Št. 103.                                    V Gorici, v soboto dno 28. deoembra 1901.                          Letnik III.
l/.liaja vs;ik  loi-ck  in   soboto v
U'llnu oil 11. in i |'l rd jKililne /,;i nirslo
Ut oL ;>. uri pnpolilint za dežHo. Ako
padc na ta dneva praznik i/.iilc <lat> pn;j ob
(i./vcccr. Slam» po posli prejeman ali v
GSorici na doin pošiljan ct.'loh'tiio S K.,
pollotiio 4 K. in tMrtlt'lno 2 K.
Prodaja s<> v Gorici v tobakarnab
Schwarz v Šolskili ulicah in .1 e I-
lersitz v Nunskili ulicali po 8 vin.
GORICA
(Vecerno Ixdanje.)
I rcdniNtvo in upravnistvo se
niihajata   v   <M a r u d it i   tiskarni»,
ulica  Vütlut'jni  h. i\. y.
Dupise ju nasloviti na urudništvo,
oglase in naročnino pa na upraviiiötvo
«liorict*». Ujjlasi se računijo po petit-
vrutari in sicer ako se tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako st* večkral tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Napodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič).
Z obzorja slovanske politike.
Kazmere,   v kakorsnih živimo  poli-
tic no mi  avsLrijski   Slovani,   dejstvo,   da
se v naši državi   na   nečuven način za-
vira vsako dolo v korist prebivalcev slo-
vanske  narodnosli   v tej držuvi  in  napo-
sled   polilicni   polo/aj,   v   kakoršnem   se ;
nalmjajo   tudi   Slovani   zunaj   naše   nio- j
narhije,   —   vsü   to   sili k  resnemu raz-
mišljanju pravega Slovana.
Zatorej se nani zdi jako umeslno,
ako v pogledu na sedanji politični polo-
žaj Slovanov priobčimo nekaj tozadevnih
misli, kakor jih je izrazil dunujski list
„Parlamentär" v svoji štev. od 15. t. m.
„Parlamentär" pravi mej drugem:
„Po dosedanjih potih ne dospö
Slovani tako kmalu do svojega cilja,
namreč da postanejo gospodarji v svoji
laslni hiši, to je: v vseh deželah srednje,
vztočne in južne Evrope ter da v ten
deželah primerno odbijejo luji naval na
svojo posest. Z oziroin na posedanje
slovanskih dežel v Lužici, Sileziji in v
Poznanju od strani Prusije se zamore
uprav z roko otipati kratkovidnost za-
padnih Slovanov, ko vsaki tamošnji slo-
vanski rod stopa sam svojo pot in celo
na parlamenlarnih tleh, v dunajski zbor-
nici, in v kardinalnih vprašanjih kakor
n. pr. v zadevi vzeučiliSča, zastopniki
posameznih slovanskih rodov ne korakajo
skupno in ne delajo kakor jedon mož.
Zaradi tega so tudi nasprotniki tako pre-
šerni, zato oni brijejo noroe iz slovanskih
narečij (jezikov), katerim da treba „šibe"'
v podobi nemškega državnega, kullnr-
nega in občevalnega jezika; zasmehujejo
slovansko svobodomiselnost in željo po
gospodarski osamosvojitvi, ponižujejo Slo-
vane v dekle in hlapce, Nemee pa po-
vzdigujejo v gospodo, zanikujejo slo-
vansko književnost in vedo, — z jedno
besedo: smalrajo Slovane za dozorjene,
da se jih germanizuje in da se jim po-
tom germanizacije pusti priti do viška
n e m Jk e kulture.
Taka prešernost nasprotnikova pa
je le sad poosebitosti (individualizina) in
narodne razdružljivosti mej Slovani, ka-
tera pogubna svojstva se nad njimi na
ta način maščujejo in k skodi, kalero
jim ista donašajo, žeti   morajo še zasra-
movanje.
Ako torej zapadni Slovani lioccjo
pojmiti pouk, kateri jim daje v tako bru-
talni obliki nasprotnik, tedaj ne smejo
mirovati prej, da se prikopljejo iz svo-
jega suženjskega stališča kvišku do po-
klica vladajočega Ijudstva.
Ako pa zapadni Slovani nočejo
razumeti lekcije, katero mu neprestano
poda.ja pangermanski nasprotnik, tedaj
j pa rnorajo konecno stopiti s pozoriSča
ter morajo po vzgledu polabskih Slova-
nov postati Prusi  in  Yrelikonemei.
Za sijajen vzgled bi zapadnim Slo-
vanom lahko služili balkanski Slovani na
Jugu, Srbi in Bolgari. Dinastično in na-
rodno tekmovanje bi bilo te Slovane
skoro uničilo in jih pripravilo ob dr-
žavno politično samostojnost. Ta samo-
morilska politika v prilog tujirn ko-
r i s t i m, katere so se izkazale ne kot
srbske in bolgarske, marveč kot proti-
slovanske, je našla vrhunec v brato-
morni vojni pri Slivnici in šele po pre-
gnanju in oziroma umoru individuvalistov
in separatistov [)rieelo je zopet pola-
gorna ozdravljenje slovanskih balkanskih
držav, združenje slovanskih mocij Srbije,
liolgarije in Clrnogoro ter utrjevanje no-
tranjih državnili odnošajev, ki bodo go-
tovo v prilog še pod tujirn jarmom zdi-
hujočim Slovanom stani Srbije in Ma-
kedonije.
Torej tudi balkanski Slovani so
prejeli strafen pouk, ali ao ga spoznali
in uvažovali in so v tern spoznanju po-
kazali duri   tujim   spletkam na celi črti.
Odkar s<j je izvr^ila ta slovanska
balkanska zveza proti velikonemškim na-
črtom orjaskega kolonijalnega podjetja
1 na Vztoku, crpijo si tudi zapadni Slovani
lahko nank za svoje nastopanje proti
tujemu navalu in, pusleč v stran vsa
lokalna nasprotja, se postavijo v uspešen
boj za gospodstvo v svoji prvotni domo-
vini na vsej črti od  Belta do Adrije.
Brezobzirni pruski in velikonemški
naval, ki pritiska na zapadne Slovane in
kateri bi hotel udusiti Slovane tudi na
balkanskem Jugu, meni pa, in to ao po-
kazali zadnji dogodki v Vrešenu na
pruskem Poljskem, da mu bode še lažja
igrača uničiti slovanski rod doma na
Pruskem, to pa zaradi tega, ker se na-
deja, da proti temu ne bode odločnega
odpora iz Kusije.
Da je temu zares tako, krivi so ga-
liški Poljaki sami, ker lirajo protislo-
vansko politiko in podpirajo trozvezo".
!          Tako  „Parlamentär".
Da si Poljaki s svojo dvorezno po-
litiko zares mnogo žkodujejo, o tern ni
nikakega dvoma. Ali ravno dogodki v
Vrešenu bi jih morali strezniti in pri-
peljati vsaj kot Slovane na pravo pot.
S tern pa, da pri nas podpirajo tro-
zvezno politiko proti koristim avs»trijskih
Slovanov, to jih označuje kot skrajne
kratkovidneže. Vrešenska ai'era jim je
v dokaz, da Prusi ne poznajo ozira do
nikogar in poznajo le svoje koristi.
Ali kakoršni so Prusi proti Polja-
kom v svoji di-zavi, jednuki bi bili proti
nam drugim Slovanom, ako bi imeli čez
nas tisto oblast kakoršno bi radi dosegli,
ako bi le mogli. In to nam jih kaže kot
naše prave sovražnike, pred katerirni nam
je biti previdnim v vsem svojem poli-
tičnem postopanju.
Kmctijske zadru^o.
Pa rag ras 1. o kinetijskih zadru-
gah, kakor ga je sprejel državni zbor dne
12. t. m., se glasi:
„V smislu lega zakona in v smislu
deželnih zakonov sklenjenih v tern okvirju
se praviloma v vsakem sodnem okraju
ustanovi stanovska kmelijska zadruga za
ta okraj in v vsaki deželi za vso deželo.
Te zadruge se imenujejo okrajne in de-
želne krnetijske zadruge. Deželni zakoni
pa morejo določiti, da se zadruge izje-
moma snujejo le za posamezne kraje v
deželi ali tudi samo za en ali vec sod-
nih okrajev skupaj, več deželnih zadrug
ali tudi za posamezne skupine poljedel-
cev. Dež. zbori morejo tudi določevati, da
se že obstoječe zadruge razdružujejo ali
obstoječe združujejo po  novih okrajih".
Paragraf 2. določa namen krnetij-
skih zadrug, paragraf 11. pa delokrog.
Ta dva paragrafa je zbornica  sprejela v
soboto dne 14. t   in.
Paragraf 2. se   glasi:   „Namen
teh kmetijskih zadrug je, da se zboljšajo
nravne in gmotne razmere poljedelcev z
gojitvijo skupnosti, z vzajemnim poukom
in podporami, s pospeševanjem stanovske
samozavesti, stanovskih zadružnih ter
sploh gospodarskih koristi".
Paragraf 11. se glasi: „Delokrog
kmetijskih zadrug določa § 2. označeni
namen. Osobito morajo te zadruge v
okviru bodočih deželnih zakonov in sta-
tutov izvrševati naslednje naloge: a) po-
sredovati pri nakupovanju poljedelskih
potrebščin, ki jih te zadruge potrebujejo
v svojem obratu; l>) posredovati pri pro-
dajanju zadružnih kmetijskih pridelkov;
c) pospeževati naprave pridobitnih in go-
spodarskih zadrug, da si ustanavljajo skla-
dižča in zaloge za skupno prodajo kme-
tijskih pridelkov, da si ustanavljajo kleti,
mlekarne, klavnice, pečnice in druga
podjetja, ki morejo skupno uporabljati
kmetijske pridelke. östanavljati pridobit-
nih in gospodarskih zadrug te stanovske
zadruge ne smejo; d) ustanavljati in po-
speševati zadruge in druga društva, ki
morejo gojiti poljedelstvo in gospodarstvo
ter sploh pospeševati razvoj poljedelskih
razmer; e\ ustanavljati nove in pospeše-
vati že obstoječe posojilnice, osobito po
Haiffeisnovem načinu v svrho osebnega
in lombardnega kredita; /) posredovati
med zadružniki in hipotečnimi bankami
za neodpovedljiva, amortizačna hipotečna
posojila ; <j) posredovali pri konvertovanju
visokoobrestnih v nižjeobrestna, odpoved-
Ijivih v necdpovedljiva, amortizačna hi-
potečna posojila; h) sodelovati pri orga-
nizaciji in upravi produktnih borz in
trgov ter posredovati pri razsodiščih po-
ljedelskih borz v okvira dotičnih določb;
/) sodelovati pri zavarovanju poljedelcev
in gozdarjev za življenje in starost, za
slučaj bolezni, nezgod in onemoglosti,
dalje pri zavarovanju proti ognju, toči
in kužnim holeznim ter izvrSevanju de-
želnokulturnih zakonov, v kolikor zadru-
gam to dopuäcajo posebne določbe; j)
pdspeševati kinetijski pouk, predavanja
ter shode poljedelcev; k) zbirati polje-
delsko statistiko; I) posredovati in skr-
beti za delo ter uravnavati pogodbe s
poljedelskimi delavci itd.; m) akrl
se nadzorujejo eemena ter zadruž
met s kmetijskimi preizkuäevaliäci;
družnikom priskrbovati pravno p
o) ustanavljati razsodiäca za pravno r«u,-
sojo prepirov mej zadružniki in njiho-
vimi pomočniki, mej zadrugarni in člani
ali mej člani samimi.
Stanovske zadruge imajo tudi pra-
vico dajati nasvete državnim in avio-
nomnim oblastvorn o stvareh in o vpra-
žanjih, ki se tičejo stanovskih koristi;
dalje imajo pravico sodelovati pri nared-
bah države in avtonomnih korporacij r
prospeh deželne kulture, oaobito glede
podpor in melijoracij.
LISTHK.
Pod turškim jarmom.
(Odlomki).
Poljski: S. Milkowski.
(Konec.)
„Dalje!... dalje..." silil je Gušanec-
Ali. —
Krčmar se je pehal zasopen in
znojen dalje. Večkrat je padel, pa se zo-
pet pobral. Včasih se je ustavil, da bi
razpoznal kraj in lego in vedno se je
ogledoval, da ne zablodi.
Nagloma se ustavi, stegne roke ter
vzklikne:
„Tarn je!..."
To je zavpil tako silno, da se je
odmevalo na okoli.
Kazalec je bil obrnjen proti skali,
ki je štrlela malo nad breznom; ž nje
se je mogla videti Trstnica kakor na
dlani. Na skali je stala Milica. Od daleč"
bi bil sodil, da je kip; tako negibljivo je
stala. Nagnila se je malo naprej, dela
levo roko nad oči in napela pogled. Ta
je   bil   obrnjen  proti Trstnici. — Ko je
vzkliknil krčmar, zadrhti, ozre se, pa
sine kot splašena srna se skale v stran
— na strmo stezo, vodečo nad prepa-
dami.
„Lovi!... Ujemi!..." razlegne se klic
Gušanec-Alija. In mahomapahnekrčmarja,
da je padel ter se trkljal po strmini
navzdol; na to pa plane sain   za bežečo
devojko.
Za   Gušancem   skočijo   ostali tova-
riši, vsak po drugi stezi, da bi tako vjeli
dekle v sredo.
Nastala je prava gonja v gorah.
Štirje roparji so lovili nažo juna-
kinjo. Z umeteljniške strani je bil ta lov
podoben kaki bajestveni pravljici, ki so
nam jih zapustili predkrščanski časi. Tu
so bile: gore, pečine, jaruge in globeli,
porastle z grmovjem, posamične semter-
tja raztresene l>ukve, korenike, ovijalke,
divja priroda — in na teh tleh štirje
oboroženi, širokopleči možje, leteči na
vso moč za prestraženim dekletom, ki je
kar frlelo  pred njimi.
Oko ni moglo slediti za to gonjo.
Zdaj so je pokazala bežeča devojka, zdaj
njeni preganjalci; pa so se pokazali,
pa spet izginili. Zdaj so bili tu, zdaj jih
ni bilo več. Od časa do časa so se raz-
legali klici:
„Lovi! Ürzi!"
Včasih je odmev prinašal tudi be-
sedo: „Ujemi!'"
Pa zopet se je slišalo:
„Lovü... Ürzü..."
Borila sö je na eni strani lahkota,
na drugi strani pa moč: vsaka tranka se
je trudila, da bi zmagala.
Toda Gušanec-Ali je ni pripeljal v
harem mule (glavarja) Jusufa, dasi mu je
bil ta obljubil zlata, kolikor ga bo mogel
vzdigniti. Ali tudi Milos je zastonj pov-
praäeval po Miliei. Izginila je bila. Mati
mu je povedala le to. da nekaj straži na
gorah. MiloSu je pač hodilo na um: kako
jo je bil enkrat jedva vjel, da mu ni
padla v prepad, ko sta se bila srečala
nenadoma; in kako je takrat strahoma
mislil: kaj, ko bi se ta grozna nevarnost
kdaj ponovila! Milice nikjer!...
«     *
Irne Miloža Pocerca je zaslovelo.
Sam Črni Jurij ga je postavil za voj-
vodo. Maäceval se je Miloš za nevesto;
posekal Kulin-kapetana, ter mu vzel „za-
kleti meč". „Da smo le meč dobili ; za
ostalo ine ni strah!" govoril je vedno
Radivoj... In Srbi so zmagali pri Peeki
Türke pod Hadžibegom; pa pred Šabcem,
kjer je padel Mehmet-kapetan, dva nje-
gova sina in drugi odliöni Bošnjaki. Dne
12. decembra 1806. je prišel tudi Beligrad
Srbom v roke; 1. 1807 so pridobili Šabac
in Užico; 1. 1810 pa Ložnico, Krajino,
Aleksinac, Banijo, Paračin, Kruševac in
starodavni, imenitni samostan Studenico.
No, in dandanes Srbija ni več pod
jarmom. Ali kaj, da ie človek ne more
veseliti „slavnega" kraljevanja v slovan-
skem Pijemontu?... Kaj, da i drugače sim-
patično poljsko ime vzbuja neprijetne
spomine?... Kaj, da mora lastna rodna
zemlja hraniti novodobne janičarje, ki
divjajo, rohnijo, morijo okrog po deželi
— ptujeu v veselje in posmeh! Ali je
res ta rod uklet ?
Oh, MiloS, MiloSL.
§ 3. se glasi: „Člani stanovskih
ktnolijskih zadrug so praviloma vsi last-
niki in užitkarji zemljiskih ali gozdnih
poseslev, ki niso izključno lo za za-
havo ali v.pisana v železniški knjigi.
Dežolni zboi'i pa morejo natancneje
določili, katora zemljiska ali gozdna po-
seslva spadajo pod  ta zakon.
Oežolni zbori morejo določiti, da so:
a) zomljišča,   ki    po    večini    obsezajo
gozde.
1)) zomljišča, ki  nimajo   določeno veli-
kosti ali dohodka,
c) zeniljišča,   ki   prpsezajo   gotovo ve-
likost razsežnosti ali dohodka, izklju-
eena   sploh iz  zadružne  obveznosti
ali   pa da smejo  za-se osnovati po-
sebne stanovske zadruge.
Ne gledo na to izjerne jo vsak
lastnik ali užitkar član one.. .okrajne ali
obeinske zadruge, v katere okrožju leže
njogo-va zemljišča. Čegar zemljišča ložo
v okrožju raznih zadrug, je član vseh
doticnih zadrug".
§ '4. določa, da okrajno glavarstvo,
ozirorna deželna vlada določala, kdo jo
v smislu § 3. lastnik ali užitkar zemljišč.
Ta paragraf jo obveljal z dostavkom posl.
Königa, da politično oblastvo razsoja „v
«porazumu z avtonömno oblastjo".
§ 5. so glasi: „Člani dežclnih za-
drug so vsi člani v isti dežoli obstoječih
okrajnih zadrug. Ako je v oni deželi več
deželnih zadrug, določa deželni zbor, v
katero deželno zadrugo spadajo različne
okrajrie in občinske zadrugo.
§ G. „Člani zadrug so opravičeni
svoje pravico in dolžnosti prepuščati svo-
jitii luijomnikoin. Dožolni zbori inorejo v
toin oziru skleniti natančnejše določbe.
Deželni zbori morojo določiti, ali smrjo
takozvani ,contadini in koloni' biti člani
zadrug".
§i? 4. in 8. doloOala, da nedolelne
lastniko zenilji.šč v zadrugah zastopajo
vaiMihi, jurislične osebo pa pooblaščenci.
L 9. določa, da deželni zbori skle-
pajo glede odborov in delokroga posa-
meznih zadružuih organov. Deželni zbori
morajo tudi določevati, ali so sprojmo v
zadruge razno osebe (oskrbniki, učitelji,
živinozdravniki itd.l, ki sicor niso po-
soslniki. a iniajo zaslugo za poIjodelsLvo.
§ 10. določa, da deželni zbori na-
pravijo pravila za zadrugo. Ta paragras
je obveljal broz dobato.
Kor jo bil ij II. vsprejel v zvozi z
2., pride na vrsto i? 12, ki govori o prav-
nom stališču zadrug.
§ 13. se glasi v bistvu : Vso iroške
za ustanövitev in upravo zadrug plačajo
zadružniki, v kolikor so no pokrijojo z
drugimi dobodki. V ta nainen določijo
dožolni zbori putrobno priklade k zein-
Ijiškemu davku.
Deželni zbor goriski.
Včeraj predpoludne se je sešel novi
dežolni zbor. Prod prvo sojo daroval jo
preč. gospod prošt sv. nmao v stolni
eerkvi, kaloro so jo udoležil polog novili
poslancev tudi Nj. ekscelenca cos. kr.
nameslnik groi" Goess. Po maai okolu 11
in pol so se zbrali v deželni dvorani vsi
poslanci. Udeležil se je pa otvoritvo novo
izvoljonoga deželnega zbora tudi Nj. eks-
celenca c. kr. nameslnik grof Gooss.
Ta naznani zbranim, da jo Nj. Velič.
cesar sklical za včeraj novo izvoljeni
deželni zbor k svojornu prvemu zaseda-
nju. üb jednern prodstavi zbornici novo
itnonuvanoga dožolnoga glavarja v osobi
dr. vil. Pajerja ter njogovega namestnika
v osobi dr. Antona Gregorčiča, častitajoč
oberna na torn imonovanju.
Prodstavi tudi zbornici vladnoga
komisarja v osobi c. kr. namestniškega
svotovalca in voditelja c. kr. okr. gla-
varstva goriškega grola Attomsa. Na to
pozdravi vso drugo poslanco lor obljubi,
da bode vlada šla vedno na roke dežel^
nemu zboru pri njegovem delovanju za
koristi in prospob cele dožele.
Po dokončanem namestnikovem go-
voru položita slovesno obljubo v njegovo
roke deželni glavar in njegov namestnik.
Doželni glavar dr. Pajer se zahvali
najproj svojim volilcem,   ki  so inu izka-
zali zaupanjo s torn, da so ga izvolili za
dožolnoga poslanca. Potem pa prosi c. k.
namestnika da sporoci na Najvisjein mestu
njogovo prisrcno zabvalo za imenovanjo
dožolnim ylavarjem. Potem pozdravi novo
izvoljone poslance in izraža upanje, da
bodo vsi složno delovali za dobrobil našo
dožele. II koncu pozove poslanco, da
vsak v svojem joziku zaklico trikratni
živio Nj. Volič. presv. cesarju Francit
Jožosu 1., kar so jo tudi zgodilo.
Do/.olni glavar dr. Pajor povabi v
obeli jezikih poslanco, da položo slovesno
obljubo v njegove roke, prečitavši jim
isto v obeh jezikih.
S tern jo bila prva seja končana
ter napovedana druga seja za poto uro
popoludne.
Drug>a seja.
Popoludne okolu tri čotrt na šesto
je pričela druga seja. Na dnevnem redu
so bile te-le tocke: Trimosecni prora-
čunski provizorij in proračun za 1.1902;
overovljonje volitev dožolnih poslancev;
porocilo komisije, ki je bila poslana, da
obišče razno norišnice Uir da poroča,
kaj bi bilo najprimornojo gledo zidanja
goriško dežolne uorišnice. Predno so jo
prestopilo k dnevnemu redu. pročita do-
ž(;lni tajnik zapisuik prve seje, ki so jo
potrdil. Potom naznani deželni glavar, da
so dosli dežolnomu odboru nekatori do-
pisi od c. kr. namestnislva, mod tomi oni
gledo gradonja železnice od Gorice do
Oorvinjana ter oni glede uravnave hu-
dournika Grajščeka. D(4žolni tajnik pro-
čita colo vrslo došlih prošenj od strani
dijakov, obcin in drugih koiporacij za
pod pore.
Glodo prvo locke dnovnoga roda, o
kateri porocüi dr. Vorzegnassi, so sprojmo
nujnostni predlog, da so prodlagani pro-
racunski provizorij takoj sprojmo v vseh
trob branjih. Glodo d(iž. pi'oracuna za 1.
1902 so pa isli izroči (inančnoinu odsoku,
ki se je na predlog dr. Venutija izvolil
per acclamationem in ki sosloji iz slede-
čih ))oslancev : Borbuč, Jakončič, Bolko,
Vorzognassi, Panigai, Naglos in llolzer.
Tozadevni prodlogi deželnega odbora so
glaso :
Od 1. januarija 1902 do dolinitivne
polrditve proračuna doželnoga zaloga so
bodo:
1.   opravljali navadni   uradni   troski
po polröbi v mojah proračuna dož. zaloga
potrj(Mioga za loto  1901,   toda na   račun
kreditov,   ki   k(»   dolocijo v dotičnih   p<>-
glavjih in  naslovih proracuna dež. zaloga
za loto  1902.
II.   pobiralo za deželni zalog:
(/) doklada po If)"/» na državni zom-
ljiški davek;
l>) doklada po 17 "/o na državni hišuo-
razredni  in  Iiisno-najonininski davek;
c)   doklada   po   20 %    na    pridobnino
(obrlni davek), prihodnino (rentni davek)
in   na   dohodnino vočjih   službonih   plač
(izvzemsi osebno dohodnino   upeljano   z
zakonom   od   2ä, I I   189(1   drž.   zak.   štv.
220). —
d)   doklada po 80% na državno   užit-
nino mesa, vina  in mošta;
e)   davščina 1  krone   od   vsacega hok-
tolitra na drobno poločenega piva.
Glede nacina za pobiranjc^ dož. dav-
ščino na pivo, posebno gledci oseb, od
katerih in pogojev, pod katerimi je ista
davščina plačati, potem gledo pravice
kontrole organov, ki jo imajo pobirati in
glodo kazenskih odredb v slučajih pro-
slopkov, so analogicno vporabijo poslavna
dolocila, ki so vpoljana za pobiranje <lr-
žavno užitnine na vino.
III.   I'ooblazca se dož.   odbor, da se
poslužuje za zgoraj navedeno   dobo kre-
ditov dovoljenih vsled   zborovih sklopov
let 1900 in  1901.
V^isoki deželni zbor izvoli skloniti:
1. Nalaga se   deželnemu odboru   da
sklep   visokega   deželnega   zbora od   25.
julija 1901  stv.   399f)   tocka   1—4   takoj
izvrši.
2.   Pooblastuje se deželni odbor da
preskrbi donarna   sredstva, da se pokri-
jejo troški za izvršitev zgoraj navedonih
zborovih naročil s kreditnim započetjem,
ki ga Sinatra   najprimernejim, iz  finanč-
nega slališča naj priklatlnojim in iz oko-
nomicnih ozirov naj ugodnojiin d(»žel-
neinii gospudarslvu.
Pri vorifikaciji volitev so bilo ])o-
trjene vse volitve razun izvolitvo dr.
Troota in Klavžarja. Proli dr. Treotovi
i/.volitvi so vlo/.ili kraski volilni mozjo
prolesl, v katorom so dokazali, da jo bila
izvolitov dr. Troota n o p o s I a v n a, kor
ni imol dr. Troo v smislu določb našoga
deželnega volilnega roila uili aktivno tiili
pasivne volilne pravico.
Izvolitev Klavžarja pa so je izvršila
popolnoma pravilno in ni bilo sploh no-
ben ega postavnega razloga, radi ka-
terega bi se zamogla ista ovroci, to pa
tern več, ker je zadnji hip okrožno so-
dišče predsedništvu deželneg-a zbora
naznanilo, da je državno pravdništvo
ustavilo vse poizvedbe, ki so se vr-
šile proti Klavžarju vsled ovadb od
strani — ..Sočinega" uredništva, ter
da ni nušlo nobeneg-a povoda proti
Klavžarju kazensko postopati.
A gnjusni napadi v „Soči" in huj-
skanjo od strani njenih kolovodij proti
Klavžarju jo vendar dosoglo svoj namon
l>ri llalijanih, ki so z naprednjaki vrod
glasovali proli izvolitvi Klivzarjovi. Po-
rocilo komisije v zadevi zidanja nove
dožolne norisnice odstopilo se je poseb-
nomu odsoku, v katerega so bili izvolj(!iii
poslanci Borbuč, Oolko, Tuma, Valoniinis,
Vorzognassi, dr. Graziadio Luzzalto in
Michielli.
Na to so je seja zaključila ter na-
povedala prihodnja soja za četrtek 2.
januvarija 1902.
D o p i s i.
Ik   lu'ilcljskih   kroj;<>v.   —   Po-
j as n i1o in o dgovo r n a d o pi s i z
učil. krogov v zadnji si. „Soco").
— Tudi omonjtMii dopis slotii. kakor do-
slej šo vsi od to strani, na laži, obroko-
vanju, napadanju in izzivanju. Kajpak,
na Irnju  no raste žlahtno sadje !
Prav i"id bi bil prozrl tudi te iz-
rodko in pojavc propalosti, podlosti in
zlobe, ki natn pričajo, da v dopisnikovih
mozganih ni vso v redu, ali k odgovoru
nu) sili dolžnost do drustva, kat(!romu
imam cast predsodovati, kakor ludi dolž-
nost, zavrniti laži in obrekovanja, s ka-
torimi mi hoče „napredni" tovari.š ško-
dovali in mo pri prodstojnikih očrniti.
1.   Pozivam dopisnika,   naj jasno in
razločno pove,   v com   so sc; drustvoniki
„Slomšk. podružnico" „kakor taki pr ogre-
šili.   „Naprodni"   tovariši    nas   pri  vsaki
priliki izzivato   in   napadato z besedo in
po časnikih zato, ker si prizadovamo pri-
vosti  vse stanove v dežoli do složnoga in
skupnoga dijlovanja,   a vi pa ruÄile,   kar
mi zidamo;   k)v, jo   pravica,   kji; krivdaV
Ali vaša omika ne   sega   dalje,   nego do
zmorjanja, laži,   obrokovanjaV   Sramujto
se!   Kar so   lice   predavanja,   ki  smo ga
oglasili za  19. dan  nov.,  smo že navodli
vzrok. zakaj jo izostalo. Ako bi  bil prišel
„napredni" dopisnik   oh  določoni uri na
določono iiH'sto, bi  nas bil našel priprav-
Ijene za   prodavanjo,   ki bi   se  bilo tudi
vršilo, ako bi  bilo došlo primerno število
poslusalcov.   Za rnaprednjaške"   vohune
in lažnike nam ni mar,   kor   iz dobroga
namena ne prihajajo mod nas !   Še colo
v  naSe žepe voliajo!
l>redavanj(^, ki so je irnelo lodaj
vršiti, no izostano, pride na vrsto pri
prvi ugodni priliki, kadar so bo n a in
zdolo primerno.
2. Dopisnikovo trditov, da sem postal
na svojom lop em mestu nemogoč zaradi
š. glob in da zaradi toga proč silim, ime-
nujom hudobno in noumno laž, kajti moje
stališčo jo v tern obziru   tako dobro,  da
si boljšega no žolirn.
K toj dopisnikovcj zlobnosti pripo-
minjam so, da vsak učitelj mora vodoti,
da š. kazni ne prisoja učitelj, ampak c.
k. okr. š. svot na prodlog kr. š. svota na
podlagi državnih in dežel. š. postav, ka-
tore jo dolžan vsak državljan vestno in
natančno izpolnovati — posebno pa pred-
slojniki, \\ katerim se pii.šlovajo tudi uči-
telji. Vrhunec zlobe in neumnosti je to-
rajj   ako   se učitelj   spotika na vestnem
izvršovanju š. poslav svoj ega tovarisa.
So ve, lopšo in tudi k o r i s t n e j š e je
za ucitelja, ako no pride pri Jjudstvu v
zamoro zaradi kazni, ali je pa to vestno,
ali jo to v zmislu postav, ali jo to bolj-
šo za dotične otroko, za dežolo in dr-
y.avo, no o torn zaslepljenci in kratko-
vidneži no razmisljajo, sicor bi no mogli
s lakimi  nouüiiiostimi  na dan.
Nevednost  je   najdražja   roč v do-"
žoli. Pomilovanja vredna občina,   ki ima
ueitelje   in   odgojitoljo   takih   nazorov   v
20. stoletju!
Ali so homo čudili nevednemn Ijud-
stvu, ako se vcasih spozabi proti posta-
vam, ko imamo še učilelje, ki se spoti-
kajo in celo v zlo štejejo svojim tovari-
sem vestno izvrs<;vanjo postave in dolž-
nosli. —
H koncu moram še povedati, zakaj
si želim proč iz lopoga kraja, da ne
bo dopisnik še nadalje s tern trosil luži.
Prvi pogoj zadovoljnomu življenju na
dožoli je za omikanca primerno sta-
novanje. Kajti tu je clovek navezan edino
lo na svojo hi3o v vsakem obziru, bodisi
glede družbe, hrano i. dr. Ako nirna vseh
potrobnosti doma, jo trpin, slub^i od be-
rača, kateremu je vsaka hisa odprta. Ker
jaz nimam takoga stanovanja, zato si že-
lim proč, v kraj, kjor bi imel to, kar mi
jo neobhodno potrebno — lepo stano-
vanjo. Da bi šel stanovat v kako mokro
in nezdravo hiso in si s torn pokvaril
zdravjo s«;l)i in družini, v stanovanjo, ki
ni dostojno za moj stan, k tomu mo no
prisili nikdo !
V zasmoh obc-inarjom pa ludi no-
com slu/Jti, kakor oni „napredni", ki jo
imol sobo v podzomoljskom listnjaku in
ščetinarja za soseda v pritličju!
Gg. udje okr. s. svota, ki kraj po-
znajo, vodo, kakošna stanovanja se —
tarn dobo. To vo tudi on ucit. zaslopnik,
ki jo videl Lodanjo moje stanovanje. To
vo ludi in lahko izda o lem spričevalo
on zdravnik. To vom pa še najbolje jaz,
ki uosim naslodko slaboga, vlažnoga sta-
novanja šo dandanes.
Cie lažnjivomu dopisniku tako Ugaja
rnoj lopi službeni kraj, naj se le oglasi,
rad mu ga propuslim!
3 „Ljubeznjivi'' tovari^ me tudi
dolži, z nauienom mi škodovati, da sem
na dan volitve dož. poslancev agitoval-
Pozivam lažnjivca in obrokovalca, naj
imenuje lo onoga, kalorega bi bil progo-
varjal ali nagovarjal v zmislu njegove
trdilve! Kaj moni, da pojdom k njemu
po dovoljonje, po katerih ulicah imam
hoditi in s kom govoriti! Taki ste ,.na-
prodni" učitolji! a potem se šo pritožu-
jolo, da nocom z vami občevati ( v „Uč.
Tov/'j; kdo naj obcuje s takimi hudobnimi
lovarisi!
Bodite odkritosrčni, plašč hinav-
sčiiu1 s sebe, priznajto nacelo pravicno-
sti in postave, pa homo lahko občevali,
tako pa no!   ,
4.   Kar se lice   doputacijo,   ki se je
oglasila za dobro stvar,   bi   bil  dopisnik
pač  najbolje storil,   da o  tern  molči,   ko
šo jaz molčim in  trpim, ki sem pi'izadet.
Značilno in zadosli   žaloslno   pa je vso-
kako, da smo pi-isli   tako dalec,   da rno-
rajo doputacije   iskati   pravice učiteljem.
5.   Glede on ega nesrečnega lovariža,
ki ima   iti v gore,   recom   lo   toliko,   da
Olovok,   ki se Še more škodoželjno sine-
jati k njegovej   prolu/.noj   osodi in ga v
tej  nesreci   so   zasmohovati,   ko   mora z
osmimi otroci   in   bolno   soprogo v naj-
žalostnejši  kraj  našo   deželo,   tak človek
jo slabSi od  vsako zvori — najslrašnejia
zver v človeški podobil
Sramota za ucitoljski stan!
Ako bi bili mi tako hudobni, v hipu
spravimo ednega „naprodnega" no samo
v gore, ampak „ven" — ste razumeli ?
Ako no dopisnik, razumel nas bo gotovo
oni, kogar se lice in  še kdo drugi.
G. Zlobni ,,napredni>l dopisnik ne
pušča v miru niti zasebnih razmer svojih
tovarišev, marveč jih vlači v javnost, v
politične liste — z eno besedo: naš ,.na-
prodni" „poätenjak" se poslužuje naj-
podlojših sredstev, da očrni svoje tovariše
in jirn po mogočnosti škoduje, jako „pie-
menito"  in „častn"   za vse „napredne"
učitelje, da imajo ed soboj take izvrzke!
Kazsodnim čileljem menda par  ni
treba druzih pojašl!
Političnj pregied.
Protipruske demotracije v Moskvl.
Listi poročajo.da so so o Božici
primerile v Moskv.velike protipruske
demonsti-acije zarad dogodkov v Vre
šenu. Okoli 5000 Ijii se jo zbralo mi-
nuli pondoljok preii nemškim glavnim
konzulatom, ki so Dili: ,.Doli s kri-
vičniki!11, zbili so sposlopja pruskega
orla ter ga pohodili \blato. Ko jo prišla
policija, se je ljudstvöe mrmraje razslo.
Vojna v južnAfriki.
Zadnja poročila?ovoro o novih
sliskah Angležov in sicr v južnetn dolu
Transvaala. zlasti v colici mesta Jo-
hannesburg. Angležkim astnikom v Jo-
hannosburgu jo prepovcano podajati so
iz mesta brez revolvers ker obkoljujejo
mesto burski oddelki. fldavno so An-
gloži pozaprli 200 rnirnih'iestnih burskih
prebivalcev, ker so jib oiolžili, da so v
iUn'li z Buri zunaj nsta proti An-
gPeföni. 0 teb ujetnikih sgovori, da jib
Angleži najbrže ustrele. ngle.ško nasil-
stvo se pojavlja nasproti Burom v naj-
hujši meri, kjer se to zgliti more. In
to se dogaja na uprav g)zen naein v
takozvanib koncontracijsh taboriščih,
kjer se nahajajo po buriih posestvib
polovljone ženske in otroeStemi ujel-
niki, zlasti z žonskami dftjo angležki
vojaki lako zverinsko, dabi oskrunili
pero, ako bi o tern pisa NeSteviluo
žensk celo v nežni starostieži bolnih v
teh taboriščib na nasledh angložke
krutosti. Z ujotniki so splohdela slabše
nego z živino. Za bra no itrjo le slabo
moko in na pol gnjilo mes od "padlib
konj. Veeina njib zboli intudi um'je
vsted lake hrane in pa splo, vsled ne-
eloveškega ravnanja ž njimi.Dokaz ne-
znosnemu stanju v lob laborDib je pač
umrljivost, ki je z nasal a v zanjem pol-
letju 12.481, od katerih je ilo 10.II 3
otrok. Povprečno število niKih je že
narastlo nad 50%. Ali vklj) tolikim
žrtvam Huri ne odnehajo in )čejo pri-
siliti Angleže, da se uniaknojo In to so
utegne tudi kmalu zgodili, ke Augleži
vkljub skrajno lažnjiviin poit'ilom o
svojih zrnagab izgubljajo pogu. na vsoj
črti. Minuli tedon so bili zopetiudo po-
ruženi pri Klippriverju, pri \edelorlu
in Tafelskopu, kjor so od cele padrone
ostali sarni štirje vojaki.
Govori se, da se v kratkensnideta
Krüger in angleški premier-minisir lord
Hosbery k pogovoru glede miru.
Najnovejša poročila prinasa/^opot
preÄinjajoco vest o novi burski^magi
proti Angležem. Sam lord Kitchen* brzo-
javlja v London, da so bile njego- cote
budo poraženo dno 24. t. m. v dveh
krajih in sicor pri Twoolbnleinu, i Bet-
lebemu. Pod vodstvom genijalnej. De-
vveta se je izvršil napad na Ai'b-ze,
katerih je padlo 400 mo/, --• Ta ivica
je silno potrla vse kroge v Londonu.'ako
so slavili IJuri svoj letošnji sveti \čer.
Vojna v južnl Ameriki.
Mej argentinsko in cilensko drHro
je naslal resen spor, ki utegne v klt-
kem spremeniti se v pravo vojno.^a
obeh slraneb se vrš6 velike vojne *'-
prave, zidajo se tovarne za izdolovai(J
orožja, streljiva in uniform. Moj di*-
vama je prolrgano vsako diplomatic
občevanje in pričakovati jo vsaki h'>
da si državi napovestu pravcato vojnu
Domače in razne novice.
Ih'/clnim ^lavarji'in na Corišken
je imenovan vitez Pajer, njegovim na
mestnikom pa dr. Gregorcie.
(¦. g. Jos. Ličsiii, kaplan na Placuti
v Gorici, je irnonovan za tajnika kn.
nadžk. ordinarijata ter ob onem za dvor-
nega kaplana Njega Eminencije. Costi-
tamo!
Za „Solski |)om" plaeali predsod-
ništvu: 1. G. v K. kot novolelno darilce
v prospeli ljudske izobraževalnice „Sol.
Doin" 10 K; 6. g. Jakob Ukrnar nabral
ined gg. bogoslovci 13 K  10 b. llvala!
Za „Bozit'iiico" v „Solskern Üomu"
so nadalje darovali: g. c. kr. prof. Berbuč
5 K, neimenovani za več parov čevljev
usnja. Iskreno zabvalo izreka „vodstvo
ljudske žole"  v „Šolskem iJomu".
Za otroski vrtec v I'odgori   sta
darovala preO. mon.-ignor dr. Fv. Sedej
in preč. g. vikar v stolni cerkvi Toncic
vsaki po 3 K.
J*° 1 <y/(iia govora ces. kr. na-
m- „ 4nika iiželnega glavarja v sloven-
skem ¦'•:¦.jezik priiiki otvoritve našega
deželnega /-. a slovita tuko-le, in sicer
naiP.estnikov;
„Njegovo Velicanstvo presv. cosar je
blagovolil z najvisjirn patentom z dne
12. doc. sklioali deželni zbor poknožono
grolbvine Goriške in Gradislu» na današnji
dan in imonovati z .lajvisjim sklepom z
dne 20. t. m. doželnim glavarjem dr.
Alojzija vit. Pajer pi. Monriva in njogo-
vim namosliiikoin dr. Anlona vit. (Ire-
go me: a.
Imam cast predstavili oba gospoda
in častilati jima k imonovanju.
Pozdravljam novo izvoljeni visoki
deželni zbor v imonu cosarsko vlade,
katera upa, da bode delovanjo toga zbora
kakor v zadnjib sejah tudi takrat ko-
ristno za d(?zelo; v to bodem pripomogel
radovoljno. Imam cast predstaviti Vam
vladnoga zastopnika grol'a Henrika
At to m s";
in do/olnoga glavarja:
„Dovolite častiti gospodje, da med
tern ko Vas lepö pozdravljam, ob enem
tudi konstatujorn na podlagi skušenj zad-
njih let, da se v skupnem sodelovanju
rošitev pražanj, ki se tičejo dežolnega
zastopslva ne samo omogoči, ampak tudi
izdatno pospeši, ako se to odkritosrčno
in iskreno storiti hoče.
Ta skušnja vzbuja v meni upanje,
da bode v tej zakonodajni dobi tudi
mogoče vsled Vase pornoci sklopati o
vseh ekonomicnih vkrepih vsled od dno
do dne se množečib gospodarskih in so-
cijalnib polrebščin tor sledili progresivno
napredku novih idej".
Blatoiistnežu v ,.So(xi". — Nok
blatoustnež poroca v ,.Soci", da n dr.
GrogorčiO, ko jo zavzol predsedniSko
mesto za nekaj časa, sprogovoril nobone
slovonske besede, ko je vodil razpravo.
To je laž, o kateri se je prepričala vsa
zbornica in vsa natlačena galerija.
Divjastvo   naprcdiijakov. — Ko
je v včerajšnji seji junak dr. Tuma, za-
Aciten po poslanski imunileti, s bripavim
glasom sikal svojo notranjo vsobino proti
gosp. Klavžarju, zatulila je naprednjaška
mularija, zbrana na galeriji parkrat prav
po živalsko, dočim niso naši somi.sljeniki,
kojih jo bilo zbranih lepo število na ga-
leriji, niti črbnili, ko se je ovrgla dr.
Treotova izvolitev.
Zakaj jo bil prav /a piav dr.
Tuma odpiišccii iz uc'itvljsiit' službe
in na kaj vse priscga dr. Tnnia? —
Mnogo se je že o tern govorilo in pisalo,
zakaj da je bil ta človek odpušcen iz
ueiteljske službo. Mi bi mislili, da bi
moral on sain, dr. II. Tuma, najholje vo-
doti, zakaj je bil odpusc'tui. Ali ta človek
je v svojib odkritjih tako nedosleden, da
0  njem n<^ more danes živa du^a več vedeti
pri com da je. Svojocasno je pisal v svojem
glasilu, da jo   bil   zaradi   toga   odpušron
iz službo,   ker   je    naslopal   in   odloono
deloval za izvolitev narodnega kandidata
Obreze   proti   nemškutaiskemu kandi
datu Dttu-u.   Prikazati   se   je hotel toroj
kot  narodni  mučonik.   Drugi so lomu o-
porokali, ter so   trdili,   da je dalo   nekaj
drugega povod solskim oblastvom, da so
ga odpustile iz službe. N.jogov trabant je
zagnal  vsled  toga slrasansk vrisk in pisk,
češ, da so ta ocitanja podlo obrokovanj«?
in  lopovsko laži, proslavljajoč   dr. Tuino
^e   vedno   kot   narodnega   mučeiiika.  —-
V včerajšnji dežolno-.borski seji pa je dr.
Tuma povedal, da je bil zaradi toga od-
puseen iz službe, k(^r je zagovarjal
p r o s I. o   d r ž a v o.   Mož je torej samega
sebe loputnil   po   zoheh ter pokazal, da
je pozabil kaj jo pisal takrat,   ko je pisal,
da je bil   zaradi   tega   odpuščen   iz uči-
loljsko službe,    ker   je agitiral za kandi-
datui-o   Obreze.   Če   je   lorej  res, da je
dalo   povod   njegovemu   odpuščenju    iz
službe   njegovo   navdušenje    za   prosto
drzavo,   vprašamo:    kaka   spaka    je    ta
„prosta država'"?
Je-li to morebiti republika, ali celo
prosta država v onem ponenu, kakor-
snega propagirajo — — anarhistiV In
na prosto državo, rekel je dr. Tuma vče-
i'»j v soji, da tudi danes prisega. No, dr.
Tuma prisega na marsikaj. Lota 1H97 je
prisegal nasbodu v Ajdovščini na geslo:
»Vse za vero, dom, cesarja!", v svoji
jzahvali" do volilcev je prisegel na
?oslo: „Vse za svobodo, omiko in na-
)fedek!" včeraj je prisegel na „pros'o
!«"žavo"  in jutri ta mo/, mogoče   že pri-
eže   na   prorokovo   brado ali pa na —
brabamovo ledje !
In tak človek naj bi sodil v deželni
i°r in  tak clovok   naj  bi  bil   pravi za-
jivornik ijašoga slovonskoga ljudstva !
„So^a" inrajnki profVsor Kragolj.
- „Soča" je napadala in blatila rajn-
k('a prof. Kraglja, ko je že stal^ tako
i'^oc z obema nogama v grobu. Se 26.
o^bra je pisala o njem med drugim:
Q^od prof. A Kragelj je vsled bolezni
miifeO na dopustu, katerega pridno po-
i-iilj za klerikalno agitacijo. V penzijo ne
mas ^'j boljši je odpustod leta do leta.
! Doi:^redolčič   ni   pridobil   slovenske.nu
1  nar^u °d   vlade   še  prav   ničesa,  prav
dober pa jo za pridobivanje takih oseb-
nih dobrot, kakor n. pr. ti odpusli. Prof.
Kr. pa je Gregoroicu sila hvalozcMi.
Mož ima časa dovolj".
Kako so pokojnika žalile take pod-
losti, vodo tisti, ki so imeli priliko ž njimi
oboevati. In zdaj se skusajo binavci še
opravičovali, čo.^, da so bili proti pokoj-
niku obzirni!
Dan plaeila pride tudi za take čas-
nikarsko hijone!
line smrdljivih „Tutti fniiti'4 jo
sicer izginilo iz ,.Soee", a pohujšljiva pisava
in vsebina tega lista je ostala. Ne morejo,
pa ne morejo izhajati brez luže — ne-
katere živali! Tudi „Soca" rnora svoje
pero vsako toliko pomočiti v gnojnico,
da se ne iznoveri svojomu poklicu. V
svoji   zadnji   ^tevilki   ovaja noko osebo,
ceš da je sla ravno opoldne k......po
ulici sv. Krista, da bi je nikdo ne videl.
Ta pornograficen dopis podtika sicer
„Soca" ..ueiteljskim krogorn", a rnenda
se ne varamo, ako trdimo, da je tudi ta
dopis dusevni produkt znane barabe v
gosposki suknji.
Gospode dr. Tumo, prof. Seidla, dr.
Gruntarja, oenologa (vinoloka) Konjedic-a
in tovarnarja Jakila, ki sede v u r e d-
n i š k e m nadzorovalnem odboru
„Soče", vprašamo: Ali Vas ni nič sram
tako pohujšljive in ostudne pisave lista,
kateri Vi nadzorujete?
Ali se ne sramujete take vrsto
ovaduštva ?
Iz lU'lteljskih kroj»ov nain pišejo:
Da se šolska nadzorstvena oblast na Go-
riškem bolj ravna po starih burokratičnih
nazorih kakor pa po pravih dolocilib
prave vzgoje in plodonosnega poduka,
naj priča nastopno dejstvo:
V Gorici obdržavajo se vsako Ieto
okrajne učiteljske konlerence, katorih se
morajo vdeležiti vsi učitelji; pri teh kon-
ferencah so razpravlja v italijanskein je-
ziku. Slovenskim uciteljern so s torn za-
masena usta, ker ne morejo pri konfe-
renci naznaniti v svojem jeziku želja in
potrob.'icin svojih sol; sploh pa se tudi
ne drznejo govoriti v materinščini, kor
bi se s tern zamerili gotovim prijateljem.
iMorodajni visoki gospodje se tudi niso
nikdar brigali za to, da bi ubogi sloven-
ski ucitolji pri omenjenih konferencah
pospeševali smoter glede šolstva.
In ta brezbrižnost odločujočih
faktorjev trajala bi gotovo do sodnoga
dnö, ako bi jo pri zadnji konferenci no
bil spravil na dnevni rod obue znani in
spošlovani inestni nadučitelj gosp. Anton
Jacob i kot clan stalnega učiteljakega
odbora. Ta jo namreč uložil dobro ule-
meljen utok, da se razdeli konferenca
po narodnostih v deželi; utoku je tudi
c. kr. deželni šolski svet ugodil, tako da
so imeli 17. decembra konferenco le ita-
lijanski učitelji  mostnib goriških šol.
Glede utoka oineni neki polvladni
trža^ki list sarkaslično, kako je inogoce,
da je moral podrejeni gospod svoje pred-
stojniko opomniti na to, da se spolnju-
jejo šolske postave. — Bodoci konferenci,
katore se morajo vdeležiti učitelji mestne
slovonske in rosentalske Sole, učitelji in
učiloljico učit(ilji^ča in vadnico. predse-
doval bo okrajni nadzornik Finžger. —
Učiteljern zasebnib Sol je dovoljena vde-
ležitev le s posvetovalnim glasom.
Pri tej konferenci naj se toraj
oglase so svojimi željami in zahtevami slo-
vonski  učitolji !
Skrlatica v mostu Gorici pojema,
kajti v zadnjih dneb se ni pojavil več
noben novi slucaj.
I/ Livka nam pižojo: Vesolje tu-
kajšnjib ,.naprednjakov" trajalo je le od
20. nov. do 2. doc, toraj le 25 dni. Upali
so do zadnjega, da „Drejač" se svojim
uplivoin pridobi nekaj volilnih mož za
svojo stranko. Prisel je 6. dan dec. in
„Derjač" jo prav lohko brez vsake pri-
prege pripeljal zmago domov. Naši naj-
bolj zagrizoni „naprednjaki" niso hoteli
verjeli, da so preuiagani. Dne 14. dec.
pa je prišel sam „Čarga" iz To mi n a na
Livek in svojim priäta^em zatrjoval, da
je zmagala „nerodna stranka". iiasiravno
so tukajšnji naprednjaki nokoliko nazaj,
so vendar spoznali, da jib boce ta „kun-
Atni Jakop%( le farbati. Toliko že vedci
na*5i „naprednjaki", da je sedem več kot
tri. Slabe voljo in obupan jo je potem
odkuril Jakop domov v Tomin.
Zadnje vrcm«. — Tako slabih
božičnih praznikov, kakor so bili letosnji,
pri nas ž« skoro no pomnimo. Oba bo-
žična praznika je neprestano kakor s
skafom I ilo z neba. Zato so bile tudi
ulice v našein mestu oba praznika skoro
prazne, ker so ljudje raje oslajali pri
domu. Vsled tolikega dežovja so vode
zopet silno naraslle in naredile več ali
manj Škode po raznib krajih dežele. Po
bližnjih bribih pa je zapad<^l sneg.
Iz Podkraja nam pišejo: V Vipavi
bil je dne 12. dec. t. 1. obsojen Podkraj-
ski župan, Gregor Trkman, strasten „na-
prednjak", na denarno kazen CO kron
oziroma 6 dni zapora in v poravnavo
sodnijskib stroškov, ker je v neki „libe-
ralni" gostilni rekel, da je Podkrajski
župnik, Anton Mezeg, kupčeval v sv. ma-
šami tor imel „ksofta'1 40 gld. Da je bila
ta županova trditev grdo žaljenje časti,
dokazala sta z nepobitnimi dokazi žup-
nikov zastopnik g. dr. Janez Brejc in
župnik sam.
Župan je dobil loraj dobro zdravilo
za svoj(» ,.naprodno" obnasanjö in resni
coljubje.
„Slovensko bralne in podporno
«lruštvo v (Jork'i1' oddajalo bode draž-
benim potom svoje časnike v društveni
sobi dne 29. decembra 1901 od 11. do
12. ure predpoludne.
Letni občni zbor „Bralneg:a dru-
Stva na Cesti" bode 29. decembra 1902
ob treh popoludne.
liazglas. — Deželni odbor nazna-
nja s tern, da je podelil pobiranje de-
želne davščine po 1 krono od vsacega
hektolitra na drobno potočenega piva za
Ieto 1902 in za celo deželo gosp. vit.
Karolu Poma v Gorici. — Županstva
so povabljena, da objavijo to v svojih
občinah, posebno pa dotičnim obrtnikom.
C'ena petroleja je padla. — Sliši
se, da nekateri trgovci po deželi äe vedno
prodajajo petrolej po 20 in 22 novčičev
liter, dočim je cena petroleju še precej
padla in se ga v mestu dobiva po 14
novcev liter. Opozarjamo na to naše
ljudstvo, da se bode vedelo ravnati.
Oporoka cud a k a. — V Pragi je
umrl dr. IJohuslav Jirus, ki je v svoji
oporoki določil, da se mora njegovo po-
hištvo 200 let shraniti.
Enajstletcn dec'nk zaklal svo-
jc^a součenca. — Iz Nowporla v Ame-
riki se poroča: Enajstletni učenec Edie
Armines je zaklal z nožem na ulici do-
mov grede svojega sošolca Jožefa Creel-
man. V šoli je namreč Creelman zolo
slabo cital in tudi na druga uciteljeva
vprasanja dajal nezadostne odgovore.
Učitolj ga je pokaral, za kazen pa po-
stavil k šolski deski. Zaradi tega ga je
začel Armines zasmehovati in na razlicne
nacin(! dražiti. Tudi ko sta sla proti domu,
se je se na ulici nadaljeval prepir. Tretji
učenec pa se je potegnil za mlajšega
Creelmana in je vrgel na Arminesa kos
opeke, ravno v tern bipu pa je priskočil
tudi Creelman proti Arminesu in ga je
prijel za ramo. Armines pa jj ves raz-
jarjon potegnil velik žepni nož in je sunili
(a-oolmana v prsi, na kar se je poslednj.
zgrudil na tla in je v malo niinutah umrl
Ko je mladi zločinec videl, kaj je storil,
se je spustil v beg in se je skušal skriti
za prvi hip v ognjegasni postaji, kjer je
bil njegov stric načelnik ognjegascev
Tain je tudi skril svoj nož, ki je bil š
krvav. Mladega morilca dolgo niso naš)
ko pa je čul njegov stric o njegove
zločinu, ga je sam izrocil oblasti. 0'
dečka sta iz odličnih rodbin, v katerm
vlada sedaj velika žalost.
Strasna želczniska nesreča v
Ameriki. — Na Wabash železnici v
bližini Adrian Mich, je sto in p e t d e-
set ljudi zgubilo svojo življe-
ii j e vsled tega, ker sta dva brzovlaka
Ircila drug ob druzega. V dveb vozeh
jednega vlaka so bili priseljenci in pri-
poveduje se, da je vse v jednem vozu
doletela smrt in da je samo polovica v
drugemu vozu ostala pri življenju. Uzrok
nesreče je bila zmotnjava telegraličnih
povelj. Ponesrečeni potniki so bili v raz-
drtih vozovih tako zagozdeni, da se niso
mogli izruvati. Grozni ta položaj pa je
postal neizinerno hujži, ko je začelo
v razdrtih vozovih med popot-
niki goreti. Oni, kateri niso
n a š 1 i s m r t m a h o m a, so s e pe k I i
d o s m r t i. Ves vlak priseljencev je
objel plainen in kmalu so vozovi s pot-
niki vred bili goreči kup, iz katerega so
se čuli sree pretresajoci kriki in klici
po pomoči. Tik železnice stanujoči far-
merji so pribiteli ponesrečenim na po-
nioč, ter so skušali rešiti one, kateri niso
bili preveč na dnu goreče mase. Mrtvece,
vočinonia Italijane, so farmerji pozneje
položili v svoje biäe, ranjene pa so od-
peljali v bolnišnico v Peru, Ind. Tudi
več naš ib rojakov je bilo na
p o n e s r e č e n e m v 1 a k u in tudi ra-
njeni so bili nekateri. Ako je kdo izmed
njih srede našel tako grozovito in ža-
lostno smrt na ptuji zemlji, to danes še
ne moremo poročati. Govori se, da se
smrtno ni po^kodoval noben Slovenec.
VPueblo (Bessemer) je došlo — tako se
poroča — nekaj rojakov in rojakinj, ka-
teri so bili na tern vlaku. Ti naši rojaki,
ki so ostali pri življenju so: Alojzij Jean,
Miha C v a r, Janez Z o b e c in Anton
M i h e 1 i č, na potu v Pueblo, Golo, ter
Ana Kraäevec, Katarina Plut in
Ana Jakše namenjene v Denver, Colo.
Rsll5)lfi1   slMmiin.i;iM<k s<> ° vsalii
nUJalVI. pHiiUi „solskt'ftsi doina".
) Jakob Miklus,  I
*\  trgovoc z lesom in opoko, zaloga  j
Y   pobištva, rakev (trug), vinskih po-  '
k  sod, stiskalnico za vino in sadje  ,
J  vsake velikosti, kakor  tudi krat-  J
r   kocasnib iger slovenskib „Mari-
T  tj;»ui<*"   t. j.   lienih   in   trpežnih   J
r   miz    iz   trdega   lesu,    ki   imajo
k  z not raj tro-   ali   ^tiridelno    kog-  j
J  Ijisče z vrtenci   in    kegljavnično   I
k   blagajno po najnovojsi seslavi. za
J  krčmarje, zasebnike ltd.                J
k        v Pevmi,        |
r za Soškim mostom. p. Gorica,
"^  priporoca p.   n.   občinstvu svojo  j
Y   liogato    zalogo.    zagotavlja   naj-  '
k   hitrejso postrežbo   in  jako   nizke   <
J                         cene.                       |
Jakob Šuligoj
urar v Gorici,
Gosposka ulica hiš.  St. 25,
priporoca   svojo
~             prvo  slov.
u r a r s K o
dolavnico
in poprav-
.   Ijavnieo i<i
I zalogo ur
»   vseh   vrst   in.
kakovöstij, na
dalje    ra/no-
^^3^^         vrstiic sival-
oii   stroje   nnjuovcjsih   sisto-
mov in   najboljse   kakovosti,
vse  po zmernib cenab. — Vsako
popravo jc jamei   edno leto,   Ši-
valne stroje za net let.
b_______L______i
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici h. štev. 25,
(v lastni biši)
priporoca častili dubovščini in slavnemu
občinslvu v rnestu in na deželi svojo
trgovino jcdilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandoniingo, Java, Cojlon, I'orto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. An»elo, Korlu
isl.cr.sko in dalrnalinsko. l'ctrolcj v zahoju
Sladkor razno vi-slc. Moko si. 0, 1,2, H
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrstft, namreč po XU kila in od 1
lunta. Toatenino iz tvornico Žnidoršič &
Val(>nči(: v II. IJistrici. Zvoplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdicovga
rnlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovščini. Vse blago prve vrstc;.
Po posti se razposilja   v   zal>ojčkih
riiijrnanj^ po 5  Kg. na vsc  krajo.
ate.   ^r«^k.   .^^k  .^B^k.   .^^k.    ^m^*.   ^^^k.       ——       _^^k       —        ——       .M&.     .^^     _^^^     ^m—_      ^
Todp,isana naznanjata slavnomu ob-
činslvu da staprevzola na svojo roko
mlin v Prvačini,
ter zagotovljata, da bosta vedno skrbela
za točno in pošleno postrežbo.
linata tudi hleve za živino. Cen-
jeniin družinam se zatorej prav toplo
priporočata
Francos kin tV (Jjan.
Dr. Emil Marcus
oci'siti  adravnik   in   operater  is
Trsta,
Ordiniral bode 7) Gorici vsako
nedcljo od j. 5. ure popolttdnc
v hisi Št. jy Corso Giuseppe
Verdi,   7t pritličjn,
v
Simene J^ie
krčiiiar
v   Gosposki   ulici   hiš.   štev. 19,
„Alia cittä di Gorizia"
I toči   la/nuvi'slnu   l)ohi   in  črna   vina
ter   postreže z  vsakovrslnimi   okns-
nimi jeilili.
Priporoca se toplo svojim  rojakom
v mestu in  na deželi.
Ivan Bednarik
jtriporofa  svojo
knjigoveznico
v (Jorici
ulica  Vetturini  St.  3.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v  Gorici,
(iosposku  ulica hiš.  štev.  7.
VELIKA ZALOGA
vsakovi'sliu^a liuiinisakl.m'iiega. l)la.^a
za. y.rnske in moško ol)leko, za vsak
shin in vsak lolni čas v najverji
1/J)<iri, kakor: sukno, plal.no, prl.e-
nino, Chiffon, oksfort, si'ovico, vsa-
kovrslnc proproge, zavese, namiznc
pi'tc; niulaljc vsfikovrslno p(M'ilo,sraj('(\
Jii^or ild.  itd.
Vsc   |M>  na j nizjili   cenali.
(rue ho  nIuIih'  Im*<"/,  pofi;ij;iiij;i.
i „Ceulralna posojilnica";
I            v Gorici,
regfstrovana zndruga z omejeno zavezo, j
! spivji'iiKi  hranilne vloge,   k;itn-(> o-   '
bri'stujc   po    4'/»"/o    p o hi iim^s o c n o;   !
!  iicvzili^iit'iic obrcsti   pri|iisuj(i kniicc lota   i
i  li {jlavnici. Hcnliii  il;i\ck   plaruji' jioso-
jilnica sama.
j           I >:i i»'    posojila    udoin   na   nscbni   !
krcdil  |)o  6"/0 in  na vknji/bo po S1/.,"/^   j
Spri'jt'ina člane v. fj;lavninii do-   |
lcži j)() 2(MI   K   in    /.   o p r a v i I n i in i   :
d i' I o / i pit 2 K.
Olvarja claiium t k k o ü « račnnc, ,
katf'i-o oltrcslnjc po dojjovoni. /a nala- i
giinjo in vračanje so na ra/pola^o po- j
ložnice c kr. {tostno liranilnicc, tako da |
1 jc inoiioče posluli dcnar bnv. pošluib
stroškov.                                               I
I         Uradne ure so vsak ilelavnik od8    12. !
! ure zjutraj v ulici Vetturini št. 9.              <
„JVsarodixa Jiskarua" v Qoriei
ulica Vetturini 9.
Ilijada.
Povest slov. mladini.
Prosto po Homeiju
piipoveduje
ANDREJ KRAGELJ.
S   tolniačem   važnejšili    osebnih
inieii  ter obsega   273  stranij.
CRN A:
1 K 40 vin., po pošti 20vin. več.
Vezana v platno 2 kronit ozi-
roma 2 kroni 20 vin.
Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v (ktrici,
I pri knjigotržcili Pallicliu v üorici na
[ Traviiiku, pri Scliwciitiiciju v Ljubljani
I                  in l''lorijaiui v Kranji.
V
Cebelno-voščene sveče kl''-':'"::4,-';
Čim   z   2000 K
Priporočain se prečastiti duhovščini, slavncmu p. n. občinstvu.
Svočo za pogrebo po zolo nizki ceni. MM pitanec in navadni po zelo
uizki ceni.   Z odlicnini spobtovanjein                    _    __
J. Kopac,
svečar v Gorici, ulica sv. Antona
Pianino in glasovir
s<i   oddä   |ti)  ni/ki  ceni.        Kjc, ]>ove
nasc   iijiravnišlvo.
Anton   Pečenko
Vi-lnii   ulica 8 (»OKKA  Via Giardino 8
i)riporoča
pristna    bela
in črna   vina
<iz   vipavskili,
furlanskih,
briskih,   dal-
matinskih   in
isterskih  v i
nogradov.
uosiavija na 1.10m  in   ra/.posnja   po   «'iiv,-
nici   na   vse   kraje   avstro-cgcr.sko   monarbijo   v
sodih <td   5G   litrov   naprcj.   Na  zalitcvu   poSilja
Imli uzorce.
Cene zmerne. Postreiba poštena.
Krojaška»jstra            '
Cufer C Bajt |
v Gorici, ulica jAntona St. 7      ,
v hisi «. .1. KopacX'i vkv. sodniji,
izde^ta                   '   I
vsakovrstrce oikc za motkc |
po  mcri,  bod  sine   ali pa
pripstc.                   I
Priporočata avojim rojakom  I
v Gorici in na'zel«, posebno pa
<j. duhovščini irčencem srednjih  '
in Ijudskih šol   obilna naročila.
/^^\     Odlikovana  kleparska dela^ca
^jjlš^)        Artur Makutz
Ozka ulica St. 1. — «iJorica        Via Setta St. 1.
Priporoca svojo   zalo^o   klopsirskih   izdelkov   vsoli-'i'sl,   ter   izvr-    ^  :
najkraj^em   času   Vöakovratrna   kleparska   dcla   pc^uijnovejšem   sislemu
natanko po naročilu.
Postavlja. strelovorie po /vonikili, si. poslopjih  itd.
Za iesensko in zimsko sezono #
Uazno modno in drn^o josonsko kakotudi zimsko bla^o, ^
za iljunc in gos^odo, toplo priporoca svojim i-ikomv mestu in na c
dežoli, nova  tvrdka :                                                                             C
T    7nvnilr   Prva in iedina slolllska tr?ovina te
O •   ZjUI lllJ\.   stroke v 6orici   6,poska ulica St. 7, |
tik „Krojaške zadrugeu7 v hiši „Goriške udske posojilnice". j
Najccnciu, najbolja in najlopsa  izbor   vsovrslnili   okraskov za   \
obleko, zin'iskib svilncnih in votnenib rut, soi-p^edpasnikov, nogavic;,   j
rokavic,   otroskib  oblek, dožnikov, blusen,   peril za   gosjKtde,   krasnib   <
kravat, Jaeger podoblrk, svile za lišp in   bluse,-aineta,   pliš,   čepic za   (
olroke, domučib   čevljev   za   dame, gospode iptroke, cerkvenib čipk,
modercev i.   t. d. — Najceneje skladiščo vsih prebščin zagnsp. šivil.je
in   gospode   krojače. Naročila iz dežele izvršuio se točno proLi  pošl-
1(1111 inv/t|U         ir linv/, vsiil^ konkiiroiH^!
•IfVsaka go^podinja|
I in mati                '
se mora blagovati, katera
rabi z oziron   na   zdravje,
varčnost     in    dobri    okus
Kathreiner-Kneippovo   sla-
^        dno kavo   (pri^tno samo v
fjj       znanih    izvirnih    zavitkih).
/