THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 161 SOVJETSKA RUSIJA BO INDUSTRIJALNO TEŽKO KDAJ DOSEGLA ZED. DRŽAVE.—MANJKA JI KAPITALA IN PODJETNOSTI.— ZA AMERIKO KOMUNISTIČNE NEVARNOSTI NI. — STRAHOVITE ŽIVLJENJSKE RAZMERE V RUSIJI. Berlin, Nemčija. — V tukajšnjem mestu se je na podatku iz Rusije v Zed. države Ustavil za kratko dobo profe-ruske zgodovine na chica-*ki univerzi, Dr. S. N. Harper. Časnikarjem, ki so ga obiskali, Podal več zanimivih izjav, kj se tičejo razmerja med so-vietsko Rusijo in Ameriko. — Nfesor zelo dobro pozna rusko deželo in 'ljudstvo, kajti stalno je obiskoval Rusijo že 8k°zi 26 let in se je torej mož-110 na njegove podatke s prejšnjo sigurnostjo zanesti. Predvsem je povdaril, da je ^o dvomljivo, bo li Rusija ^aj industrijalno dosegla Zelene države. Sicer imajo s°vjeti zaznamovati velike u-vendar pa se bodo tež-0 Postavili na ameriško viši-in sicer zaradi nezadostne-kapitala, pred vsem pa za-!a
  • lev stane v Moskvi pri-n° 60 ameriških dolarjev. Mirani trije, obdol- t ženi zarote J,- ■ - na Uretirani preteklo nedeljo C?,dlagi °bdolžbe, C.1 zarotniški o^^ksonvill bili m tukaJšnji meščani so Fla. — Trije C: ^skemu governerju, da so umor proti D. E. 1] °n> Governer se je zame-ie^ °^idskim pridobitnim slo-' ker je kmalu po nastopu TIPIČNA AMERIŠKA KORUPCIJA Višjim chicaškim osebnostim, politikom, policijskim častnikom in enemu sodniku prišli na sled, da so prejemali podkupnino od gang-sterjev. Chicago, 111. — Znano je ne samo celi Ameriki, ampak po celem svetu, da je mesto Chicago na glasu po svoji skrajno gnili in korumpirani upravi. Čini gangsterskih tolp so vpili že do neba. A če so bili še tako predrzni in še tako kruti in krvavi, nekoliko časa so bili v policijski preiskavi, navidezno vsaj, in nato so zašli v — po-zabljenost. Upravičeno se je tedaj že javno govorilo, da mesta ne vlada župan s svojim odborom, ne dela v njem reda policijska uprava, ampak, da imajo mesto v oblasti gang-sterji, katerim se očividno sploh ne more priti do živega za njih počenjanja. Končno se je v zadnjem času začelo nekoliko jasniti. Prvi povod za to je dal zavratni umor časnikarja Lingla, ki se je izvršil ob belem dnevu na prometnem prostoru v mesecu juniju. Tedaj se je chicaška javnost dvignila in ogorčena zahtevala od oblasti, da napravijo drastičen konec temu nevzdržnemu stanju. Sicer se je pozneje izkazalo, da je Lin-gle bil sam gangster, vendar so kljub temu začele oblasti temeljito preiskavo. Pred par tedni je bil nato u-mor jen mogočni gangster Jack Zuta in ta umor je podvojil vnemo za preiskavo in pospešil je tudi, da se je prišlo gnili chicaški politiki na sled. Državni pravdnik, Swanson, je namreč po svojih pomočnikih izsledil Zutove tajne zapiske in tudi njegove tajne knjige, v katere je vpisoval svoje dohodke in izdatke. In v teh knjigah so se med izdatki našla imena mnogih Chicažanov, ki stoje na vodilnih mestih, visokih politikov, višjih policijskih u-radnikov in celo — enega sodnika, po imenu J. W. Schul-man. Našli so se tudi izplačani čeki na te osebe, in ta denar je bil izplačan kot podkupnina za molk. Glavni preiskovalec, Pat Roche, je obljubil, da bo spravil še več "dišečih" zadev na dan. Iz Jugoslavije, ŽETEV V JUGOSLAVIJI. — POTRESNI SUNKI V BOSNI.— IZUM BELGRAJSKIH TEHNIKOV. — VELIKO NEURJE V ZAGREBŠKI OKOLICI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN NOVICE. Valovita zlata pšenična polja v državi Iowa so krasna za oči, nič manj krasna pa tudi za denarnice poljedelcev, kadar dobro obrodijo. Slika nam kaže kos takega polja; v sredi je še nepožeto, dočim se okrog in okrog že vidijo ležeči snopi. S KONVENCIJE K. S. K, J. KRIŽEM SVETA NIZKE CENE NA KITAJSKEM »v, k0 urada prepovedal vsa- Ve T® Za denar in VSake Kti' , ako je nastopil tud Ud am Pri konj8kih dir net v . f*1 se je moral gover-J*ck E)ebruarju 1929, ko je J,est empSey za}fVozili da bo Vb0 v v sv°j° šampijonsko °d° kn*- fornii°- ak0 ne *onJ&ke dirke dovoljene. tekmovalci se zbirajo Chicago, 111. — V dneh od 23. avgusta do 1. septembra se bodo vršile v Chicagi na Cur-tiss letališču velike zračne tekme in aeroplanska razstava. Udeležili se jih bodo ne samo ameriški letalci, ampak tudi mnogi tujezemci, kateri že zdaj prihajajo od v^eh strani v Ameriko. Poročilo poverilnega odbora. — Navzočih je 204 delega-tov(tinj) in 21 gl. uradnikov. — Dnevnice ostanejo stare. — Red zborovanja in drugo. —o— Waaxkegan, 111. — Okrog 1 ure popoldne v pondeljek je bila delegacija zopet poklicana k redu in poverilni odbor, kateremu je bila poverjena naloga, da dožene legitimnost delegacije, je podal svoje poročilo. Priznani so vsi delegati in delegatinje razun enega, ki ni predložil zadostnih poobla-stilnih papirjev in se kot tak ni mogel priznati. Kakor hitre prejme zadostna pooblastila od društva, ki ga je poslalo, bo priznan, drugače ne. V pove-rilnem odboru so bili sledeči: Br. John Gornik kot predsednik, br. John Butkovič kot tajnik in zapisnikar, in kot ostali odborniki br. Geo. Nemanič, br. Joe Lekšan in sestra Magda Kožar. Odbor je ugotovil in priznal 204 delegate (inje) in 21 gl. uradnikov (iq). Nato je sledila razvrstitev delegacije po sedežih. Razdeljeni so po številkah društev eden za drugim. Ko se je razvrstilo to, je gl. predsednik br. Grdina nagovoril kratko zbornico, da s tem se šele otvarja redovito zborovanje. Apeliral je na vse, naj se drže reda, nihče naj po nepotrebnem ne govori in ne trati časa, ker s tem se bo prihranilo na času in denarju, ki sliši naši organizaciji. Nato je imenoval odbor za odpravo in sestavo brzojavk na razne merodajne kroge. V ta odbor je imenoval č. g. J. J. Omana in č. g. A. Modra in eno sestro delegatinjo. V gospodarski odbor pa so bili imenovani: br. Jos. Rus, br. J. Sterle, br. Jos. Kuhel, sestra Mary Jurčič in sestra Mary Osolin. Nato je zbornica izvolila tri — Bukarešta, Rumunija. — Slovesno kronanje kralja Karla, ki je bilo določeno za 15. oktobra, je zdaj zopet preloženo, in sicer do prihodnje pomladi. Menda se kralj še ni popolnoma spravil s svojo ženo Heleno in ta se namerava odpraviti na daljše potovanje. — Spindelmiihle, Šlezija. — Vsled mokre ceste je neki bus, na katerem se je vozilo 13 potnikov, zdrsnil s ceste, prebil ograjo in zletel v reko Labo. Sprevodnik je še pravočasno skočil z vozila, dočim so vsi drugi padli v vodo in osem jih je utonilo. — Madrid, Španija. — Slavni ameriški bikoborec, S Franklin, je preteklo nedeljo zopet nastopil v tukajšnji are ni. Dasi pa je pri borbi ubil dva bika, ni žel odobravanja, ampak izžvižgali so ga gledal ci, in sicer zato, # ker je nosil obleko roza barve, namesto o-bičajne rdeče. — Bratislava, čehoslovaška. — Kmetje v neki tukajšnji vasi, razjarjeni vsled vednih tatvin, povzročenih po ciganih, so se spozabili tako daleč, da so neko 181etni cigansko dekle, ki so ga zasačili pri tatvini, kamenjali in ubili. — Shanghai, Kitajska. — Nankingška vlada poroča, da je bila zmagoslavna v boju z uporniki. Zavzela je nazaj mesto Tsinan in bežeči uporniki so ji pustili v plen nad 30,000 pušk. Na Kitajskem se živi udobno življenje bolj po ceni kakor v Evropi. Žetev v Jugoslaviji. Beigrad, 28. jul. — Po podatkih kmetijskega ministrstva se računa na ta-le rezultat letošnje žetve (v meterski stotih) : pšenice 24,223,371, ječmena 4,187,009, rži 2,428,-958, ovsa 3,414,978. Z ozirom na lansko žetev, je letošnja kvantitativno veliko manjša. Lani je bila nastopna: pšenice 25,^54,647, ječmena 3,507,-679, rži 2,120,180, ovsa 3,507,-679. Razlika sicer ni velika, zato pa je kvaliteta letošnje žetve izredno dobra in daleko prekaša lanskoletno. -o- Potresni sunki v Banjaluki. Banjaluka, 30. julija. — Danes ob 13:16 popoldne so čutili v Banjaluki dva močna u-darca potresa. Prvi sunek je bil sicer nekaj šibkejši, malo sekund kasneje pa so čutili drugi mnogo močnejši sunek, tako, da so se zazibale vse hiše. Večje škode ni bilo, samo od nekaterih hiš je padlo nekaj opek. -o- Šangaj, Kitajska. — Mnogi Američani, ki žive od denarja, katerega so si pridobili v A-meriki, so se dozdaj izseljevali v razna evropska mesta, ker je tamkaj življenje cenejše kakor v Ameriki. Kakor pa kaže, bodo ti Amerikanci zapustili tudi evropska mesta in se preselili na Kitajsko, kajti cene življenjskim potrebščinam so tamkaj še veliko nižje kakor v Evropi. Za primer naj služi le sledeče: Za prvovrstno, udobno sobo v hotelu, s kopalnico, in tri prvovrstne obede na dan, se plača samo okrog $85 na mesec. — Eden izmed tukajšnjih odličnih hotelov računa za tri obede na dan samo $1.50. Ako primerjamo življenje v ameriških hotelih, so gornje cene naravnost smešno nizke. V podobnem razmerju so tudi cene drugim potrebščinam. (Dalje na 4. strani.) DOBRI IZGLEDI ZA "MOKRE" Washington, D. C. — Kakor se je izrazil predsednik zveze proti prohibiciji, so izgledi taki, da bo v prihodnjem kongresu sedelo precej večje število "mokrih" poslancev, kakor jih je dozdaj, in sicer se da sklepati iz izida primarnih volitev, da se bo njih število pomnožilo za najmanj 29. Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez pu italijani streljali na turiste Pariz, Francija. — Prekoračiti italijansko mejo je združeno s smrtno nevarnostjo. O tem se je prepričala preteklo nedeljo skupina štirih francoskih turistov. Pri . vasi Boreon so prestopili italijansko mejo Ker niso vedeli, da se nahajajo že na italijanskem ozemlju, se tudi niso brigali za kričanje italijanskih obmejnih stražnikov. Ti pa se niso dosti pomiš-ljali, ampak so na "nevarne sovražnike" enostavno otvorili ogenj. K sreči ni bil nihče zadet. Presenečeni turisti so bili nato aretirani in šele po mnogih sitnostih se jim je posrečilo, prepričati bojazljive Italijane, da se ne nahajajo na vojnem pohodu, ampak na navadni zabavni turi. --o- širite amer. slovenca' Zanimiv izum dveh belgraj-skih tehnikov. Belgrajska tehnika Peter Tomanovič in Mirko Vojteh sta pustila patentirati zanimiv izum, ki so ga že preiskali in se je zelo obnesel. Gre za aparat, ki se da montirati na vsak avto in ki prisili šoferje, da vozijo po mestu s predpisano hitrostjo. Če se zgodi nesreča, je mogoče ugotoviti na diagramu, s koliko hitrostjo je šofer vozil. -o-- Strašno neurje na Hrvatskem Zagreb, 31. julija. — Nad Karlovcem, Jastrebarskim in vse do Križevcev je divjala hu da nevihta. — V Križevcih je veter z orkansko silo rul dre vesa, podiral telegrafske, tele fonske in električne drogove Velik naliv je uničil vse, do kamor je segel. Sledila mu je toča, ki je napravila še prav posebno škodo v vinogradih. Okrog Križevcev so imeli največ škode mlinarji. V okolici Jastrebarskega je nevihta uničila vinograde, tako da bodo vinogradniki pridelali celih 30,000 hI manj vina, nego so pričakovali. Le na tem znaša škoda okoli 10 milijonov dinarjev. Okrog Pisarovine je u--ničenih preko 200 oralov obdelanih njiv. -o- pri Črnomlju je umrl Jurij Šterk, trgovec in posestnik. — Na Planini pri Rakeku je umrl osip Podboj. — V javni bolnici v Celju je umrl Kari Vidmar, posestnik iz Jurkloštra, star 45 let. — V Laškem je u-mrla Tekla Šviga, vdova po čevljarskem mojstru in posestniku, stara 78 let. -o- Konj mu je odgriznil nos. Nenavaden dogodek se je primeril v mali vasici, v Plju-ki pri Veliki Loki. Dninar 87-etni Janez Andolšek se je približal vozu nekega posestnika, ci je s konji vozil pridelke s polja. Levi konj je z gobcem segel po dninarju ter mu odgriznil nos. To se je zgodilo nekako opoldne. Popoldne je stari Andolšek prišel sam v jubljansko bolnišnico. Brez nosa seveda. Pretep z nožem. 191etni Kosič Franc, rojen Mirnu pri Gorici, je šel v spremstvu tovarišev v Sinje gorice. Komaj je prišel v vas, je že začel z "auf-biks" in prišlo je do pretepa. Pri tem je Kosič zabodel Franceta Podobnika iz Sinje gorice v lopatco na hrbtu. Nož se je v rani zlomil in ga je šele zdravnik ven potegnil. --o- Nezgode pri delu. Čuvaju parne žage v Nazar-ju Antonu Veleku so pri zlaganju padle deske na levo nogo, tako da se mu je zlomila pod-kolenica. Posestnikovemu sinu Janezu Kovaču je mlatilnica odtrgala tri prste desne roke. Oba sta bila prepeljana v celjsko bolnico. Savinja močno narasla. Celje, 31. julija. — Zaradi ponočnega in dopoldanskega naliva nad Celjem in ostalimi kraji celjskega sreza je Savinja danes močno narasla nad normalo. V Mozirju je narasla za 1.50 m nad normalo, v Celju za 2 m nad normalo. —1—o- Smrtna kosa. V Radomljah pri Kamniku je po kratki bolezni umrl župnik Janko Šiška. — V Vinici Nesrečen skok v Savo. V sedanju vročini je ob črnuškem mostu pravo mravljišče kopalcev, ki skačejo v vodo. Nekateri gredo celo na most in z mosta skačejo v vodo, kar je precej globoko in ni brez nevarnosti. Te dni je ponesrečil 201etni dijak Jos. Iler-šek. Pri skoku v vodo je priletel na nek trd predmet in si pri tem zlomil roko. Blagoslovitev novih zvonov. V soboto, dne 2. avgusta, se je pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani izvršila blagoslovitev novih zvonov, ki so jih nato prepeljali v prenovljeno kapelico Matere božje na Aninem hribu v Krčevini. -o- Na žagi ponesrečil. ^ Edvard Albreht, delavec, doma iz Planine pri Rakeku, je uslužben na tamošnji žagi. Nesreča je hotela, da ga je zgrabila cirkularka in mu odtrgala tri prste na desni roki. -o- Tat v cerkvi. V cerkev v Dobrni pri Celju je tat letos že tretjič vlomil. Zadnjič je zopet razbil pušico in vzel iz nje precejšnjo svoto, r Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 20. avgusta 1930 \ AMERIKANSKI SL'OVENEC prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. j^lL. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: [1849 W. 22nd St., Chicago, 111. , Telefon: CANAL 0098 US' ' Ml - Naročnina: ....$5.00 .... 2.50 .... 1.50 Za celo leto .......................... Za pol leta ______________________.... •Za četrt leta .......................... Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto --------------------------------------$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta .................................— 1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: v For one year ....................................$6.00 For half a year ..........................— 3.00 For three months ............................ 1-75 POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker js tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___. Pilsudski ■ jr' je izšel V julijski številki revije "Die neue Rundschau rdaljši članek Eliasa Hurwiera o Pilsudskem. Pisec označuje politično preteklost Pilsudskega in prehaja nato k njegovemu sedanjemu režimu. Čemu Pilsudski, ki [je na Poljskem znatno bolj popularen nego je bil v Italiji Mussolini pred pohodom v Rim, ne razžene sejma, s katerim ima tako pogoste konflikte, ki so že nekajkrati pokazali, da poljski parlamentarizem visi na niti? Pilsudski, ki ima vse pogoje za diktatorja, pa se ne odpoveduje samo mestu državnega predsednika, marveč ne mara biti niti ministrski predsednik. Tako vladanje je za mnoge politično misleče in zainteresirane ljudi v zapadni Evropi prava uganka. Pilsudskega spoprijemi s sejmom izvirajo predvsem iz tega, da je Pilsudski nezadovoljen s sedanjo poljsko ustavo, ki jo čuti kot "pretego zakonodaje nad eksekutivo". Pilsudskega sanacijsko gibanje (sanacia) zahteva naslednje: Državni predsednik dobodi pravico "veta" proti sklepom sejma, dalje pravico imenovanja ministrov, ki naj bodo odgovorni samo njemu; poviša naj se starostna doba za aktivno in pasivno volilno pravico, senat naj se pretvori v gosposko zbornico. Svoje nazore o poljskem parlamentarizmu je izpovedal Pilsudski kmalu po državnem udaru v maju leta 1926: "Stranke v sejmu postavljajo ministre, ki jih niso poiskale med sposobnimi in veščimi možmi, marveč med onimi, ki so govorniško najbolj nadarjeni, ki se najbolj spoznajo v spletkarstvu, ki imajo v sebi "dar zvijanja". Dejansko delo naših ministrov znaša komaj pol ure na dan, ves ostali čas potratijo za sprejeme, za odvišno korespondenco, za to, da proučujejo vsakovrstna priporočila. Vlada izgublja devet desetin svojega časa za pacta conventa s strankami. Minister je pri nas dejansko neodgovoren, ker ne bo hotel nikdar tvegati, da bi ga lastna stranka grajala za njegovo delo v prid celoti. Potrebujemo torej ministrov, ki bodo nezavisni od strank. Poljska potrebuje močno vlado!" Za to izjavo tiče še globlji razlogi: Vestigia terrent! Pilsudski se boji, da se ne bi stari poljski državni zbor neblagega spomina, v katerem je imel vsak poslanec pravico veta ("nie pozwalam"), obnovil v obliki sodobnega strankarstva. "Republika", se je izdal ob .neki priliki, "leze nazaj v svoje stare razvade. Treba bo velikega napora, preden jo bomo spravili na pota nravne obnove." To "nravno obnovo" hoče zgoraj omenjena "sanacia", iz katere je izšel današnji vladni blok v sejmu (135 izmed 444 poslancev). Blok, ki se imenuje: "Nestrankarski blok sodelovanja z vlado", označuje slepa pokornost Pilsudskemu. Tvorijo ga poleg nekdanjih legionarjev plemiči, kmetje, socialisti. To pisano množico je mogla združiti edinole avtoriteta Pilsudskega. V nje raznolikosti pa je tudi že neka metoda: cepiti druge stranke. Maršal tu sam prednjači z vzgledi: tako se je nedavno dal slaviti na gradu člana poljske aristokracije kneza Radziwila, kar je bila izborna šahovska poteza proti nacionalni demokraciji, da izvabi iz njenih vrst aristokracijo ali vsaj del nje. Takisto delajo učenci Pilsudskega. V splošnem lahko trdimo: tu gre za sistem- avtoritativne vzgoje. To je bistvo vlade Pilsudskega in samo tako si moremo pojasniti uganko, zakaj na Poljskem vzlic diktatorskim nastopom maršala in toli pogostim sporom s sejmom vendar le ne pride do razpusta parlamenta in strank, torej do fašizma. Pisec, ki priznava Pilsudskemu značaj nacionalnega heroja, poštenost in ravno črto, dvomi o uspehu njegove "nravne obnove" in vidi lomljenje črte v nekam razdvojeni in preveč temperamentni osebnosti Pilsudskega; maršalovi nastopi, ton in oblika njegovih "izpadov" proti opozicionalcem, škodujejo ugledu, ki je potreben preporoditelju naroda. Posledek politike Pilsudskega je v luči nemškega pisca naslednji: Proizvodnja in promet sta se dvignila; posrečilo se je, ustaliti valuto in najeti dolarsko posojilo, kar ni uspelo nobenemu predhodniku Pilsudskega. Zunanjepolitični položaj se je ustalil; Anglija in Francija sta svoji poslaništvi v Varšavi izpremenili v veleposlaništvi. Carinska vojna z Nemčijo je končana. Visoka hotenja in čistost mora priznati Pilsudskemu tudi slednji njegov nasprotnik. Ni pa niti Pilsudskemu uspelo, da bi manjšine na Poljskem tesneje priključil poljski državnosti. Socialna politika je deloma področje, na katerem "polkovniška klika" uganja svoje poizkuse. Delavci na Poljskem dobivajo mezde, ki gredo med najnižje v Evropi; tudi brezposelnost je zelo visoka. Četudi gre sedanja kriza poljskega kmetijstva in industrije predvsem na rovaš konjunkturnih činiteljev, vendar ni moči zamolčati, da je režim Pilsudskega zanemaril vprašanje, kako dvigniti kupno moč delovnih slojev. In naposled: Čeprav osebnost Pilsudskega ni činitelj, ki zedinjuje, most, ki veže, marveč je bolj kupola, ki se je vzbo-čila nad vsemi, kako bo potem, ko ta že 63 let stari mož premine? Ni mu uspelo, da bi izčistil politično ozračje in ukrotil strankarske strasti. Zlasti nacionalni demokratje so danes kakor v kot potisnjena beštja, ki je pripravljena, da, brž ko premine oni, ki jo je izrinil, plane pokonci in se vrže na plen. In takrat utegne Varšava, mesto, preko katerega je šlo že toliko viharjev zgodovine, postati prizorišče nove ogorčene borbe. NEKAJ ZA KRITIKA IN DRUGE NOVICE IZ PUEBLA Pueblo, Colo. . Kakor noč in dan. Tako se je pričenjal dopis v Prosveti, ki je bil tiskan dne 30. julija tega leta izpod peresa Kritik. O ti nesramnež, ničvrednež izgubljeni. Kam si ti zašel z svojo pametjo. Seveda, tebi in tvojemu prijatelju je to v ponos, da tako grdo napadaš in sramotiš naše poštene može, ki delujejo med nami za vero in narod. Pri teh poštenih možeh, dobi vsak dobro besedo, pa naj bo katerekoli narodnosti in vsak je lepo sprejet ter pozdravljen. Najbrž si ti pri teh že kdaj vprašal za kak suknjič brez cvenka, pa ga nisi dobil, zato si se spravil tako dejansko na nje. Nič za to. Le u-drihaj po njih. Cela Pueblska naselbina jih prav dobro pozna in tudi druge slovenske naselbine po Ameriki, da so poštenjaki, od nog do glave. Ti pa, koder si hodil si brco dobil. Da bi jo le kmalu tudi v naši Puebli. Napadaš tudi dve butlegerci v Grovu, tako jih ti imenuješ, in dalje praviš, da čez teden prodajati gnojnice in strup za drag denar. Tu se še tudi pohvališ, da ti si nisi hotel napraviti premoženje s tako grdo kupčijo, kakor si ga oni dve. Seveda, ti bi si ga rad s kako drugo, a to je šment, ker ti ni sreča mila. Tudi še dalje pripoveduješ, da kako hoditi ob nedeljah v cerkev v dragocenih oblačilih, ali vseeno v neokusnih, vozijo da se pa v milijonskih avtomobilih Jaz pa rečem, da so oni dve ravno tako opravljene, kakor druge, to je po modi in vozijo se z ravno takimi avtomobili, kakor drugi. Seveda, tebi gre to zelo čez glavo, ker tvoja žena ne more do mode. Kje pa so tiste butlegarce v Grovu? Gotovo si jim tudi ti pomagal pri njih premoženju, ki ti je vse tako do"bro znano. Le lepo pri miru jih pusti in ne mlati prazne slame. So pa zate tudi preveč katoliške. — Dalje nekaj udrihaš po Leadvillskem g. Trunku. Veš kaj, vsega bo enkrat konec. Tako bo tudi tebe in boš prišel pred božjega Sodnika. Z avtomobilom sta se hudo •ponesrečila Mr. Ludvik Jakše in Mr. Primož Knafelc. Zdravita se v Corvin bolnišnici. Bog daj, da se skoro povrneta med svoje drage domače. — Po-zdi*avljam vse čitatelje tega lista. Naročite ta list še danes vse slovenske družine. Ena, ki vse dobro pozna. RAZNE NOVICE IZ JOLIETA Joliet, 111. Ne bilo bi prav, da bi najbližji sosedje Chicage molčali, ko se pa pi-i nas vedno razne novice vrstijo ena za drugo. Eni umirajo naravne smrti, drugi se pobijajo s "Carami". Eni se pa ženijo. Gospa Štorklja je pa tudi velika prijateljica našega mesta in neprenehoma hodi od hiše do hiše. Dne 12. avgusta se je ustavila pri družini Marko in Barbara Plut, št. 1221 Vine Street ter jim pustila zdravega fantka in deklico. To je že drugi parček pri tej družini. Častita-mo in želimo vsem ljubo zdravje. Današnji časi so jako poredni. Ljudem se že na obrazih bere skrajna beda in nezadovoljnost. Slabi časi so prišli čez nas. Ko je bil naš oče Hoover potrjen, so mu angleški "bojsi" po Jolietu prepevali himno: Hoover, Hoover Ring the Bell, Alfred Smith is going to Hell... Pa Alfred Smith je mož in ne rabi stikati okoli za delo in mu ni treba gledati, kod vrane letajo. —Da bi že enkrat ame-rikanski volilci ob času volitev spregledali, da bi jim že enkrat mrena padla z oči. Marko Bluth, zastopnik. -O- NAZNANILO ČLANICAM S. Ž. Z. V CHISHOLMU Chisholm, Minn. Naznanja se članicam SŽZ. v Chisholmu, da se udeležijo prihodnje seje ki se bo vršila dne 20. avgusta v navadnih prostorih. Prošene ste, da se udeležite v obilnem številu. Pripeljite s seboj tudi vašo prijateljico, ako že ni članica SŽZ., jo nagovorite, da pristopi v zvezo. Pristopnina je samo 75c. Ako nas je več, bomo tem laglje kaj koristnega u-krenile. — Opozarjam tudi nekatere članice, da bi malo bolj poskrbele in redno plačevale mesečnino. Na seji meseca aprila je bilo sklenjeno, da so za nobeno članico ne založi. Prosim, da to upoštevate. Blagajne nimamo še toliko bogate, ker je naša podružnica še mlada. Jaz pa tudi ne morem zalagati, in to tudi ni moja dolžnost. Prosim tudi, da katera ni plačala 50c doklade, ki je bila razpisana za mesec julij, da to plača ta mesep. Se-sterski pozdrav. Annie Trdan. BARAGOVA PROSLAVA NA CALUMETU -o- ZAHVALA UDELEŽENCEM PIKNIKA Greaney, Minn. Prav lepa hvala vsem, ki ste se udeležili našega farnega piknika v nedeljo dne 3. avgusta. Hvala vsem našim prijateljem iz "Renča", ki ste nas obiskali ta dan. Hvala tudi našim faranom farmarjem, ki ste se polnoštevilno udeležili in da ste prišli, da smo se skupaj malo pozabavali. Posebna hvala našim ženam, ki ste se toliko potrudile, da ste nam pripravile v obilici dobrih jedi. Na zadnje še hvala vsem, ki ste nam te dni kaj pomagali, kakor dekletom in fantom in seveda možem tudi. Bog plačaj vsem! Mary Starich, preds Še isti dan, v soboto 9. avgusta, se je vsa proslava Baragove stoletnice preselila iz Mar-quetta na Calumet. Po prijetni vožnji skozi sveže gozdove in ob zalivih Lake Superior smo bili v dobrih treh urah na Ca-lumetu. Preden poročam o calumet-ski slavnosti, naj omenim, kaj je zapisal o njej tukajšnji list "Novine": "Deveti in deseti avgust 1930 bosta zapisana z zlatimi črkami v zgodovini ca-lumetskih Slovencev. Proslava je dosegla svoj višek na Calu-metu in reči moramo, da se je naše pričakovanje v polni meri obneslo — prav tako kakor smo želeli: krasno, .veličastno. Vse je bilo v pravem razpoloženju, bolje bi ne moglo uspeti." Tem besedam se tudi jaz brez pridržka pridružujem. Ob petih popoldne v soboto smo bili že večinoma vsi na Ca-lumetu. Narodne noše so začele tudi tu vzbujati pozornost šele sedaj, ker zjutraj ob njihovem zbiranju za izlet v Marquette je Calumet še sladko spal. Na pročelju cerkve sv. Jožefa smo zapazili velik napis v dvojni barvi: Bishop Baraga Centenary — Slava Baragi! Letake s primernim napisom in datumi proslave si opazil na avtomobilih vsepovsod. Lepa truma se je zbrala v cerkveni dvorani na prigrizek in odpočitek. Toda kmalu je prišel čas, ko je bila na programu prva oficijelna točka calumetske proslave: pridiga, pete litanije in blagoslov v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Pridigo je imel v čisto napolnjeni cerkvi P. Bernard Ambrožič, O.F.M., iz Lemonta. Razume se, da je govoril o Baragi, toda največ je poudarjal pomen in namen one prošnje, ki je bila tisto jutro v Marquettu izročena gospodu škofu.' Podčrtaval je, da je bil oni prizor, ko je Monsignor Rezek stal po sv. maši pred škofom, centralna misel in srce vse naše proslave. Pete litanije Matere' Božje je odpevala vsa cerkev. Posebno lep utis je pa napravila na vse, ko je po blagoslovu zado-nela iz stotine grl prelepa pesem: "Oznanil je Angelj". Ta ljubka pesem obeta postati prava ljudska sveta popevka. Za to gre zasluga misijonarju p. Odilu. Po p ob ožn osti v cerkvi se je odprla Baragova razstava v Morrison School pod vodstvom Rev. Bernarda in Mr. M. Pogo-relca. Vendar ta večer še ni bilo mnogo obiskovavcev. — Vsak je mislil bolj na to, kako bo potekel jutrišnji program in le malokdo je imel dovolj zbranosti za opazovanje razstavnih predmetov. Lepo zborovanje se je pa zopet zbralo v cerkveni dvorani, kjer so do- mačim izrekali pozdrave gostom in bolj odlične klicali na oder za "spič". Obenem so se vršili tudi še zadnji dogovori za program drugega dne v vseh podrobnostih. Končno je Mr. Butala s svojim štabom odpeljal goste na odkazana prenočišča in vse je objel prijeten počitek čez noč. Napočila je nedelja, ki Je imela prinesti višek zunanje proslave na Calumetu in na Eagle Harborju. Bil je jako lep dan, toda čudno — za nas, ki smo bili prišli od drugod — j skoraj mrzel! Sicer smo se skušali dobro držati in še dobro se nam je zdelo, da sPet enkrat vemo, kakšen približno Je mraz, vendar so vrhnje suknje | mnogim zelo prav prišle. (Fr> Murn iz Chicage je pa~še s suknjo vred prav neusmiljeno ti'e' petal. Pa upamo, da se je med tem spet ogrel na vročih chica-ških tleh!) Ob osmi uri je bila prva sv. maša, ki jo je imel Rev. Cher-ne. Ta sicer ni bila ravno "slav- r nostna", vendar je bila cerkev f čisto polna in zelo mnogo vef* j nikov je prejelo sv. obhajilft Pevskemu zboru je mend* zmanjkalo pripravljenih pesB"| med obhajanjem. Zato je P; Odilo kar sam udaril nekaJ J prav lepih, za kar so mu bi'1 vsi prav iz srca hvaležni. Ob pol desetih so se zače'1 | zbirati člani slovenskih in h1* vatskih društev s slovenski!111 narodnimi nošami in drug,nJ narodom pred mestno hišo. 0 tam se je razvila parada sko* zi mesto v eerkev sv. Jožef*' Ta parada je vzbujala sil'10 pozornost pri vseh meščanil1. Fotografi so od vseh sira"1 nastavljali svoje kamere v gruče in skušali vjeti najleP^, prizore. Mr. Grdina m domačih fotografov sta pa Je' mala tudi premikajoče se | ke. Torej bo v kratkem čas" tudi drugim naselbinam daoa možnost, da si to parado sploh celokupni program o Prl liki doma v kaki dvorani dajo. Točno ob desetih se je pomikati sprevod številne hovščine skozi dolg špalir lumbovih vitezov iz lepega vega župnišča v krasno oki'1 seno cerkev. Zadnji v sPreVkj| du je bil Monsignor Rezek, j je imel opraviti slovesno P*** I nično službo božjo. Ob vstoP v cerkev je že odmevala s k0, j ra zopet mogočna himna ' " I vsod Boga!" (Dalje prih.) -o- ČUDNA BOLEZEN V Alzaciji razsaja med f čel ci prav čudna bolezen. Kar.(j lepem se začno otrokom hrbtenice in revčki ohrom i Dozdaj je na tej bolezni 0 lelo že 1830 otrok. ZGODBA 0 VOLU, KI GA JE GOSPODAR POSLAL ŠTUDIRAT (Po J. T. Baru.) Vsepovsod so poznali mesarja Hojdo. Kupoval je vole ter jih nato gonil na Dunaj, kjer jih je prodajal mesarjem. Polagoma je postal velik bogataš. Tako jey nekoč naneslo, da |je zopet kupoval vole; samo en par mu je še manjkal, da bi bil zaslužek mastnejši. Sreča mu je bila mila. Pri kmetu Stoflu je iztaknil sijajen par yolov. Kakor žerjavica so se [Hojdi zabliskale oči. "Po čem so?" je takoj vprašal Stofla. Stofl se je nekoliko počohal, nato pa odvrnil: "Tistega na desni bi že prodal; tistega na levi pa za nobeno ceno." — "Zakaj ne?" — "Ker je tako pameten, da razume vse skoraj kakor jaz. Takega vola ne najdeš zlahka daleč- naokrog." Hojda se je jel muzati, nato pa se je iznebil sledečega: "Zakaj ga pa ne daš šolati, če je tako pameten?" — "Če bi bilo mogoče, pa ga takoj dam.' — "Zakaj bi ne bilo mogoče," je menil Hojda. "Vse je na svetu mogoče. Koliko volov je, ki so dovršili šolo in postali tekom let gospodje. Meni lahko verjameš; dobro poznam svet. Sicer pa veš, da grem večkrat na Dunaj." Stofl posluša nekaj časa, nato pa se počoha na glavi in vpraša: "Čuj, Hojda, kam bi ga moral poslati v šolo?" — "To je odvisno od tega, kako velik gospod naj postane. Če želiš, da postane zdravnik, od- vetnik ali kaj sličnega, potem bo moral študirati v Pragi; toda če naj bo iz njega nekoč kakšen direktor ali minister ali še večja živina, potem mora na Dunaj." "Na Dunaj?' vprašuje Stofl. "Saj ti goniš tja volove," "Seveda; vsak mesec po en transport. Saj na Dunaju sem že kakor doma." "Veš kaj," je menil Stofl, "če je že potrebno, da študira, naj študira, pa naj stane kolikor hoče. Kar pelji ga na Dunaj v šolo." "Drugemu ne bi tega kar tako naredil; toda tebi bom, ker te poznam." Hojda je prodal na Dunaju oba vola; na Stofla pa se sploh ni spomnil. Mesec dni pozneje. Ravno je sedel Hojda pri obedu, ko o-pazi skozi okno, da prihaja Stofl. Prva misel, ki je obšini-la Hojdino glavo, je bila: skriti se. Toda kmalu si je premi- slil ter izmislil nekaj boljšega. Vzel je kapo in palico ter se podal pred hišo. "Ravno prav, da prihajaš," pravi Hojda Stoflu. "Nekaj važnega ti imam povedati. Pojdiva notri." Med obedom se je Hojda silno razgovorih "Ravno včeraj sem se vrnil iz Dunaja; moral sem tamkaj ostati, dokler se ni tvoj volek privadil novim razmeram. Zapisal sem ga v šolo, mu našel primerno stanovanje, kupil potrebne knjige, plačal vnaprej šolnino. Vsi stroški so znašali skupno 300 mark. Volek te lepo pozdravlja in prosi, da mi denar vrneš." "Dobro si storil," je dejal Stofl. "Nimam otrok, pa sem vzljubil vola kakor lastnega otroka; sedaj bom vsaj lahko mirno spal." Nato je izplačal Hojdi 300 mark v srebru ter se vrnil domov. Minilo je pol leta. Ilojda obišče Stofla in mu pripovedu- je: "Na Dunaju sem bil, pa sem tvojega voleka videl. V šoli mu zelo ugaja; dobro glavo kaže in kmalu bo polagal izpite. Toda predhodno mora še plačati takso. 600 mark je bilo treba. Profesorji ga ne morejo dovolj prehvaliti in mu napovedujejo sijajno bodočnost. Izposodil sem si takoj 600 mark. Volek te lepo pozdravlja in prosi, da mi jih vr- v t» nes. "Vedel sem, da bo nekaj iz njega; nisem se varal." izvlq-kel je iz listnice 600 mark ter jih izročil Hojdi. Nekaj mesecev nato je bil mir, dokler ni neko nedeljo popoldne čital učitelj kmetom v gostilni novic iz časopisja. Ko se je Stofl pojavil v gostilni, so vsi navzoči navalili nanj1 in pričeli vpiti: "Glej, v časopisih stoji, da je cesar imenoval nove ministre; med temi je tudi eden, ki se piše Hans Stofl." Stofl je od začudenja kar zijal. "To je prav gotovo on; moje ime je vzel. Moram ga videti!" je kričal okoli sebe. Vsi so mislili, da je zblaznel. Doma mu je žena morala pripraviti svečano o-bleko s srebrnimi gumbi, kos kruha in mesa. Nato jo je Stofl mahnil na Dunaj. Na Dunaju ni vedel Stofl, kam bi se obrnil; hodil je po ulicah vsevprek, dokler ni o-pazil policaja. Takoj ga je vprašal, kje stanuje minister Hans Stofl. "Vi ga poznate?" vprašuje s strogim glasom policaj. "Se razume, da ga poznam." — "Pa, kaj želite od njega?" —"Videti ga hočem." "Zakaj ga hočete videti?" — "Ker sem ga dal v šolo ter plačal zanj stanovanje in takso za izpite." — "To je nekaj čisto drugega; gotovo bo zelo Vesel, ko vas bo videl. Pojdite z menoj." Policaj je odvedel Stofla v sijajno palačo; na mah se je znašel Stofl v krasni jjji' sobi. Povsod vse polno shK I kor v cerkvi. "Hm, hm; J je lepo! Verjamem, da m|j • sedaj bolje nego pri nas, jI momljal Stofl ter vse otiPaN in si natančno ogledoval- ,, Ko je Stofl takole mišljen zrl predse, mu Jc jj kdo položil roko na rarl°^ vprašal: "Kaj je dob^ oče?" Stofl je dVignil ter opazil pred seboj £oSl.e|(<> z brado in zlato verižico P () jeS trebuha. "To je gotovo menil Stofl in dejal: ^ te ti si sedaj minister? mogel skoraj spoznati- ^ ^ "Jaz sem minister; kdo ^ ti?" se je namrdnil t*1^? — No, kaj me ne pozna*t„ / Nekako hitro pozablja* • ^ "Nikdar te nisem videl v ^ ljenju." — "Saj ti ni tfeb*0ji«' movati se sedaj radi Brez mene bi še danes 1)1 J hud° v Prav gotovo," se je Stofl. — "Grobijan pre (Dalje na 3. strani-/ Stran Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3' nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. Porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo. Colo. * Porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. Porotnik: Edvard Tomšič, 313 E. Topeka Ave., Trinidad, Colo. * Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi Olnisko nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. .. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-narodnosti, lei so zojožni angleškega jezika, da se ji priklop'jo. f-dor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-®fva Z. S Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. lede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine. SLovenci, pristopajte v zapad. slovansko zvezoi *^^^0000000000<>000000000<><>0000000<>00<>00000 /-oooooooooooooooooooooooo, NAZNANILO IZ GL. URADA ZAP. SLOV. ZVEZE. U&ADNO Pri zadnji polletni seji, vršeči se 22. julija t. 1., je glavni davili in nadzorni odbor sprejel sledečo resolucijo: .. 'Ker v smislu pravil člen 27, točka 2, se morajo člani mladega oddelka, kadar prestopijo v odrasli oddelek, podvreči lavniški preiskavi, če se žele zavarovati tudi za bolniško . "Poro, in ker to povzroča veliko nezadovoljnosti in nepotreb- stroškov, zato bodi sklenjeno, da se k omenjeni točki doda ledeče; , "Člani, ki prestopijo iz mladinskega v odrasli oddelek, se ^ 'ahko zavarujejo za $1.00 dnevne bolniške podpore brez ^vniške preiskave, ako so priporočeni po društvenih urad- da so njim poznani kot popolnoma zdravi." sei bo ta dodatek sprejet v smislu pravil člen 39, točka 4. ®o^ člen 27, točka 2 glasila sledeče: 2. Vsak prosilec mora*biti zdravniško preiskan, predno prejet v društvo in Zvezo. Izvzeti so le prosilci, ki pristo-^Oft12 mIadinskega oddelka, če se ne zavarujejo za več kot ,,•00 posmrtnine. Člani, ki prestopijo iz mladinskega v od-6kel °ddelek, se tudi lahko zavarujejo za $1.00 dnevne bolni-0<><>00« največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list ▼ A« merikl Naročaji« v*! ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ČEMU bi se mučiii doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Chicago, III. Tel. Canal 7172-7173 2000 U WEST J. E. URS1CH Zdravnik in kirurg — 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Ure: l — 3 popoldne in 7 — 8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918. PO ndenčni ^lefon: La Grange 3966. DNEVI NA RAZPOLAGO CELI D Al URADU. »'adne DAN V NA PRODAJ BUNGALOW, šest sob, ogrevanje s toplo vodo, solnčni parlor, kuhinja v kleti, ki je vseskozi tlakovana, pripravno za transportacijo in za šolo. Zmerna cena. Vprašajte: Mrs. Anna Golobich, 5503 W. 24th PI., Cicero, 111. (3230) SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI SE NAZNANJA ■ill!IB!l!l«lil!»llll!lll»if*W 1! i! 15 NA PRODAJ AVTOMOBIL Hobe Mtr. Co., Olds Sedan od 1929 F. 29, za $650. Telefon 1933-R. Frank Pirc, 1627 Ridge Ave., N. Braddock, Pa. (3229) Otvoritev novega slov. podjetja PRALNICE IPIlsen Laundry I NA 1158 WEST 18TH ST., CHICAGO; ILL I Priporočamo se vsem cenjenim Slovenkam v Chicagi in okolici. DELO PRVOVRSTNO! POSTREŽBA TOČNA IN ZANESLJIVA! i Ako želite pridemo po perilo domov in vam ga tudi pripeljemo nazaj. 20% ako sami prinesete in pridete sami iskat. IZVRŠUJEMO: , MOKRO, SUHO in "FLAT WORK" KADAR RABITE, POKLIČITE TELEFON: CANAL 3500 DELO GARANTIRANO FRANK HORVATH, preds. JOHN STARC, podpreds. JOHN STAYER, blag. lir ......................................■'PPliMlliMilllMIiMITOIIIM ■ ■■WM — MMM1B W— — IM li'.l III i f - '" " "" ------- ' 1 .........." ' --- I! I! I ODHOD PARNIKOV Rojakom, ki so v bližnji bodočnosti namenjeni v stari kraj, se nudijo sledeči parniki: 1. avg.—lie de France na Havre. (Skupno potovanje pod osebnim vodstvom Mr. Aug. Kollandra.) 27. avg.—Berengaria na CherBourg. 29. " —Majestic na Cherbourg. 30. " —Europa na Bremen. 1. sept.—Paris na Havre. 2. " —Vulcania na Trst. 2. " —Leviathan na Cherbourg. 3. " —Mauretania na Cherbourg. 6. " —Leviathan na Cherbourg. 6. " —Bremen na Bremen. 10. " Aquitania na Cherbourg. 11. " —Hamburg na Hamburg. 12. " —lie de France na Havre. (Skupno potovanje) 17. " —Europa na Bremen. 12. " —Olympic na Cherbourg. 17. " —Berengaria na Cherbourg. 19. ," Majestic na Cherbourg. 19. " —Paris na Havre. 20. " —Cleveland na Hamburg. 20. " —Saturnia 11a Trst. 24. " —Bremen na Bremen. 3. okt.—He de France na Havre. 4. " —Europa na Bremen. 8. " —Vulcania na Trst. Za cene kart in druga pojasnila se obrnite na spodnji naslov. Potniki, ki niso posebno "pri denarju", naj nam ' pišejo po spis: "Kako se najcenejše potuje v stari kraj". i Vse pošiljke naslovite LEO ZAKRAJŠEK - of - MIDTOWN BANK OF NEW YORK 630—9th Ave., New York, N.Y. Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK ?MM SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO. ILL. (Poleg Elevatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure evečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 20. avgusta 1930 Gospodin Franjo i V ROMAN. Spisal Podlimbarskl. Neprestano si dopisujeta in že je sklenjeno, da začneta iznova zakonsko življenje pod eno streho. Toliko čuvstva za poštenje še imata, da ju je sram, združiti se v Tuzli, kjer bi se jima vsak rogal in bi s prstom kazal za njima, dasi je na tem otoku le malo poštenih ljudi. Zato je Saša prosil za premeščenje v Hercegovino. Na praznik Vaše Svečnice je dobil odlok, da se mu dovoli premestitev, in te dni odpotuje na novo mesto. Tudi jaz odpotujem, toda na nasprotno stran — k svojemu drugemu sinu, ker niti eno uro ne maram več živeti z Ljubico in Katico pod enim krovom. To je moja prva novica, druga je ta, da se izseli tudi Danica. Z menoj pojde tja, kjer solnce vzhaja. Sodite moje srce po svojem globokočutečem srcu in odpustite mi, da jo odvedem. Gotovo že veste, da je pobegnil Jovica, naš veliki trpin. Še tisti dan, ko je uskočil, je morala njegova sestra iz Hrenove hiše. Uradnikovo sebičnost je premagal'strah pred oblastjo. Celo oni drzni Vazko iz hana ob Oskovi, ki je večkrat posetil Danico in je pobegnil z Jo-vico, ga je plašil. Obnesel se je Vaš rojak Hren! On ne more riskirati svoje kariere zaradi — ciganke, ki se klati po svetu in napravi j a poštenemu uradniku toliko skrbi — tako je rohnel. Precej mora iz hiše, da se lahko opraviči pred oblastjo, kako jo je, zve-devši vso resnico, precej iztiral iz svojega stanovanja. Koliko je na svetu strašljivcev zaradi ljubega kruhka! Dal je deklico k Grgicevi majki. Drugi dan sem jo vzela k sebi. Ob pravem času ji je prišla moja zaščita, ker že jo išče pozivnica k sodišču zaradi tistega kinžala. Ne maram izpostaviti njene lepote radovednim in pohlepnim očem trdo-srčnih sodnikov. Zato pojdeva nemudoma odtod. Preden dobite Vi ta list, sva midve že onstran Majevice-planine na savskem par-niku, ki naju popelje v novo domovino. Solznih oči gleda Danica v moje pismo. Koder bo hodila, v srcu Vas bo nosila kakor mati nebogljeno dete. Obetali ste ji, da jo vzamete za Svojo. Izpolnite obljubo! Bolje bo pozno kakor nikoli. Pravili ste, da nameravate v Macedonijo. Oglasite se spotoma v Nišu. Tam vprašajte po mojem sinu, kapitanu Živku Bajiču. Pri njegovi rodbini bom stanovala z Danico. Precej Vam je sicer ne dam, ker posebne namere imam z njo. Po uglajenosti svoje deviške duše prekaša vse svoje vrstnice, potrudila pa se bom, da se izpopolni tudi njena vnanja oblika, kolikor je prav. Gospodine Franjo, Vi niste postali samotar po neki užaljeni sebičnosti, Vas je ranila sebičnost in kovarstvo sveta in je odvrnila Vaš jasni pogled v samega sebe, v tisto morje lepih misli in plemenitih načrtov, iz kate "t-ga prevara ne more dvigniti glave. Pridite za nama! Tam Vas ne bo pričakovala kakšna Ljubica ali Katica, ki bi svojo samopašnost opravičevala z donečo frazo ženske osvobo-je, ki bi se nobeni želji ne mogla odreči in bi svojo trmasto ter izpremenljivo mišljenje smatrala za temeljno resnico in nravstveno pravilo, ampak pohlevna deklica čistega srca, ki bije za vse, kar je lepega in vzvišenega pod solncem. Ako pa nimate poštenih namer, jo smatrajte za mrtvo! To Vam piše vseh vrlih in pravičnih ljudi prijateljica Vu-kosava Bajičeva. Dolgo je Vilar strmel v list. Vse, kar se je tikalo Danice, ga je razburilo in potreslo njegovo paznost. 'Ne bo me smatrala za mrtvega, kako bi jo jaz ?' si je rekel. 'Zdaj mi je pokazala smer, kamor hočem kreniti,' je dodal. To, kar je izvršila stara gospa, se mu je zdelo pametno. Sam je želel spraviti Danico kam daleč proč iz Tuzle. Zdajci pa ga je zdramil Bobodajec, ki je viknil: "U-u — ti nesrečni trebuhi, koliko moram trpeti zaradi njih!" Rekel je siromak nevede prav tisto, o čemer je tožil navihani'Odisej svinjskemu pastirju na otoku Itaki. "Vse lahko skriješ, brate, samfi trebuha ne moreš. Jaz jih krmim osem." Takor je zavzdihnil, da so mu zadrgetala pleča. Vilar je pogledal nanj ter velel naliti find-jane, kar je stari točaj precej izvršil. Preden je Ante pil, je do kraja izrazil mnenje, ki se mu je sprožilo v želodcu. Držeč lepo dehte-čo tekočino pred nosom, je rekel: "Nesrečni trebuh je prignal v starih časih v rodovitno Bosno ljute Turke, a ti niso naše vere. Ami-dže pa so naše vere in poštenjaki. U — da bi dali bednemu katoliku, ki ga nagec v trnju ne zavida, par pedi žemljice!" Odpil je in lokavo zroč na inženirja, se je zlagal: "Pozdravlja je tvoja sladka luč Danica!" Ker inženir tistikrat ni bil v takšnem duševnem razpoloženju, da bi ga veselila dovtipnost be-raškega skledoliznika, je vstal ter mu vrgel nekaj drobiža v nastavljeno dlan, na kar je Ante pogledal na denar ter milo vzdihnil: "Dal si mi žlico, gospodinje Franjo, a sklede še nimam. Kjer je žlica, naj bo tudi skleda !" Privrženo mu je bilo še nekaj srebra. "Pošteni ljudje so pri vas doma, to učim v mestu in na selu. Glej, gospodine Franjo — daj mi še za kašo! Naj ne lajam zastonj kakor pes! Za polovico sem starejši od tebe—" "Vem, Ante! Tvoj vrag je že hladil svojo kašo, ko je moj še sejal ni. Toda zaradi tega še ne smeš biti presamogolten," je rekel Vilar in položil papirnat denar na Bobojed-čevo dlan. "Bog povrni tebi in Danici! O dobrotniki vi naši, da sem le vas učakal — u! Velika je tvoja pamet, a mojo bi lahko podveznil pod ta-le findjan. Ni pamet v letih, ampak v gla- vi. 47. Vilar je živel tiste dni v nekem živčnem razstrojstvu. Radoveden je bil, kaj se godi v Tuzli. Zopet je zajahal konja. Moral je pri Hrenovih plačati svoj dolg, tudi čas je že bil, da opravi svoje redovite službene posle. Ob eni popoldne je prihajal v mesto. Po obedu se je napotil k Bajičevi hiši. Morda naj ' -gospodarja še doma. Pa hiša je kazala vse znake zapuščenega bivališča: iz dimnika se ni sukljal dim, vrata so bila zaprta, zaklenjena, na oknih ni videl zaves, nekatera so bila odprta. Hodil je nekaj časa krog poslopja, kakor bi hotel od njega zvedeti, kam je spravilo svoje prebivalstvo. Tedaj se je odprlo okno v hiši, ki je stala za leseno ograjo v sosedstvu, in pokazala se je lepa glava Kaliope Korkiričeve. "Gospoda Bajiča ni več tukaj," je mehko izpregovorila krasotica. (Dalje prih.) \ v TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva!— Trgovci — Posamezniki r dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo prevejiko, nobeno premalo. i Amerikanski Slovenec \ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. S KONVENCIJE K.S.K.J. (Nadaljevanje s 1. strani.) zapisnikarje. Gl. zapisnikarjem je bil izvoljen č. g. Milan Slaje, kot pomožna zapisnikarja pa sta dodeljena sestra Mary Hočevar in br. Ivan Zupan. Gl. zapisnikar bo imel ekstra dnevnico poleg delegatske dnevnice. Pomočnika pa $5.00 poleg redne dnevnice. Plača delegacije ostane po starem, po $8.00 na dan. Čas za zborovanje bo od pol 9. ure zjutraj do 12. ure opoldne, in od pol 2. ure pop. do 6. ure zvečer, s 15minutnim odmorom dopoldne in popoldne. Popoldanska seja v ponde-Ijek se je morala nato zaključiti, ker je pripravljalni odbor pripravil za ostali del dneva izlet in ogled mesta in okolice. Delegacija je posedla v avtomobile, kateri so jih nato popeljali po mestu in okolici, kot n. pr. v Mundelein, kjer gi je delegacija ogledala znameniti kraj, kjer se nahaja semenišče chicaške nadškofije, ki ga je ustanovil chicaški nadškof in kardinal Mundelein, po katerem nosi kraj tudi svoje ime. Tu je bilo središče tudi slavja za časa evharističnega kongresa leta 1926. Avtomobilov je bilo v povorki nad sto. Nato so ogledali mornariško postojanko ob jezeru in Fort Sheridan, nakar so še obvozili in o-gledali okolico. Zvečer ob 7. uri pa je wau-keganska naselbina s svojimi društvi priredila delegaciji v počast slavnosten banket z zelo bogatim programom. Po bogatem banketu so sledile govorniške in pevske točke. Tako je minul prvi uradni dan konvencije na najsijajnejši način, ki bo ostal vsem v najprijetnej-šem spominu. V torek zjutraj se je dala delegacija slikati, nakar je bilo otvorjeno redno zborovanje. -o- Muzikalen zakon. — Prvi prijatelj: No, ali je v tvojem zakonu harmonija? — Drugi prijatelj: Je, samo če jaz igram drugo vijolino! POZOR! Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PEN TINKTURO zoper izpadanju in za rast las od katere prenehajo lasje odpadati in v kratkem času krasno izrastejo ako so še korenine na glavi. BRUSLIN TINKTURA zoper sive lase od katere vam postanejo lasje v par dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. FLUID zoper REUMATIZEM in trganie po-kosteh ozdravi to bolezen najdalje v 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi vsako rano .opeklino, bule in turo v najkrajšem času. Najuspešneje zdravilo zoper mozulce, lišaje, solnčnate pike, srbečo kožo in prahute na glavi. U-spešno zdraivlo zoper kurje oči, bra-dovice, potne , noge in debelo kožo na nogah. Imam še dosti drugih domačih zdravil, kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha mu dvojno povrnem denar. Pišite po brezplačni cenik. Moja zdravila za Ameriko so v Washinp;-tonu registrirane in za Canado so registrirana v Ottawa, Ont., Canada. JAKOB WAHCIC, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio. 8 4» 4» 4? 4» 4» 4» 4» 4« 4» 4» 4» 4» 4< 4» 4« 4* 4» 4» 4» 4» 4» 4« 4 4» % 4* * 4* 4* 4* 4* * 4* 4* * 4* * * + 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* VSAKDO i. 2. 3. SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. 5. 6. 7. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek karto) za katerokoli linijo za v stari kraj. (šif- V našem uradu lahko vsak čas za plin ,elektriko in vodo. plačate račune Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. & & * b & & & * * * * * * 3f si 1 •k "$0OOOOO<>OOOO-OOOOOOOO<>OO<>OOOOOOOJ PISANO POLJE Soooooooooooo j. M. Trunk - 'gooooooooooojVt na upravo AMERIKANSKI SLOVENEC in prejemali bote ta zanimivi list za dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, da je Amerikanski Slovenec list, ki prinaša svojim čitateljem zanimive povesti in romane, zanimive vesti iz slov. naselbin, dnevne svetovne dogodke in novice iz vaše rodne grude in da je Amer. Slovenec list, brez katere- Poglavje o laži in — peklu. (Konec.) Naši slovenski in tudi drugi socialisti sanjajo o neki družbi v bodočnosti, ki naj bi bila prav angelska, in ljudem se kar sline cedijo po teh — nebesih. Ruski boljšeji niso čakali na kako — bodočnost, ker niso hoteli biti sanjači, vpeljali so vse v prakso. Ampak — kazni še nikoli niso bile tako strahovite, kakor so zdaj v Rusiji, in socialisti vidijo in občutijo to na sebi. Nočejo pa ti socialisti priznati, da je teorija brezkazenske etike ali morale sanjaška, pač pa obdolžujejo komuniste, da so utopisti. Nehote pa uide g. Podgori-čanu, ko udriha po gnilih načelih krščanske morale. Pravi: "Naša današnja družba ... je korumpirana." Tu je pes pokopan, tu je point, okoli katerega se suče vse glede morale ali etike. Niso' moralna načela za nič, ker imajo kazen, za nič, korumpirani so tisti, ki se ne držijo moralnih načel. Tu lahko zastavijo socialisti svoje delo, da odpravijo po možnosti korumpiranost, ampak delo bo popolnoma zastonj, če mislijo pri tem na neko etiko brez kazni. Kazni — tudi peklenska kazen — odpadejo, ko odpade zločin, zločin pa ne bo odpadel, ko odpade kazen. Ponujajo se ljudje drugim za "lidarje" celo v tako težki stroki, kakršna je morala, etika, pa še niso niti tako daleč prišli, da' bi moralo, moralna načela, ločili od moralnosti, moralnega ali etičnega ravnanja. Ker ravnanje ni vedno moralno, napadajo moralo, nikakor ne ravnanje, ker to bolj kaže napram ljudem, ki radi slišijo, da bi bila moralna načela za nič, nočejo pa slišati, da so sami za nič, ker se ne ravnajo po načelih. " Plitvost, da ji ni para, kaže g. Podgoričan, ko spravlja Rim v zvezo z amerikanskim suhaštvom. Pravi: "Krščanstvo, posebno rimsko, je na las podobno ameriškemu suhaštvu. Izpopolnjuj naše zakon^, pravijo suhaški fanatiki, če ne, te bomo poslali v ječo! Rim pa pravi: Delaj samo to in tako, kakor določajo moji paragrafi, drugače te bom pahnil v pekel, kjer se boš cvrl na vse večne čase!" Kaj še? Gre za moralna načela, n. pr. ne ubijaj. Teh ne določa Rim — katoliška cerkev — ker ta so dana že po naravi, naravnem zakonu, in tudi sinajski zakonik je le izraz naravnega zakona. Radi tega tudi Rim ne pošilja nikogar v pekel, pošlje se vsak sam, ker in ko se ne drži naravnega zakona. O kakem človeškem zakonu mora pa g. Podgoričan tudi malo več razumeti, če se hoče v tej stroki postavljati. Človeški zakon je v vesti obvezen le, ako je v skladu moralnega zakona', moralnih načel. Amerikansko suhaštvo kot tako z moralo nima opravka (ni noben moral issue, dasi bi tako rade to hotele celo neke krščanske sekte). Znak nevednosti je, ako se spravlja Rim v zvezo s suhaštvom, ampak, demagoštvo je, ki vleče, in za to gre g. Podgoričanu v prvi vrsti, ne za resnico. * * * Končno se glede pekla g. Podgoričan spravi na Krista samega. Hoče se otresti te peklenske robe, dasi pravi, da ga prav malo briga, po starem načelu in prav Molekovih hlačah : "Quod non est in libris, non est in roundo — ni nič zapisanega, toraj ni ničesar." — Ampak, če"ie zapisano, kakor je v evangelijih, pa zopet ni zapisano. To je blebetanje Molekom in za raznimi čilskimi blebetači. Ne samo to. Ako je Kris' govoril o peklu, meni naš cle-velandski filozof, je bil vrl« slab filozof. Se razume, se razume. Tu Krist, tam Podgoričan, tu pekel, tam ni pekla. Podgoričan pravi, da je slaba filozofija, če hoče kdo poboljšati s peklenskimi gonjami, in on jih' hoče poboljšati brez teh, je toraj vrlo dober filozof, in Krist jih hoče P"; boljšati ne ravno s kaki®| grožnjami, a grožnje ima P" poboljšanju, in bi bil toraj slal) filozof. He, he . . . neke opic« kopičijo stole na mize prav do stropa in se vsedejo na v1' ter zadovoljno gledajo niz"0' Eh, er . . ., dober filozof j® Podgoričan, eh, er . . • clS navaden demagog je in pi'a2® blebetač. * * * Nago demagoštvo prikaze Podgoričan na koncu, ko na tako prijetno struno —zC meljskega pekla, "v katere" se nahajamo delavci, in kav rega Trunk v svoji gorečni za 'onostranski' pekel niti " vidi." Ta grdi Trunk! SedanJ1 ga pekla ne vidi, v "onega" J1 potiska. Kaj, ko bi ta "dela vec" Tone Podgoričan v CleVtj landu malo manj pisal in v "delal", kakor dela n. Pr,c Tone Garden za 35 ali 40 ^ n^! "on-1 larjev tedensko, in bi si "pekel" sam zboljšal, saj ^ stranskega" ne bo odpra ----, „— kal I kakor pravi prav sam, kaW' ni "storil", da ta grdi Tr«> storiti"- laže, ko mora prej bo o laži tudi nekaj razum1 el- v Skomine ? j HPfl Pri nas pravimo, dat kdo dolge zobe, ko ga P^ J skomine po čem. Dopisnici ljubljanske kavarne v Pi*°sV . zrasti Pr* so morali zobje preko mize, ko je videl VJO p ir ne za — cerkve, in je morda tudi neko — sušo ko-le ga je zvilo: "Denarja za cerkve Je volj. _ v Beogradu bodo dali novo pravoslavno cer ^ ki bo stala 12 milijonov d^j jev, imajo pa že zagot«vJ fond 18 milijonov.— Tudi P voslavni verniki v Ljpb11 sj hočejo imeti svojo cerkev i^, cer v Tivoliju ob Trubarje^, spomeniku. Baš te dni se m11^ ta dva od odbora v Beo^ v tej zadevi. Verniki so d vali že mnogo denarja, P ^ jarh jim je dal za to blag0 za boglonaj. Hm To zvijanje radi cerkve11' j tt denarja mora biti malo rr1 ljiva bolezen, ker se hud° j dji tudi v Pueblu v * VI'? kazuje . v„ drugače zelo zdravi Tam nekdo drži klobuk z m minom: Le darujte, le da'1^, da b' daritev ne preplitva bla, bla . . . in klobuk je T" .f roden in izobraževalen, al1 $ vse gre le v farško bisag0' ^ je za zlodeja, in ostane.!0^ narodni klobuk le — doltf^,, bje. Svet je hudo korurnP^ in treba bo poskrbeti za — etiko. You bet. Hm • • ' -0--IZpred samoumoroM p KOPAL SAM SVOJ fi > Ottawa Beach, Mich. 5o letnega dijaka J. L. Dea" V našli v tukajšnji bližin1 ^ ^ hu hriba mrtvega in ^aPil}rot0' Kakor se je kopanega. ----- vilo, si je nesrečnež vlegel jn sam svoj grob, se si pognal kroglo v £1{lV°.e p*' nato zakopal, kolikor se ^ / mogel. V njegovi bližin1 ^ ^ šli samokres. Dean je D botnega zdravja. —°—" . b«*"! Podpirajte trgovce ^t1 ke, ki oglašajo v Am. Sl°v