Kako je uporabiti določila zakona itd. 37 Kako je uporabiti določila zakona z dne 26. decembra 1895 št. 197 drž. zak. (o avtorski pravici)? Akoravno v besedilu zakona z dne 26. decembra 1895 št. 197. drž. zak. nikjer ni omenjeno, da določila §-a 467. še veljavnega kazenskega zakona nimajo več veljave, se vendar, ako primerjamo besedilo novega zakona z besedilom §-a 467. k. z., razvidi, da so se določila le-tega §-a deloma od besede do besede, deloma pa s premembami, ustrezajočimi naprednemu duhu modernih zakonov, uvrstila v novi zakon in se torej zamore sklepati, da so določila §-a 467. k. z. v istini 38 Kako je uporabiti doloCila zakona itd. zastarela in po določilih novega zakona o avtorskih pravicah popolnoma nadomeščena, s kratka, da je § 4(57. k. z. po imenovanem novem zakonu derogiran. V nekem praktičnem slučaju pokazale so se težkoče in dvombe, kako se naj tolmačijo nekatera določila novega zakona o avtorski pravici in o tem, ali še veljajo prejšnji, v obrambo literarne in artistične lastnine izdani predpisi, oso-bito predpisi cesarskega patenta z dne 19. oktobra 1846 št. 992 j. z. zb. V rečenem slučaji je fotograf A. izdal že leta 1891. in še potem svoje umetne proizvode, tikajoče se neke sveto-znane jame in njene okolice, ter je ščitil last svoje umetnosti z imenom in prepovedjo na posameznih fotografijah kakor: »N. N. v X., ponatis prepovedan«. Novi moderni šport razglednic, katerih se je poslužil že fotograf A. sam s tem, da je prenesel slike s svojih fotografij na razglednice, privabil je takoj trgovca B. v istem kraju, da je začel ^-ju konkurenco delati. Naročil je namreč pri firmi C, baje po uzorcih iz nekega albuma, ki ga je bil izdal A., slike, zadevajoče jamo in njeno divno okolico, ponatisnjene na raznih razglednicah; album je zares tudi imel enake slike, kakoršne so bile na gori navedenih fotografijah fotografa A. Naročene razglednice so se j5-ju zares doposlale in imajo na koncu zaznambo: založil /. /. (t. j. trgovec B.) Mnogo teh v zalogi B-a izišlih in tudi od njega razprodanih razglednic imelo je natanko iste slike, kakoršne so na leta 1891. izdanih fotografijah in ki so bile zakonito varovane. V započeti kazenski preiskavi proti trgovcu i?., katero je prouzročil A., se je dognalo, da je firma C. vsled naročila i?-ovega na njenih, trgovcu izročenih razglednicah zares uporabila slike od fotografij lastnika A., in se je konečno še po zvedencih izkazalo, da se je firma C. resnično poslužila artistične lastnine fotografa A. s tem, da je očividno prenesla slike od že večkrat omenjenih fotografij na razglednice. A. je dvignil obtožbo zoper trgovca B. in firmo C. radi posega v njegovo stvoriteljsko pravico po smislu §-a 51. zak. z dne 26. decembra 1895 št. 197. drž. zak. in § 467. k. z. ter Kako je uporabiti doloCila zakona itd. 39 je zahteval po §-u 56. 1. c. uničenje plošč in tudi, da zapadejo posnetki itd. Pri glavni razpravi se je zagovorništvo obtožencev večinoma le upiralo na tolmačenje zakonitih določil, tako §-a 40. odst. 2, št. 2, §-a 48. in §-a 66. zak. z dne 26. decembra 1895 št. 197. drž. zak.; osobito se je povdarjalo, da fotografije toži-telja A., katerim manjka zaznamba koledarskega leta v smislu §-a 40., odst. 2, št. 2 1. c, nimajo več zakonitega varstva, da že sama po sebi vsled §-a 48. istega zakona stvori-teljska pravica ugasne po preteku 10 let in da so bili proizvodi tožitelja A. iz leta 1891. v obče vsakomur pristopni in da torej te reprodukcije na razglednicah tvorijo tem manj kaznjivo dejanje, ker takim proizvodom baje po §-u 66. odst. 2 zak. z dne 26. decembra 1895 št. 197. drž. zak. ne gre več nego 41etna veljava, konečno da je sploh že stvoriteljska pravica tožiteljeva do fotografij radi tega ugasnila, ker A. ni dal na teh delih zabeležiti koledarskega leta in ker tudi ni po §-u 66. 1. C. svoje avtorske pravice obranil s tem, da bi bil na fotografije pritisnil poseben uradni pečat. Ne glede na to, da še dotična razsodba ni pravomočna, hočemo v marsičem ob kratkem to izpodbijati, kar je zagovorništvo uporabilo za dokaz, da naperjeni obtožbi ni ugoditi. Navedena določila §-a 40. odst. 2, št. 2, §-a 48. in §-a 66. zak. z dne 26. decembra 1894 št. 197. drž. zak. nikakor ne morejo krivde obtožencev odpraviti, kajti isti § 40. se nanaša gotovo le na fotografična dela, katera so nastala po pričetku novega zakona; § 66. ibid. na le-ta slučaj ni uporaben, ker gre za razmnožke in posnetke, kojih narejanje do sedaj ni bilo dovoljeno; pa tudi iz določb §-a 48. ne bi bilo posneti, da bi bila stvoriteljska pravica lastnika predmetnih fotografij že ugasnila, ker ni ovrženo, kar A. trdi, da so ta dela še-le nastala leta 1891. in pozneje. Pač pa je ravno iz §-a 65. novega zakona leta 1895. po vsej pravici sklepati, da se novi zakon uporablja tudi pri delih, katera so izišla pred začetkom njegove veljavnosti, in k tem delom spadajo tudi fotografični izdelki (prim. §-e 23. do 42. novega zakona). Omeniti je le, da ostanejo za taka 40 Kako je uporabiti določila zakona itd. dela v moči dosedanje dobe obrambe, ako so daljše. V le-tem slučaju pa pridejo v poštev obrambne dobe prejšnjih zakonov glede varstva literarne in artistične lastnine in sicer v smislu §-ov 13.—^24. ces. patenta z dne 19. oktobra 1846, št. 992 j. z. zb. A, kakor lastnik fotogralij, po katerih so se v tem kazenskem slučaju inkriminovani posnetki vzeli, še uživa ves čas svojega življenja stvoriteljske pravice, koje je bil pridobil že pred početkom novega zakona o stvoriteljskih pravicah, in teh pravic niti smrt ne more vzeti, ker se smejo za dobo 30 let prenesti na njegove dediče. Po vsem tem sta obtoženca zares zakrivila ono poseganje v avtorsko pravico, katero obtožnica graja (§ 51. zak. z dne 26. decembra 18^5, št. 197. drž. zak.). Ako se še preudarja, da novi zakon o stvoriteljskih pravicah v zvezi z izvršilnim zakonom z dne 29. decembra 1895. leta štev. 198. drž. zak. natanko -določuje avtorske pravice, ker je v enaki meri zakonito braniti tako ona dela, koja so izšla pred pričetkom novega zakona, kakor tudi po-znejšnja nova dela po pričetku veljavnosti novega zakona (glej osobito § 65. in 66. nov. zak.), in če se nadalje pomisli, da je vsled §-a 66. nov. zak. razmnožke in posnetke, katerih narejanje do sedaj ni bilo prepovedano, le tedaj dovoljeno razširjati, kedar se na prošnjo vdeležene stranke v 3 mesecih sestavi inventar ter se na nje pritisne tudi poseben pečat, — to pa za naš slučaj ne velja, ker še stvoriteljska pravica A-jeva, živi in nikakor ni Omejena na rok §-a 48. nov. zakona — po vsem tem ni dvoma, da so navedena dejstva obtožencev uči-nila poseganje v označene pravice fotografa A. po smislu §-a 51. zak. z dne 26. decembra 1895 št. 197. drž. zak. Deželno sodišče v Lj. je v istini obtožbi pritrdilo in obtoženca spoznalo krivima, vendar se je iz sodbe izločil § 467. kaz. zak., katerega je še obtožba imela v mislih. Dr. K. W.