostransk. Chapeau bas! bi rekel pokojni Beranger. Danes ga opazujemo v Ljubljani, jutri v Gradci in skoro ne vemo, odkod jemlje c. kr. profesor toliko prostega časa, je li temu uzrok širokokrajni njegov klobuk, ali kaj druzega. Pred dvema dnevoma imeli so realčni abiturijenti svoj »valete". Da je bila ta veselica v izključno nemškem duhu tega nam menda ni treba zatrjevati, saj so neki temu dokaz nekatere prekucnene klopi v obližji Ljubljane. Pele so se ne, katere nemške pesni, mej drugimi tudi jako duhovita pesen, v katerej se vsacemu posamičniku stavi pregalantno vprašanje: »Bruderdeine Sčlione heisst?" Gospod profesor Binder, tako apostrofovan, odgovoril je: »Germania"! Verujemo, da je bil odkritosrčen. Vender bi si usojali, njemu samemu na korist svetovati, naj bi se potrudil približati se tej ljubici, kajti v Ljubljani ne dobota priličnega stanovanja c. kr. profesor Binder in njega ljubica Germania. Posebno radovedni pa smo, kaj bi bil storil ravnatelj gospod Mrhal, ko bi se bilo stavilo vprašanje: »Bruder deine Schone heisst?" Kdo zna, bi li bil govoril istino? Germanija vsaj mu je kakor nekateri govore premalo reelna, nesposobna za »eksperimentalno fiziko", kakor jo opisuje Voltaire v svojem slavnem „Candide". --- t P ep ček. Kaj si še živ? Ali te še neso zašili? Tonček. Živ, živ! Pa še kako, zakaj bi pa tudi ne bil! Saj se mi ni bati, da bi moral na Žabjek ričet jest. P ep če k. Ali so jih res toliko zaprli? Tonček. Res, res. Pa bi jih bili še lahko več, pa &naj, naše redarstvo je tako, kakor tisti znani »Pater Langsam". Pepček. Kaj pa tvoj mojster? Tonček. Prede mu. Ne toliko zaradi anarhizma, a zaradi tega, ker baje jednemu zapitih 200 gold. društvenih novcev posodil. Pepček. To nič ne de. To je posojeno »komuni". Tonček. »Komuni?" Kaj nam komuna mavi, ki je tam nekje v Parizu! Kaj pa poteče bratovščina? Pepček. To je pač bratovščina „dobrih ljudij!" Narodna zastavica. Oče in mati sta imela devet sinov, in vsak brat je imel jedno sestro. Koliko je bilo bratov in sester? — Deset. Sestra bila je jedna, in vsak brat imel je torej jedno sestro. 1 l Skratogrami. Berolin. Bismarcka tako božjast lomi, da ima že obe očesi v Holandsko obrneni. Ljubljana. Mestni zastop sklenil je pomnožiti število policajev. Pokazalo se je pri zadnjej veselici nemških turnarjev na kazinskehi vrtu, da jih je še premalo — policajev in turnarjev namreč. Policajev je premalo, ker morajo nekateri hoditi vohat v Čitalnico, turnarjev je pa premalo, ker jih je brez redarstva strah in prej ne bo dobro, dokler bo ne imel vsak turnarček svojega policaja, ki ga bode štitil, kakor angelj varuh. Zagreb. Czernatony in Vrhovay prišla iz Budimpešte semkaj učit se nekoliko parlamentarne dostojnosti in nabirat krepkih izrazov. Pričakuje se tudi Istoczy. „Sloboda" danes ni bila konfiskovana. Vsled tega plapola raz Markove cerkve zvonik bela zastava. Gorica. Naša oblastva so sklenila, da bode najboljše, ako se vsi goriški Slovenci sploh izselijo, potem ne bode treba blagoslavljati nobene zastave. Sicer se pa dotična gospoda primerno dobro počuti, le kri jej sili preveč v glavo. Slovenska Bistrica. Kolere še nemarno, pač pa imajo nekateri jedno kolo preveč v glavi. Ironija osode, Znani socijalistŽ. je pri vseh delavskih shodih in zborih prepovedoval, da se kaznencem predobra godi, da imajo preveč in predobro hrano. Zgodi se pa, da pride vsled zatožbe veleizdaje sam v položaj,, poskusit kaznencev hrano. Ni mu bila po godu in takoj prve dni se je zaradi hrane pritožil. Gospod, kateremu je bilo izročeno nadzorstvo v tej zadevi, ga mirno posluša, potem mu ravno tako mirno odgovori: „Čudim se, da se zaradi hrane pritožujete Vi, ravno Vi, ki ste skozi par let pri vseh shodih in zborih dokazovali, da se kaznencem predobro godi! Tableau! Mama, tukaj vzemimo poletno stanovanje, zrak. Le poglejte kako sta prašiča debela!" Tukaj mora biti dober Priporočilo. Zanimljiva epizoda. Ko je bil povodom 50 letnice Mabrovega zavoda v kazini komers in je bilo vse že več ali manj „dulci jubilo", opazovali so gospodje, ki imajo radi odprte oči, naslednji dogodek: Neki gospod, ki je po postavi podoben svetopisemskemu Caheju, sicer pa veliko šteje v našej germanskej koloniji, ima zlo navado, da si pri tacih prilikah rad prisvoji to ali ono, kar ni njegovo, in ki se ne briga posebno za sedmo božjo zapoved. Ker že druzega ni bilo, kar bi „uzmal", pograbi lep šopek cvetlic, ki je bil na steklenem nastavku (Tafelaufsatz). A šopek bil je nekako trdovraten, ni se hotel ločiti od svojega dragocenega okvira. Posledica bila je ta, da je naš Cahej rukal in in rukal s tem pa vzbudil pozornost ljudij, ki imajo tudi pri tacih prilikah radi odprte oči. Nakrat začuje se glas: »Mir scheint, der Kerl stfehlt schon wieder!" Tat iz navade izpustil je šopek, a tako neukretno, da je stekleni nastavek pal na tla in se razdrobil na male kosce. Naš Cahej pa je kot izvrsten telovadec z žilavo desnico samega sebe zagrabil za pas in se dvignil tako daleč, da ga več videti ni bilo. P. n. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnih sladčic, posebno pa opozarjam na najnovejše izdelke: ~ Sausprach-zuckerI in Bell-krapferl. Obiskovalci moje prodajalnice tudi brezplačno lahko opazujejo, kako moji otroci slovenski lajajo. Spoštovanjem M- V. 0. Ltmann. JK JK V „Narodnej Tiskarni" in pri Jan. Giontiniju v Ljubljani se dobiva: Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * ^ Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več. >\v >x M X X X * Izhaja 10. in 25. dan vsaeega meseca. Cena za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., aa četert leta 80 kr. Posamične številke po 15 kraje., pri opravništvu v „Narodni Tiskarni", kateremu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije in inserati. Slednji računijo se po dogovoru.