244. številka. Trst, v sredo 23. oktobra 1901 Tečaj XXVI „Bdisoit ' Iz iaj& enkrat na 4an. raiun aerielj 1» pr icnikov ob 4. uri ithVi Varovalna znitia : m <»lo leu.........54 kron za pol teta .........12 * su etri leta ........ 6 „ za 8i mewo ........ S kroni .»ročnino e plačevati naprej. Na na- *'« tirei priložen*1 n »rn^nin® »e nora v a ne tlrt _ » tobakarnah ▼ T ratu »e prodajajo po-aa a^tae številke po K stotink f3 nvč.i; i /cm Trata pa po 8 atotink (4 nv<".) Telefon Stv. H70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglasi računajo po vrntab v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poalana, osmrtnice in javne zahvale do* mači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu Mefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. T edinosti je mož! Naročnino, reklamacije iu oglase spre« jema apravnlštvo. Naročnino in oglase jt plačevati loco Trst. Crednlfitvu lu tiskarna se nahajata T> ulici Oarintia Štv. 12. TpraTiilitvo, in 8>rejr manje liis«ratov v ulici Molia ptcolo Štv. 3, II. naiisir. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Q|» d n i k 1 L.catnik konaorcij lista „Edinoat" Natisnila tiakarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu Brezobzirnost Madjarov. Potreba odpora. VII. Jedni senzaciji jo fle^ila druga. Objavljenje nacrta novega carinskega tarifa nemškega je bila velikanska senzacija. Senzacija že zato, ker je v njem do ekscesa izraženo načelo carinike obrambe, carinsko-obraml>ene polit'ke, ker je to napoved skrajnega odpora proti uvažanju produktov iz druzih dežel v Nemčijo. To je načelo — naibrezobzirneje obraml>e trgovini z lastnimi domačimi izdelki in preprečanja »ake konkurence od zunaj. \ novem načrtu carinskega tarifa nemškega je videl ves svet izraz najhuje sebičnosti, ki je pripravljena na eventuelno carinsko vojno z vsem svetom. Že radi tega senzacija ! Ali začujenje je bilo tem veče po okolnosti, da bi se ostrina tega tarifa — ako preide v veljavo — v prvi vrsti zarila v meso naše monarhije in potem tudi Italije, torej v meso političnih zaveznic. Svet je strmel na tem slučaju, ko je jedna država zagrozila drugi, s katero je zvezana, če že ne z umčeujem, pa Vsaj s hudim oškodovanjem. Trozveza nalaga naši monarhiji velikanske žrtve ; |M»toki avstrijske krvi se IkkIo morali po tem dogovoru prelivati eventuelno v obram!>o — Nemčije, a ista Nemčija se pripravlja za trgovinsko politiko, ki bi |M>menjala skrajno nevarnost in nedogledno škodo za naše gos}K>darsko življenje. Načrt novega nemškega carinskega tarifa bi bil že senzacija, tudi če bi bil naperjen v prvi vrsti proti državam, ki niso v zvezi z Nemčijo : s pogledom na okolnost pa, daje, poleg Kus je, naperjen v prvi vrsti proti gospodarskim interesom Avstro-Ogrske, pa je vzbujal naravnost strmenje. Morda je tudi govor grofa Golucho\\ skega v zadnjem zasedanju delegacij, v katerem je isti razvijal teorijo, da ni potrebno, da bi se vnanja politika pokrivala z gospodarskimi interesi države in da moremo torej biti politični zavetniki tudi taki državi, ki nas na gospodarskem polju tej>e s škorpijoni in nam trže iz-pred ust vsako mrvo kruha — morda je, pravimo, tudi ta govor osokolil gori v Berolinu, da so si upali na dan s carinskim tarifom, ki j>omenja najhuji atentat na našo korist, in da so tam gori uverjen1, da nas morejo s svojo trgovinsko politiko dušiti, ne da bi se jim trebalo bati, da 1k> to škodilo njihovi politički zvezi z nami ! ('e je torej tudi govor grota Golucho\v-skega obudil gori v Berolinu tako vero in tako prepričanje, potem pa more videti sedaj njegova ek^celenca, kako prokleto slabo uslugo je napravil monarhiji se svojo obrambo politike trozveze v zadnjem zasedanju delegacij. Senzaciji, ponuđeni svetu z objavljenjem načrta novega carinskega tarifa nemškega, pa je sledila druga senzacija. Po novem carinskem načrtu nemškem bi bilo hudo zadeto poljedelstvo ogrske polovice države. Umevno je torej, da je ta tarif vzbudil na Ogrskem najhuje ogorčenje in pa misel na čim izdatnejo obrambo. Ali način, kakor je ogrska vlada začela akcijo v svojo obraml>o, je bil senza-cijonelen in je kazal vso brezobzirnost Madjarov do te avstrijske polovice monarhije. V teh člankih smo že povedali, kako bi hotela Ogrska, da bi jej naša avstrijska polovica poravnala kar največ škode, ki bi jo Ogri trj>eli po eventuvalni gospodarski vojni z Nemčijo ! Povedali smo, kako so Madjari zagrozili Nemčiji, da v takem slučaju zapro svoje meje poljedelskim izdelkom ne le na nemško stran, ampak tudi proti Balkanu; in povedali »mo, da bi to za avstrijsko polovico po-inenjalo dvojno škodo: v prvo bi morali mi — ako bi poljedelski pridelki z Balkana ne mogli preko meje k nam — plačevati ogrske take izdelke po cenah, kakor bi nam jih diktirali Madjari; v drugo pa bi tudi Balkan zaprl svoje meje proti nam in mi bi zgubili balkansko tržišče ! To pa bi bila ekoda naš avstrijski polovici, ker mi smo tisti, ki avstrijske izdelke izvažamo na Balkan! Torej že fakt, da je Ogrska zažugala s takimi represa lijaki i in na taki strani, je nečuven in priča o brezobraznosti Madjarov do naših koristi. Se nečuveneja pa je pot, po kateri je ogrska vlada poslala to grožnjo v svet. Dvojno si moramo tu zapomniti. Prvič, da jo je poslal ministerski predsednik Odrski, Koloman Szel!, in drugič, da jo je poslal naravnost v Berolin in ne menč se za Dunaj. Da umejemo vso gorostasnost tega postopanja, treba poštevati bitstvo duvalizm* uvedenega leta 18(57. Treba umeti razmerje med obema polovicama naše monarhije. Po temeljnem zakonu od 21. decembra 1867 je politično razmerje med obema polovicama tako urejeno, da so med obema polovicama skupni: dinastija, vojska in mornarica, ter finance, ki se tičejo teh dveh, vse vnanjepoi. stvari, ter zastopstvo trgovinskih stvari nasproti inozemstvu!! Vladi obeh jnjlovic ni mati torej nikake pravice, da bi v obrambo gospodarskih interesov direktno nastopali nasproti inozemstvu, dokler med obema polovicama monarhije obstoji trgovinska in carinska zveza. T a n a-loga pripada grofu G o l u c h o w -s k e m u, ker on je naš minister zafvnanje stvari, ne pa g. Szellu ali pa gospodu Kor-berju! Gospod Szell nima torej čisto nič opraviti v Berolinu ! Če je menil, da mu je — in mu je res! — dolžnost, skrbeti za obrambo gospodarske koristi dežele, katero upravlja, bi bil moral to storiti potom našega urada za vnanje stvari, ne pa direktno v Berolinu. In ker je vendar storil tako, smo dobili dokaz, da Ogrska ne Bpoštuje — če tako zahteva nje interes — niti določeb in pogojev, pod katerimi je bil uveden duvalizem, čeprav so te določbe uprav prikrojene na ogrske ude in — pretenzije! Ogri so silno navdušeni za duvalizem, v kolikor jim daje sredstev za nadvladanje naše polovice politi-ški in gospodarski! Cim pa jim njihova korist kaže drugače, pa Madjari žvižgajo tudi na določbe duvalizma. Dejstvo, da se je Szell obrnil in zagrozil naravnost v Berolin, nam govori govor, ki bi moral razburiti vse činitelje v naši polovici, govori, da si hoče Ogrska prisvojiti vodstvo tudi v razpravah z Nemčijo za sklep trgovinske pogodbe! Kakovo vodstvo bi bilo to, tega ne treba še le praviti. Oni bi vodili ta pogajanja brez vsakega ozira na koristi naše polovice, in tako, kakor da Avstrija sploh nima nič govoriti o snovanju tega važnega čina. Ce je na naši strani le še količkaj samozavesti, če je le še količkaj zmisla za lastno korist, in če je le še koiičkaj energije za obrambo teh koristi, potem moramo postati tudi mi jekleni in pojasniti Madjarom: dokler obe polovici imati skupno carinsko obsežje, se mora spoštovati pariteta v vsakem pogledu in nikakor ne bomo trpeli, da bi se ogrski predsednik, oblastno preziraje naše koristi, obračal naravnost v Berolin in si prisvajal lastncst glavnega in jedinega činitelja, ki odloča v stvareh carinske politike A vstro-Ogrske. p o l> i, i s T K K 14 Za dežjem solnce sije. — Pi.ve>t ir. j.rejinjrh -toletij : prevel Bukovič. PrijetDO in zadovoljno je stari Rodrigo, se svojo malo družinieo, živel v Piemonteških hribih. Bil je gojzdni oskrbnik. Poleg te službe je imel tudi malo posestvo, katerega pridelki so popolnoma zadoščali za preživljanje njega in njegove d ruži niče. Zvesta soproga, triletna ljubeznjiva hčerka, 12-letni deček in poleg teii dva lovska psa — to je bila vsa družina njegova. Oče Rodrig je bil zvest svojemu poklicu; svojo službo je opravljal natančno in z največo vestnostjo. Svobodne ure je vsikdar uporabljal svoji družini v prid : za prijazne pogovore s soprogo in lepa jMjučc-vanja obeh svojih otročičev. Zbok njegove zgovornosti in pametnega in možkega vedenja njegovega je bil spoštovan in čislan od vseh, ki so ga poznali. Vsakdo ga je ljubil in rad imel. Cesto se je dogajalo, da je meti kmeti v bližnjih vaseh navstajal prepir ; pa je bil vsikdar Rodrigo tisti, ki1 je poskrbel in posredoval, da se je zopet vse pomirilo. Kako srečen sem vendar — tako je mislil večkrat sam pri sebi — in pregrešil bi se, ako bi si želel kaj boljšega, ('emu bi potreboval denarja, čemu naj bi mi bilo veliko premoženje *? ! Saj to malo premoženje redi mene in moje ! In to malo skrbi, ki jih imamo, je ravno za kratek čas. Veliko premoženje in bogatstvo pa delata človeku tudi velike skrbi. Dobro ženo imam, zvesto tova-rišico, ki pozna vse skrivnosti moje in mi pomaga prenašati skrbi. Ob velikem bogatstvu pa bi bila morda izpostavljena zapeljivim prilikam. To bi utegnilo uničiti mir mojega srca. Potem imam nadepolnega sinčka in nežno hčerko. Za njiju vzgojo lahko skrbiva jaz in soproga ob najinem opravilu. Ob velikem bogatstvu bi ju morali prepuščati tujim rokam in njiju mlada in nedolžna srca bi se lahko in zgodaj pokvarila. Sosedje me vsi ljubijo. Zvesti prijatelji so mi tudi radi tega, ker moje premoženje ne presega njihovega. Ako bi pa bil bogat, bi imel samo take prijatelje, ki bi pri meni iskali le do- Politični pregled. V TRSTU, dne laga tudi čast predsednika kluba velikašev v drž. zl>oru. Pismo Paltfvjevo je sicer zloženo v naj laska vejem tonu in njegovi tovariši v državnozborskem klubu so mu delali sto po ki o no v, ali značilen je njegov korak vendar-le, ker priča o nastanku dveh struj v veleposeetvu češkem radi — Kor-berjeve |s»litike. V tem rnenenju nas utrja tudi, kar |M>roča »Politik«, ki pravi, da je bil PallfV užaljen, da niso njega, predsednika državnozborskega kluba, nič obvestili o na-merjanem kompromisu. In iz tega bi utegnile navstati še resne j»oslediee. Predsednikom kluba čeških velikašev je bil izvoljen grof Silva-Tarouea. Podpredsednika pa sta že imenovani princ Friderik Schwarzenl>erg in grof Fvgen <'ernin. Poslednja dva sta strogo češkega mišljenja: zato se nadeja » Politik «, da kurz kluba ostane stari. Cehom prijazni. — Želeti bi bilo: a pozabiti n<* merim, da |>ot kompromisa z decidiranim na.*pr<m je sila opolzel. zlasti če ga gladijo vplivi od zgi»rej. Le prerad vodi od — prejšnjih poti. Poljsko »kolo« je sicer odklonilo predlog posl. Romanoviča za nekako tiho ol>strukcijo, sklenilo pa je, da je postulate njegove izročiti parlamentarni komisiji v proučevanje. Razpuščenje hrvatskega sabora. Iz Zagreba prihaja nepričakovana vest : sabor je lazpnščen po le dveh abaolviranih sejah. V včerajšnji seji tabora so najprej izvr-- li razne volitve, med temi tudi volitev odposlancev v budimpešiansko poslansko zbornico m zl»oraieo magnatov, kar je došel v zbornico ban gr»-f Khuen Hedervarv v popolnem banskem ornatu ter je prečital kraljevi reskript, s katerim se zaključuje petletno zasedanje in se raz pušča sabor kraljevin Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Na opozicijo je napravil ta nepričakovani razpust mučen ut posebno z ozirom na to, da je vodja neodv-ne narodne stranke (»Obzoraši«), dr. Mazzura. u loži l interpelacijo o zadevi zavoda sv. Jeronima v Kimu. Morda je vlada hotela s tem činom preprečiti ravno to, da sv. Je-ronimsko vprašanje ne pride v razpravo. — aslyjev predlog obsega tudi zahtevo osemurnega delavnika in uvedenje pokojnine rudarskim delavcem, kateri naj bi j>o 25-ietni službi dobivali po dva frauka Da dan. Minisierski predsednik \Vaideck-Rous-seau je izjavil, da vlada ne more privoliti v zahtevo, naj bi se najmanjša dnina zakonito določila, pripravljena pa je pripustiti v razpravo zahtevo o pokojnini. Glede osemurnega delavnika je rekel ministerski predsednik, da je treba postopati jako previdno. Socijalistični poslanec Viviani je oči tal vladi, da se ne drži obljub, katere sta že pred rnnn^mi meseci dala železniški minister M. lerand f-*ocijalist) in ministerski predsednik. Kudarji da čakajo s proglasom splošne stavke -samo radi tega. ker upajo, da vlada izpolni svoje obljube. Vlada pa da je stvar zavlekla zato, da je mogla med tem časom urediti vojaške priprave. Viviani je zaključil z izjavo, da so vsi socijalistični poslanci ostali vedno zvesti svojemu programu in da se morejo delavci, ako stopijo v stavko, brezpogojno zanašati na njih (socijalistiČnih poslancev) podporo. Ko so govorili se nekateri drugi govorniki, vsprejela je zbornica nujnost predloga Baslvjevega, odklonila pa zahtevo, da se o istem takoj razpravlja ter ga je izročila posebnemu odseku. Zbornica je potem s 402 glasovi proti 132 odklonila predlog posl. Viviauija, naj bi se odpravil zakon proti anarhistom. Tržaške vesti- \a javni občni zbor polit, društva »Edinost« pridejo naši tržaški deželni in več istrskih dež. poslancev. Pride pa tudi naš dični S p i n č i ć ! Tako nam je vsaj zagotovil o svojem zadnjem bivanju v Trstu. Kakor že nekaj let sem je pričakovati tudi letos vele-zanimivih in živahnih razprav. Pričakovati je torej, da bodo zborovalci sledili istim s tistim zanimanjem, kakor je opažamo že nekaj let sem in ki priča, da naše mase dozorevajo politiški od leta do leta. Profanacija spouiina mrtvih. Danes sem bil na carinskem uradu, ki je blizu mola soli. Tu sem videl na steni neko čudno spa-čeno prikazen, z dolgimi brkami in visokim špičastim pokrivalom. Gledal sem in gledal, a nisem nikakor mogel pogoditi, kaj bi prav za prav imela ta — mazarija predstavljati. Slednjič sem pod sliko zapazil napis, ki je pravil, da je ta eudna prikazen slika p o-kojuega tržašk. škofa Sterka. O smrti pok. škofa je bil namreč neki tržaški list prinesel sliko škofa. In to sliko, ki je bila že sama na sebi nedostojna pok. vladike, je neznana roka s tem, da je napravila sliki brke in druge stvari, še bolj spa-čila in pribila na steno, na steno v c. k. u radu! Ako vlada že med c. k. uradniki in uslužbenci tak besen fanatizem proti pok. škofu, ker je slučajno pripadal slovanskemu narodu, tla javno zasramujejo njega spomin, in po vrhu tega še v prostorih, kamor prihaja občinstvo, potem se res ni čuditi postopanju laško židovske camorre ob smrti istega škofa! Radovedni nmo, kako dolgo še bo ista slika na steni v c. kr. uradu pravila o besnem fanatizmu ljudij, ki bi morali gojiti jednako spoštovanje do vseh narodnosti, katerim služijo, in biti izgled — vstrpljivosti in tolerance ? ! Sram jih bilo, ki svoj srd stresajo cel<> po smrti na moža, čegar prvi greh je bil ta, da ga je rodila slovanska mati, drugi pa, in tudi od nas pri pozna ni, da je bil — predober ! Predober pa zlasti do onih, ki so ga sovražili in ne odpuščajo niti njegovemu — spominu ! — a. Okoličani, eujte! Posebno pa vsi vi, ki še vedno verujete, da vas imajo na magistratu vladajoča gospoda — radi ! Vi, ki v tej krivi veri podpirate to gospo 1 o se svojo osebno agitacijo in s svojimi glasovi na volitvah ! Vi. ki v tej krivi veri in v svoji poslušnosti do rečene gospo le mrzite svoje pametneje okoličane ter škodujete njim in sebi ! Vi, ki menite, da z izdajstvom na svoji krvi — torej za najvišo ceno, ki si jo more predstavljati pošten in značajeu človek — pov-spešujete svojo in svojcev korist! Vi, ki še vedno nočete verjeti, tla se sovražnik pač veseli izdajstva v nasprotnem taboru, <1 a pa nikdar ne ljubi in a e spoštuje izdajalca! Vi, ki še ne umejete, da vam glasovita mestna gospoda le mečejo pesek v oči, da se le poslužujejo vaše nevednosti in vaših nesrečnih činov, da pa istotako mrze vas, kakor mrze one vaše sobrate, ki so odprli oči in ne zaupajo več gospodi ! Čujte torej vi vsi ! Tolpe tujih prikazni na vseh delih, katere imajo oddajati mesto in od mestnih gospodarjev odvisni zasebniki in podjetja, tiste prikazni odurnih in sumljivih lic ter »somih pogledov, vam govore, da za vas ni kruha niti na onih delih, za katere morate posezati v žep tudi vi, kakor pripadniki te občine ! Nu tisoče je teh prikazni v Trstu, poklicanih od ljudij, ki so se svojim srcem v drugih krajih onkraj morja ; tu doma, med lastnimi sodeželani in soob-čani, pa le se svojo mržnjo in svojim sov-ražtvom. Te prikazni, ki vam jemljejo kruh iz pred ust in iz ust, so poklicali semkaj ljudje, ki le tujincu odpirajo svoja srca in žepe — svojih soobčanov, a so trdi kakor kamen do našincev ! Na mestnih delih in na podjetjih zasebnikov, odvisnih od mestnih gospodarjev in od proslule Camorre, viditj f>rej le tujince in le redek je še domačin, ki se zgublja med tistimi sumljivimi fizijognomijami. Prav kakor da smo v kraljevstvu — regnicolov! Le jedna vrsta občinskega dela, zdelo se je, da hoče ostati dom&na naših okoličanov. To je delo na tlaku ! V prvo je to delo težko in mučno, bodi v letu, bodi v zimi ! Delo, ka-koršnjega se regnicolo ne lotuje rad, ker že po naravi Bvoji ne ljubi težkega dela, in ker — ob mizerni hrani — niti nima v sebi fizičnih sil za opravljanje takega dela. Nasprotno pa imajo naši okoličani ne le potrebno fizično moč in trdnost konstitucije, ampak tudi neko posebno spretnost za to delo. Pravi specijalisti so, smatrani za nedosežne na tem delu in torej tudi nenadomestne. Menili smo torej, da vsaj delo na tlaku ostaue domena naših okoličanov, ker tako zahteva očitna korist občine same. Motili smo se in vidimo, da smo še preugodno cenili naše mestne gospodarje. Tudi z dela na tlaku so začeli zginjati naši okoličani in že so se začeli! prikazovati na tlaku sumljivi črni obrazi regnicolov. In kakor nas uče skušnje povsod drugod, moremo pričakovati z uro v roki, kdaj zgine zadnji okoličan tudi s tega dela! E, signori niso možje polovičarskih činov, ni jim v navado, da bi se ustavljali na pol pota, ako ta pot vodi v — Italijo! Torej ste čuli, vi vsi okoličanski neza-vedneži in zaslepljenci: tudi ta košček kruha vam polagoma odtegnijo tujinci, poklicani od onih, ki vas imajo baje tako grozno radi in katerim služite v svoji neverjetni slepoti!! Ali vara tudi regnicolo na tlaku ne odpre oč> ?! Res je sicer, da regnicolo ne bo opravljal težkega dela tako točno in tako strokov-njaški kakor ste ga vi ! Kes je, da bo imela občina le škodo od tega, ker bo trebalo dva, ker je opravljal vas eden! Ali kaj bo3te imeli vi— od tega ?! N č ! Odprite oči, upre-zite svoj razum, podeljen vara od Boga, spoznajte in pridružite se onim, ki vidijo, da jim sedaujt razmere ubijajo duševne in materijalne koristi, in ki so že davno prišli tlo spoznanja, da te koristi bodo izpostavljene vsem nevarnostim, dokler ne bo v Trstu zrušeno gospodstvo onih, ki kličejo semkaj tujinca, da jemlje domačinu kruh. V borbi proti tej kliki je rešitev. Seveda je ta borba težka in zahteva žrtev. Ali neizogibna je. Ako ste torej ljudje, pametna bitja, pridružite se vojski, ki je izdala parolo : doli z gospodstvom camorre ! Slovenske razglednice s poar cdom na Trst. Gospod Janko Trošt v Trstu je založil nove, jako lepovspele razglednice s pogledom na Trst. Priznati moramo, da so te razglednice najlepše, od vseh, kar je do sedaj založil g. Trošt in so sploh med najlepšimi tržaškimi razglednicami tudi laškimi in nemškimi. Poleg splošnega pogleda na panoramo Trsta, razvrščene so manjše sličice : »Stolna cerkev«, »Veliki kanal in pravoslavna cerkev«, »Pomol sv. Karla«, »Poštna palača« in »Grad Mira mar«, vse v tako lepi skupini, in prijetni Larvi, da napravlja na gledalca najlepši u tis (■ledališčua objava ! Čast mi je naznaniti p. n. meščanstvu tržaškega mesta, da prispem v Trst te dni se svojo dobro izvež-bano družbo, s katero sem obiskal že vsa veča mesta kraljevine Hrvatske, Slavonije i Dalmacije ter Bosne in Hercegovine in po-vsodi dosezal lepe vspene ; posebno pa v Varaždinu, Oseku, Karlovcu, Šibeniku, Spljetu, i Dubrovniku, Sarajevu in na Sušaku, kjer sem . moral ostati po več mesecev na splošno za-; dovoljstvo ! Družba šteje 22 členov, 9 ženskih in 13 i možkih. Repertoar je sestavljen med drugim tudi iz 6 narodnih iger b petjem, v katerih se družba odlikuje posebno v petju. Kostumi so ukusni ter popolnoma primerni raznim igram. S tako urejeno družbo si doz volj uje uprava odpreti naročbo na 6 izbranih narodnih predstav, katero družbini tajnik, g. Štefan Gašparovid prejema v »Trgovinski kavarni«. Vse nadaljnje objave se bodo naznanjale v tržaškemu dnevniku » Edinost«. Preporočujč se za mnogoštevilni obisk, beležim udano Peter V. Č i r i «•, ravnatelj potovalne dram. družbe. Drobne vesti. Nenadna smrt. Včeraj popoludne je umrl nenadne smrti v ulici Rossetti neki 73-letni starček imenom Josip Furlan, stanujoči v ulici Michelangelo. — Nesrečneža so odpeljali v mrtvašnieo k sv. Justu. Povožena je bila včeraj zjutraj v ulici Stadion neka služkinja imenom Alojzija Krivic. Povozil jo je voznik Fran Pahor. Na srečo se deklica ni skoro nič poškodovala. Pahor je bil odveden na policijo in puščen potem na svobodo. Nesreča na Llovdu. Včeraj zjutraj ob 7. uri je padel ogljar Mate Gregov iz Zlatin (Dalmacija) s krova parnika »Marija Valerija« v notranje prostore in se močno poškodoval. Na njegov krik je priteklo več mož, ki so ga odnesli k Llovdovemu zdravniku. Po prvi nujni zdravniški pomoči, so ponesrečenca prenesli v mestno bolnišnico, kje>* je bil vsprejet v deseti oddelek. Poskusen samomor. Sinoči ob 7. uri se je poskusila zastrupiti 23-letna Marija C., stanujoča v ulici Ponziana. No, bližnji stanovalci so še o pravem Času opazili to in poklicali zdravnika. Ta je deklici dal prvo pomoč in jo potem dal odr.esti v mestno bolnišnico. Aretiranje. Sinoči ob 7. uri zvečer so v neki gostilni v ulici Koscolo aretirali šestero delavcev, ker 30 prepevali himno Caserija. Aretiranci so : 20-letni Attilio P., Anton in Alojzij V., prvi 33, drugi let star, 30 letni Romano U., 21-letni Emilio E. in 36-letni Ivan P. Odvedeni so bili vsi v ulico Tigor. Star sovražnik c. k. redarjev mora biti 46-letni mehanik Mihael C. iz Trsta, stanujoči na Vrdeli. Do redarjev mu je antipatija že prirojena in še posebno, če je malo pri »dobri volji«. Tako je bilo tudi v ponedeljek zvečer. C. je srečal v neki ulici dvojico redarjev. Ko sta ta dva že nekoliko odšla, začel je metati za njima vse najlepše in izbrane epetitete, kar jih premore on v svoji pijanosti. Seveda, redarja nista mogla in smela prenesti toliko psovk na njiju adreso. Redarja sta ga torej aretirala. No, imela sta še precej boja, dokler sta ga dovela k inšpektorju Rudolfu. Stari sovražnik javnega reda in miru tudi tukaj ni miroval ter je pobil na inspektoratu več šip. Mož se je do včeraj zjutraj streznil. Predstavili so ga kan-celistu Za£futi, ki ga je dal odvesti v ulico Tigor. Neslane šale. Včeraj zjutraj so bili opozorjeni tukajšnji gasilci, da gori v mizarski delavnici v ulici Amalia št. 4. Gasilci, z dvema poveljnikoma na čelu, so se hitro podali na naznačeni kraj, ali ko so prišli na lice mesta, so videli, da so si neki hudomušneži dovolili neslano šalo. Ob 3. uri popoludne so bili zopet opozorjeni telefonično, da gori neki magazin v ulici Tesa. In zopet sta se ista poveljnika podala z gasilci na označeni kraj. No, gasilci so se kmalu vrnili, ker o£ nja ni bilo. Iz-pred naših sodišč. Včeraj se je vršila razprava na tukajšnjem deželnem sodišču proti 2l-letnemu mornarju Franu Bortole radi težkega telesnega poškodovanja, storjenega na škodo Alojzija Brazzatti tudi iz Pirana. Obtoženi je bil obsojen na 4mesečno težko ječo in na povrnitev IGO kron ranjencu. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 24 oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Stadion 35, hišna oprava ; ulica Koscolo 1 C, hišna oprava : ulica Canale ">, mani-fakturno blago; ulica Sanita 16, hišna oprava; ulica Poste 4, limoni in oprema v zalogi. Vremenski vestnlk. Včeraj: topioa er ob 7. uri zjutraj 16°.5, ob 2. uri {.opoludoe 20°. C.® — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7n3.1 — Danes plima ob 6.43 predp. in ob 6.59 pop.; oseka ob 0.22 predpoludne in ob 1.11 popoludne. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je nabral gosp. Kodrič, posestnik v Kolonji na poziv gosp. Mikeluc-a od istotam ob priliki obiska pevskega društva »Kolo« 5 K 21 st., dalje so darovali gg. Anton, Blaž in Miha Zrjal in Matija Hrešeak iz B >ršta 90 st. Srčna hvala B la g a j n i š t v o. Vesti iz ostale Primorske. X Odgovor g. županu Ivanu Mah niču v Dekani na njegov dopis v »Edinosti« št. 224, 225 i u 226. t. 1. na interpelacijo posl. Josipa Kompareta in tovarišev v dež. zboru istrskem radi kričečih dogodkov v Dekani. 14. Glede zadnjih volitev dne 10. in 11. julija 1900. pravi župan, da je bil vedno v volilni dvorani kakor predsednik volilne komisije. To je resnica. To je tudi županov dopisnik-najemnik j»ovdarjal v »Edinosti« št. 158. lanskega leta, da se namreč župan ni mešal med volilce Ali temu je sledil resničen odgovor, da si je župan zato že popred poskrbel agitatorje, katerim je tudi iz občinske blagajne poplačal trud. Tudi sam si je pred volitvami veliko prizadeval ; hodil je namreč po županiji od vasi do vasi, obetal šole, ceste, vodnjake itd., prav tako, Zamarin, ki je tudi izrazil svoje zadovoljstvo ter ob enem pohvalil občino, da je storila tako lepo delo, čeprav ta občina nima nika-kih stalnih dohodkov . . . In res je občina za vse to delo potrošila blizo 1000 kron, kateri trošek pa se v par letih izplača sam ob sebi, z dohodki semnja. Tem veča čast gre za to našemu županu in obč. zastopnikom, ki ee niso ustrašili ne truda ne žrtev, samo da so občini ohranili semenj, ki je bil že, takorekoč, zgubljen . . . Prosimo s tem ob enem naše rodoljube, naj opozorijo ljudstvo, (la semenj v Marezi-gah ni prepovedan, pač pa obeta biti semenj kakor delajo na Pomjanščini prijatelj mu (]Iie 4 novembra t. 1. tako dobro obiskan, Bennati in družba. Raznim osebam je obetal kakor še nikdar. Že druga leta dne 4. no-službe, kakor že tako znajo — Bennatijevei. vembra prihajali so v Marezige na tisoče na-Tudi nekatere župnike je obiskoval, da bi ; ro(ja \t vse £stre Tembolj je pričakovati mu {»omagali, kar so nekateri njih ^^ ietoa> ko so seinnji skoro povsodi pretil d i storili! Dalje govori župan nere- snico, da ni vedel, kaj se zunaj vrši in d: povedani. X V r 1 e iu u mož u. To je — je dal svojo obleko bolj iz nevednosti, ker takrat ni vedel, da se Musolino maščuje nad vsakim, ki bi kaj storil proti njemu. Ko je Bova to izvedel, ni šel več iz svoje hiše. Sedaj pa, ko je izvedel, da je slavni brigant aretiran, se je sicer prikazal na beli dan, ali se vendar boji, da ne bi Musolino utekel iz ječe in bi o tej priliki utegnil tudi njega spraviti v krtovo deželo. častnik tat. Te dni so aretirali v Da-vosu v Švici, nekega častnika, ki je po-neveril veče svote denarja iz vojaške administracije v Pretoriji. Častnika so izročili augležkim oblastim v Londonu. Od radosti umrla Te dni se je inženir Techner povrnil v Berolin k svojim ptari-šem. lechner ja 15 let delal v Kitaju. Inže- Brzojavna poročila. Splošni štrajk na Francozkem. PARIZ 23. (B.) »Eeho de Pariš« jav-lia iz St. Etieune, da so be združeni odbori rudarjev izrekli v načelu za splošni štrajk; sklenili so pa, predno določijo čas začetku štrajka, da počakajo vspeh proučevanja predloga poslanca Baslv od strani delavske komisije. Za zaarotovljenje mirovine zasebnim nameščencem. . DUNAJ 23. (B) Pododbor gospodarskega sveta za posvetovanje o zakonskem načrtu v zagotovljenje mirovine zasebnim nameščencem se je podrobne* posvetoval o dotični vladni predlogi ter je pozdravil ta načrt, kakor prvi korak za rešenje problema nir je zapustil Kitaj in se povrnil v svojo 8plošnega zavarovanja za starost. Po pred-dornovino, ne da bi prej kaj javil svojim J logu posianca Sedlnitzkega je izjavil pod-stanšem. To se je hudo maščevalo. je ' odbor da je zakonski nač.rt se gtaiiš5a go_ inženir stopil na vrata, kjer stanujejo stariši zdnardtva in poijedelstva mogoče vsprejeti le . .. . . ks. u , . . r . ^ . mati raadl* v nezaV€8t ! v slučaju, ako državni zaklad prevzame po- še le čez mesec dn, so prihajal, k njemu obe,n- Morda mu ga ni vrstn.ka v vsej I str, To je ;n ni se zavela več. Tako jo je prevzel nenadni trebš6ino za invaliditctne rente, prispevke za eki svetovalci iz raznih davčnih občin m mu svečenik Josip V e 1 1 k a n j e, ki dovrsuje i,rjhod «iua 1 • 1 ...... ' " " podporo in davščine podjetja, katere bi mo- naznanjali, kaj ~asp posojilnice p.-i istrski seljak. 11. (Zvršetek.) Ne morem vedeti sicer, pod kakimi po- trdil zakonski načrt, sklenjen od deželnega . , ... , , • X r/ 1*1 • * 1 ! g^1 Je ljila svota »Rožena »d družbe sv. C i- zbora mejne grofije istrske, s katerim se seji! Le na dan z vsem, da bomo mogli ,z- strašil dela ,n žrtev Zgradil je šolsko po- rik jn Metodija za Istro, a uloge v t^očem epreminjajo nekatere določbe veljavnih de- ruti s korenino vse krivce, Gospod župan slopje na svoje stroške n. vedno je btl med ra6unu jc mogoče iskati samo pri kakem želn;h zakonov o pravnih razmerah učiteljev trdi tudi, da so ^e omenjen, stroški za voli- ljudmi in jih poučeval ter navajal na delo. večem denarnem zavodu, ali kaki banki, ni- tve v znesku 378 K (točka 13. interpelacije) To je imponiralo ljudstvu in danes je Rove- kakor pa Qe pri dobrodelaem društvu. Ona uknjižili še le potem in le na račun onih rija zasajena od vinogradov in sadnega drevja. torej> po mojem meueajuj ulkakor davčnih ol»čin. Tudi to je drzno zavijanje. Ali Velikanje je učil narod tudi v narodnem G. župan naj dokaže n. pr., kdo ga je silil, in politiškem pogledu. V silni borbi, ki se naj uknjiži volilne stroške (l'.* K 42 st. št. bije v vodnjanakem okraju, je bil Velikanje ita- 457.) na račun davčne občine Črnikal?! lijanski gospoii v strah in trepet. Na njega Morda ga je k temu silil tisti dobri občinski so se usuvale klevete in psovke in uprizarjali ne spada v konto »tekoči račun«. Delež pri »Gospodarski zvezi« nikakor ne spada v konto »Tekoči račun«, ampak na javnih ljudskih šolah v latri. Vojna v južni Afriki. LONDON 23. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Z ozirom na govor Bullerja dne 10. t. ni., v katerem je ž'vahno odgovoril »a izvestne napade v listih, je Buller odstavljen svetovalec Josip Andrejašič?! Kdo ga je se proti njemu ulični napadi, ali on je bil pomen to so nazadnje stvari, katere imajo le fonna •silil, nai vknjiži volilne stroške za skupno junak, nepremičen v borbi. Sam sebe se je občino Dekani, 30 K 72 stot. |»od št. 462?! nazival za »hajduškega popa«. Kdo ga je -mil uknjižiti 3 K 9S stot. (štev. Slava! Slava! Bog mu podeli srečen strošek za buteljko v pogoščenje odlič- večer življenja v plačilo za vse, kar je storil nega g»»sta?! Kdo ga je silil vknjižiti stro- narodu dobrega!! ške za p"g« - >enje na dan volitve župana v znesku »Naša Sloga« prinaša krasen uvoden čla- '♦5 K 24 stot., št. 42*, 43*, 483? Ako pak nek o njem in njegovo sliko. je bil župan res nagovarjan ali primaran po - obč. svetovalcih raznih podobčin, se je pa ino-rai opravičiti v tem zmislu na pregledovanju ra 11 nov in dat; na zapisnik pred deželnim * Stavbena kronika v L j u b - nadzornikom, česar pa ni storil. Pač pa so 1 j a n i. Letošnje jeseni nehuje šesta stavbena storili pregledovale! računov, ki so vzeli na doba po potresu in bo izvršiti zadnja velika zapisnik vse ti^te >vote, potrošene o zadnjih novo zgrajena poslopja. Krasna sta justično volitvah. In tudi deželni nadzornik je javno poslopje in deželni dvorec. Dozidanih je tudi i/ »vil, da teh stroškov ne vzame v občinske mnogo zasebnih hiš. Ljubljana dobiva značaj račune, tudi če bi jih potrdil ves občinski lepega modernega mesta. Slovensko delavsko se ima prišteti med »Naloženi denar«.^ No, od poVeljstva prvega vojskinega kora v Al- dershot ter postavljen v disponibiliteto. General French, čegar povrnitev iz južne Afrike se pričakuje, je imenovan njegovim nasledni- Stanje posojil koncem leta znaša kron Vesti iz Kranjske. 17.148-80. Vrnena posojila K 385G-46, kar kom Geiierai Hildvard prevzame zadasno po se zamore smatrati za ugodno. veljstvo v Aldershotu. Upravni stroški znašajo samo K 63*33, __ kar je pri prometu K 44.088*32 zelo malo in dokaz, da se odborniki in poslovodje žrtvujejo zastonj. V poročilu tudi pogrešamo število dolžnikov pričetkom leta, koliko strankam je bilo dano po3ojilo na novo, koliko njih so vrniie posojilo popolnoma, koliko deloma? Ti podatki so v računskem sklepu vsake posojilnice gotovo zelo važni. Naravnost presenetila pa me je velika svota zaostanih (K 447*67) in majhna predplačilnih (K 2 43) obresti ! Predplačane obresti Dober glasovir se proda po najnižji ceni. Poizve se v gostilni „Al Gam-bninus" ulica Rossetti štv. 2. ♦»«>«♦«♦ ♦»♦a »h i el i kunska ra>tavu pohištva in g tapecarij. Izvenredno ugodne 2 a z n j i v o . . . . zuasajo niti L 0t zaostaue nad 40%. A zastao, li str« ^»ii tla ne sme o priti v obe. stavbeno društvo je tudi letos zgradilo par , ...... ' . , . . . treba je premisliti, tla je prvi pogoj pri vsa- hiš za delavce. Med hišami, projektiranimi za , , . , . . , _ . kem denarnem zavoclu, da se obresti placu- prihodnje leto, sta tudi hiši »Narodne ti- . . . , , .. . . ..,,., 1 . jejo vedm> v pol uletu i h, anticipatnih obrokih, skarne« in g. župana Hribarja in poslopje za državno obrtno šolo. Vendar vlada v Ljub- b i 1 o « f račun, kertoda bi Ali niste umeli g. župan Nadalje proj>oveduje g. župan, da gorjč vsaki občini in vsakemu županu, ako ima take obč. svetovalce, kak,»r jih ima dekanska ljani pomanjkanje stanovanj in draginja je « U ^ cene. u županija! i e je res tako, da imamo takih že zdaj občutna. Več civilnih in vojaških strank mora bivati izven mesta. In »Slov. malo vred ni h svetovalcev, potem pa poaav ljamo s roje zahtevauje, naj jih objavi javno- Narod« — iz katerega Brno posneli te posti po imenu. Bomo vsaj poznali njegove — datke — meni, da ni pričakovati kmalu bolj-sokrivce ! — O obdolženju potom tiska, tla razmer, so sedanji in bivši svetovalci hoteli lokati in »r premalo strog v izterja-vanju obresti ! Ako hočemo, da priučimo našega seljaka na točnost in red v spoljnje-vanju obveznosti ter da ga pri učimo na redno gospodarstvo, je prvi pogoj ta, da je ravnateljstvo vsake naše posojilnice trdo in neizprosno, ker le s tem je mogoče blagodejno uplivati na zboljšanje naših žalostnih gospodarskih razmer. —- S prizanesljivostjo se ne VILJEM DALLA TO H It E J v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Moje pohištvo dan« KKXKKKXXXK*XKXKX X X n x X X X X Vesti iz Štajerske. — V Šoštanju ustanovi Schulverein opravi pri našem seljaku nič; nasprotno: le Nadalje prav župan, »la je deželni nad- nemško šolo, za katero ima na razpolago že škoduje se mu ! Največ mu bomo koristili in zornik pregledal vse občinske račune za vso li>0OU K. »Domovina« poživlja šoštanjske pomagali, če bomo z vso ojstrostjo zahtevali, doi»o njegovega žapanovasja. Tudi to ni res. Slovence, da se nijedeu otrok slovenske ma- da mora spoljnjevati svoje obveze. S tem ga )C Ker v resnici se je pregledovalo le za leti tere ne vpiše v to šolo PJ00 in 1901 do 21. avgusta t. 1. (i. dež. nadzornik p. se je izrazil pred vsemi pregle-dovalci, da on sklene račune na podlagi šte- še nezavedno sosebno za to, ker se vilk, kakor st^je v knjigah laeunov. ne glede, premalo zboruje. Celjski list meni: ali so pravilne ali ne. Kar je nepravilno MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slo?, zalflp pMštva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Cernigoj-a Katera se nahaja v:na« pravi po prisilimo, tla začne skrbeti in misliti. Naš Premalo zborovanja. *Do.no- seljak je lalikomišljen. Lahkomišljeni ljudje X V Tratu' Via vecchia vsej pravici, da ljudstvo je pa ne skrbe nič, in ne mislijo nič, dokler jih (Rosario) št. 1. • (na des«' st**ani cerkTe st. Petral. pri nas v to ne pritisne sila. Nadejam se, da me ne bo nihče napačno »Ljudstvu se mora govoriti, je izobraže- urael. Kdor me pozna, ta bo tudi znal, da X X X Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X vkni /eno, pregledovale! vzeli na zapisnik, vati, da dobi pravi pojm o našem narodnem mi je te besede narekovala le ljubezen do JCJCJtJCJtJCJC^JCSUtSOtJCltJC v katerem -ie«ie ''>3 nepravilno vknjiženih življenju: ljudstvu treba navdahniti na- n-išega ubozega seljaka. Istrski seljak je še zneskov v skupnem znesku 1700 kron. A trebal > je pregledati tudi one zneske dohodkov, ki n i t» o v k n j i ž e n i. Na pr. več dovoljenj plenov, jK»sojilo za sv. Anton, 1200 K itd. (Zvršetek pride.) X I M a r e z i g nam pišejo : V vsem okraju koperskem ni bilo letos nijednega semnja za živino — izvzemši vsakomesečne semnje v Kopru, kateri pa so zelo slabo obiskovani : to pa zato ne, ker nijedna občina ni napravila potrebnega prostora, to je ograje, kakoršno zahteva vlada. Zato tudi ni bilo semnja, ne v Dekanih, ne v Kubedu, ne v Šmarjah in ne pri sv. Antonu. Naša oljčina pa se je ^»otrudila, da je napravila potreben prostor in ograjo — |>o-polnoma |>o predpisih. Dne 19. t. m. je rodni ponos, da se bo za vedalo svoje narodnosti ? otrok; otrok pa ne zna, kaj je potrebno in povedati je treba, da smo Slovenci narod, , koristno zanj... katerega ne treba biti sram pred svetom ! Dokazali smo že često svoje zmožnosti, pokazali smo dovolj, kaj premore slovenski meč in slovenski um. Zato pa, voditelji naroda, navdušujte ga in kažite mu pot narodne zavednosti !« Razne vesti. Grozen strah pred Musolinom. Iz Reggio Calabria javljajo, da tamošnji urar Di Bova ni izišel že sedem mesecev iz svojega stanovanja. ker se strašno boji, da ne bi prišel v pest Musolinu, samo radi tega, ker je nekoč posodil svojo obleko nekemu karabinerju, ko ogledal delo c. kr. okrajni živinozdravnik, g. je šel ta na lov za Musolinom. Pravijo, da Le poglejmo obširna posestva, ki jih imajo nekateri italijanski bogataši po Istri in vprašajmo jih, kako so prišli do teh obširnih zemljišč?! V odgovor dobimo — če bodo ti bogataši hoteli biti odkritosrčni — da le vsled lahkomisljenosti našega seljaka... Naša naloga je, da tega seljaka privedemo do umnega in pametnega gospodarstva, da ga naučimo misliti, da ne bo živel tje ven dan, kakor otrok... S Aleksander Levi Miizil m € iS € & Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. T R S T TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM Koneeno moram se omenjati, da ne dvo-1 mi m ni najmanje na solidnosti posojilnice, o kateri sem razpravljal. Pač pa se lahko reče, da je bilanca in razmerje mej lastnim in tujim imetjem (1: 11) zelo ugodno. A. M u n i h. Velik izbor tapecarij, ircal in slik. Izvršuje naročbe tndf po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ^ 1LDSTR0VAMI CEVI K ZASTONJ II FKAKKO z^fi Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. ! Izza mnogo let preskušeno domače zdravilo Frana Wilhelm lekarnarja E « lir 1 = c. in kr. dvornega zalagatelja Jfeukirchen, spodnje avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj Za vitak K 2,— Postni zavitek 1"» zavitkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok 1 »teki. K 2.50. Postna pošiljate v 6 »teki. K 10. C. in kr. pri v. f illielniova tekoča maža Jassorin" 1 -kutijica K 2. Po~tna pošiljatev 15 kom. K. 24. Uilhelmov obliz 1 škatlja 80 «tot 1 ducat škatljic K 7.—. .*» ducatov -katljic K 30.— Poštne pošiljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje. V. rxx X5C\ Zaloga šivalnih strojev za domačo rabo ali obrtnike od 60 kron naprej. W 5 letno jamstvo. Velik izbor vseh pripadkov upadajočih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica za popravljanje Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola ( hioz/a.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in no^e, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviee suspenzori, elektrotera|>evtieni aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov zi kirurgična zdravljenja, aogležki predmeti ol gumija in nepremoeljivih snovij. JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami. Domače priznanje Veleslavna tvrdka Žnideršič & Val ene ic II. Bistrica. ; Jar podpisani vdoMval sem testenine iz raznih tovarn Sele pred nedavnim čase m jel sem si nabavljati proizvode zaslužite Vaše tv;dke. Sprevidel sem. da so Val« testenine naj bol j 5-, kar jih dosedaj poznam, a tudi občinstvo se jih poslužuje z najve- ( čjim zadovoljstvom. Tem potom dolžan sem izrekati slavni Vaši tvrdki najiskrenejšo zahvalo za mi poslano blago; ob enem jih pa vsakemu, najtoplejše priporoč. m. Poživljam tudi v t e nafte rodoljube trgovce : Podpirajte nafto ..Prve slovensko tovarno testenin !" IJU BI-T AN A. 3. mal. srpana 1901. .4 n ti re j Krn n Jec trgovec. Kdor potrebuje žaluzije, tkane lesene ali pletene rolete, železne ali lesene zatvornice za prodajalnice, naj se obrne naravnost na Prvo hrvatsko toyarno ža-luzij roletov, lesenih in železnih zatvornic in kartonaže g. Skrbić Velika zaloga koles od 60 K naprej novih ali vže rabljenih iz prvih tti — in inozemskih tovarn. Prodni a in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pneu-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja strojev vseh vrst RUDOLF ROTL Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. . xxxx. :xxx: Zairreb — Ilica 40 Zasreli. Ceniki brezplačno in franko. V a- ^ rujte se j»otovalnih zastopnikov, ki za- { htevajo denar v naprej. C Teh n len i urad. Ustanovljeno 1S77. Zaloga strojev in železja. SCHNABL & CO. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). "i - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. == Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin. bencin in petrolej sestava ,.Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par, Materijal za stavbišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze truverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav. med kojimi: 12 ža;_r za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. vodnih napeljav, liskarn in kamnotiskarn. mehaničnih delavni**, podjetij za čiščenje in pečenje kave. naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. napeljav električne luči. 36 1 T 13 16 i ti Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Periluice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje s«>li, Tovarne za delati zauaaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče votle, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta »amen je lilo postavljenit: 151 motorje? na plin in petrolej in 65 parali stroje?. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu r Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolonijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako-nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. „Durator." II Podplati so zastonj, ako vsakdo labi rDurator" ter žujim 3 — tedne maže svoje podpis te. kateri trajajo *> krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljiei z navodilom vred 1 in 2 kroni. ..Durator" se prodaja v mi-rodilnicah, specerijskili prodaj alnicah, trgovinah z ranjeni in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj se ga z 1 K 2(1 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro iu Dalmacijo: J. Mi-chalup v Trstu, ulica Kossetti št. 12. Ivan Seipulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) 9 priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste. iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena, Ol#>» .ahaa priporoča svojo veliko prodajlnico VlUvulIDu in izdelovalnicovsakovrstnega pohištva in popra v ljenje istega po cenah ki zadovoje! gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. *2. Pekarne in sladčičarne. U C-fJhial Fiazzetta. S. Giacomo št. 3 (Corso WlllllUl ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni. Stroji in tehnični predmeti vsake vrste iz najboljših tovarn se vdobivajo po to varnški ceni v zalogi tvrdke Schivitz & Comp., inžee nirja Živica v Trstu ulica tihega 10 nasproti kavarn Fabris. J a k ob Jel len Pekarna in sladćićarna v Trstu, ulica Sette Fontane »t. 13. prijK>roča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. (K a 1 i s t v d i p 1 o m o- Operater kurjih očes, ' van specijalist Giordani. ima svoj ambulatorij j Via Stadion 3. I. ki je odprt od $ pre lp. do 6. pop j ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstra-; nitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikvkor-uih bolečin. Cena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. Novo pekarno in sladčičarno sem odri d v ulici Molin a ventor ua oglu ulice dei Gradi. Vsaki dan trikrat frišen kruh od 12 novč. za kilo naprej. Sladkarije, sladčice in razno drugo pecivo. Se sprejema domači kruh v peko. Priporočam se za obileu obisk: A n t. P a h o r. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah l>elega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-__ nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh Rogov za vsak stan od n a j bo šega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in ipe, ogledala, žime za patno, razne tapecarije itd. Da tudi na obrok. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo st. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po novč., bela rebula iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina unalizovati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi 100 gld, nagrade. Trgovina z iz^otovljenimi oblekami. Qnloi*ini T\>nte della Fahbra -t. 2. vogal uI. wdldl IIIIaTorrente Podružnica „Alta citt& di Londra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu~ve 3 (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za moške od gl. ti-oO do 24, za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 —' 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.;">