Uto VI, St. 149. PsSlnlna pfaSana w ge?©vin!. V Uub^ani. v četrtek 6, i&aSUa 1B22, P®ss^a St. 75 s&o HflPIEJ Glasiib Socialistične stranke jugesisviie. Letnik fcV., Stev. 28. ««trtkovb šževšaka „NAPSEJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsi dan. Uredništvo in upravništvo: LjuMjana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana post. ^.red. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. i 1.859. Stane mesečno 10 Din, za inozemst o 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm SO p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. mmammmmmnmm raramn w -aM—iiiiMi—— €9asiSo Kme!s!cc-«3e!avske zveze. msass Bankerot raškega strokovnega pokreta. vita ^tiko, katero so zavzemali boljše-zirl Pr* razdruževanju politično organi-prj ne£a delavstva, so vporabljali tudi razdiranju strokovnega pokreta. »Rud * novili so v namen v Moskvi naT)_ec® strokovno internacionalo« ter intpr^ . ' stari amsterdamski strokovni Kri ?nali boj na celi črti. nove it pa Se ^ videlo, da so načrti r3b]- H-^nacionale neizvedljivi ter upo-na sredstva nesposobna za kak boj. teijjCaa,’e Moskva nesposobna kot vodi-Žej0 Ti ^Vetovnega proletariata, nam ka-«osnnH1S a iz RusiW same. Novi kurz leto s^S^e p°Htike. katerega je lansko tniinistVJe^a v*ac*a naznanila, je silil ko-stali§xe’ ^a tudi oni izpremenijo svoje ianv, v- nam'am strokovnim organizaci-rejejie' So. šiloma birokratično pod-državn Sov ^tskeniu režimu, prejemale so kesati WI>oro- za katero pa so morale hotel;’' ^or so birokratični nasilneži ivnj Vnirf0 pblaži to stanje, so stavili na-Vali v7?u?isti načrt, v katerem so zahte-U!a. ^5? življenja ter svobodnega g'Ki-n°vitev so S^vne zahteve: usta-k°v .v stavkovnega sklada, kritje izdat-°dprav‘ .nih dohodkov ter zahteva po Tnn Dr^s''j.enega članstva. niUnijtjv. večina zahtev je ostala po ko-t>a izvini' navadi na papirju, kar se je z dru?j ostalo v stari obliki, ramo 'e naC,'111, uaslovom. Tako na primer se f drogi namo \ “v"OAUV^UI. 1 čtivu uti mimiki stVo reI? ? . Prisiljenega članstva delav-samo o iS °’to pa tak°, da so mogle n°Vj ® c skupine delavstva pristopiti k VrSel • anjzaciii. Kdor se temu ni pod-S i ' bil enostavno vržen iz obrata. nizac;i em teSa leta bi se morale orga- ie podaj-a,ne vzdrževati, toda ta rok se 2 ~jJsval dol. aprila. 0r?a,n!7< .avn° Podporo je bilo pri kraju, ni$0 «#e so se začele pritoževati, ker neiSim11 vi dohodki zadostili niti najnuj-2aCjj - Potrebam. Velika večina organf-Sv°!e 1 v a na ta na^’n prisiljena zaproti niso n, Nastavljencem že dalj časa kov / ,izPlačevati vsled malih dohod-Slojjj« 10.tako je začelo propadati po- fraZaj^. z"raieno z velikimi pompoznimi Novo ustanovljene organizacije mso bile niti za las boljše od onih pod birokratskim vodstvom. S tem je bilo delavstvo oropano vseh samostojnih organizacij in prepuščeno milosti in nemilosti sovjetskemu režimu, ki pa za uboge pare ni naredil toliko, da bi bil upravičen govoriti dostojno o tem svojem delu. Materialno stanje delavstva se je poslabšalo in se še poslabšuje, realne plače padajo, brezposelnost pa zavzema vedno večji delokrog. Ruski časopis »Trud« štev. S9. prinaša o realni plači sledeče podatke: Če so znašale meseca novembra plače 100%, so padle meseca decembra naSl.5%, meseca februarja na 61.2%, meseca marca pa na 39%, toraj na eno tretjino prejemkov v mesecu novembru. Drugo zlo. katero prenaša veliki del ruskega delavstva, je neizplačevanje zasluženih mezd. Že več mesecev je preteklo, odkar, ne izplačujejo mezd. V Uralu na primer znašajo neizplačane mezde 200 miliard rubljev. Posledica tega je. da 30.000 kovinarjev gladuje, od katerih večji del že umira od gladu. Akordno in nadurno delo zakoniti oserrarrnik popolnoma izolira. Delajo povečini 10—12 ur. V podjetjih, kjer delajo S ur, delavstvo gladuje in umira. Razmere, v katerih ruski delavec živi. so naravnost obupne. Rdeče strokovne organizacije se pa. pri tem niti ne zganejo, so kakor slepe in gluhoneme. Medtem ko na eni strani akordni sistem in čezurno delo srka zadnjo moč bednega proletarca, raste na drugi strani armada brezposelnih. Nikdar še ni bil ruski proletariat tako potreben enotne bojne -fronte kakor danes, ko zopet dviga stari^ kapitalistični režim svojo glavo, ki hoče uveljaviti, svoj stari gospodarski načrt. Sadovi vztrajnega dela starih socialistov rastejo vkljub terorju, katerega izvajajo komunisti. Ljudstvo u videva storjene napake, polom nasilstva jih uči bolj pametno misliti. Tako sc ruši palača zgrajena na frazah. Prvi maj v Narodni skupščin!. Ovor narodnima poslanca sodr. Etbina Kristana na seji Narodne skupščine (Konec.) (Vi '"Jvori +° Pr*šli sem po ostankih.) če se v skunsP'-.- tedaj prav mi nismo prišli ^ličnik CliU° °stankih. ker jc bil naš °da. o-« .1 dvakrat večji od vašega... ' & Vor je sedai o.orvem maju. Raz- dne 16. junija.) urnem, da so tukaj gospodje, ki sc ne zanimajo za to. ker je prvi maj praznik delavcev. Pa kaj naj bi delavci korakali po ulicah, kaj naj bi oni imeli svoje zabave? Oni naj delajo! — čas je, gospodje, da Stane letno 28 80 Din, mesečno 2-40 Din. bi malo boli resno opazovali razmere po svetu da bi se malo poglobili v socialna vprašanja, ki so danes aktualna, in v socialna gibanja, ki obstajajo. Če bi to storili, bi lahko razumeli, da ima prvi maj globok pomen. To ni le dan brez dela. Za delavstvo je to pred vsem dan smotre, ko pregleduje svoje vrste, dan zbiranja, dan kulture. Recite ka.rkoli, gospodje, brez kulturnega delavstva, ni kulturnega naroda. In delavstvo ne pride do kulture drugače, kakor potom svojih organizacij, ker se za njegovo kulturo nihče ne briga, kakor ono samo s pomočjo svojih organizacij. Če postavljate vi. gospodje, delavstvu na pot toliko zap_rek; če jim ob! vsaki priliki kažete, da niso enakopravni’ člani te družbe, da država, ki se sama imenuje pravno, vsem priznava pravice, delavcem pa nalaga le dolžnosti, pravice jim pa odreka, tedaj, gospodje, ne morete pričakovati nič drugega, kakor da potisnete delavstvo baš tja, kjer pravite, da ga nočete imeti. Gospod minister nam je tukaj prav lepo pripovedoval, kako da ni socialistična stranka nič manj nevarna za sedanji družabni red od komunistične stranke, ali da ie socialistična stranka vendar za neki, četudi zelo različni red. medtem ko so komunisti po njegovem pojmovanju nekakšni anarhisti. Nimam namena, da bi danes analiziral bodisi komunizem ali socializem ::i na teh pojmih osnovane stranke. Nikakor nisem advokat komunistične stranke, in kdorkoli je zasledoval dogodke, mora vedeti, da ie boj med komunisti in socialisti stokrat hujši in ostrejši, kakor boj med komunisti in vladajočimi, buržoaznim- strankami, če morejo komuni-* sti kaj pridobiti, morejo to le na naš račun. Naša naloga je. da ohranimo svoje vrste, toda, gospodje, mi niti ne zahtevamo. niti ne želimo, da bi nam pri tem pomagala policija. Ne le zato. ker smo nasprotni policijski akciji v takih vpraša-njih sploh, ampak tudi iz povsem eno-: stavnega razloga, ker ne trpimo, da bi se nam stranka na kakršenkoli način istovetila s policijo in da bi visoka vlada tako komunistom dajala vsakovrstne parole, s katerimi bi lahko agitirali med nezavednimi masami, češ, da nas policija pod-.- pira. Če je gospod minister prepovedal slavnosti na dan prvega maja zaradi komunistov. sem prav tej prepovedi najodločneje .nasproten, in čc ni imel tehtnejšega razloga za to prepoved, smem vprašati. ali ta razlog opravičuje prepoved. Ne. gospodje, ne opravičuje ie. Ta prepoved ie popolnoma neopravičena. Gospod minister nam je pravil, da komunsti nimajo poguma iti na ulico, če se jim to prepove. To je vprašanje, ki se mene ne tiče kai oosebno. Toda jaz vem. da te prepovedi, tudi če so bile teoretično razglašene. v praksi za Slovenijo niso obstajale. Mi smo v Ljubljani imeli zbor pod milim nebom in korakali smo po ulicah; enako je bilo v Mariboru, v Celju, v Brežicah in po drusrlh krajih. In. gospodje, nikakršnega incidenta ni bilo s komunisti. (Di 'ofenik: Bil je v Celju.) Prosim vas, ko ste odkrivali spomenik neznanemu junaku na Avali, je neki oficielni avtomobil povozil otroka; ali gre to na račun odkrivanja spomenika? Ce se tam kak policist napiie in napravi svinjarijo, ali je tega kriva slavnost odkrivanja spomenika? (Ploskanje na levici.) Če ima socialistična stranka praznovanje prvega maja. tudi ne morete pričakovati, da bo ta stranka odgovorna za vse, kar se eventualno godi po kdove kakšnih krčmah. — Gospodje, če bi bilo res prišlo do kakšnega resnega incidenta, bi bi'o naše me-ščapsko časopisje vse polno tega. m še najmanjši dogodek bi se bil povečal. Toda nič takega se ni zgodilo, in časopisje je moralo poročati, da je prvi mai potekel v vzornem redu. Vendar enkrat, da je bila policija tudi v Ljubljani pametna. Na ulici nisem videl skoraj nobenega policista. in če so bili, so bili vsai skriti. Policisti imaio pač nalogo skrbeti za red, ali to imaio opravljati tako, da ne izzivajo. Socialisti so imeli v Mariboru svoj zbor. in to ie bilo dovoljno, da so komunisti izgubili korajžo. Sicer pa., gospodje, če je treba boja med socialisti in komunisti, izvolite ta boj prepustiti nam. Nikakršnega protektorata ne potrebujemo od strani policije. In če bi bili pametni, gospodje, in če bi izhaiali z državnega stališča, ki bi vsai za vas moralo biti merodajno, bi tudi tako storili, kajti s tem, da se poslužujete takih policijskih ukrepov. ne slabite komunistične agitacije, temveč jo le pospešujete. Gospod minister je dejal, da ni komunistične stranke, ampak da so komunisti. Dobro je. Tudi jaz priznavam, da je tako: ampak tedai vprašujem: Ce je tako, kakšne koristi imamo od zakona za zaščito države? (Klici: Tako je!) Gospodje, če imate komuniste, bi bilo bolje imeti komunistično stranko, kakor pa komuniste brez stranke. (Barič: Ce bi imeli komunistično stranko, ne bi imeli večine.) Ce imate komunistično stranko, veste kakor o vsaki drugi stranki, kaj da dela. Vi na primer niste zadovoljni z Radičevo stranko, in tudi jaz nisem zadovoljen. To da dokler ie to stranka, vendar vidim, kaj da je z njo. Porabite zakon o zaščiti države tako. kakor priporočajo nekateri fanatiki, tydi proti Radičevi stranki, pa ne boste imeli Radičeve stranke, ampak radičevce, ki bodo veliko nevarnejši od Radičeve stranke. (Brkič: V nedeljo sem videl v Zagrebu, kai pomeni, če Radič ni v parlamentu. Videl sem ta dan delavce in najinteligentnejše dame skupaj v sprevodu.) Kadar se izdajajo talce prepovedi, je nevarnost že v tem. da razumejo naši no-Ucisti po vsej deželi take prepovedi na svoi način. Lepe članke piše gospod dr. Reis v »Politiki« o moderni policiji, toda takih člankov bo treba še na tisoče, preden bo naša policija kolikor toliko moderna. Vi izdate prepoved, policisti v Vršcu, v Velikem Bečkereku. v Osijeku itd. pa takoj mislijo: »Aha, sedaj Je treba pripraviti pest.« Gospod minister morda z najboljšim namenom verjame, da bo ta dan rešil državo nred komunističnim terorjem. Seveda je ne bo. Toda recimo, da je njegova misel dobra, Le da policist, , ki je nrečital oreooved, stonrnuie strah. | in tedaj postavlja proti njemu svojo koraj- j žo. Po mestu gre ne bo li našel kakšnega črva. da takoi nastopi proti njemu: ne visi li kje kakšna zastava, od katere je ie že odpadlo, kar je bilo modrega in be-leea. da io zapleni, ne gleda li komu rdeč robec iz žepa, da zapleni tudi tega, (Veselost.) Gospodje, take reči so se godile zlasti v Vojvodini. Bilo je po Vojvodini nekoliko shodov pod milim nebom; toda kjer se je vršil tak shod je policija prepovedala vsai skupen dohod. Posamezniki so lahko prihajali, in rad bi vedel, kakšna razlika za red je v tem. če pride tisoč posameznikov vsak zase. ali pa če pride-ie prav tistih tisoč posameznikov skupaj v nekem zaključenem redu? Jaz nisem dovolj pameten, da bi razumel to razliko in gospod minister nam ni pojasnil te tajne z.namosti. Kako postopa tedaj policija? — Bilo ie v Velikem Bečkereku, v Vojvodini. Policisti so drveli oo ulicah. Delavci so nosili nekakšne rdeče znake. Policisti so uganili, da slave tisti, ki nosijo take znake. prvi maj. To ie bilo nevarno za državo. in vsa policija v Velikem Bečkereku ie bila zanoslena s tem. da ie lovila te znake, medtem so pa žepni tatovi in njih raznovrstni tovariši imeli najlepšo priliko za izvajanje svoje obrti. V Vršcu ie visela na Domu nekakšna zastava. Policijski komisar je bil ves razburjen od strahu, da bi se Vršac menda utegnil odtrgati od države Srbov, Hrvatov in Slovencev če se ta zastava ne sname. Zastava se je snela, toda zanj nevarnost vendar še ni minila. Hotel io je zapleniti, treba ie bilo intervencije, in zaradi enega metra rdečega platna ie bila afera, v katero ni bilo zapleteno le vse delavsko gibanje, ampak tudi vsa policija mesta Vršac. Takih zgledov bi lahko navedel ne vem koliko, zgledov, ki dokazujejo, da te Dreoovedi ne le niso osnovane na zakonu, ampak tudi, kako so smešne in kakšne smešne posledice lahko imajo. Gospodje, prvi mai je minil, in naravno, da nam gospod mlnster ne more več dati prilike da bi letaš na dan prvega maja priredili svoie sprevode. Stvarno je s svoio preoovedio imel uspeh, tudi tam, kjer ga nemara niti nameraval ni. V Bosni na primer gotovo ni moglo biti nikakršnega resnega strahu pred komunisti. Tam bi se bilo nraznovanie prvega maja gotovo lahko izvršilo po programu, ki so si ga bile izdelale delavske organizacije. Po vsej Bosni in Hercegovini ni bilo takega praznovanja razen v zaprtih prostorih. ker so dotične organizacije či-tale samo oreooved in drugega nič. Priporočil bi gospodom v naši vladi, da se vendar že enkrat nagnejo — ne bom deial na stran socializma, ker nisem tako naiven, da bi mogel pričakovati kaj takega — ampak vsaj na stran nekakšnega liberalnega demokratizma. Ce se bo naša vlada nanašala na prepovedi in policijske ukrepe in ne pride do spoznanja, da se more doseči zadovoljnost naroda le z drugimi sredstvi, le z dobrimi zakoni, z dobro upravo, z gospodarsko povzdigo, s socialno pravičnostjo, z demokratičnim postopanjem, ne pa s policijsko palico, se lahko zgodi, da boste to državo v najkrajšem času izpreme-nili v policijsko državo, v pravo policijsko državo (Hruo v centnimu.) Ali tedaj, gospodje, ne pozabite, da so posledice policijskega režima v vseh slučajih enake. Gospod minister razume, da^e *gcfc listična stranka, idoča za svojim c J da preobrazi družbo na socialist'^ P<» lagi. disciplinirana stranka, stra ga reda. stranka razredne borne P ■ ^ razredne borbe, ki hoče biti k oub vilizirana. ki noče biti divjaka. KUjJJ vsem tem našim željam nebi n , ■ vlada ne vse meščanske strank ^ mogle preprečiti usodepolnih _P0£ 'na. bi neizogibno morale nastati, ce „ v dalievali no tei poti in na?r° 7.jnjj čas oonoln policijski absolutizem. Z , t0 je, gospodje. Ce hočete resno, še ustaviti: če pa nočete- ima dsov0r> da smo storili svojo dolžnost, . nost ca nosite vi. (Ploskanje naj O poroti S takozvanim narodnim ^^.ln^liti ie postala potreba počasi m*lce"variti na izenačenje zakonov in s ten na za celo državo enotne zakone. p^jja kazenskem polju se je Price10,. takim delom ki nai orinese zgjisk?” enoten kazenski zakon m .e pri' oravni DostoDek. Pri tej prilik1’. Q vpra-čelo tudi temeljito razpravlja« raVnim šanju Dorote. katera ie mnogiflj ^ po-teoretikom razburjala glave, aVi in v rota SDloh ostane ali nai se op „.orl de* iuia olfuju . .j. njen slučaiu da ostane kakšen naji*. lokrog ali se naj razširi ali ^ y da- Kai oa ie našniem pomenu besede. neVesC' zumevamo danes zbor P*a ^to do10" mož iz ljudstva, ki naj v zf-. 0btoŽene čenih slučajih izrečejo ai j^a pod-* kriv osumljenega dejanja a ^ pote10 lagi tega izreka porotni’K poklicni sodniki uporabijo ^nal pokli£ V starih časih narod ni 0^ mlt e nih sodnikov in tudi Pisa? a slučaja s 7o m vsakega _,najije mn soaniKov m xuui slučaj* - bilo tuje. Za presojo vsa,*ivaii zauPf“ se sešli možje kateri so uz jZrekall ^ in spoštovanje drugih m o in spoštovanje drugitt }n J\he brez j?isi vsak posamezen slučaj ,s^bteedanjS' nega prava tako, da se je p^o vršilo vse sodstvo v ne^a začeli V\ .n[ Z razvitkom sveta so * T} kodiiicirati in pisati v za - izvira'1 pa v poznejših časih ms,o s0*pri kaz sodelovanie ljudskih so°.n 5 zauPalJji skem pravosodiu. ker m izvrše^.0 klicnim sodnikom katei i . In ta sodstvo oopolnoma Pestra . ^gnjen1 ^ vidimo, da se ie °Motavdana v ^ menu besede najprvo PCWav‘ katera ie naiprvo odprla lije s° t,e tizmu. to je v Anglhj. Od ^ ^ ustanovo prevzele sKord vZele s ^ države. Te države pa so pre vsaka misel porote prikrojile so j|gnih d svoi e in to se por,otceil; „a,n močno razlikuiejo med se - . se Pri razmišljevanju^ o jg pot« naiprvo porodi vorasam ^ naitii ootrebna ali ne. ri bi &n' cialisti ni sodruga,_ kateri ta v ^}atu- trebo oorote. Res je. da t proletar nii obliki ne koristi mnogo jjucU ker sodelujejo v njem kot po lienl nH sY°,,em m|sljeniu daleko odda-smis-la »n a-r,^ta in mn°sokrat nimajo dar rn a anasn,e socialne krivice Ven-SL , 1 P°rotniki ljudje, katerim še koi rm?r °n ni D!'ešel v U10zes in kri. kaše strnil im sofnikom’ kateri so samo J! za uveljavljenje zakonov. sam ad?r ie.že imeI opravka s sodišči, ve sodnii ° 12 svo’e lastne izkušnje, da je Xfn£a,W'V+° °Pffledal V Zak™’ ka* da ie nS" Za, a ,ah oni kazniivi slučaj. Ko zakon i Za koakreten slučaj pripraven kazen P ^.,zakono.m zvezano pripravno zadeva * a v n^ern ce*a ta kazenska eva ze rešena. kateSf'100 Da le trda in mrtva beseda, ifl katero6 Dozna čuta in človeške misli Ra čim t,ne pozna valovanja vsakdanje- sodnikmf življenja’ Mal° je takih veškeva JS-fi Dresod!li cel sluča? s dosti in 1? S l a z ozirom na vse okolno-Dotrdita' , ,^?te takrat, ko pamet in srce sodil,- kri,vlcO- uporabili zakon Sodiirči/''I1,VICO' uporabili zakon in ob- ima naivJi ’ In ravno sodnik, kateri se morJi 0Dravka z živim življeniem, bi k°na in -0tre.st‘ suženstva. mrtve za za- šk° sodhS' aa]'?rvo ustvariti svojo člove- Ol>oro r,.f i . šele notem kot eventuelno tODolnorn zakon- Sodniku bi bilo to PoDolnn k°’ ker rnu zakon sam daje ^a sodn?e°dvisnost Dr5 Presoji zadeve. bolj obst - va ne°dvisnosr pa v resnici je on vi{ a ua Papiriu, posebno še. če se brez oz! v veri2e mrtvega zakona s°dnik :Ja aa resnično življenje. Tako n’k- ki nVrsuje. svo<’ pokbc k°t kak obrt- stvari PT,°iSvcdern modelu izdeluje vse nako. Živ° bitje3,Se Pri presoji človeka, ki je st°Pati mozRani in čuti. ne more po- ^rtvo st,J_? euolično, kakor s kako Je tahko jasno- 2a mrtvo stvar yek ie na enotno obliko, vsak člo- • ba ga iplP1 zase Posebna osebnost in 12 Dovspm x,ot takega posamič presojati Pa še v , človeškega stališča, "* se v '1 ^/- a aKiiow, posebno VečJe člmf-?Vak’ Pri kaerih gre za najelo Za v. eske dobrine, za prostost ali . M, z ybenje. ateri ima i30 rekek da ravno sodnik, u1* sliiča ;• v . dan opravka s kazenski- • Ten,,, naibolje lahko presodi člove- ‘JUa vsajč ;JCL 111 m k o. Baš sodnik, kateri paji, bQ m .? opravka s kazenskimi slutim merif v dvek različnih slučajih z r sem Posebno še, če se ie. ka- Ver‘ge trn omenil, sam sebe vkoval v 'y°rnosti ,i°,8’a zakona- Tudi je čut oogo-°^oncu’w ae bi napravil z obsodbo ob-navadnpt» ^Ice’ gotovo bolj močan pri stopa j. Č.oveku, ki le redkokrat na-f°duiku p fPdnik, kot pa pri poklicnem kater; • dan za dnem obsoja ljudi Dravija ,..Sl z morebitno krivico ne najdem JI ^ tezkih skrbi- Tudi je po s Drnct-enjl1 vebko tožjo določiti kriv-2 vsem; ; m človeškim razumom kot pa Vsi . avn^k>mi pripomočki. Je Potrebno, da v vseh ^va.iiin ,xi‘ slučajih sodelujejo pri obso-, J2a,-rcka ^odje. prosti verig mrt-lSakdanif, v ,.er.z gibčnim pogledom v porotnik; f^bonje. In to naj bodo ravno .Ustnem brez znanja zakonov, po n človek , ye^kem orevdarku sodijo, ali t/ost; osumljenega dejanja ali ne. uravnik6 !z ,naroda. brez vseh mogo-v1 svojec-o c,p(fdsodkov naj sodiio o kriv-ae^e ih h ,(?c^oveka> ker oni bodo popol-ley°- kot ^ neoristransko presojali za-l^rtvi pam^a f°dnlk’ kateremu je postal [.od. kateri a,f nePremakljiv kamen. Na-l'a zakone ^ demokratični državi postav-t Izvršeni111,a Da tudi pravico sodelovati uuju teh zakonov, ker on si bo zakon razlagal gibčne.iše in prosteje. kot na sodnik, ki je sedai samo nekako orodje zakona. Sodelovanie ljudstva pri vseh panogah uprave in tudi pri sodstvu, ie zahteva demokratizma. Vsled tega moramo socialisti trdno stati na stališču porote, katera se bo morala s časom prikrojiti tako. da bo odgovarjala zahtevam vsega naroda. (Daije prih.). Tedenski pregled« (24., 25., 26. junija do 2. julija.) Sobota. 24. junija (dodatek): Nemški nacionalisti so ob 9. dopoldne v Berlinu ustrelili zunaniega ministra Rathenaua, ko se ie v avtomobilu peljal v palačo zunanjega ministrstva. — Jugoslovanskim železničarjem so v finančnem odboru zvišali kilometražo za 120 do 150 odstotkov. — Stavka vseh strok se v Ameriki širi. Pridružili so se železničarji, tako da ie ustavilo delo doslej že 1,500.000 delavcev. — Finančni minister Kumanudi je podal v zbornici ekspoze k proračunu. Če mu moremo verieti. Izkazuje ta proračun 5 in pol miliarde Din potrebščin, ki bodo baje pokrite z dohodki, predvsem iz prihrankov. ker so znižali število uradništva za 9996 oseb. — V Ljubljani so svečano pokopali na tujem umrlega pisatelja Masla-Podlimbarskega avtorja znanega »Gospodinja Fran im. Nedelja. 25 junija (dodatek): Prvi javni nastop slovenskih delavskih telovadnih enot na Jesenicah. — Nemški kan-celar dr. Wirth prebere v zbornici proglas. iz katerega je razvidno, da je republika v resni nevarnosti, da io zruši dobro organizirana nacionalistična armada 300.000 mož. Po vsej državi stopa delavstvo v protestno stavko. — Prometni nastaviienci v Avstriji stopajo v stavko, ker jim klerikalna vlada ne da kruha. Z Jugoslaviio ie ves promet ustavljen, tudi brzojavni. — V Moskvi prireja delavstvo velike demonstracije proti postopanju sovjetskih oblasti ob priliki sodne razprave proti socialnim revolucionarjem, i udi komunistično delavstvo se zgraža nad tem, da je politika sovjetskih predstavnikov prisilila socialistične zagovornike da so odložili svojo funkcijo. — Angleška zbornica se ie izrekla proti protektoratu nad Palestino. Britanski pohlep ne more več vsega ukrasti zase. ker se mu punta človeška svobodoljubnost na vseh koncih in krajih. Ponedeljek. 26. junija. Nečuven škandal: V Dalmaciji strada in umira kmetsko prebivalstvo radi pomanjkanja živeža prav tako kakor v Rusiji. Na Hrvaškem so nabrali za te reveže za kakih 25 iniliicr.ov dinarjev živil in denarja, ampak ta akciia ie naletela pri belgrajski vladi na nečuven odpor, ker ni hotela dati potrebnih vagonov za prevažanje na razpolago! Prste imajo vmes zlasti demokrati, ki se boje. da bi ta akcija republikanskih Hrvatov utegnila škodovati njihovim šansam med dalmatinskimi Hrvati, ki so povečini monarhistični in liberalni. Škodovalo jim bo sedai seveda še vse bolj. — Stejiča ie kralj pomilostil nasproti zahtevi pravosodnega ministra. Ta bi mora! sedai po pravilih podati ostavko, ampak saj vemo. kai pomeni pri nas stolček. — Film. ki predstavlja kraljevo poroko, so v Belgradu zaplenili! — V Nemčiji so odkrili taino organizacijo nacionalistov, ki ie udeležena ori umoru zunanjega ministra. Torek, 27. Junija: V Nemčiji so ogromne demonstracije proti monarhi- f stom. V samem Berlinu je zborovalo nad 500.000 ljudi. — V Haagu so imeli prvo seio ruske komisije, ki nai uredi gospodarske razmere v Nemčiji. Gre predvsem za kredite, ki bi jih naj dali Rusiji. Ta bi potrebovala 3 miliarde in 175 milijonov zlatih rubljev. Sreda. 2S, junija: Konferenca pokra-iinskega odbora SSJ za Slovenijo z delegati glavnega odbora SSJ v Celju. —« Vidov dan. dan ki nam je lansko leto prinesel ustavo. Buržoazno Pberalno »Jutro« niše ob tej priliki vzhičeno: »Vidovdanska ustava ie izraz volje ogromne večine našega naroda.« Mi pa znamo toč-nejše: »Vidovdanska ustava je izraz volje ogromne kapitalistične malhe nad našim narodom.« Četrtek. 29. junija: Nadaljevanje in zaključek celjske konference. O sklepih nekoliko spodaj. V celoti jih objavlja »Naprej« št. 145. — Pesek je prodal dnevnik »Jugc/lavijo«, glasilo NŠS Jadranski banki. Zanimivo bo, če bo še nadalje vodila boj za »narodne« in »socialne« koristi kakor doslej in ne samo za denarne, ka-kor se za bankokratski list (bil je to že prej!) spodobi. — V Nemčiji so prijeli nekatere morilce Rathenaua. Notranji minister ie razpustil na podlagi naredbe o zaščiti republike, ki jo hočejo socialisti kot zakon vsa društva nacionalistčnih vojakov. Petek. 30. junija: Italijanska vlada: se je na beneški konferenci južne železnice odločila kupiti vse proge tega podjetja na svojem ozemlju. Obenem hoče to železnico internacionalizirati. Odločevali bo pa Pariz z diplomacijo. — V Belgradu: so sklenili skupno akcijo z Rumunijo itr Grško proti bolgarskim komitašem. Sobota. 1. julija: Zagrebški velesejm se je otvoril. Posetiii so ga med drugimi t„di poslanci, radi česar ta dan ni oilo seje. Sodrug Etbin Kristan je v svojem govoru na velesejmu čisto pravilno povedal. da so na tem prostoru razstavljena' dela jugoslovanskega proletariata. — Državljanska vojna na Irskem postaja ostrejša. Sam prejšnji teden je že bilo pobitih in ranjenih več sto ljudi. — Otok Ciper v Sredozemskem morju se je izrekel za zedinjenje z Grško. — Tobačnemu delavstvu v Jugoslaviji se zvišajo draginjske doklade. Nedelja, 2. julija; Sovjetska Rusija Je povabila vse baltske države na posebno razorožitveno konferenco. Politične vesti. + Belgrajska vlada bo zaradi medsebojnih sporov najbrže podala demisijo. + Dolgovi naše države. Tuji časopisi so prinesli poročila, koliko smo dolžni. Naš dolg Ameriki znaša 54 milijonov dolarjev. t. j. nad 4 miliarde Din, Angliji smo dolžni 27 milijonov funtov, t. j. nad 9% miliard Din. Franciji dolgujemo nad 5Yi miliard Din. Skupaj je to nad 13Ve rni-ljard Din. Povdarjamo, da so ti zneski nekoliko višji od onih, ki jih naznanja naša uprava državnih dolgov. -f Nečuven napad na delavno ljudstvo. Poslanec Mermolja od samostojno kmetiiske stranke je imel v včerajšnji seji narodne skupščine govor, ki je pokazal v bengalični luči vso gnilobo buržujske stranke »samostojnežev«. Trdil je predvsem da delavci za svojo mezdo veliko premalo delajo to se pravi, da je treba delavni čas podaljšati ali pa mezde znižati. rako. sedaj ste čuli vsi, delavci s polja in vi po tovarnah: za to. kar dobite, delate premalo! Gospod posl. Mermoiji si dovolimo staviti samo eno vprašanje: Ker trdi,da producira delavno ljudstvo mani kakor so njegovi dohodki, potem bi morala biti nujna posledica tega ta, da bi vsakdo, ki ie navezan na tuje delo, bodisi tovarnar, obrtnik ali veleposestnik, moral imeti z vsakim dnem manj premoženja, ker mu ga delavstvo po njegovi trditvi manjša. Sai razumete g. Mermolja, ne? če daste delavcu več. kakor da on vam, potem morate imeti vi vsak dan manj! Kaj ne? Sedaj nam pa izvolite imenovati samo enega tovarnarja, samo enega veleposestnika, ki se mu imetje manjša, čeprav je skrben gospodar. Samo enega. g. Mermolja! Priznamo, da je mogoče res. če danes delavec ne opravi tega dela, kakor ga je ob istem času opravil pred vojno, a to ni kriva niti lenoba, niti kakšno revolucionarno razpoloženje, temveč je krivo samo in edino pomanjkanje telesnih sil. Delavec, ki strada, ne more tega izvršiti kakor tisti delavec, ki ima zmožnost nadomestiti pri delu porabljene moči z zadostno hrano. ^Brezvestno je od takega delavca zahtevati, da naj dela še več, na bo imel več hrgjie. Ta recept si je osvojil g. Mermolja s svojimi samostojneži, Mi imamo pa za delavstvo samo edini lek, in to je: najprvo je treba dati delavcu možnost, da dela. In ker kapitalizem nima uvidevnosti, da bi mu sam iz lastnega omogočil nadomestitev izgubljenih sil, je delavno ljudstvo samo sebi dolžno, da si to izbojuje z vsemi mogočimi zakonitimi sredstvi. Kot zagovorniki delavnega ljudstva bomo zato dosledno učili v tem smislu in odklanjamo vsake drugačne nauke, pa če jih tudi prinese g. Mermolja. Čudimo se g. Mer-molii. ki zahteva, da mora lokomotiva najprej zaslužiti premog, s katerim hoče peljati, potem ga bo šele dobila. Pribijemo pa z zadoščenjem odkritosrčnost, s katero se je razgalila SKS s tem govorom: njej je kapital še premajhen, njej kapital še premalo zasluži ;do zadnje kaplje itaj da delavec, potem naj pa leže v grob. . ',-f Komunisti o razmerah v Jugosla-vl|i. Iz Dunaja poročajo, da je tamošnji sovjetski delegat Komisarov imel v Ba-denu sestanek s Plamencem, kateremu je dal 5000 dolarjev za propagando proti državni oblasti. To vest poročajo v zvezi s proglasom komunistične stranke v Jugoslaviji, ki je izšel v berlinski »Rothe Fah-rre«. V_ proglasu poživljajo komunisti proletariat vsega sveta na boi proti terorju, 1.! S__Pncll^AV rp^itn ki ga izvaja v Jugoslaviji Pašičev režim. + Hartmanu, predsednik strokovne komisije v nemškem delu Štajerske je izjavil po poteku nedeljskega pogajanja z delodajalci, da se stavka rudarjev nadaljuje in da jo bodo še ostrejše izvajali, če ne bo do četrtka. 6. t. m. nobenega odgovora. nadalie, da morajo delodajalci precej popustiti, če hočejo stavko čimprej končati in da bodo rudarji vse storili, da ne bo prišlo do nasilja in na drugi strani do stavkokazov. Kakor je znano. stSV.^g vsega skupaj 10.000 rudarjev. 4- Ob priliki železničarske stavke v Avstriil so se razširile vesti, da bo Wran-glova armada ukorakala na Koroško. Te vesti so vzbudile obilo vznemirjenja, zlasti pri delavstvu. »Klagenfurter Zeitung« .ie sedaj pojasnila, da gre le za transport 200 ljudi Wranglove armade, ki jih je Zveza narodov dodelila kmetom na deželi, da bi pomagali prebivalstvu pri poljedelskih delih. List jc mnenja, da se ti ljudje ne bodo obnesli. + V Avstriji so sklenili vsled deficita. ki znaša letno 201 miliardo nemško- avstrijskih’ kron. povišati ceno pri osebnem in tovornem prometu do 130%. + Na Dunaju so končali proces proti komunistom, izmed katerih je bi! urednik »Rote Fahne« obsojen na 10.000 K. -h Demonstracij proti monarhistom se je udeležilo v Berlinu okoli pol milijona ljudi. Nosili so tablice z napisi: Aretirajte Ludendorffa! Aretirajte Helfericha! + Nemčija je odobrila pogodbo z Rusijo. Državni zbor je 2. t. m. podpisal nemško-rusko pogodbo, ki je dvignila pred nedavnim časom obilo prahu. + Stavka v nemških ladjedelnicah, V Hamburgu je izbruhnila velika stavka ladijskih strojnikov in mornarjev, katerih število znaša okoli 20.000. + Obleganje občinskega urada po fašistih. Vsled nedavnih nemirov v An-driji pri Bari-ju. pri katerih je bil en fašist ubit, je oblegalo predvčerajšnjim tamkajšnji občinski urad 800 fašistovskih četašev. Ker je občina Andrija v rokah socialistov, so se fašisti hoteli maščevati za ubitega somišljenika s tem, da bi udrli v mestno hišo in jo opustošili. Fašistom pa so se uprli orožniki in vsled tega so morali oblegovalci odnehati od svojega namena. Pozneje so poizkusili isti fašisti napad na Delavsko zbornico, a tudi tu so jih orožniki odbili. + Po posredovanju laškega ministrstva za notranje zadeva je prišlo v emili-janski pokrajini do agrarnih sporazumov. Na tej konferenci bi razpravljali o vpra-cialisti, fašisti, agrarci in republikanci sporazum o rabi poljedelskih strojev in o sprejemanju delavcev v okraju Lugo. Enako pogodbo so podpisale tudi organizacije v okolici Ravene in Ferare. Tudi iz ostalih nokrajin prihajajo povoljne vesti o uspehih prizadevanja vlade za po-mirjenje. + Rimski list »Azione« poroča, da se zavezniški diplomati posvetujejo o no- vi internacionalni konferenci, ki bi pomenila nadaljevanje Genove in Haaga. Na tej konferenci bi razpralviali o vprašanju zavezniških dolgov ter o vprašanju Orienta. Iniciativo za to konferenco, ki se bo najbrž vršila meseca avgusta nekje v italijanskem primorju, sta dala Lloyd George in Poincare. + Pri zborovanju konfederacije dela v Parizu je poročal Jouhaux, da so nemške organizacije zaprosile v Berlinu zborujočo internacionalno komisijo za pomoč proti monarhističnim izpadom. Jou haux je izjavil, da bo sklicala internacionalna konferenca v mesecu decembru vse mirovne organizacije na svetovno mirovno konferenco. X Stalna komisija Zveze narodov za odpravo »trgovine z belimi sužnjami« je imela 28. junija sejo. katere so se udeležili zastopniki Danske. Anglije. Španske, Francije, Italije. Japonske, Poljske, Ru-munske in republike Uruguay. Navzoči so bili tudi zastopniki velikih mednarodnih organizacij za varstvo otrok in žensk. 4- Na Madžarskem so sklenili odločno nastopiti proti pretiranim cenam živil. pri čemer bo prevzelo tozadevno akcijo prehranjevalno ministrstvo. + Na Madžarskem hočejo vpostaviti mesto palatina in že govorijo o kandidaturi nadvojvode Josipa, Andrassya in Bethlena. + Obsodba rumunskih komunistov. Iz Bukarešte poročajo, da je sodišče po 125 zasedanju izreklo obsodbo v procesu proti komunističnim atentatorjem. Maks Goldstein, ki je leta 1920. izvršil atentat na senat, je obsojen na dosmrtno ječo, Saul Osias pa na 10 let ječe. Ostali komu- nist; so bili obsojeni: trije na osem, gen1 šest in 17 na en mesec do 5 let jece. Več jih je bilo oproščenih. rhskI ' + Kako se godi delavcem v ,ja Ker je poročala časnikarska £ ^ Associated Press« iz Revala v da so ameriški delavci, ki so ods . sijo. da bi delali v Kubanskem ote** Uralu in Kuzneckijevi kotlini, iz* 7(|rU2e-gum ter se izrekli za povratek v ne države, objavljajo socialistom pisi po-iasnila. iz katerih PO^m ’jeni so vse vesti, ki jih je razširil omem^ urad. neresnične. Nezadovoljna sta rekla samo dva delavca: v0ž- mek in Jožef Stiska, ki sta se ze £(ju> nji preko morja vozila v visjeni se ki nista občevala s svojimi t0'r.a^ mislita sploh pokazala kot gospoda, ki_ne . na delo. Vbodoče bodo Se WiP«g ^ delavce, prihajajoče v Rusijo, K^orlizaCjje. ka trdo pionirsko delo. Vse ox%.. na to, ki pošiljajo delavce v Rusijo,J* 7 0rod-da so skupine dobro opremljene jaVCj, jem in živežem, da ne bi stradaj ki odhajajo na ekonomsko fron."\ delav' ška organizacija sploh ne ge raZ' ca, ki se ne zaveda, da v dežell povita industrija, da se občuti ^ pre<$ manjkanje živeža in da je tire. solidarnosti za zmago vseh t + Krvavi boji divjajo na kjer se tepo republikanci z t{0axA ln četami, poleg tega pa še k trga0e protestanti med seboj. Ker so z I/Hi' vse telefonske in brzojavne z jrske v donom. so vesti, ki prihajajo^ London zelo nejasne in net str#1' + Kongres angleške „sfje vr$ ke. Kongres Labour Party. o0o glaso* v Edinbourghu, je odbil s ^ bi se vi proti 386.000 glasom Pre'",,p 'biti zabranilo odbornikom stran £ongres le privatnega kronskega sveuj-^ ore(jiog, UUVdUJCStl - nreuivr,- obenem soglasno sprejel dr . , ur ---------- -.ta, vez oziroma katero zametuje vsako in liberalci stranko. Dnevne MO„aAektmira°X >> ^ „ li Š© ^ 1 O nesrečni vojaški ugodil Jt- Glasu« sproti. še buržoazni V Ohridu se J poro^ junija t. 1. škandal, o kater ^ č&. najprej belgrajska »Politika « y pisi pa šele pred nekaj ^_e'oVorili' P* skupščini niso še o njem sp čas. pa so se z njim bavBt;ie ^ * pisi. Okoli 9. zvečer omemen ^ uTadP. šli ohridski mladeniči v dru . gtojKo kom agrarne retorI?eb^hnma so čem po glavni ulici. P°tlh , or<&J\ J so med petjem naleteli na rajdai^ f izmed katerih jih je v-.,r so 111 takoj šibati s korobačem. so niči opazili, da je orožnik 0Inen pričeli razhajati, obenem P uradnik-da se nahaja v njihovi sied gtojicov je orožnik to slišal, je nap abačein. n t ter ga bil ruskaj časa s koroo%ae»Kr». na s Duško. V nočno tisuio tfla£ odmevali obupni kriki na .gjj na v, niči, ki so se razleteli, so priš6!kjne-ročnika Jova Markoviča, ki I pus^'nje no v pravem čas,u’z^koViča. ki Lcs-ga kopita so podrli Stojk stra/. a-a prignal orožnik do P^Sga že na tla. Vpričo Pf Snik f*\ Dušana Funguza. je udaril ^ ^ ce <> s krat s korobačem Stojkovič doSti!« >p°cakaj, da vidim, če boš šel ustrpn °’ v* me 1)0 aretirala!« ter je Or POr0cnika iz neposredne bližine. Da sn fr S+ed'e na^° spus^* v beg. vendar je SiL , '!' '!Hjeli’ ^njeni poročnik pa *«ih mukah "iCi naS,e‘,nii d311 v "ai- rna ^tSreČa !fške2a zrakoplova. Iz Ri .iSkf Jr°Cif j°', a se je nonesrečil neki vo-Farpn+eV Vi- ko Je plul ravno preko doln -7 a, za'jlva- Spone, ki drže gonje v ?rak°n}ov' so popokale in padlo med wrJe- oko vojakov in častnikov, Rešiln irri1 le .bil tudi admiral Salazari. vendnr pomod je Prišla še pravočasno, zadohliA^n sodl]0’ ^da bo admiral vsled ■femh^ ran težko ostal pri življenju. so 3 t V0]aškem sodišču v Budimpešti nemu £fičeli proces proti vpokoje-zervnp™ - mu naredniku Zbonu, re-niču u!a častniškemu namestniku Da-hovemk rezervnim orožnikom, ki so v izsaku ^}P: or°Pali tri Jude v Sozdu ‘J! z?dušili ter jih nato v nekem za vsa uf Državni pravdnik zahteva obtožence smrt na vešalih. linu „uVezn'šk° vojno sodišče je v Ber-§kečetSp °^na smrt tri člane razbojni-in tr&nf, or^a' ki ie bila dolgo časa strah ie pAi^I CeJe gornje Šlezke. Ta trojica Umor ns neštetih zločinov zakrivila tudi nekega angleškega častnika, ie unjxnail,eriški republiki San Salvador ^oda ja p°vodenj velike dele republike. 100.000 rCe*a mesta in vasi. Več Snn-tj, 3e krez strehe in živeža, ljudi An,Se.Je. Ponesrečilo okoli 10.000 na delu iaki rc*e^ kriz Je prav Pridno n° opozn"^11^^3, ^se dopisnike ponov-nitnajo cmJaTn?- da romajo vsi dopisi, ki V'-— koš rvin-kov.ega P^dPlsa. naravnost 1110 obja m .D ?žalujemo zelo, da ne more-t>rinaša: 3ap takih dopisov, pa četudi brvo prj vnebokričeče krivice; kajti morgj^ vsaki reči je resnica, o tej pa ne tudi nn™"1 Prepričani, če se diotičnik Drosimo t Jl^Pmti — skriva. — Dalje tisk ved J i vse dopisnike, naj pišejo za nno le na eno stran papirja. . Uubljana. objaVr.ei]rpst delavec nas ie naprosil za "^nžabliAr,6^dečih vrstic: Dotični, ki je vzel hek, v t,0. nstnico na stojnici A. Habu-yjipe kolodvorski ulici. se naproša, da j°Če razP^ načm vsaj v njej se nahaja-slike ke dokumente in spominske ^ba. r' 50 za 'zgubitelja važnega po- Celfe. Sokol; ■ Sokoli. Poročajo nam: Cesti den pretekle praznike pobirali po k° dovni^r ~ sami ne vmo za kai- Ena-dan. q 1Jenje so imeli invalidi za isti ^°volien;predsednik Freile pa je baje to vulidii Prepustil Sokolom. Srečni in- 1 oliko kot kronisti. eerp ctnT, ^ska* Po zakonu sme delav-iemniku u0 ajalpc. stanovanjskemu na-iati naiVm„?a stlri Predvojne cene povirja Hm Tesa se ne drži gospa svojim u?egg„v Uvodni št. 29, ki je lOkrat. -n^mnikom povišala stanovanje f110 staua, ie. kršenje zakonov in prosi-ln Dnieo-o-Aan]S oblast, da naredi red Sv i^° primerno Pouči. Cei dežVvAiris' °b inž. žel. Te dni je pre-Vesoni v i0,.in grmelo. Pod nekim dre-Vedriij +r:; Pzv.anem »zlatem kotu« so Vdarila v . dani. Na nesrečo je strela Pbiainiia ev° *n ubila enega, dva pa Zabukovca. Kdo ne pozna deserier- ja Jakca«? No, to je oni, ki je rudarje prodal cerkveni inkviziciji in je sam zlezel pod talar. Če so mu plačali, ne vemo samo to, da je rekel, da pri presed-lanju h klerikalcem odstopa od vseh funkcij, katere so mu zaupali socialisti. O, preblaženi »Jakec«, ne zameri nam, če ti rečemo, da nisi mož! Čemu pa še sediš v občinskem svetu in se nazivljaš: zaupnik? Zaupnik boš takrat, ko bodo •»brezverski« rudarji šli 1. maja s teboj v cerkev, mesto na shod. Slišali smo, da baje »Svobodi«, ki precej dobro napreduje društveno sobo odžiraš. Veš, kaj je plod tvojega odžiranja? Dve pevki so iz tvojega »farajna« prestopile k »Svobodi«. Toliko za danes. Drugič pa bomo govorili o večernih molitvah v občinski seji in izrabljanju cerkve. »Jakec«, zapomni si. vsak četrtek te bomo namazali! To bo »Ljudski glas«. Naroči se ga, mogoče pa boš zopet prepričanje prodal. »Nova Doba«. V malem kotičku torkove številke se je obregnila ob »Naprej«, češ, da molči o nemški »Obzna-ni«. O, »Naprej« nič ne molči! Je precej jasno zapisal, da bodo nemški sodrugi branili republiko in preprečili »kajzerju« pot v Berlin! Nemci bodo branili ljudsko voljo — nočejo »kajzerja« n tepejo buržuje, ter razne Hindenburge. Pri nas pa branijo buržuje in razne jugoslovanske Hindenburge, boije rečeno razne Bismarke in tepejo delovno ljudstvo. — Ta razlika je, ljuba »Nova Doba«. Zato pohvalimo Nemce, jugoslovanski režim pa polivamo z gnojnico in ga bomo toliko časa, da bo drugačen. Če pa bo g. Pašič uščipnil vojne dobičkarje in veriž-nilce in uvedel progresivni direktni davek, pa mu bomo prav dali, čeprav je radikalec in reakcionarc ter — vojni dobičkar. O Jugoslovanski — svobodi pa bi ne bilo dobro pisati. Če bi pisali bi nas zaprli. Spoštujemo zakone. Nemška svoboda je pa taka, da sme g. Hindenburg »kajzerjeve« ordne nositi. Pri nas pa je prepovedano nositi cesarsko medaljo. Sicer je to prav, ali samo v ilustracijo, kakšna svoboda vlada v Nemčiji. Iz siranke. Vse organizacije in zaupnike, ki nam še niso obračunali za koledarje, strankine znake, Majski list. Žalno in Majsko številko »Napreja«, prosimo, naj to čhnprej store! Zamudniki naj si zapomnijo, da je čas zlato, zato naj se potrudijo, da nam ne bo treba razpošiljati še posebnih opominov. * Vse organizacije.^ ki ne obračunavajo redno, ki nam n. pr. še do danes niso poslale obračuna za maj, poživljamo na večjo točnost, sicer na strankinem zboru ne bodo imele pravice glasovanja. Odločevale bodo samo tiste, ki izvršujejo točno svoje dolžnosti. — Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Trbovlje. Seja zaupnikov krajevne politične organizacije Soc. stranke Jugoslavije se vrši v četrtek, dne 6. julija ob 6. zvečer. Točna udeležba dolžnost. — Predsednik. Trbovlje. Vabimo vse^sodruge na diskusijo, katera se vrši v četrtek, 6. t. m. ob 4. popoldne v »Delavskem domu«. — Odbor. Oplotnica. V nedeljo. 9. t. m. se bo vršil shod ob 10. dopoldne v prostorih Prebila. Poroča sodr. Koren iz Celja. Krajevna politična organizacija SSJ na Vrhniki naznanja, da se bo vršil njen redni občni zbor v nedeljo, dne 9. julija ob 16. v prostorih podružnice »Svobode« na Vrhniki. Dnevni red: Poročilo dosedanjega odbora. Razno. Volitve novega odbora. Volitve v oblastno skupščino. * OKROŽNA KONFERENCA ZA LJUBLJANSKO OKROŽJE. se vrši v nedeljo. 9. t. m. ob 8. zjutraj v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Vsled predstoječih volitev v oblastno skupščino so vabljene tudi vse organizacije .brežiškega okrožja. Delegati morajo biti izvoljeni po § 23. organizacijskega pravilnika. Dnevni red bo: 1. Organizacija (volitev okrožnega' odbora). 2. Oblastna skupščina. 3. Agrarna reforma. 4. Razno. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KBZ v Ljub« Rani, poštni predal 168. ^©sfisiSc Srobota, Trbovlje. Splošna zveza delavskega izobr. društva »Svoboda«, podružnica Trbovlje priredi v četrtek, 6. t. m. ob 6. zvečer v dvorani »Delavskega doma« predavanje »O alkoholizmu s posebnim ozirom na socialistično svetovno nazira-nje«. Predaval bo sodr. Cerkvenik iz Ljubljane. Vstop vsakemu prost. I< obilni udeležbi vabi — Odbor Globoko pri Brežicah. Ker ima Ivan Drek, poslanec SKS, navado hvaliti svojo politično malho na vse pretege, se čutim dolžnega ga javno vprašati, kje so zneski kavcij zg ruske vjetnike. Med vojno je moral plačati vsak kmet in posestnik 30 K kavcije za vsakega vjetni-ka, ki ga je rabil za delo. Takrat je bilo obljubljeno, da bo dobil vloženo kavcijo vsak nazaj, kakor hitro se vrnejo vjet-niki. Sedaj je že tri Jeta od tega, pa vendar o kavcijah ni ne sluha ne duha Vi g. poslanec Urek, ste bili takrat župan ter član in vplivna oseba dotične komisije, ki je razpolagala z vjetniki in kavcijami. Zato Vas vprašam, ali misli bivša komisija tisti denar vrniti ali ne in za koga ste ga porabili, če dotičnega denarja ni več v občinski blagajni. — Kakor po celi Sloveniji, bi se morale tudi priznaš vršiti volitve v agrarni odbor. Naša KDZ se je v občini Globoko z veliko vnemo pripravljala na te volitve. Sklenila je radi kontrole pregiedati volilni imenik, če so vsi naši člani vpisani, ker ima v takih rečeh že bridke izkuš-njc.. Tozadevno je šel naš tajnik Martin Umek v obč. urad k županu Jožetu Molanu (sainostojnežu) ter ga prosil vpogleda v volilni imenik. Toda župan, ne vemo, ali namenoma ali ne, je Umeka nahrulil in nagnal. Ta mož, ki je izjavil našemu tajniku: »Jaz sem župan, ti si pa nula«, gotovo ne ve, da se ni sam izvolil, marveč smo ga mi, in da nismo mi radi njega marveč on radi nas. Iz nekega drugega dopisa iz Globokega posnemamo, da je posl. Ivan Urek tudi upravitelj sekvestra nad posestvom Butlcrja. Dopisnik piše o tern: Pri delitvi sena bo v prvi vrsti moral dati siromakom seno. Dosedaj je pa ta boritelj resnice in pravice poslanec SKS Ivan Urek metal gospodarstvo in politiko vse v en koš in tako s tem senom agitiral za svojo SKS in delil seno tistim, kateri so ga volili, drugi1 pa' sline požirajo. Oni so pač prodali svoje prepričanje in se vsilili novi kliki Liberalne sranke kot orožje za par kosov sena in s tem pomagajo izkoriščati svojega sotrpina in plesti bič, kateri pada po njih lastnih plečih. S tem, da pomagajo na površje nazaj nekdanjim grofovskim razmeram so njihovi sotrpini oškodovani ker ne dobijo sena, da ga pa na drugi strani dobijo taki, ki redijo konje, vole in celo prodajajo ga nekateri. To pa vsled tega, ker nečejo skupaj stopiti, da bi si sami gospodarili v občini. Posl. Ivan Urek in drugi taki naj bi -pa agitirali s svojim senom če hočejo. Opozarjamo vso javnost, posebno pa vse naše sodruge, da si ta članek dobro prečitajo in zapomnijo, da bodo v slučaju prireditve shodov, katere prireja SKS lahko povedali iz obraza v obraz poslancu Ivanu Ureku, kakšen zastopnik malega kmeta in kmetskega delavca je on. — Sodrugi iz Globokega. Kako se godi fantom, bi morajo k vojakom. V Globokem pri Brežicah sem govoril z vojakom, kateri je bil vpoklican v tistih nesrečnih dneh minulo zimo ob najhujšem mrazu. Že veliko smo slišali in citali po delavskih časopisih, koliko vojakov je takrat zbolelo in pomrlo in koliko jih še danes leži po bolnicah. Na drugi strani smo slišali poslance, ministre in druge govornike od SKS, kateri so imeli polna usta hvale, kako se našim fantom dobro godi v Srbiji in da so nezadovoljni samo radi tega, ker so nahujskani, da so veliko zakrivili tudi železničarji itd. Ker sem vse te laži slišal na svoja ušesa, obenem pa tudi osebno govoril z vojakom, ki je prišel iz bolnice, se čutim dolžan povedati to-le javnosti. Vojak je pripovedoval svoje doživljaje tako:le: Ko smo dospeli v Kragujevac, nismo dobili ne obleke, ne obuvala, hrane pa samo toliko. da nismo pomrli lakote. Stanovali smo v starem hlevu skozi celili štirinajst dni. Ležali smo na golih tleh v najhujšem mrazu brez peči seveda, v svoji obleki. Oboleli smo skoro vsi, kolikor nas je v tem hlevu stanovalo. Po preteku štirinajstih dni smo prišli v bolnico, tani smo dobili za hrant) na vodi kuhano koprivam podobno zelenjavo enkrat na dan, Za posteljo samo dobili staro, zdrobljeno slamo polno uši in bolh. Čemu toliko trpljenja? Zakaj? Kam gre denar, ki ga ravno vojaščina toliko poibere? Tudi mi trpimo: ‘1. Ker nam nima kdo doma delati. 2. Ker moramo pošiljati sinovom denar in hrano. 3. Ker moraimo plačevati tako ogromne davke. Trpijo sinovi v Srbiji radi nemarnosti in lakote, povrh se jih na še pretepa kakor živino. Opozarjamo SKS poslance in druge govornike te stranke, naj ta članek dobro prečitajo in naj nehajo slepiti ljudi, kako se našim fantom dobro godi v Sibiii. Ljudstvo jim kaj takega ne more verjeti. (Opomba ured.: Naši poslanci so o tem vprašanju že storili odločne korake, spraviti so hoteli vojnega ministra na zatožno klop. Pa vladna večina, med njimi tudi ooslanci SKS. Je to preprečila. Sedaj »dela« samo neka preiskovalna komisija. Bojimo se pa. da bolj spi kakor dela : treba jo bo zopet zbuditi). Javno vprašanje. Krajevna organizacija KDZ si dovoljuje javno vprašati direkcijo za agrarno reformo v Ljubljani, kaj je z volitvami za obč. agrarni odbor občine Globoko. Ali se bodo sploh vršile ali ne, ker ni slišati nobenega glasu? Okrožna konferenca v Brežicah. Na okrožni konferenci KDZ, katera se je vršila dne 29. junija 1922 v prostorih Ivana Grubušeka se je sklenilo sledeče: pri prvi točki dnevnega reda radi ustanovitve in organiziranja vseh kraj. org. KDZ brežiškega in sevniškega sodnega okraja se je ustanovila okrožna organizacija, kateri pripadajo še kraji pol. org. KDZ; Sv. Peter pod gorami. Podsreda, Kozje, na drugi strani Radeče, Zidani most in Laško, na tretji pa Čatež, Vel. Dolina, Krška vas, Boštanj. V okrožni odbor so bili izvoljeni sodrugi: J. Baraga, Črnec pri Brežicah, predsednik; Fr. Varlec, Brežice, namestnik; M. Umek, Piršenbreg, Fr. Grmovšek, Piršenbreg, Dr. Agrež, Pavla vas, J. Podgoršek, Pi-šece, J. Rikli, Videm, odborniki ter 7 namestnikov. Konferenca je razpravljala o važnih gospodarskih zadevah, sprejela je soglasno resolucije sprejete na okrožni konferenci v Celju dne 15. junija, protestirala je odločno proti temu, da se vojaške oblasti ne ozirajo pri vpoklicih na črnovojnike, ki so iz leta in leta odslužili v vojaški službi ter jih sili še v kadr-sko službo. Ustanovilo se je v Brežicah okrožno tajništvo, ki mora postati središče vsega našega gibanja. Odslej naj vse navedene kraj. organizacije KDZ obračunavajo s pokrajinskim tajništvom v Ljubljani in tudi tja pošiljajo članske prispevke, kakor do sedaj, en prepis obračuna pa naj pošljejo vsak mesc na okrožno tajništvo v Brežice, kjer naj tudi v potrebi zahtevajo govornike za shode. Glasom pravilnika je bil izvoljen članom pokrajinskega odbora s. Ivau Baraga, Črnec pri Brežicah. Okrožno tajništvo prevzame sodrug Martin Umek. Pogrešali smo žal nekatere organizacije na konferenci; trdno smo prepričani, da jih bomo mogli pozdraviti v svoji sredi na prihodnji okrožni konferenci, ki se bo vršila zopet v Brežicah. — M. U. Grajska vas pr! Gomilskem. Dr. Korošec je imel pri nas javen shod. »Slovenec« piše sicer v 2000 ljudeh pa no, pustimo mu veselje. Dr. Korošec je kmalu začutil po medklicih, da je navzo- 1 čih tudi precej socialistov, zato se ni upal udariti po socialistih, udaril pa je po samostojnih liberalcih. Pa ugovarjal je temu neki Šribar iz Št. Petra. To je razburilo dr. Korošca tako, da je pozval svoje reditelje, da napravijo red. Iz zgodilo se je. Klerikalni redidelji so napravili red — z nožem; tako bo imela zadnjo besedo sodnija. Res lep nauk učijo ti klerikalci ... Po njih delih jih boste spoznali, stoji nekje v sv. pismu. Ribnica. S tem opozarjamo naše sodruge, da nabira v našem okraju znani veleposestnik Franjo Pahernik podpise z namenom, da bi se izvršila agrarna reforma po njegovem načinu. Pri tem se ne ozira na to. kdo podpiše, poglavitno je le, da se nabere uosti podpisov. V to svrho je bila izročena pola tudi nekemu Nemcu, da izvrši podpisovanje tudi med Nemci. Ali ni tako postopanje podobno zvezi med Nemci in Slovenci v svrho rešitve žepa? To samoobsebi ni kaj hudega, pa tudi nam socialistom se ne sme šteti v zlo, če se združujemo na mednarodni podlagi med Nemci in Slovenci v boju zoper kapitalistični sistem. Seveda pa druga je, če dela to Pahernik, ki prodaja svoje vino Nemcem, ki prijazno občuje s Švabi in protestanti, ki ga imajo naši kmetje v živahnem spominu iz časa hude vojne, ko je uradoval za staro Avstrijo kot marljivi žitni komisar in pobi- ral žito, kjer ga je bilo »v preobilici«, Ja se naše slovensko ljudstvo ne »pre • Sedaj pa pobira kot velenarodnjak P piše v svrho zaščite svoie nakopičene lastnine, ker se boji, da ne bi m 0(jgov0' jim v našem časopisu stvar« oajboij rili na njihove hinavske nap recj razburjen med vsemi je pa *^nl0ta* p, Sitar, kateri je vpil, da je g^uje. se njegovo ime v javnosti ms ujfKuvu ime v ^ Arh, reete Sitar, mi vam pa ge vaš vemo, da je večja sramota, en;io, z ub ° ?Z ŽSH.* dVnTv »mg kaj vam tudi lahko P°stre;Slost. nosti obrazložimo vašo P1 . go H danes pribijemo samo toliko, z vas v vaši stranki možje, kate pokanj preteklostjo ne strinjajo. 10 dbora pri sestavljanju občinskega lce, volitvah za občinske jj0ij v*0 drugim gospodom, kateri PeUor f LSA' se dobe povsod Krvni povemo, da se jih ne ustrašimo; na K«1?!,'da smo mi tako Pozabljivi, l^k° Postrežem, od prve pa do f*m občinske seje z marsičem, kar -0 p * vo!ji- Za danes nai samo to nn+°Kl'3e‘ e bomo sprevideli, da bo potrebno, bomo pa z intenzivnim delom Priceh- — Delavec. UTRINEK nr^-MaŽi? umirai°- ideje ostajajo. Borba Drpvi.1?^6™ je Iahka- Borba proti vse Prevladujoči ideji je težavna stvar. kdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Anion PodbevSek. — ‘sk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. „EXS4“ TAJfOCHDfA POMADA 25 A KAST JjAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivaJost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zamotam in poštnino 80 K. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24K; Brkomaz 10 K; na.t-finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih skatu 1 j ah 40 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent Skatljali 401£; :* voz. 2586 L- 5 mm debele železne zarjavele žice. naj {jja °r natančnejših pojasnil in podatkov o tej stvari, Št, 3 ^ S°voli povprašati v brzojavnem skladišču Sv. Jakoba trg - fantova hiša) na dvorišču. izvežbani, prvovrstni, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „FRANDEM, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 1/- li-----11—— —n 1 m za Slans, članice in narašfaj. kakor radi sukno za kroj priporoča tvrdka- A. & E, Skabent* Ljubljana, Mastni trg 10. EE Kdor vporabSja „GazeIa“ milo ta štedi perilo in novec. : '7' teii tul lipovo cvetje *uhe gobe = . *r rax*>ovrstns zdravilna zeljiiča In korenine. Tovarna Sarm vsakovrstno - -.........blago. Kemično čisti <*!*«. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolika ovratnike,zape-Podrnžnica: Šelenburgova ul, 3. S *Ce m srajce' Maribor Gosposka ul. 38 Podružnice: Novomesto Glavni trg Kočevje št. 39. mmmmmaasmmmaimaamammmmmam EltMsMM moil. Oddeiak ..Tvormica za kisik" lloinovlč & Cie. »“v?*” Kisik (Oxygen). • m • v (Testenine-Makaroni) is itaroznane tovarne Žnidaršič & Maienčii Sfiirska BSstraca. Zaloga: BUNC IN DRUG, Gosposvetska cesta, LJUBLJANA -CELJE — MARIBOR. LEPOTA____ kože, obraza, vratu, rok, tabo kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Kellerja: „EIiSA“ UMJtfO MLEfeO BULO najbolje blago, najtinejše „milo lepote"; 4 kosi z zametom in poštnino 120 K. „3EIiSA“ OBRAZKA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnene pege, zajedance, nabore, i. t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K. Svati Jax le sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. Čjunjnj kborna konstrukcija in ueiGiUi tfiiuj! elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisale! strop „AdIertt. Ceniki zastonj in Ivanko. Kolesa iz prvih fovaren. Durkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene! Potrebujem poltenega •J S kateri je zmožen tapeciranja sten in usnjatega dela. Poizve se v upravi „Naprej". Nikak strop! Nikska kemična kisna kislina! Garantirano pristni .tebeio! namizni kis dro\an0! prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS SCHMiDL, Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišnja gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL-KIS. Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom Karl Press, Maribor, Stolni trg (Doraplatz) Najboljša in najcenejša priložnost za nakup še pohištva /a delavce in železničar] e. 'Solidna postrežba! Nizke cene! M piil o F, n li pil 9 S ti w T s5 b o w 31 a Ba, r. z. z o. z. sporoča svojim članom, da toči dobra cS©!i©Wi$&a>/ Isissl^ska in ^ bpuruud o V C/J 1111 Cianuuij ua iuvi uuuia ■** —---g * • U itaHtIO visia, kakor tudi vedno 5^©lQ pšw© v sodčkih in steklenica , po konkurenčnih cenah. MLOGE ©br©StM!@ P© Čistih 4%°lo. Vloge so znašale 31. dec. 1921 K 592.971-17, rezervni delež K 29.022-19. Blagovni promet v letu 1921 pa je K 1,820.617-51. H” Clan postane lahko vsakdo, ki plača K 50- in vpisnino 50 vin. T C Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja Iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski psemoff vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov^ za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podje in razpečava _ - la čehoslovaški In angleški koks za livarne in doma vporabo, kovaški premog in črni premog* Naslov: 15 II Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. Maribor, Ruška caria S priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. »> Prva mariborska ■■» delavska pelin v Hom Trlaika cesta St. 38, tel, 324, priporoča dober kruh in I o m BI e. Gostilna , e e e m ^ m m »a m a 3- bs m m Maribor Ruska cesta fit. 7 priporoča izborno ktlSlinlO in PUažo. o K. BRUMO MIUANIČ t o v n r u a I;andlfcov in slaščičarna iiajni?je cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkalska ulica t ^Saiteoiile m gsai^araeiie naložite svoje prihranke v Poštni predal št. 13. Telef. Int. št. 178. Pošt. ček. rac. št. 10.532. Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana. ■ * r p r m tanga iiiia a Slorai Ud®* Obrestuje hranilne vloge po vloge proti V2 1. odpovedi po I2 jo j brez odbitka rentnega in inva ) lidnega davka. Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v Ljubljani ali pa v ES©d**MŽS8i£®h * Celje, Store, Rogatec, Borovnica, ^ Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. g ^ Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor., Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovren Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., Črna II. HraniSni kapital K 4,000.000. Vlagajmo prihranke le v 6astmo hranSluicol 0 0 0 % n 0 0 m m m u m m