GLAS
LETO XXIV. ŠT. 10 (1120) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 14. MARCA 2019
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Ambrož Kodelja
Skrita kamrica srca
  zagrebškem antikvariatu sem po naključju
staknil knjigo Odpor i predanje avtorja Die-
tricha Bonhoefferja, ki je izšla v Zagrebu le-
ta 1974. Ta veliki evangeličanski teolog je bil
usmrčen v Flossenbürgu 9. aprila 1944, in to
zato, ker so nacisti odkrili, da je sodeloval proti
tedanjemu rasističnemu režimu. Zadnje nje-
govo razmišljanje, ki ga je napisal kakšen dan
pred aretacijo, ima naslov Kdo bo vzdržal? V
tem razmišljanju med drugim pravi:
“... Velika maškarada Zla je zvrtinčila vse etične
pojme. Zlo se pojavlja pod krinko dobrote, zgo-
dovinske nujnosti, družbene pravičnosti. To
preprosto zmede tistega, ki prihaja iz našega
tradicionalnega pojmovnega sveta etike; za kri-
stjana, ki živi po Bibliji, pa je prav to dokaz o
neizmerni pokvarjenosti Zla … Kdo bo torej
vzdržal? Samo tisti, kateremu poslednje merilo
niso njegov razum, njegova načela, njegova
vest, njegova svoboda, njegova krepost, ampak
je pripravljen vse to žrtvovati zaradi svoje po-
slušnosti Božjemu pozivu; samo odgovoren
človek, ki se želi s svojim življenjem odzvati
na Božji klic”!  (str. 12–13).
Te besede, lahko rečemo, ostajajo aktualne za
vse čase in jih lahko uvrstimo tudi v naš čas,
čas Združene Evrope. Moralna kriza danes raz-
jeda naše življenje. Posebej ranljiva področja
so: ureditev družbe, ne glede kje, sociala, kul-
tura, gospodarstvo, pa tudi morala. Ne smemo
pozabiti, da je današnja vsesplošna kriza naj-
prej etična kriza ali kriza vrednot. Ljudje so
marsikje izgubili čut za pravičnost in poštenje.
Na splošno prevladuje mnenje, da je v sekula-
riziranem svetu sklicevanje na Boga in njegove
zapovedi nesmiselno. Zato se stremi za tem,
da bi našli razloge za človekovo etično ravnan-
je, ki bo človeka zavezovalo k moralnosti.
Prav nekaj nasprotnega lahko najdemo pri pro-
testantskem moralnem teologu Paulu Tillichu,
ko pravi: “Človek brez morale sploh ni člo-
vek”! Iz tega sledi, da človek prav po moral-
nem ravnanju postaja humano bitje. Človek
brez morale ni razvil ene od svojih temeljnih
razsežnosti, to je človečnost. Če ni razvil člo-
večnosti, potem je samo biološko bitje, ne pa
socialno, kulturno in duhovno, ker teh dimen-
zij enostavno ni v njem. Ljudje se “počlo-
večujemo” po etičnem delovanju in ne po bio-
loškem. Človeku je moralnost funkcija življen-
ja, ker vsak človek v sebi gradi (konstruira) –
moral bi graditi (!) – območje duha.
Zato ima Bonhoefferjevo vprašanje “Kdo bo
vzdržal? ” samo en odgovor: “Vzdržal bo tisti,
ki je pripravljen vse žrtvovati za svojo po-
slušnost Božjemu klicu. To je tisti, ki se želi s
svojim življenjem odzvati Božjemu klicu”.
Žal smo kristjani v toku zgodovine popačili po-
jem Božji klic. Uporabljali smo ga za tiste, ki
naj bi se odzvali duhovnim in redovnim po-
klicem. Pa ni tako. Božji klic obstaja za vsakega
človeka! To je klic naše vesti, moj in tvoj odnos
do Boga. Vse to se v človeku dogaja v “tisti skri-
ti kamrici srca”, ki ostaja osebna, vsakemu od
nas lastna, in je, poetično povedano, “za jav-
nost zaklenjena”, sami pa jo odklenemo pred
drugimi z našimi dejanji: kako živimo, kakšen
je naš odnos do drugih in še prej do Boga. Smi-
selno je, da se človek kot misleče bitje sklicuje
na Boga, seveda če ga prej sprejme. V človekovi
oholosti za nekatere to žal ni možno, čeprav
so tudi njim odprta vrata spoznanja … Bog teh
vrat spoznanja ni za nikogar zaklenil, ampak
jih je pustil vsaj priprta. Za vsako spoznanje pa
je potreben osebni napor, tako tudi za vprašan-
je in iskanje smisla življenja.
V
Pogovor
Predsednica PD
Vrh Sv. Mihaela
Karen Ulian
o otroški in
mladinski
zborovski reviji
Zlata grla 2019 3
Trebče
Zanimiv pogovor
s pesnico in
pisateljico Majdo
Artač Sturman ob
predstavitvi njene
zbirke kratke
proze Silhuete 11
foto dd
Ob 75-letnici umora v ul. Rossetti
Moralna zmaga
žrtev
  ne 10. marca 1944 so v ulici Rossetti v
Trstu ugasnila tri mlada življenja v nikoli
povsem pojasnjenih okoliščinah. Da je
šlo za politični umor, ni bilo nobenega dvoma.
Šlo je namreč za najbolj težko obdobje sredi dru-
ge svetovne vojne, ko so na nasprotnih bregovih
stale različne politične opcije. Govorimo o tistih,
ki so si bile odprto sovražne, pa tudi o tistih, ki
so bile, vsaj formalno, na isti strani zavezništva.
Dalj časa so bile hipoteze o tem, kdo je naročil
in izvedel umor Stanka Vuka, Danice Tomažič
in Draga Zajca, zelo raznolike. So to bili nasprot-
niki OF, kot je bilo dalj časa slišati v obdobju po
drugi svetovni vojni? Ali je roko morilcev obo-
rožila celo OF, stran, ki se ji je Stanko Vuk želel
približati po dolgoletnem prestajanju zaporne
kazni zaradi obsodbe na drugem tržaškem pro-
cesu? Vprašanje je, posebej v naši narodni skup-
nosti, v zadnjih letih ponovno dvignilo precej
prahu, posebej potem ko je novinar Martin Bre-
celj objavil monografijo o trojnem umoru z na-
slovom Anatomija političnega zločina leta 2016.
Brecelj je s svojim raziskovalnim delom, ki te-
melji na pričevanjih, arhivskih dokumentih in
drugem dokaznem gradivu, prišel do sklepa, da
so morilci prihajali iz vrst varnostnoobveščeval-
ne službe OF.
Prejšnji teden je od trojnega umora v ulici Ros-
setti minilo natanko 75 let. Ob obletnici tra-
gičnega dogodka (v nedeljo, 10. marca,) so se
zato pri Društvu slovenskih izobražencev
odločili, da se bodo žrtev tega krvavega dogodka
spomnili prav pred grobnico družine Tomažič
na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu.
/ str. 15
kil
D
www.noviglas.eu
Poklon ženski ustvarjalnosti
Razstava “Misli v barvah” v centru Bratuž v Gorici
Prelomni 27. deželni kongres SKGZ
Pavšiča je nasledila
Ksenija Dobrila
  ova predsed-
nica Sloven-
ske kultur-
no-gospodarske zve-
ze je Ksenija Dobrila,
dosedanja predsedni-
ca paritetnega odbo-
ra. Za triletni mandat
jo je izvolila skup šči -
na članov in članic
krovne organizacije
na nedeljskem 27. de -
želnem kongresu v
tržaškem Kulturnem
domu. Dobrilova je prejela 120 glasov, drugi kan-
didat, Igor Kocijančič 59. Na 240 delegatov je vo-
lilno pravico izkoristilo 186 prisotnih, vključno s
pooblastili. Potrjene so bile tudi kandidatne liste
za deželni svet SKGZ, nadzorni odbor in razsodišče.
Igorja Kocijančiča naj bi novi deželni svet imenoval
za podpredsednika.
/ str. 3
N
Predstavitev revije v Ljubljani
Mladiko berejo
tudi v Sloveniji
  ne 7. marca so v Ljubljani organizirali
predstavitev zadnjih treh številk tržaške
revije Mladika. S takšnimi predstavitva-
mi se pri Mladiki trudijo, da bi še razširili krog
svojih bralcev. V Galeriji Družina je pogovor
vodil Ivo Jevnikar, pri njem pa so sodelovali od-
govorni urednik revije Mladika Marij Maver,
urednica Nadia Roncelli ter sodelavca in zvesta
bralca revije, Alenka Puhar in Jože Horvat.
Jevnikar je predstavil goste in prvo letošnjo šte-
vilko Mladike, v kateri je Fokus namenjen 100-
letnici, odkar Slovenci živijo v Italiji. O tej temi
se je razpisalo več avtorjev, ki so obravnavali
različna področja: demografskega, šolskega,
verskega, jezikovnega in umetnostnega.
Marij Maver je predstavil revijo Mladika, ki le-
tos izhaja že 63. leto. Prva številka je izšla leta
1957, ko je bil Trst poln revialnega tiska, čeprav
so nekatere publikacije zdržale samo nekaj šte-
vilk.
/ str. 3
Urška Petaros
D
Svet okrog nas14. marca 20192
Povejmo na glas
Človek naj se dvigne
Med Slovenci na peti celini
Pogled v današnji čas (4)
  atoliški misijoni (poleg
slovenskih društev v
Geelongu in Brisbanu),
posebej v Melbournu, kjer
deluje Slomškova šola, še
ohranjajo pouk slovenščine. V
ostalih društvih so ga zaradi
premalo učencev morali
opustiti. Otroci se
dobivajo ob
nedeljah po maši,
bolj kot za pouk v
slovenščini gre za
pouk o
slovenščini in
Sloveniji – cilj je
naučiti otroke vsaj
nekaj jezika ter jih
seznaniti z
zgodovino in
kulturo.
Načeloma pouk
poteka vsako
drugo nedeljo, vsebine pa so
zgoščene predvsem v pripravo
treh dogodkov – miklavževanja,
očetovega dne in materinskega
dne. Ob pripravah otrok na
nastope na praznovanjih jih
učijo o zgoraj navedenem.
Zaradi teh ponudb druga in
tretja generacija v slovenske
katoliške misijone bolj zahajata
kot v društva. Kako hitro pa se
vse lahko spremeni, sem izvedel
iz dejstva, da v šolskih učilnicah
visijo prav takšni plakati in učni
pripomočki, na policah pa
učbeniki, kot so jih v šolah v
Sloveniji uporabljali v času
mojega šolanja, torej sredi 90.
let prejšnjega stoletja. Še pred
20 leti so v Avstralijo redno
pošiljali enakovreden material
iz Slovenije. Več sogovornikom
mi je dejalo, da se izrazit upad
skupnosti pozna predvsem
zadnjih pet let.
Da mladi navezavo na slovenske
strukture še čutijo, so lepo
pokazali tudi lani ob smrti p.
Valerijana Jenka, ki je dolga leta
služil v Sydneyju, umrl pa v
Sloveniji. Ker je bila maša
slovesa v Sydneyju med tednom
zjutraj, so sami sprožili pobudo,
naj se ponovi tudi na nedeljo,
da se bodo tudi sami lahko
množično poslovili od svojega
karizmatičnega vzgojitelja.
27 let, do leta 2005 ali 2006, je
bila v Avstraliji slovenščina
priznana tudi kot maturitetni
predmet. Nato pa je bila
ukinjena zaradi premalo prijav,
država namreč zahteva vsaj 15
prijav, število prijav k
slovenščini pa je padlo
pod 10. Zanimivo in
razveseljivo pa je, da je
lani maturantka, ki se je
iz Slovenije preselila v
Avstralijo pred
desetletjem, odločila v
okviru mednarodne
mature, v sodelovanju
med njeno matično
šolo in Gimnazijo
Bežigrad, za slovenščino
kot maturitetni
predmet.
Sedanjost in prihodnost
društev
Društva se z upadanjem
članstva spopadajo na
različne načine, vsak po
svojih močeh. Klub Triglav iz
Sydneyja je prvi, že leta 2001,
zašel v hude finančne težave;
prostore so prodali skupini Pan-
thers. Ta pa je nato leta 2013
prostore Triglava prodala skupi-
ni Mounties. Gre za družbi, ki
K sta v prostorih Triglava uredilirestavracijo in casino z igralni-mi avtomati. Triglavu pa so do-
volili še naprej delovati v teh
prostorih. Temu so številni na-
sprotovali, tudi danes se marsik-
do težko sprijazni s takšnim dej-
stvom, saj je Triglav dejansko
postal gost v nekoč svojih pro-
storih. Dolgoletni član mi je ta-
ko ob vhodu pokazal štiri vzida-
ne opeke, ob katerih stoji spo-
minska tabla, kako je Triglav iz-
gledal na začetku, in dejal: “Ti
štirje cegli so vse, kar je še
našega v tem klubu”. A ob tem
je potrebno dodati tudi, da čla-
ni Triglava lahko neomejeno
uporabljajo balinišče (to je
osrednja aktivnost, ki še živi,
balinajo vsak teden), prostore
lahko uporabljajo za sestanke,
enkrat na mesec imajo tudi
prednost pri uporabi restavraci-
je, ko je tam slovenska veselica,
zaposleni pa jim po zmerni ceni
strežejo hrano in pijačo. Z na-
jemnino je Triglav postal
uspešen in finančno podpira tu-
di druge dejavnosti Slovencev v
Avstraliji. Še osebna anekdota:
ko sem jih neko soboto obiskal
in so se pripravljali na balinan-
je, sem opazil, da se kar nekaj
gospa in gospodov raje pripelje
kakšno uro prej ter vrže še nekaj
žetonov v igralne avtomate, pre-
den se odpravijo ba-
linat. “Malo jih mo-
ramo podpirati, da
ne ostanejo brez do-
bička”, se mi je iz-
govorila neka go-
spa.
V Slovenskem
društvu Sydney so
se dolgo poskušali
na nogah obdržati
sami. Predlani pa so
se tudi oni odločili
za povezavo z
večjim italijanskih
gostincem, ki je prostor prevzel
in ga preuredil v veliko restavra-
cijo, namenjeno različnim praz-
novanjem. Glede na njegov zelo
veliki vložek pa je marsikdo tu-
di skeptičen, da Slovencem veli-
ko avtonomije ne bo več dovo-
lil. Tudi v Slovenskem društvu
Sydney imajo sicer vsaj enkrat
na mesec še kakšen dogodek.
Najstarejše slovensko društvo v
Avstraliji je Slovensko društvo
Melbourne, ki ima v lasti kom-
pleks objektov in 7 hektarjev
zemljišča. Je edino društvo, ki
ima v odboru same pripadnike
druge generacije. Še pred nekaj
leti je veljalo za absolutno naj-
bolj aktivno in z največ mladi-
mi, a tudi to se spreminja. Tako
so se tudi oni lani odločili, da
poskusijo oddati osrednji pro-
stor gostincu, pod ugodnimi
pogoji uporabe zanje. Med dru-
gim so mesečna kosila zamenja-
li s High Tea dogodki, ko je
upravljalec zanje pripravil
čajanko in slaščice. A to se za
najemnika ni izkazalo za renta-
bilno, tako dvorano zdaj odda-
jajo plesni šoli, kuhinjo pa po-
nudniku catering storitev, kar
jim zagotavlja redni mesečni
dohodek za vzdrževanje kluba.
Društvo Jadran je dobrostoječe
in poleg tedenskega balinanja
in občasnih veselic redno prire-
ja tudi potovanja za člane. Sami
pa priznavajo, da je osrednja
težava v tem, da gre le za pri-
padnike prve generacije, med-
tem ko njihove otroke zelo
težko privabijo. Zelo zgovoren
podatek o demografski sliki Slo-
vencev v Avstraliji je ta, da je
imel v času mojega obiska pater
v Melbournu v dveh tednih kar
osem slovenskih pogrebov.
/ dalje
Dejan Valentinčič
Trst / SSO in SKGZ
Srečanje predsednikov krovnih
organizacij s prefektom Valentejem
  redsednika krov-
nih organizacij,
Rudi Pavšič za
SKGZ in Walter Bandelj
za SSO, sta se predkrat-
kim srečala z novim
tržaškim prefektom Va-
leriom Valentejem. Iz-
postavila sta mu položaj
slovenske narodne
skupnosti in ga obvesti-
la o srečanjih, ki sta ju
imela v teh dneh v Ri-
mu (tako s predsednico
senata Mario Elisabetto
Alberti Casellati kot z državnim
podtajnikom za deželna vpra -
šanja in avtonomijo Stefanom
Buffagnijem) v zvezi z nekateri-
mi odprtimi vprašanji.
Tržaški prefekt in vladni komi-
sar, ki je nekaj let služboval v
Bocnu in zato dobro pozna
manjšinske problematike, je
P
obljubil, da bo storil vse, kar je v
njegovih pristojnostih, da bi se
nekatera vprašanja primerno
rešila. Predsednika Pavšič in
Bandelj sta posebej izpostavila
vprašanje slovenske zastopanosti
v parlamentu, konvencije med
vlado in RAI-em glede deželnega
sedeža radiotelevizije v Trstu,
vladnega omizja,
ki več kot poldru-
go leto ne deluje,
in vprašanje vra -
čanja stavbe Na-
rodnega doma slo-
venski narodni
skupnosti.
Predstavnika krov-
nih organizacij in
sam prefekt so si
bili edini, da je pri-
hodnost teh krajev
v nadgradnji do-
brososedskih od-
nosov in spoštovanju prisotnosti
slovenske narodne skupnosti.
Dialog pa je edino sredstvo pri
reševanju morebitnih vprašanj.
Zato – tako Bandelj in Pavšič – si
je težko razlagati “vračanje v pre-
teklost”, kateremu smo priso-
stvovali ob letošnjem Dnevu
spomina.
  redsednika SSO in SKGZ,
Walter Bandelj in Rudi
Pavšič, ter predsednica pa-
ritetnega odbora Ksenija Dobrila
so se 5. marca v Rimu srečali s
podtajnikom Stefanom Buffagni-
jem na ministrstvu za deželne za-
deve in avtonomije. Vladnemu
predstavniku so predstavili vrsto
vprašanj, ki zadevajo slovensko
narodno skupnost v FJK, in po-
trebo, da bi se končno že sklicalo
vladno omizje. To se namreč že
dalj časa ni sestalo, medtem pa
se je nabralo kar nekaj vprašanj,
za katera bi bilo potrebno najti
konkretno rešitev, piše v splet-
nem portalu SSO. Bandelj je iz-
postavil vprašanje slovenskega
zastopstva v poslanski zbornici
in parlamentu ter konvencije
P RAI. Pavšič je podtajnika seznanils postopkom vračanja Narodne-ga doma v ul. Filzi v Trstu in s
težavami, ki jih prinaša protiko-
rupcijski zakon. Ksenija Dobri-
la je spodbudila, da bi se o
omenjenih in še drugih zade-
vah čim prej sestalo vladno
omizje.
Podtajnik Stefano Buffagni je
gostom zagotovil poglobitev
izpostavljenih vprašanj. Glede
slovenskega predstavništva v par-
lamentu pa je obljubil posredo-
vanje pri kolegih, ki sedijo v dveh
parlamentarnih zbornicah.
  spešne primarne volitve v Demokratski
stranki so obudile upanje, da bo udarna
sila populizma vendarle deležna
močnejšega odgovora s strani tistih, ki se v njem
ne prepoznajo. Skoraj istočasno je prišlo v Mi-
lanu do zelo množične manifestacije zoper ra-
sizem, ki se skupaj s ksenofobijo, torej so-
vraštvom do tujcev, kaže v vse številnejših izpa-
dih. Mirno lahko rečemo, da je navedeno
soočenje med populizmom, se pravi naciona-
lizmom, in med zavzemanjem za umirjeno
reševanje problemov bolj ali manj značilno za
večino držav Evropske unije, ne nazadnje zaradi
bližnjih volitev. In če pomislimo nekoliko glo-
blje, gre za spopad na človeški ravni, na ravni
človečnosti, na ravni tako rekoč nasprotnih po-
gledov na svet, na življenje, na takšne ali dru-
gačne vrednote ali nevrednote in posledično
na takšno ali drugačno politiko, ki pa odloča o
vseh nas - v kakšnih razmerah bomo živeli in
kako bo obarvana naša prihodnost. Ali bo v nas
večinsko prevladala smer sožitja in ne smer pre-
vladovanja nad drugimi in s tem nenehen boj
z drugim; ali bo v nas večinsko prevladala smer
dogovarjanja in ne uporabe sile; ali se bomo
odločili za sprejetje drugega in drugačnega ali
pa bomo v njem videli grožnjo, proti kateri se
je treba boriti z vsemi sredstvi; ali bomo spo-
sobni sočutja ne samo do tujcev, ampak sploh
do vseh, ki so v stiski in ki v naši družbi pred-
stavljajo vse večjo temno liso bede in revščine?
Na vsak način gre za odločilen trenutek vseh
nas, posameznikov, držav in narodov in tudi za
svet v celoti, kako bomo izbirali med navede-
nima nasprotjema, za katero smer se bomo
opredelili. Kdo poreče, saj je vendar nemogoče,
da bi zavrgli sožitje, da bi opustili dogovarjanje,
da ne bi hoteli in mogli sprejeti drugega in dru-
gačnega in da ne bi bili sposobni sočutja do
vseh, ki so sočutja vredni. In vendar je takšen
črn scenarij možen, čeprav je popolnoma na-
sproten v odnosu do vseh naših vrednot, je
možen, ker se je v ljudske množice naselil strah,
strah pred nakopičenimi problemi, strah pred
nepovabljenimi prišleki, pred ekonomsko sti-
sko, brezposelnostjo, z eno besedo: strah pred
prihodnostjo, strah, strah, strah. Pomenljivo je,
kako se politika na ta strah odziva, strah, ki je
tedaj, ko se je polastil milijonskih množic, pri-
zadejal toliko gorja, da ga še danes ni mogoče
izmeriti. Zato danes zmerna politika pred tem
strahom svari, opozarja javnost, naj mu ne sle-
di, ampak naj obvladano opazuje nelahke raz-
mere, naj težave razume in sprejme in se ne pre-
pušča mržnji do vseh in vsega, kar jo spravlja v
stisko, naj se naslanja na vrednote, ki edine ob-
varujejo človeka, kadar se slednji najde na robu
obupa. Zato naj se ta človek v nas dvigne, naj
bo strpen, naj bo uvideven do drugih in dru-
gačnih, naj bo sočuten in naj ne misli zgolj na-
se, naj ne gradi zidov in naj ne želi biti več od
drugih - edino takšna politika je smiselna in
kot takšna naj nikoli ne omaga, v tem novem
času je pač nepogrešljiva in brez nje naša pot
lahko nevarna.
Janez Povše
U
Ples na Slovenskem društvu Sydney
Igralni avtomati v Triglavu
Štiri opeke. Edino, kar je še
slovenskega v Triglavu, po besedah
enega od njegovih ustanovnih članov
Odprta vprašanja naše skupnosti
Podtajnik Stefano Buffagni
obljubil posredovanje
V sredo, 6. marca, so v Tržaškem knjižnem
središču predstavili knjigo I giorni della
Catalogna. Na srečanju je bil prisoten avtor,
časnikar, politolog in odličen poznavalec
manjšin v Evropi in po svetu Bojan Brezigar, s
katerim se je pogovarjal zgodovinar Štefan Čok.
Knjiga je prevod dela Šest dni v Kataloniji, v
kateri avtor opisuje napete trenutke, ki jih je v
prvi osebi doživel leta 2017 ob katalonskem
referendumu. Knjiga, Američani bi ji rekli
“instant book”, ki sta ju prevedli Laura
Castegnaro in Devana Jovan, je zelo hitro, a tudi odlično napisana in se
bere kot imenitna zgodba, ki ima tudi vpogled v zgodovino Katalonije.
Uspešna knjiga o Kataloniji je izšla tudi v italijanščini
Aktualno 14. marca 2019 3
  Karen Ulian, predsednica PD Vrh Sv. Mihaela
Na odru bo zapelo 
320 mladih grl!
POGOVOR 
  jubitelje otroškega in
mladinskega petja
čaka lep praznik.
Pred nami je namreč že 19.
revija otroških in mladin-
skih pevskih zborov Zlata
grla. Pred mikrofon smo
povabili Karen Ulian, pred-
sednico Prosvetnega
društva Vrh Sv. Mihaela.
Kdaj in kje bodo letos
potekala Zlata grla?
Letošnja Zlata grla bodo
potekala v soboto, 30. mar-
ca 2019, v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž v Gorici.
Ob 15. uri bo tekmovalni
del, ob 17.30 revijski.
Okrog 19. ure bo razglasi-
tev rezultatov z nagrajevan-
jem.
Revija je lani stopila v
odrasla leta, vsako leto se ob-
navlja, spreminja … Bo tudi
letos kaj novega?
Novost letošnje prireditve bo
prišla do izraza po revijskem de-
lu, pred razglasitvijo rezultatov.
Zamislili smo se neke vrste
družabno srečanje z imenom
“Zapojmo skupaj”, t. i. “open
singing”, nekaj, kar lahko naj-
demo na tekmovanjih oz. festi-
valih za otroške in mladinske
zbore. Na tem krajšem druženju
oz. delavnici, ki ga bo z odra vo-
dila Katja Gruber, bodo lahko
sodelovali vsi otroci v dvorani.
Zlata grla organizira PD Vrh
Sv. Mihaela v sodelovanju z
Združenjem cerkvenih pev-
skih zborov Gorica. Kako po-
tekajo priprave?
L
Potem ko so se zbori prijavili,
smo morali konkretno pripra-
viti potek prireditve, preveriti
partiture, poslati zborom dopi-
se s podatki, poskrbeti, da bo
vse teklo po programu, po-
skrbeti primerne prostore za
zbore, organizirati malico za
otroke itd. Dela ne manjka.
Pri organizaciji pomagajo tudi
otroci našega društva, zanje je
to praznik. Pomagajo tako, da
podeljujejo rože ali darove na
odru. Med drugim komaj čaka-
jo, da pripravijo začetno “him-
no”. Vse to jih resnično veseli!
Posamezne zbore spremljajo
naša dekleta iz društva oz. vo-
kalne skupine Bodeča Neža. V
organizacijo in pripravo revije
skušamo vključevati čim več
ljudi, da bi že od mla-
dih nog spoznali in se
zavedeli, koliko dela je
za vsem tem. To se
namreč ne začne in
konča na dan tekmo-
vanja, saj smo se za se-
stavo razpisa npr. sestali
že novembra lani.
Koliko je tokrat prija-
vljenih zborov? Kdo so?
Na tekmovanje se je pri-
javilo šest zborov. V ka-
tegoriji najmlajših se
bodo pomerili Mali
otroški pevski zbor KD
Sovodnje, ki ga vodi Va-
lentina Nanut, in OPZ
Škrjančki OŠ Franceta
Bevka iz Tolmina, ki ga
vodi Barbara Kovačič. V
kategoriji otroških zbo-
rov bodo nastopili OPZ dr. Bo-
gomirja Magajne iz Divače, ki
ga vodi Ada Škamperle, OPZ
Emil Komel, ki ga vodi Damija-
na Čevdek Jug, in OPZ KD So-
vodnje, ki ga vodi Valentina Na-
nut. V kategoriji mladinskih
zborov bo pel zbor srednje šole
Ivan Trinko iz Gorice, ki ga vodi
prof. Neda Sancin.
V revijskem delu bo nastopilo
deset zborov: dva domača zbo-
ra, OPZ Etko Mužetko, ki ga vo-
dim jaz, in Mladinska pevska
skupina Vihar, ki jo vodi Mateja
Černic, nato Mali otroški pevski
zbor in OPZ F. B. Sedej iz Šte-
verjana (oba vodi Martina Hle-
de), OPZ Mali veseljaki iz Do-
berdoba (dir. Mateja Jarc), OPZ
Plešivo (dir. Alessandra Schetti-
no), OPZ Pet pedi in mladinska
skupina Igo Gruden iz Na-
brežine, ki ju vodi Mirko Ferlan,
OPZ Mali lujerji (dir. David Klo-
dič) in OPZ La Foiarola iz
Zdravščin (dir. Lucia Vinzi). Ve-
seli smo, da imamo zbore iz
tržaške, goriške in videmske po-
krajine, pa tudi enega italijan-
skega, tako da se otroci iz ra-
zličnih krajev lahko spoznajo
med sabo. Skupaj bo na oder
stopilo 320 otrok.
Skoraj vsi omenjeni zbori so
na ZG že nastopili. Očitno se
radi vračajo …
Res. Zborovodje nam redno
pišejo, da so se na reviji dobro
znašli, da so cenili organizacijo,
vzdušje in osebne stike.
Je revija ponavadi dobro obi-
skana?
Da, precej. Na tekmovanju je
ljudi morda malo manj, v revij-
skem delu pa so ponavadi v
dvorani tisti, ki so prišli za tek-
movanje in čakajo rezultate, ter
tisti, ki so prišli na revijo. In
dvorana je seveda polna. Rada
bi poudarila, da eni in drugi
zbori morajo zapeti vsaj eno
slovensko pesem, ljudsko ali
umetno.
Kdo bo sedel v strokovni žiri-
ji?
Tudi tokrat bodo v žiriji po en
strokovnjak iz Slovenije, Italije
in zamejstva. Letos so to glasbe-
na pedagoginja, zborovodkinja
in skladateljica Katja Gruber,
muzikologinja in predsednica
ZCPZ Trst Rossana Paliaga ter
skladatelj in zborovodja Enrico
Miaroma.
Naslednje leto bo 20-letnica
…
Gotovo si bomo izmislili kaj no-
vega, morda kakšen koncert ali
brošuro o prehojeni poti v dveh
desetletjih. Ali pa kaj drugega.
Revija, ki je nastala iz ljubez-
ni do otrok, petja in materi-
nega jezika, želi spodbujati
zbore k vedno večji kakovosti
…
Tudi letos bodo imeli zborovod-
je po razglasitvi rezultatov čas,
da se pogovorijo z žiranti, ki jim
bodo lahko dali koristne nasve-
te o tem, kaj lahko popravijo,
kako lahko napredujejo ipd.
Zborovodje so s to izkušnjo ved-
no zadovoljni, saj lahko takoj
po nastopu dobijo odziv stro-
kovnjaka. Prav to je smisel naše
prireditve: da zbor nastopi, za-
poje in še isti dan dobi napotke,
kako naprej. Saj rezultat ni po-
memben, pri Zlatih grlih žirija
ne daje točk, ni lestvice, nihče
se ne uvrsti na zadnje mesto.
Pomembno je, da zbori in zbo-
rovodje sprejmejo ta izziv, da se
preizkusijo in napredujejo.
DD
S 1. strani
Mladiko berejo ...
  e danes ima revija naklado
1500 izvodov, kar je Maver
ocenil za uspeh. Za-
ložniško dejavnost so pri Mladiki
začeli leta 1961, ko so izdali pe-
sniško zbirko Brune Marije Per-
tot Moja pomlad, razširili pa so
jo ob osamosvojitvi Slovenije,
kajti takrat so pridobili tudi večji
trg za prodajo svojih knjig. Tru-
dijo se, da v glavnem izdajajo de-
la domačih avtorjev, letno pa iz-
dajo približno od petnjast do
dvajset izvodov.
Maver je predstavil tudi Fokus
zadnje lanske številke, ki so jo
namenili nedavno preminule-
mu pisatelju Alojzu Rebuli. Alojz
Rebula je postal sodelavec Mla-
dike že kmalu po njenem na-
stanku. Pri založbi Mladika so
mu tudi izdali nekaj knjig, med
njimi tudi njegov zadnji roman
Ob pritoku Jangcekjanga. Pri
Mladiki načrtujejo, da bi njegov
rokopis Apokrif izdali postum-
no.
Š Naslednji je spregovoril JožeHorvat, ki je Mladiko postavil vpanoramo slovenskega zamej-
skega revialnega tiska, čeprav je
že na začetku povedal, da mo-
goče ni pravi naslov za to. Pove-
dal je, da je Mladika najboljša od
vseh zamejskih revij, tudi tistih,
ki izhajajo na Koroškem in Po-
rabju. Ko so pred nekaj leti v
Mladiki uvedli rubriko Fokus, so
ji dali še večji pomen.
Nadia Roncelli, ki je v glavnem
urednica knjižnega programa, je
predstavila predzadnjo lansko
številko, v kateri so se v Fokusu
posvetili temi, ki zadnja leta buri
duhove tudi v italijanskem za-
mejstvu. V Fokusu, ki so ga na-
slovili Izbira italijanščine v pi-
sanju slovenskih avtorjev: zataji-
tev ali odprtost do drugega? , se
sprašujejo, zakaj nekateri zamej-
ski avtorji ne uporaljajo sloven-
skega jezika, ampak italijanščino
za pisanje svojih del. Ta pojav, ki
smo ga nekoč poznali samo na
Koroškem, se vedno bolj širi tudi
med Slovenci v Italiji. V italijan-
skem jeziku je svoje leposlovno
delo izdala tudi edina slovenska
politična predstavnica na držav-
ni ravni Tatjana Rojc. Nekoč je
bil jezik tudi moralna izbira av-
torja, zdaj pa ni več tako.
Nadia Roncelli je predstavila tudi
knjižni program Zadruge Mladi-
ka, pri kateri so v letu 2018 izdali
okoli 15 publikacij. Med temi je
omenila zadnji Rebulov roman,
roman Marija Čuka Prah in zbir-
ko Trideset naj-
boljših, v kateri je
Evelina Umek izbrala
trideset najboljših
prispevkov, ki so od
leta 1973 prispeli na
literarni natečaj Mla-
dike.
Zadnja je spregovorila
Alenka Puhar, ki se je
najprej navezala na
temo, ki jo je obrav-
navala Nadia Roncel-
li, in rekla, da je tudi
v Sloveniji aktualna
debata o pisanju v
drugem jeziku. Nato
je polni dvorani poslušalcev po-
vedala, kaj zanjo pomeni Mladi-
ka. Trst je zanjo vedno predsta-
vljal več svobode. V Trstu in v
Mladiki so vedno objavljali vse-
bine, ki jih v Sloveniji niso smeli,
ali pa so bile tematike tako kočlji-
ve, da o njih raje niso pisali. Iz-
postavila je predvsem zgodbo o
primorskih padalcih, ki je deset
let izhajala v reviji Mladika in za
katero je zaslužen Ivo Jevnikar.
Po zadnjem posegu je bil čas za
besedo poslušalcev. Debata se je
razvnela predvsem ob temi o slo-
venskih avtorjih, ki se odločajo
za pisanje svojih del v drugem je-
ziku.
S 1. strani
Pavšiča je nasledila ...
  svojem delovanju bo mo-
rala nova predsednica sle-
diti smernicam program-
skega dokumenta, ki so se v zad-
njem letu zgostile na podlagi
soočenja znotraj krovne organi-
zacije. Izhodišča so razčlenili
pred začetkom popoldanske raz-
prave in zadevajo pomanjkanje
učinkovitega kadrovanja med
mladimi. Dalje potrebo po vla-
ganju v gospodarski razvoj, da bi
zaustavljali izseljevanje - in ne sa-
mo v Benečiji, in po tem, da bi v
SKGZ-ju NE sedeli člani z vidni-
mi političnimi funkcijami. Raz-
vojne strategije so nujne na po-
dročju narodnih pravic in širjen-
ja jedra govorcev slovenskega je-
zika. SKGZ mora zato prevzeti
nove odgovornosti na po-
dročju jezikovnega načrto-
vanja in šolstva, je bila
mnenja novoizvoljena Do-
brilova.
RAZPRAVA
V popoldansko razpravo so
posegli Maja Humar, pred-
sednica SKGZ za Goriško, ki
je spregovorila o mladih in
vključevalni vlogi organiza-
cije. Robert Frandolič je v
imenu Slovenskega dežel-
nega gospodarskega zdru že -
nja izpostavil potrebo po ra-
cionalizaciji delovanja
manjšine v smer kakovosti,
začenši z ustanovitvijo ene same
krovne organizacije. Ivan Peter-
lin, predsednik Združenja slo-
venskih športnih društev v Italiji,
od prihodnjega vodstva pričakuje
večjo povezanost z območjem.
Margherita Trusgnach je v imenu
Kulturnega društva Rečan-Aldo
Klodič spregovorila o sedanji uso-
di Benečije. Glasbena in dvoje-
zična šola sta edini ‘podjetji’, ki
zaposlujeta Slovence. Nujen je za-
to nov gospodarski in tudi medij-
ski načrt za tamkajšnje območje.
Livio Semolič je obravnaval temo
narodnih domov in napovedal
prihodnjo pridobitev novih pri-
tličnih prostorov v stavbi na ulici
Filzi v Trstu in v drugem nad-
stropju goriškega Trgovskega do-
ma. Vojko Slavec je izrazil željo
po večji koordinaciji SKGZ tudi
na umetniško-likovnem po-
dročju. Sara Brezigar je izpostavi-
la razkorak med bazo naše skup-
nosti in njenim vostvom. Po-
ročilo nadzornega odbora je evi-
dentiralo pomanjkanje ustreznih
sil v nekaterih delovnih resorjih
organizacije, kot sta na primer
pravna služba in služba ZAJEZIK.
Prav zato so nadzorniki izrazili
potrebo po kadrovanju novih sil.
DOPOLDANSKI DEL
Dopoldanski del kongresa je bil
V institucionalne narave. V velikidvorani gledališča so bili namrečprisotni številni gostje javnih
ustanov iz Italije in Slovenije.
Tržaški župan Dipiazza je sprego-
voril o sestavni vlogi slovenske
narodne skupnosti v mestnem
tkivu. Evropska poslanka Isabella
De Monte je svarila pred nevar-
nostjo določenih izjav, s katerimi
bi lahko zavrteli kolo zgodovine
nazaj v čas. Minister za Slovence
v zamejstvu in po svetu Peter
Jožef Česnik je zarisal perspektiv-
no prihodnost manjšine; deželni
odbornik za krajevne avtonomije
Roberti je med drugim spodbud-
no začrtal časovnico glede vrnit-
ve Narodnega doma v Trstu.
Tržaški prefekt Valenti pa se bo
zavzel za to, da bo vladno omizje
ponovno steklo. Svoj pozdrav so
prinesli tudi senatorka Tatjana
Rojc, predstavniki slovenskih
krovnih organizacij iz Avstrije in
Madžarske ter italijanske iz Slo-
venije in Hrvaške. Pozdrav SKGZ-
ju je prinesel tudi prvi predsed-
nik samostojne Slovenije Milan
Kučan. Poseg predsednika se-
strske krovne organizacije Sveta
slovenskih organizacij Walterja
Bandlja pa je izzvenel kot prija-
teljski pozdrav Rudiju Pavšiču, ki
je takrat še zadnjič spregovoril
kot predsednik krovne organiza-
cije.
PAVŠIČEVO SLOVO
V svojem pozdravnem govoru je
Pavšič poudaril, da je to čas za
uveljavitev naše prisotnosti in
razmisleka. Naša naloga je, da
izostrimo vse pogoje za čut pri-
padnosti skupnosti, ki se spre-
minja. “Nehajmo biti žalostni,
užaljeni in razžaljeni”, je dejal.
Nehati je treba s preteklimi delit-
vami, ker jih nihče ne razume”,
je dodal. Pavšič se še vedno zav-
zema za skupno Evropo, “sicer ne
za takšno, kot jo danes pozna-
mo”. Ustvariti je potrebno Evro-
po narodov in regij, ki naj preve-
va enako mero spoštovanja do
vseh njenih komponent. Pavšič
se je nato dotaknil vidikov, ki po-
bliže zadevajo odnos naše ma-
tične države do manjšine. “Pono-
sen sem na svoj zgodovinski spo-
min, a potrebna sta spoštovanje
in dialog. Dialog pomeni izkazo-
vanje spoštovanja. “Sem Slove-
nec v Italiji in italijanski držav -
ljan, s pravico, da ohranim svoj
jezik, svoj teritorij. Bili smo lojal-
na narodna skupnost, ki ne sme
prosjačiti za mesto v parlamentu,
ne sme čakati na vladno omizje”.
Zakaj zaščitni zakon po 18 letih
še ni uresničen v celoti, zakaj ne
moremo še koristiti Narodnega
doma, pa čeprav je minilo že 100
let od njegovega požiga, se je še
vprašal Pavšič. “Kar zahtevamo,
ni privilegij, je naša pravica”. Ob
večji skrbi za območje Benečije
in drugačnem odnosu do Slove-
nije (za katero ne moremo obsta-
jati zgolj kot proračunska postav-
ka) je Pavšič ugotavljal, da so se
politične in družbene dinamike
tudi znotraj manjšine spremenile
in stare kalupe je pokopala zgo-
dovina. Umetno ločevanje med
dvema taboroma je zato nesmi-
selno in zato leta 2019 izzveni
obstoj dveh krovnih organizacij
kot anahronistično. Zahvalil se je
Walterju Bandlju, s katerim je
ustvaril konkretne pogoje, “da bi
nekoč prišli tja, kamor želimo”.
NAGRADE
Na dnevnem redu dopoldanske-
ga dela kongresa je bila tudi po-
delitev visokih priznanj SKGZ.
Med organizacijami so bili plake-
te deležni Amatersko športno
društvo Mladina, Kulturno dru -
štvo Muzej rezijanskih ljudi,
Amatersko športno društvo Polet
in Društvo Topoluove. Plakete za
požrtvovalno delo in dosežke v
korist slovenski narodni skupno-
sti so prejeli Franko Košuta, usta-
novitelj kriškega Ribiškega muze-
ja, Sergij Lipovec, dolgoletni član
SKGZ-ja in SLORI-ja, Emil Deve-
tak, predsednik Društva sloven-
skih upokojencev za Goriško, ter
Vili Prinčič, goriški kultruni de-
lavec. Najpomembnejši priznan-
ji, in sicer za življenjsko delo, sta
prejela pesnika Marko Kravos in
Ace Mermolja, ki sta odigrala
osrednjo vlogo pri Založništvu
tržaškega tiska in slovenskem
kulturnem življenju nasploh.
Foto damj@n
Kristjani in družba14. marca 20194
Besede papeža Frančiška ob začetku posta
Post je čas milosti, da spet
najdemo smer življenja
  apež Frančišek je na
pepelnično sredo, 6.
marca, daroval sveto
mašo z blagoslovom pepela in
obredom pepeljenja v baziliki
sv. Sabine na griču Aventinu.
Bogoslužje se je začelo ob
16.30 s kratko molitvijo v
bližnji cerkvi sv. Anzelma. Od
tam je papež v procesiji skupaj
s kardinali, škofi, duhovniki,
benediktinci in dominikanci
iz obeh cerkva ter z
nekaterimi verniki odšel do
bazilike sv. Sabine. Procesijo
so spremljale litanije vseh
svetnikov, uvedla pa jo je
prošnja: “Usmiljeni Oče,
spremljaj s svojo
dobrohotnostjo prve korake
naše spokorniške poti, da bi
bilo zunanje spoštovanje
zapovedi v skladu z globoko
prenovo duha”.
V zelo bogati homiliji, ki
povzema srž postnega časa in
sploh krščanskega življenja, je
papež razvil nekaj misli iz
besednega bogoslužja. Dejal
je, da se post začenja z
vpijočim glasom, z glasom
roga, ki ne boža ušes, ampak
okliče post. “Gre za močan
glas, ki želi upočasniti naše
življenje, ki vedno hiti, vendar
pa pogosto ne ve dobro, kam.
Gre za poziv, da bi se ustavili,
šli k temu, kar je bistveno, se
postili od nepotrebnega, ki
raztresa. Gre za budilko za
dušo. Ob glasu te budilke nas
P spremlja sporočilo, ki gaGospod prenaša prekoprerokovih ust, sporočilo, ki je
kratko in globoko:
'Vrnite se k meni'!
Vrniti se. Če se
moramo vrniti,
pomeni, da smo
odšli drugam. Post je
čas, da spet najdemo
smer življenja. Na
življenjski poti, kot
na vsaki poti, je
namreč to, kar
resnično šteje, da ne
izgubimo izpred oči
cilja”. Vsakdo se
lahko vpraša: ali v
življenju iščem
smer? Ali pa se
zadovoljim s tem, da
živim iz dneva v
dan, mislim samo,
da bi se dobro počutil, da bi
razrešil kakšen problem in se
malo zabaval? “Katera je
smer? Morda iskanje zdravja,
za katero danes mnogi pravijo,
da je pred vsem drugim,
vendar pa bo prej ali slej
prešlo? Morda imetje in
blagostanje? Vendar pa nismo
za to na svetu. Vrnite se k
meni, pravi Gospod. K meni!
Gospod je cilj našega
potovanja na svetu. Smer
mora biti naravnana Nanj”.
Pepel na glavi je znamenje, ki
nam je podarjeno, da bi spet
našli smer. “Gre za znamenje,
ki nas vabi, naj premislimo,
kaj imamo v glavi. Naše misli
pogosto sledijo stvarem, ki so
bežne, ki grejo in pridejo”. Pe-
pel na glavi nam obzirno in
odkrito pravi: od mnogih stva-
ri, ki jih imaš v glavi, za kateri-
mi tekaš in se trudiš vsak dan,
ne bo ostalo nič. “Če se še ta-
ko naprezaš, iz življenja ne boš
s seboj odnesel nobenega bo-
gastva”. Zemeljske stvarnosti
izginejo kakor prah v vetru.
“Dobrine so začasne, oblast
mine, uspeh zaide. Kultura zu-
nanjosti, ki danes prevladuje
in nas zavaja, da bi živeli za
stvari, ki minejo, je velika pre-
vara. Je namreč kakor plamen:
ko ugasne, ostane samo pe-
pel”. Post je čas, ko naj se
osvobodimo utvare, da živi-
mo, medtem ko se poganjamo
za prahom. “Post pomeni po-
novno odkriti, da smo ustvar-
jeni za ogenj, ki vedno gori, in
ne za pepel, ki takoj ugasne; za
Boga, ne za svet; za večnost
Neba, ne za prevaro zemlje; za
svobodo otrok, ne za sužen-
jstvo stvarem. Danes se lahko
vprašamo: na kateri strani
sem? Ali živim za ogenj ali za
pepel”?  
Na tem potovanju vračanja k
bistvenemu nam evangelij
predlaga tri postaje, za katere
nas Gospod prosi, naj jih pre-
potujemo brez hinavščine,
brez pretvarjanja: miloščina,
molitev, post. “Miloščina, mo-
litev in post nas vračajo k trem
edinstvenim stvarnostim, ki
ne izginejo. Molitev nas po-
novno priveže k Bogu; dejav-
na ljubezen k bližnjemu; post
k samim sebi. Bog, bratje, mo-
je življenje: to so stvarnosti, ki
se ne končajo v niču, v katere
Skozi drugačno prizmo (5)
Pravljica o bio hrani
  Italiji je prišel zdaj v
senat predlog zakona o
biološkem kmetijstvu,
na katerega se odziva veliko
znanstvenikov s tega področja,
ki želijo preprečiti še en nateg
oblasti do uporabnikov. Elena
Cattaneo, docentka na Državni
univerzi v Milanu in
doživljenjska senatorka, nam
pove, kaj se dogaja. Najprej
pravi, da je dokument
znanstvenikov prvič zavrnil
“lepo, a neverjetno” zgodbico
biološke hrane, saj nam s
pomočjo preverjenih podatkov
pojasnjuje, da gre za
komunikacijsko enoumje, ki
zavaja ljudi. Kot sva se takrat
pogovarjala z Alešem Koširjem,
ne gre v prvi vrsti za to, ali je
hrana biološka ali ne, temveč,
ali je kakovostna ali ne – to je
tisto, kar je bistveno. Vsi namreč
vidimo, kako to “bio” hrano
preplačamo, senatorka Cattaneo
pa pove, da tudi do 100 %. Da bi
to upravičili, nam prodajajo
V iluzijo, da je biološka pridelavaedini način za to, da rešimo svetin nam omogoči boljše življenje
ter še marsikaj. Seveda za to ni
znanstvenih dokazov, kot se
rado dogaja, oz. analize pravijo,
da biološki pridelki niso
kvalitetnejši in da je bio v veliki
meri sporen, saj proizvedejo v
tistih poglavitnih pridelkih
tovrstni pridelovalci do 50 %
manj, zato pa porabijo dvakrat
več zemeljske površine. Če bi
torej želeli preusmeriti svet v
biološko pridelavo, bi morali
temu nameniti stotine
milijonov hektarjev, nastradali
pa bi gozdovi in travniki, ki pa
so spet pomembni v kmetijstvu.
Ta “pravljica” o
“naravno=dobro” pa je tudi
pripeljala do etikete
“onesnaževalcev planeta” vseh
tistih, ki se vsak dan poslužujejo
najboljših možnih tehnologij,
da bi zagotovili zdrave in
zanesljive pridelke, pa tudi, da
bi prišli do načina pridelave, ki
najmanj onesnažuje, po drugi
strani pa zagotavlja največji
učinek pridelave. Gre pač za
lobije, ki prihajajo na dan z
obtožbami, ki, kakor tudi na
drugih področjih, kjer imamo
opravka z njimi, ne vzdržijo
znanstvene presoje. Zanimivo
je, da želijo vsiliti kot državni
način pridelave tisti način, ki je
v bistvu le tržna niša, saj
predstavljajo tovrstni pridelki le
3,5 % živilskih nakupov
Italijanov. Stvar je povsem
neproporcionalna, saj jih
prideluje 76 tisoč kmetov (3 %),
a na kar 15 % kmetijske
površine, njihova tehnologija
pa je v mnogih primerih stara
že 50 let. Ne želi se torej
upoštevati ogromne večine
kmetov, 97 %, ki sodelujejo z
agronomi in znanstveniki in
združujejo znanje, inovacijo in
ljubezen do zemlje. Spet smo pri
zatiskanju oči pred realnostjo,
kakršno vidimo na mnogih
področjih, da bi promovirali
neko elitno zadevo. Tudi sistem
nadzora velikokrat, ko
govorimo o biološkem, uhaja iz
nadzora, če se poigramo z
besedami. Veliko je namreč
novic o lažnih bioloških
pridelkih. Če zaključimo, pa se
želi uzakoniti istočasno ne samo
biološko, temveč tudi
“biodinamično” kmetovanje, ki
ga enačijo s prvim. Gre za “new
age” zadeve, kot so, recimo,
“kozmično oplojevanje” in
podobne zadeve. Velja torej
zaključek, da se pustimo vleči za
nos, saj nam želijo zaradi naše
naivnosti in lahkovernosti
ponuditi sistem, kako nam
bodo lepše in hitreje izpraznili
denarnice, pardon, bančne
račune, ki že tako niso kaj
preveč polne/polni.
Andrej Vončina
Jezus in njegovi učenci
Tako kot drugi učitelji življenja in religiozni vo-
ditelji je tudi Jezus izbral okrog sebe družbo
učencev, moških in žensk. Ti so bili z njim, po-
slušali njegovo oznanilo, bili priče čudežev, ki
so se dogajali po njem, predvsem pa so videli,
kako je živel in s tem potrjeval svoje oznanje-
vanje. Odkrivali so tudi njegovo posebno skrb
za uboge, kako jih je čutil, se jim približal in jim
pomagal. Ker je bil tudi sam ubog in ni imel
stalnega bivališča, se je skupaj z njimi premikal
iz kraja v kraj in bil deležen gostoljubja ra-
zličnih ljudi.  (Mt 8,20) To svobodo, da ne bi bi-
li obremenjeni s starim življenjem, je predlagal
tudi svojim učencem.  (Lk 8,22)
Pri poklicu učencev je v ospredju Jezusova po-
buda, tej sledi sprejetje ali zavrnitev. Sinop-
tično izročilo je ohranilo spomin poklica prvih
štirih učencev: Jakoba,
Janeza, Simona in An-
dreja. Bili so pri svojem
ribiškem delu, ko jih je
poklical Jezus, hitro so
se odzvali, pustili delo
in domače ter odšli za
njim.  (Mr 1,16-20; Mt
4, 18-22; Lk 5,1-11) Za
temi ribiči je Jezus po-
klical cestninarja Levija
– Mateja, ki je bil pri
svojem delu. Matej je
vstal, pustil svoje delo
in šel za Jezusom.  (Mr 2,13-14) Poklic prvih
učencev in njihov takojšnji odgovor je bil podo-
ba in vzor za prihodnje učence, ki so bodo odz-
vali na Jezusov klic in se mu povsem posvetili.
Potek oblikovanja učencev je bil veliko bolj zah-
teven in razgiban, kot ga opisujejo evangelisti, v
ospredju je bil Jezusov osebni nagovor in odgo-
vor bodočih učencev. Evangelist Janez opisuje,
kako sta Janez in Andrej slišala preroško oznani-
lo Janeza Krstnika in šla za Jezusom, ki je Jagnje
Božje.  (Jn 1, 29) Po Božjem navdihu sta prišla
do Jezusa in ostala pri njem skoraj ves dan. To je
bila tista ura, ko se je vse začelo zanju in za nji-
hove prijatelje.  (Jn 1,39) Evangelist omenja Si-
mona, Filipa in Natanaela, ki so stopili v Jezuso-
vo šolo in postali njegovi učenci.
Število učencev se je večalo. Med njimi je Jezus
v določenem času izbral skupino dvanajstih, ki
so postali osnovna skupnost njegovega oznani-
la, nje je uvajal v skrivnosti Božjega kraljestva
ter njegove osebe ter jih pošiljal oznanjevat nje-
gov evangelij. Osrednje izbire pri poklicu apo-
stolov najdemo v Markovem evangeliju 3,13-14:
“Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je
sam hotel. In odšli so k njemu. Postavil jih je
dvanajst, ki jih je imenoval tudi apostole, da bi
bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat ter bi imeli
oblast izganjati demone”. Evangelist Luka pou-
darja, da je Jezus pred izvolitvijo apostolov šel
na goro in molil. Tako so bili dvanajsteri rojeni
v njegovem intimnem odnosu z Očetom. V tem
smislu je tudi naročil, naj prosijo Očeta, da bi
poslal delavce na svojo žetev.  (Mt 9,38)
Dvanajst je simbolično število v Izraelu in po-
meni dvanajst rodov. Dvanajsteri so začetniki
novega izvoljenega ljudstva, ki potuje proti po-
veličani stvarnosti, ki jo predstavlja novi Jeruza-
lem z dvanajstimi vrati in temeljnimi kamni.
(Raz 21,12-14) Matej
omenja, da so bili
dvanajsteri poslani
ozdravljat vse bolezni
in slabosti.  (Mt 10,1)
Ozdravljenje je bistve-
na lastnost poslanstva
apostolov in krščan-
skega pastoralnega
dela, poudarja papež
Ratzinger.
Poleg dvanajsterih je
bila tudi širša skupina
učencev. Evangelist
Luka govori, da je Jezus izbral in poslal 70 učen-
cev v različne kraje, da bi ponesli tja njegovo
oznanilo o Božjem kraljestvu in osvoboditvi.
Tudi zanje je zahteval svobodo in uboštvo, da
ne bi bili obteženi z materialnimi dobrinami in
posvetnim mišljenjem. Tudi 70 je simbolično
število, ki predstavlja svet in število ljudstev.
Skupina 70 oseb je šla z očakom Jakobom v
Egipt.  (5 Mz 32,8)
Jezus je zahteval, da odnos med učenci je bil v
duhu povezanosti in služenja,  (Lk 22,27)
čeprav ni bilo vedno lahko povezati tako ra-
zlične značaje. Jezus je spoštoval osebno dosto-
janstvo vsakega in mu pustil svobodo v
odločanju. Tako je odšel s sklonjeno glavo z bo-
gastvom obteženi mladenič.  (Mr 10, 21) Mnogi
učenci so se umaknili po evharističnem govoru.
(Jn 6, 66) Ostala je le peščica, ki je s Petrom izre-
kla svojo privolitev (Jn 6,68-69) in kasneje
spremljala Jezusa v Jeruzalem.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (60) PRIMOŽ KREČIČ
je potrebno vlagati”. Post nas
vabi, da bi gledali v višavo, z
molitvijo, ki osvobaja od vo-
doravnega, ploščatega življen-
ja, kjer se najde čas zase, ven-
dar pa se pozabi na Boga. In
potem k drugemu, preko de-
javne ljubezni, ki osvobaja od
nečimrnosti posedovanja, od
tega, da bi mislili, da gredo
stvari dobro, če so dobre za-
me. Končno nas vabi, da bi
pogledali navznoter, s postom,
ki osvobaja
vsakršnih nave-
zanosti na stva-
ri, na posvet-
nost, ki om-
rtviči srce. Moli-
tev, dejavna lju-
bezen in post so
tri naložbe za
zaklad, ki traja.
“Naše srce je
vedno usmerje-
no v določeno
smer: je kakor
kompas, ki išče
smer. Lahko ga
primerjamo tu-
di z magnetom:
na nekaj se mo-
ra prijeti. Ven-
dar pa, če se naveže le na ze-
meljske stvari, prej ali slej po-
stane suženj: stvari, katerih se
poslužujemo, postanejo stvari,
ki jim je potrebno služiti. Zu-
nanji videz, denar, kariera, za-
bave: če živimo zanje, bodo
postali maliki, ki nas upora-
bljajo, sirene, ki nas očarajo in
potem prepustijo usodi. Če pa
se srce naveže na to, kar ne
mine, ponovno najdemo sami
sebe in postanemo svobodni.
Post je čas milosti, da bi mogli
srce osvoboditi nečimrnosti.
Je čas zdravljenja od odvisno-
sti, ki nas zapeljujejo. Je čas,
ko pogled usmerimo na to,
kar ostane. Kam naj torej
usmerimo pogled na poti po-
sta? Je preprosto: na Križane-
ga. Jezus na križu je kompas
življenja, ki nas usmerja v ne-
bo. Uboštvo lesa, Gospodova
tišina, njegovo izpraznjenje iz
ljubezni nam kažejo potrebo
po preprostejšem življenju, ki
je svobodno od pretiranih
skrbi za stvari. Jezus nas s križa
uči močnega poguma odpove-
di. Obloženi z okornimi bre-
meni namreč ne bomo šli ni-
koli naprej. Moramo se osvo-
boditi lovk potrošništva in
zank sebičnosti; tega, da želi-
mo vedno več, da nikoli ni-
smo zadovoljni, srca, ki je za-
prto za potrebe drugih. Jezus,
ki na lesu križa gori iz ljubez-
ni, nas kliče k življenju, v kate-
rem je On tisti, ki gori, ki se
ne izgubi v pepelu sveta;
življenje, ki gori iz ljubezni in
ne ugasne v povprečnosti. Ali
je težko živeti tako, kot pravi
On? Da, je težko, vendar pa
vodi k cilju. To nam kaže post.
Ta se začenja s pepelom, ven-
dar pa nas na koncu pripelje k
ognju velikonočne noči; da bi
odkrili, da v grobu Jezusovo
meso ne postane pepel, am-
pak slavno vstane. To velja tu-
di za nas, ki smo prah: če se s
svojimi šibkostmi vrnemo h
Gospodu, če se odpravimo po
poti ljubezni, bomo objeli
življenje, ki ne zaide. In zago-
tovo bomo v veselju”, je še de-
jal papež tik pred obredom pe-
peljenja.
Kristjani in družba 14. marca 2019 5
Sedma številka otroške revije Pastirček v š. l. 2018/19
V postnem času
“pospravimo” svoja srca
  akor se nam v spomladan-
skem času, ko se vse pre-
buja, zahoče pospraviti in
prezračiti svoja stanovanja, da
vanje zapiha svež zrak, tako bi
morali v postnem času “prevetri-
ti” svoja srca. V njih se v celem le-
tu gotovo nabere veliko navlake,
smeti in prahu. Šest tednov v po-
stu poskušajmo iz naših duš od-
praviti površnost, lenobo, nehva-
ležnost... Tako svetuje bralcem v
sedmi, marčni številki Pastirčka
zapis z naslovom Post, spomla-
dansko pospravljanje. Tudi
urednik revije Marijan Markežič
v svoji beležki opozarja, naj se v
postnih dneh spominjamo na Je-
zusovo trplje nje in naj se lepo
pripravimo na Veliko noč. Pri
tem naj se vsak zamisli, čemu se
lahko odpove. Pepelnica nas je 6.
marca opomnila: “Spreobrni se
in veruj evan geliju”. Zdaj pa
smo mi na vrsti, da to izpolni-
mo. Bodimo kot prerok Elija, ki
je ostal zvest Bogu, in Bog ga je
uslišal. Ni bil kot kralj Ahab in
njegovi duhovniki, ki so si izbrali
boga Baala. Ta svetopisemski do-
godek osvetljuje Walter Grudina
v rubriki Zgodbe iz Svetega pi-
sma. Tudi tokrat je prisrčno tople
ilustracije, tudi poseben “žgalni”
oltar, prispevala Paola Bertolini
Grudina. Na izzivalno vprašanje,
katerega boga častimo danes, bo-
do lahko odgovorili malce večji
bralci. O Margareti Puhar, usta-
noviteljici kongregacije šolskih
sester, se je razpisala Mariza Perat,
sestro z otrokoma je upodobila
Monica Quaggiato. Šolske sestre,
ki so iz avstrijskega Algersdorfa
prišle v Maribor l. 1864, so svoje
moči namenjale vzgoji tam-
kajšnjih revnih otrok. Imele so
tudi šolo. L. 1869 so v Mariboru
ustanovile lastno Materno hišo.
Ob koncu 19. stol. se je kongre-
K gacija razširila po vseh deželahAvstro-Ogrske. L. 1908 so šolskesestre šle tudi v Egipt, nato še v
ZDA in Južno Ameriko. L. 1898 so
prišle tudi na Kras v Tomaj, v Go-
rico pa l. 1910, v Trst šele l. 1947.
Letos praznujejo 150-letnico usta-
novitve, zato jim tudi Pastirček
želi obilo božjega blagoslo va in
us pe ha pri njiho-
vem po-
slanstvu. O Jezusu, ki nam vse po-
ve, poje pesmica Berte Golob On
ve. Či sto sveža je uglasbitev Pa-
tricka Quaggiata, ki bo gotovo ze-
lo vesel, če jo bodo otroci zapeli.
V marcu je materinski dan in
vsem mamicam je Berta Golob
poklonila pesem Materi. Danila
Komjanc je narisala mamico z
otrokom v naročju in s soncem v
ozadju, tistim soncem “ki nam v
duši sije”. V sušcu iz zemlje pri-
kukajo zvončki, trobentice, vijo-
lice... Nekaj pomladnih cvetk sta
zagledala na vrtu tudi vila Cirila
in škrat Kosmat. Otroke vabita,
naj jih poimenujejo in pobarvajo.
Globoko sočutje do umirajočega
Jezusa na križu je pokazala lastov-
ka, ki je s cvrčanjem odgnala lju-
di, ki so Jezusa zaničevali, in ga
obletavala ter mu z mahanjem
peruti hladila rane. Legenda, pol-
na ljubezni do našega Odrešeni-
ka, je izšla izpod peresa Boža Ru-
stje. Pastirček ima na svojih stra-
neh vselej marsikaj poučnega, kar
pomaga pri rasti in zorenju. S
spoštovanjem do drugega rešuje-
mo morebitne probleme, tudi ti-
ste, ki nastanejo med otroki zara-
di drobnih malenkosti. Ka-
ko je treba ukrepati,
skuša obrazložiti rubri-
ka Halo? Tukaj reše -
vanje težav! (na sliki)
Nina Grudina z besedo
in Paola Bertolini Grudi-
na z zelo povednimi,
ljubkimi ilustracijami na-
govarjata male bralce,
naj sku šajo razmisliti,
zakaj jih je prijatelj,
sošolec razjezil ali
užalil, in naj si tu-
di sami prizade-
vajo, da se bodo
obnašali čim bolj
spoštljivo. Za svoj
vsebinsko bogat, s kar močno
vzgojno noto zaznamovan zapis,
si je avtorica, ki se podpisuje J., iz-
posodila stihe “Jutro prebuja /
drobne čebele... ”. iz pesmi Zarja
Števerjana. Zapis spremlja lirična
likovna podoba: cvetoča vejica, ki
jo obletavajo čebele. V izčišče -
nem jeziku se zarisuje primerjava
med življenjem šolarke nekoč in
danes. Prababica Milka je vstajala
zgodaj, da je lahko pomagala pri
molži. Za zajtrk je dobivala polen-
to in mleko. V šolo je hodila peš
in komaj čakala, da bo dotrajano
zimsko obleko zamenjala s pom-
ladno in odlo žila lesene cokle ter
bosa zdrvela do šole. Prva naj-
stniška “ljubezenska spogledo-
vanja” so bila zelo sramežljiva.
Zdaj pa je vse drugače. Milkina
pravnukinja Sara se leno prebuja
in v omari ima na razpolago vse
polno oblek, v kuhinji pa slasten
namaz. V šoli jo čakata kontrolka
in tudi njena simpatija... Tomaž,
s katerim si pišeta sporočilca po
WhatsAppu...! Vse se je predru-
gačilo!
Ko smo bolni gremo k zdravniku,
če pa zbolijo naši hišni lju-
bljenčki, jih peljemo k veterinarju
ali živinozdravniku. O tem pokli-
cu piše Neža.
Še nekaj pustnega vzdušja bodo
otroci našli v rubriki Paole Berto-
lini Grudina Čas za igro. Če bodo
dopolnili vaje, se bo prikazala be-
seda, s katero poimenujemo dan
po pustu. Tudi Pacek se še ozira
na pust: takrat je opazoval, kako
so smešni sošolci, zdaj pa se oni
zabavajo, ko gledajo njega in nje-
gove nerodnosti.
Pastirčkovi sodelavci so poskrbeli,
da bodo bralci tudi v marčni šte-
vilki našli nekaj napotkov in vaj
za boljši jezik. Berta Golob je v
svoj Jezikovni vozliček postavila
pesmico in vanjo vlila vzgojno
kapljico: novice ne obešajmo “na
zvon”, saj bi se tako hitro razširila,
raje bodimo tiho: molk nikomur
ne škodi! Na vprašanje, kaj te bo-
li? bodo otroci odgovarjali s po-
vezovanjem besed s sličico fan-
tička in se tako naučili ali utrdili
znanje o besedah, ki označujejo
dele človeškega telesa. Zapomnili
pa si bodo lahko tudi izštevanko
Avvv... me boli!! Vse to jim v svo-
ji privlačni jezikovni rubriki po-
nuja Barbara Rustja.
Likovna umetnica Vesna Benede-
tič razlaga malim risarjem, kaj je
tihožitje; kot samostojna temati-
ka se je uveljavilo v 16. stoletju.
Benedetičeva je za Pastirčkove ri-
sarske navdušence naslikala bo-
gato tihožitje, v katerem sta tudi
Medo in Zajček.
Strani Pastirčkove pošte so napol-
nile risbice z raznolikimi motivi,
tudi pomladnimi, in dve pesmici,
ki izvirno ponazarjata palačinko
in čuka. Izmislili so si ju učenci
4. r. OŠ F. Erjavec iz Štandreža.
Tretješolci iste šole so pa napisali
poročilo o obisku Walterja Gru-
dine na njihovi šoli in priložili še
barvno fotografijo z gostom. Prid-
ni!!
IK
Radio Trst A – Postni govori
Na Radiu Trst A so se v petek, 8. marca, začeli Postni govori, ki
bodo na sporedu v postnem času dvakrat na teden vse do velikega
petka. Letošnji niz Postnih govorov bodo pripravili openski
salezijanci. Prve štiri o temi Jaz sem v Janezovem evangeliju bo
pripravil dr. Jože Bajzek, nato bo o sedmih znamenjih čudežev v
Janezovem evangeliju spregovoril škofov vikar za slovenske vernike
na Tržaškem in župnik na Repentabru Anton Bedenčič, za zadnji
sklop z naslovom Božja podoba v Janezovem evangeliju pa bo
poskrbel openski župnik Franc Pohajač. Radijskim Postnim
govorom lahko prisluhnete vsak torek in petek ob 18.45.
Postna akcija Resničnost je lepša
Akcijo Resničnost je lepša organizatorji pripravljajo s prepričanjem,
da nas virtualni svet “ropa” lepote resničnih odnosov, knjig, ki jih
ne moreš odložiti, iger, kjer se ne moreš jeziti, Boga, ki ga moraš
iskati v tišini. Predlogi za “uro resničnosti” kot tudi druge
informacije o akciji so dostopni na facebook profilu https: //www.
facebook.com/resnicnostjelepsa. V postu za eno uro na dan
odložimo svoje elektronske naprave! Ena ura je lahko zelo malo,
a naredila bo veliko spremembo. Postno akcijo “40 ur brez
telefona” organizirajo Škofijski odbor za mlade Koper, Škofijska
gimnazija Vipava in Zavod Katoliška mladina.
Šesta obletnica izvolitve papeža Frančiška
Cerkev v Sloveniji se z veseljem in hvaležnostjo spominja 6.
obletnice izvolitve kard. Jorgeja Maria Bergoglia na sedež apostola
Petra. Ob tej priložnosti je ljubljanski nadškof metropolit msgr.
Stanislav Zore svetemu očetu poslal pismo v imenu slovenskih
katoličanov in mu zaželel obilo Božjega blagoslova pri odgovornem
poslanstvu. Papežu se je zahvalil za njegov zgled predanega
služenja Kristusovi Cerkvi ter za očetovsko bližino slovenskemu
narodu.
Papež na postnih duhovnih vajah
Papež Frančišek je 10. marca zvečer skupaj s kardinali in škofi
rimske kurije (skupaj jih je 66) začel postne duhovne vaje v Aricci.
Vodi jih benediktinski opat Bernardo Francesco Maria Gianni iz
opatije sv. Miniata v Firencah. Vodilna tema duhovni vaj je 'Mesto
gorečih želja. Za velikonočne poglede in dejanja v življenju sveta'.
Kratke
  sak dan te na vsakem vo-
galu čaka kakšno prese-
nečenje. Tu so zame na-
jlepše in najbolj veselo oblečeni
ljudje na svetu. Njihove obleke so
pisanih barv, iz bombažnega bla-
ga, potiskanega z različnimi bar-
vnimi vzorci. Ženske si okoli pasu
zavijejo velik kos blaga, ki služi
kot krilo, in si ga tu in tam kar
med hojo popravljajo, zgornji del
pa pokriva srajčka. Moški nosijo
hlače in dolge tunike v istem bar-
vnem vzorcu. Za praznike se cele
družine ali skupine prijateljev
oblečejo v obleke iz enakega bla-
V ga. Takrat tudi moški nosijo oble-ko iz čipkastega blaga, pa tudi iztakega z bleščicami. Na glavi ima-
jo nekakšno kapo v isti barvi, žen-
ske pa si ruto zavežejo tako, da je
videti kot krona. Tisti
redki Beninci, ki si
oblečejo suknjič in hlače
po zahodni modi, so vi-
deti prav revno in dol-
gočasno v tej deželi vese-
lih in žarečih barv. V svo-
jih oblekah sem se
počutila prav bedno, za-
to sem šla s sestro Ghi-
slaine na veliko odprto
tržnico in kupila kos blaga, potem
pa mi je šivilja zašila tuniko in kri-
lo, da sem bila vsaj za k maši spo-
dobno oblečena. Zanimivo pa se
mi je zdelo, da je blago, namen-
jeno za praznične obleke,
veliko cenejše kot blago za
vsak dan. Razlika je v ka-
kovosti in barve se lahko
ob pranju razlijejo. Blago
za vsak dan pa mora biti
kvalitetno, ker se več pere
in tudi delovnih dni je več
kot praznikov.
Tudi beninske ženske ima-
jo vse mogoče frizure. Od
kratkih skodranih las do
umetnih kit, ki jih vpletejo
v svoje lase. Te kite so lah-
ko tudi svetle ali pa kake
druge barve, ni nujno, da
so črne. Dolge pa so lahko tu-
di skoraj do pasu. Nekatere si
lase tudi polikajo, da so čisto
ravni. Najbolj pa me je zabo-
lelo, ko sem še v najbolj za-
kotni vasi, ki smo jo obiskali, v
Cotonouju pa sploh, videla žen-
ske, ki si pobelijo obraz, da bi bile
podobne nam … Mi pa se poleti
vsi pražimo na plažah, da bi bili
čim bolj zagoreli,
pa še v solarijih
služijo na račun te
nečimrnosti.
V Beninu živijo
katoliki, musli-
mani, evange-
ličani, metodisti,
različne druge
protestantske lo -
čine in animisti.
Cerkve so vedno
polne, če ni maše,
pa kdo v tišini
moli, se zlekne na
klop ali kar na tla,
počiva ali spi. Ko vstopi v cerkev,
se vsak spoštljivo prikloni do tal,
poklekne, skloni glavo k tlom in
jih poljubi. Maše so dolge eno
uro, ob nedeljah pa tudi dve ali
več. Pridiga je vsak dan in duhov-
nik je ne bere … Vse njegove kret-
nje so umirjene in izjemno spošt -
ljive, pri povzdigovanju pa se lah-
ko čudiš hostiji, veliki kot sonce,
da se vidi do zadnje klopi. Petje
spremlja igranje na tradicionalna
glasbila, bobne, lesene ropotulje,
kalimbe in druga zvočila.
/ dalje
Špela Pahor
Nepoznane afriške lepote in življenjski utrip velikega mesta Cotonou
Benin, dežela sonca in pisanih barv (2)
Trst / Predstavitev predavanj Katedra sv. Justa
V središču razmišljanj
bo sprava
  sredo, 6. marca, so
nadškof Giampaolo Cre-
paldi, vikar msgr. Ettore
Malnati in maestro Elia Macri, v
sejni dvorani nadškofije v Trstu,
predstavili ciklus predavanj v po-
stnem času Katedra sv. Justa. Do-
godki so se pričeli včeraj, 13. mar-
ca z Mašo v H-molu,
mojstrovino Johanna Sebastiana
Bacha. Koncert so z baročnimi
instrumenti izvajali solisti, zbor
in orkester glasbene zasedbe Bea-
ta Vergine Del Rosario pod vod-
stvom Elie Macrija.
Na drugem predavanju (20. mar-
ca), z naslovom Medjugorje: naj-
večja spovednica na svetu, bo
spregovoril poljski škof msgr.
Henryk Hoser, ki ga je papež
Frančišek leta 2017 poslal v Med-
jugorje kot posebnega odposlan-
ca Svetega sedeža. Naloga škofa
je pridobiti čim več informacij o
tamkajšnji župnijski situaciji in
predvsem o potrebah, ki jih ima-
jo verniki, ki prihajajo na roman-
je.
V sredo, 27. marca, bo gost kardi-
nal Gualtiero Bassetti, med dru-
gim tudi predsednik vseh škofov,
ki bo prisotnim s svojim duhov-
nim in kulturnim sprehodom
obrazložil, kako bi bilo treba go-
jiti spravo.
Zadnje predavanje (3. aprila) se
bo dotaknilo delikatne teme
V sprave z življenjem. Na vrsti bodoosebna pričevanja nekaterih mla-dih iz Skupnosti Cenacolo, ki jim
je uspelo se rešiti uživanja ma-
mil. Skupnost, ki jo je ustanovila
Mati Elvira leta 1983, se je v krat-
kem času povečala in ima zdaj že
71 “hiš” v Evropi. Skupnost spre-
jema mlade, otroke in družine v
stiski ter jim pomaga.
Letošnji ciklus, kot dokazujeta
predvsem zadnji predavanji, je
namenjen temi sprave, ki je po-
sebno pomembna in s katero se
moramo spoprijemati predvsem
v današnjem času, je povedal
nadškof Giampaolo Crepaldi. To
je tudi napisal v letošnjem spo-
ročilu za postni čas. V biblijski
perspektivi je kristjan človek mi-
ru. Mir, ki ga oznanja Sveto pi-
smo, ne pomeni le odsotnost voj-
ne, temveč se nanaša tudi na mir
med človeškimi odnosi, v har-
moniji z Bogom, s samim seboj,
z zemljo in prihodnostjo.
Nadškof navaja kot primer tra-
gične zgodovinske dogodke so-
vraštva in nasilja, ki jih je doživel
Trst in ki jih predstavljajo Rižarna
in Bazovica. Boleče posledice pa
ne smejo še naprej obremenjeva-
ti sedanjosti in niti prihodnosti
Trsta, temveč nas morajo pozvati
h globoki spravi ob spoštljivem
prijateljstvu.
MČ
Foto MČ
Goriška14. marca 20196
  omen Strmšnik je zakonski in
družinski terapevt, predava-
telj in kolumnist. Dela na Štu-
dijsko raziskovalnem centru za
družine v Ljubljani. Poleg terapevtske-
ga dela je aktivno vključen v progra-
me glasbene šole Rakovnik in društvo
Mladinski ceh, kjer je v nenehnem sti-
ku z mladimi in njihovimi starši. Mla-
di so odrezavi, neposredni, stik z njimi
mu omogoča edinstven pogled
na terapevtsko delo. Med drugim
izvaja individualne, zakonske in
družinske terapije. Na tretjem le-
tošnjem predavanju v organiza-
ciji Skupnosti družin Sončnica, v
četrtek, 7. marca, je v dvorani
Franca Močnika spregovoril o te-
mi Življenje na avtopilotu ali ka-
ko prevzeti nazaj kontrolo nas
svojim življenjem? 
Predavanje se je začelo s pihan-
jem balonov. Balon je prispodo-
ba našega doživljanja, našega te-
lesa, ki je napolnjeno s čustvi.
Lahko je poln, prazen, lahko ga
počimo ali zavežemo. Večji je ba-
lon, težje ga sami kontroliramo.
V sodobnem svetu, ki je prena-
sičen z informacijami, moramo
najti neko ravnovesje in intro-
spektivno analizirati naša čustva, saj
se večkrat znajdemo v situacijah, ko
čutimo, da smo izgubili kontrolo nad
svojim življenjem; v teh primerih pa
rabimo tudi pomoč drugih. Zavedati
se moramo odgovornosti drug do
drugega, saj zaupanje z lahkoto izgu-
bimo in zelo težko dobimo nazaj. Pre-
velik balon prekrije naš obraz, nas
omejuje, manjša našo funkcionalnost,
nam zakriva pogled in nas obenem
prikriva pred drugimi, to se pravi, da
večkrat naše življenje, pritiski na ra-
zličnih področjih, potreba po neneh-
nem prilagajanju, skrbi za službo in
družino lahko povzročijo, da težje sle-
dimo svojim željam, mislim in potre-
bam in da drugemu ne znamo več raz-
kriti naših čustev, posledično pa na-
stopijo izgorelost, nezadovoljstvo v
partnerskem odnosu, jeza in ra-
zočaranje - naš balon poči, doživimo
travme, včasih zlorabe, tak počen ba-
lon pa je zelo težko popraviti.
Strmšnik nas je nagovoril, naj
skušamo razumeti, v katerem delu
našega telesa se rojevajo čustva: jezo
občutimo v zgornjem delu telesa,
strah se kaže s tesnobo v prsih. Večkrat
nimamo besed, da bi opisali naša
čustva, imamo pa veliko telesnih
občutkov. Strmšnik pravi, da je
“čustvovanje kot smučanje, čustva so
energija, ki ne izgine, ampak se pret-
varja. Nad to energijo moramo prev-
zeti kontrolo in jo usmeriti v pravo
smer. Čustva nam lahko pomagajo, da
gremo lažje skozi življenje, lahko pa
nas tudi toliko utrudijo, da zjutraj ne
moremo iz postelje”! S čustvovanjem
se v naših možganih ustvarja proces
razmišljanja, proces percepcije, zazna-
vanja in predelovanja informacij, ki
zelo vpliva na to, kako zaznamo real-
nost - svet vidimo tako, kot ga zazna-
vamo - naši možgani s percepcijo fil-
trirajo realnost. Čim manj energije
imamo, tem večja je potreba naših
možganov po poenostavljenju, po av-
topilotiranju, skušamo delati vse z naj-
manjšo odporo, saj s težavo vplivamo
na svet okrog nas. Strmšnik nam je na
predavanju tudi povedal, kako si lah-
ko pomagamo, da bomo imeli boljšo
kontrolo nad svojim življenjem in si
zagotovili več energije, maksimirali
to, kar nam je dano. Nevroznanost
npr. dokazuje, da je dobro spanje zelo
pomembno za nas, je bistveni meha-
nizem, ki ga telo potrebuje, da proce-
sira to, kar se nam dogaja, žal pa je ne-
spečnost velika težava današnjih dni
in se pojavlja že med mladimi. Pred
spanjem skušajmo imeti pozitivne mi-
sli kot otroci, katerim dajejo pravljice
tolažbo in upanje v srečen konec,
upanje, da bomo kljub neštetim kon-
fliktom in negativnim situacijam v
življenju lahko srečni. Možganom ze-
lo pomaga tudi fizična aktivnost – na-
jhujša je utrujenost od brez-
delja, zato poskrbimo za “fi-
zično odpornost”! Aktivnost
nam prinasa manjše zmage,
na katere se moramo osredo-
točiti, v njih moramo najti
motivacijo in pozitivno sti-
mulacijo, da bomo lahko kos
življenjskim težavam. Tudi
možgane moramo trenirati
in imeti določeno “mentalno
odpornost”, saj so vsak dan
prenapolnjeni z informacija-
mi in najrazličnejšimi inputi:
po mobilnih telefonih, sple-
tu, revijah, knjigah, elektron-
ski pošti, televiziji in časopi-
sih vsak dan prejmejo pri-
bližno 105.000 besed ali 23
besed na sekundo. Naj-
večkrat so to negativne novi-
ce, zato moramo biti “emocionalno
odporni”, saj nas prihodnost vznemir-
ja, preteklost nas zadržuje in sedanjost
nam uhaja - “del našega časa nam
ukradejo, del si ga izprosijo, del, ki
ostane, pa se neopazno izgubi”. “Vzeti
si čas zase, pomeni (tudi) sebi dati
vrednost”, zato je zelo pomembno, da
si vzamemo odmore, vikende, počit-
nice, ki ne smejo biti obravnavani kot
razkošje ali lenarjenje, pač pa so za nas
izjemno potrebni, da lahko sprejema-
mo sebe in to, kar je okrog nas. Kot za
otroke je tudi za odrasle pomembno
prosto igranje, torej pomagajmo si z
igro, ki nas postavlja v nove situacije
in nas prisili, da rešujemo probleme
in da smo kreativni. Najpomembnejše
pa je, da ustvarimo povezavo z drugi-
mi, da vadimo svojo “socialno odpor-
nost”, da smo ljubljeni in imamo radi.
Hujše od slabega odnosa je to, da smo
sami, saj človek je narejen za odnose -
drug drugega potrebujemo.
Katja Ferletič
D
  četrtek, 7. marca, je bilo v
galeriji Kulturnega doma v
Gorici odprtje samostojne
razstave slikarke Janine Cotič iz
Sovodenj ob Soči. Janina je po ma-
turi, ki jo je opravila na goriškem
pedagoškem liceju Simon Gre-
gorčič, nadaljevala študij psiholo-
gije na tržaški univerzi. Pri Glasbe-
ni matici se je učila violino in kla-
vir, nato se je posvetila solopetju.
Umetnost jo navdušuje že od
otroških let. Kot najstnica je obi-
skovala tečaj za risanje in slikanje
pri akademskem slikarju prof. Mi-
cheleju Alessiju, nato je sledila raz-
nim likovnim tečajem v Novi Go-
rici pod mentorstvom akadem-
skih slikarjev Klemna Bruna in
Aleksandra Pece. Od leta 2011 obi-
skuje Akademijo lepih umetnosti
v Benetkah, in sicer smer Scuola
libera del nudo, ki jo vodita pro-
fesor Roberto da Lozzo in profesor
David Marinotti; tu se izpopolnju-
je v aktu z modelom v živo. Ude-
ležuje se srečanj Movimento tec-
V niche pittoriche antiche, ki jih vo-di prof. Alfredo Tigani. Doslej seje javnosti predstavila na številnih
skupinskih in samostojnih razsta-
vah v Italiji in Sloveniji. Na
četrtkovi slovesnosti v goriškem
Kulturnem domu so po uvodnem
pozdravu Igorja Komela umetnico
predstavili sovodenjska županja
Alenka Florenin, pred-
sednica kulturnega
društva Sovodnje Ali-
da Passon in goriški pi-
satelj Andrea Bellavite.
Sovodenjska županja
je spregovorila o po-
menu mednarodnega
dneva žena, ki je mor-
da za koga žal postal
neke vrste klišejsko
praznovanje. Čeprav
se je vloga ženske v
modernem, razvitem
svetu neizmerno iz-
boljšala, so pogostokrat ženske v
odnosu do moških še vedno v
slabšem stanju. Vsak dan beremo
o umorih, fi-
zičnem in psiho-
loškem nasilju
nad ženskami,
pogostokrat iz-
pod roke lastne-
ga partnerja, v
manj razvitih
predelih sveta pa
so ženske in deklice še vedno žrtve
grozljivih tradicionalnih obredov
in navad, kot so infibulacija in
prezgod-
nje poro-
ke. Flore-
ninova je
še dodala,
da se mo-
ramo žen-
ske ob
osmem
marcu za-
misliti v vse, kar smo si že pri-
služile, in v dolgo pot, ki jo bomo
morale še prehoditi do popolne
enakopravnosti. Z razstavo Janine
Cotič pa slavimo in častimo krea-
tivnost mlade in uspešne ženske,
umetnice, podjetnice in mame, ki
SD Sončnica / Domen Strmšnik
Kako lahko prevzamemo nazaj
kontrolo nad svojim življenjem
Kulturni dom / Ob mednarodnem dnevu žena 
Kreativnost Janine Cotič v
očeh domačih in tujih obrazov
je prevzela hvalevredno
in dolgoletno delovan-
je svojih staršev in izka-
zuje svojo navezanost
na vas. Janina je zgled
za sodobne, moderne
ženske, ki uresničujejo
lastna navdušenja, kon-
jičke, to, kar jih veseli.
Vse ženske bi morale
ob podpori domačih
uresničevati svoje san-
je. Po mnenju Alenke
Florenin je razstava so-
vodenjski občini v po-
nos, tako kot tudi raz-
stava Gabrke Karmele
Rusjan, ki je zdaj še na
ogled v Galeriji Ars na Travniku.
Na Janinini razstavi smo si ogle-
dali pretežno portrete v različnih
tehnikah: olja na platnu, akvarele,
uporabo mešane tehnike na pa-
pirju, slikanje z grafitom, kavo in
oljem na tiskanem papirju, akril
na platnu, uporabo oljnih paste-
lov in tuša. V slikah upodablja pre-
težno subjekte, poglablja se v psi-
hološko stanje posameznih likov
in se ne zaustavlja samo pri zunan-
josti. Janina slika svoje domače,
očeta, njena materinskost pa se
kaže v skrbni uporabi najra-
zličnejših odtenkov nežnih, pa-
stelnih in črno-belih barv, ki na
platnu in papirju oblikujejo obra-
ze njenih otrok, poleg teh moti-
vov pa sta ji pri srcu tudi tematika
migrantov in izpoved njihovih
čustev. Po mnenju pisatelja An-
dree Bellavite sta iz Janinih del raz-
vidni ženskost in globoka naveza-
nost na glasbo. Izpod odločnih gi-
bov njenega čopiča nastane umet-
nostna stvaritev, ki poveličuje na-
ravo in življenje v vseh njunih od-
tenkih. Slike gledalcu govorijo o
umetničini povsem intimni di-
menziji, otroške oči sporočajo ra-
doživost in upanje ter nas vabijo,
da razmislimo o odgovornosti, ki
jo imamo odrasli do naših otrok
in tujcev, ki k nam prihajajo iz
drugih krajev sveta. Janinina
umetnost prebuja v nas potrebo
po humanosti in spoštovanju
življenja.
Samostojno razstavo Janine Cotič
je priredil Kulturni dom v sodelo-
vanju s kulturnim društvom So-
vodnje, z Glasbeno matico in kul-
turno zadrugo Maja iz Gorice ter s
pokroviteljstvom občine Sovodnje
ob Soči. Glasbena matica bo v pe-
tek, 22. marca, ob slikah Janine
Cotič organizirala tudi dogodek,
srečanje med glasbo in likovno
umetnostjo, Glasba v sliki, slika v
glasbi.
KF
foto dd
Foto KF
V goriškem Kinemaxu: bralna predstava: Parlamentarke 
Združene za pravice
žensk!
  a predvečer mednarodnega dne-
va žena, v četrtek, 7. marca 2019,
se je v dvorani Kinemaxa na go-
riškem Travniku zbralo precej, v glavnem
italijanskih gledalcev, ki jih je tja privabi-
la nenavadna gledališka predstava. Od-
bornice in svetnice goriške občinske
uprave so se odločile, da javno, odločno,
skupaj nastopijo proti vsaki vrsti nasilja
nad ženskami. Kljub vsem bojem za pra-
vice žensk v Italiji še zmeraj prevladuje
“patriarhal-
no” mišljenje,
da je ženska
“podrejena”
moškemu, ta
jo ima za svo-
jo last. Zato
prihaja pre-
večkrat do
umorov
žensk, če te
npr. zapustijo
moža ali par-
tnerja ali se
od njega želijo
ločiti. Kot so
goriške politične delavke napisale v spo-
ročilu za javnost, ki so ga tudi prebrale na
večeru v Kinemaxu, se marsikdaj dogaja,
da tudi sodne obravnave velikokrat neka-
ko opravičujejo ta grozna dejanja. V resni-
ci ni nikakršnega opravičila za te zločine
ali za katerekoli fizične ali verbalne napa-
de na žensko. Žal, se ženske moramo še
naprej boriti za enakopravnost, ki ni sa-
moumevna! Prav zato so se goriške
občinske svetnice in odbornice različnih
političnih predznakov in svetovnonazor-
skega mišljenja, ki jih ločuje, domenile,
da skupaj postavijo na oder komedijo ve-
likega grškega komediografa Aristofana
(445-386 pred Kr.), Ekklesiazousai (Parla-
mentarke ali Zborovalke, v prvem sloven-
skem prevodu) iz l. 392 pred Kr. S tem
spretno napisanim antičnim delom so
želele spregovoriti o še zmeraj prisotnem
zapostavljanju žensk. Protagonistke te
ekonomske oz. politične komedije so
atenske ženske, ki jim načeljuje neu-
strašna Praksagora. Naveličane so vladan-
ja moških, ki Atene vodijo iz vojne v voj-
no in zaradi tega mesto do propada.
Odločijo se, da bodo, preoblečene v
moške, navsezgodaj zasedle skupščino in
prepričale tudi nekatere moške, naj volijo
zanje. Praksagorin namen je vzpostaviti
neke vrste komunizem: zasebna lastnina
bo ukinjena: nihče ne bo reven ne bogat.
Na zborovanju v skupščini uspešno pre-
stanejo to preizkušnjo. Odslej bo vse
skupno in same bodo modro upravljale z
denarjem in skupno lastnino. Ta skupna
lastnina naj bi veljala tudi za spolno
življenje meščanov. Pri tem pa se ta “ide-
alna utopična” ideja malce zalomi …
Da bo ostalo zapisano v kroniki, naj poi-
mensko naštejemo vse občinske goriške
politično aktivne ženske, ki so za to pri-
ložnost prevzele vlogo igralk. V to gleda-
liško izkušnjo se je z nič manjšim nav-
dušenjem kot ostale podala tudi občinska
svetnica iz vrst Slovenske skupnosti, Ma-
rilka Koršič. Na odru so poleg omenjene
v bralni predstavi, v interpretaciji raznih
vlog nastopale Arianna Bellan (Lista civi-
ca), Mariella Bernobich (Liga), Adriana
Fasiolo (PD), Serenella Ferrari (Progetto
FVG), Chiara Gatta (Fratelli d’Italia), Sil-
vana Romano (Forza Italia), Rosy Tucci
(Gorizia e’ tua), Nicole Turri (Forza Ita-
lia), Alessandra Zanella (Percorsi gorizia-
ni). Prolog so prebrale Patrizia Artico,
Maura Clementi in Maria Pia Zampa.
Režijo je prevzela Rosy Tucci, sicer profe-
sorica grščine in latinščine na goriškem
italijanskem klasičnem liceju Dante Ali-
ghieri, ki je tekst priredila in vanj vrinila
tudi kakšen namig na današnji čas. Tako
je celota izzvenela še bolj aktualno in du-
hovito. Sama je tudi živahno in
sproščeno prevzela vlogo temperamen-
tne, pogumne Praksagore in z dinamično
interpretacijo dajala ritem predstavi.
/ str. 12
Iva Koršič
N
Goriška 14. marca 2019 7
Prostore za druženje je uredilo Združenje Mirko Špacapan
Za boljšo oskrbo ostarelih
v domu Angelo Culot
  ončno se je v soboto, 9.
marca, v domu za ostare-
le Angelo Culot, ki se na-
haja v Ločniku, zgodil lep do-
godek, ki pomeni pozitiven pre-
mik za kakovostnejšo oskrbo za
ostarele in povečanje števila raz-
položljivih mest s sedanjih 20
na 60. Zadovoljstvo nad do-
sežkom sta poudarila goriški
župan Rodolfo Ziberna in pri-
stojna odbornica za socialo Sil-
vana Romano, ki je ta projekt
spremljala od leta 2009. Obno-
va doma je vredna 1.800.000
evrov javnih sredstev, ki sta jih
prispevali Dežela Furlanija Julij-
ska krajina in občina Gorica.
Inženir Arturo Bussetto je v po-
drobnosti predstavil celoten po-
seg. Zadovoljstvo je ob
končanem posegu poudaril tu-
di deželni podpredsednik in od-
bornik za zdravstvo Riccardo
Riccardi, ki je povedal, da je tre-
ba ob današnji skrbi za ostarele
načrtovati prostore, ki naj zago-
tavljajo dostojno kakovost
življenja. Vsi so bili mnenja, da
je potrebno obnovo nadaljevati
in celotno strukturo preurediti
tudi za večnamensko uporabo.
Dogodka se je udeležilo veliko
število ljudi, predstavnikov
K oblasti in varnostnih sil. Prisot-ni so bili števerjanska županjain pokrajinska podpredsednica
SSO za Goriško Franca Pado-
van, več goriških občinskih
svetnikov, med katerimi svetni-
ca SSk Marilka Koršič, odborni-
ca za socialo Občine Sovodnje
ob Soči Vesna Primožič in po-
krajinski tajnik SSk Julijan Čav-
dek.
Na odprtju je spregovorila tudi
dr. Manuela Quaranta Špaca-
pan, predsednica združenja za
paliativno oskrbo Mirko Špaca-
pan – Ljubezen za vedno, ki le-
tos praznuje 10. obletnico usta-
novitve. Združenje je v domu
Culot poskrbelo za ureditev
prostorov za druženje in
knjižnico ter za ta namen pri-
spevalo 24.000 evrov. Dr. Qua-
ranta Špacapan je z ganjenimi
besedami citirala Mirkove bese-
de na umestitveni seji novoiz-
voljenega deželnega sveta FJK
leta 2003, kjer se je spomnil tu-
di potrebe po zagotavljanju ka-
kovostne oskrbe ostarelih oseb.
V nadaljevanju je omenila pri-
sotnost različnih jezikovnih
kultur na Goriškem ter na kon-
cu prebrala odlomek iz pesmi
Franceta Balantiča Božja ljube-
zen, ki jo je v italijanščino pre-
vedel sam Mirko. Njega se je z
zahvalnimi besedami spomnil
tudi deželni podpredsenik Ric-
cardo Riccardi, ki je omenil tudi
prizadevanja pokojnega Ettore-
ja Romolija.
Za kulturni okvir dogodka je
poskrbel MePZ Mirko Špacapan
iz Podgore, ki je zapel furlansko
Stelutis alpinis, slovenski Oče
naš in italijansko Signore delle
cime. Pred samim odprtjem je
nove prostore blagoslovil ško-
fijski referent za bolniško pasto-
ralo, gospod Mirko Franetovich,
ki ga je spremljal ločniški žup-
nik Moris Toso. Trak so prere-
zali člani folklorne skupine
Danzerini di Lucinico.
Obvestila
V nedeljo,  24. marca, bo v
Števerjanu postni DAN DRUŽINE
za celotno Štandreško dekanijo.
Program: ob 10. uri sveta maša v
cerkvi sv. Florijana, ob 11. uri
pričevanje Matjaža in Nine Vidic z
naslovom “Bi poskusila še
enkrat”? v prostorih Sedejevega
doma (za otroke bodo poskrbeli
animatorji), ob 13. uri kosilo
(vsaka družina je povabljena, da
prinese kaj za skupno mizo), sledi
druženje. Otroci so povabljeni, da
prinesejo kakšno šolsko
potrebščino (zvezke, barvice,
šolske torbe ipd.), ki jo bodo
organizatorji (Skupnost družin
Sončnica, Dekanija Štandrež in
Mladinski dom) podarili manj
srečnim otrokom.
V galeriji Kulturnega doma v Gorici
je na ogled do ponedeljka, 25.
marca 2019, samostojna likovna
razstava slikarke Janine Cotič iz
Sovodenj ob Soči.
Do 16. marca 2019 je v dvorani
Delbianco v ul. F. lli Zambon v
Štarancanu na ogled likovna
razstava Le stagioni della Donna.
Med razstavljalci sta tudi Maria
Grazia Persolja in David Cej. Ogled
je možen vsak dan razen ob
nedeljah od 10. do 12. in od 16.
do 18. ure.
Občina Števerjan v sodelovanju s
Civilno zaščito, lovskima
družinama iz Števerjana in z
Jazbin, društvoma F. B. Sedej in
Briški grič ter osnovno šolo A.
Gradnik organizira ekološki dan v
soboto, 23. marca 2019.
Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri
pred občinsko hišo. Vabljeni!
Glasba in disleksija - Akreditiran
izobraževalni tečaj za vzgojitelje
vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih
šol v organizaciji SCGV Emil
Komel. Tečaj vodi dr. Martina
Ozbič, logoped, surdoped,
specialno-rehabilitacijski pedagog.
Začel se bo v marcu (datume
bomo sporočili). Možnost plačila
tečaja s t. i. “Carta del docente”.
Več na 0481 532163.
SKPD F. B. Sedej objavlja razpis za
49. Festival narodno-zabavne
glasbe “ŠTEVERJAN 2019”, ki bo
5., 6. in 7. julija 2019 med borovci
v Števerjanu. Razpisne pogoje,
termine in vsa ostala pravila smo
objavili na naši spletni strani
www.noviglas.eu. Info na
www.sedej.org.
PD Rupa-Peč vabi od 23. do 29.
avgusta 2019 na čudovit izlet po
Cilentu, Amalfijski obali in
mestecu Materi, Evropski
prestolnici kulture za leto 2019.
Informacije Ivo Kovic (0481
882285, 3470967807).
Zaposlimo svetovalca za določen čas
na področju kmetijstva in
podeželja na Goriškem. Zahtevajo
se vsaj višješolska ali visokošolska
izobrazba po možnosti
biotehniških ved, odlično znanje
slovenskega in italijanskega
jezika, sposobnosti za svetovanje
in pomoč pri izdelavi razvojnih
načr tov za kmetijska
gospodarstva in ukrepov
kmetijske politike EU. Pomembni
sta tudi komunikativnost, strpnost
in odgovornost. Ponudbe na: AA.
SLUZBA@gmail. com
Prispevke za SCGV Emil Komel v spo-
min na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na bančni
tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN
IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informa-
cije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481 547569.
“Male oglase” najdete na našem
portalu www.noviglas.eu.
Darovi
Za misijonarja Pedra Opeko daruje N.
N. 100 evrov v zahvalo za zdravje.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 15. 3. 2019 do 21. 3. 2019)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu
www.radiospazio103.it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 15. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 16. marca (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 17. marca ponovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 18. marca (v studiu Miha
Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in
Jakec show.
Torek, 19. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 20. marca (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Velika in
mala uharica. - Izbor melodij.
Četrtek, 21. marca (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
PRIMORSKA POJE 2019
Petek, 22. marca, ob 20.30
Štandrež, cerkev sv. Andreja ap.
Nastopajo:
CeMePZ  ZAVRATEC
Nonet KRESNIK - Sežana
MePZ  Dr. FRANČIŠEK LAMPE - Črni Vrh nad Idrijo
MePZ MOTIV - Nova Gorica
Komorni zbor IPAVSKA - Vipava
Soprireditelj 
Prosvetno društvo Štandrež
* * *
Nedelja, 24. marca, ob 17. uri
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
Nastopajo:
ŽePZ SPODNJA IDRIJA 
MoPZ DELFIN - Izola
Komorni zbor MUSICA VIVA - Tolmin
KLAPA ŠKVADRA - Gornja Košana
MePZ FRAN VENTURINI – Domjo, 
MePZ zbor LIPA – Bazovica in
Harmonikarski orkester “gHOSt” Sežana 
Soprireditelj 
MoPZ Mirko Filej 
Skupnost družin Sončnica
KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z
Založbo tržaškega tiska vabi na kavo s knjigo
Majda Artač Sturman
SILHUETE
Z avtorico se bo pogovarjal 
glavni urednik Novega glasa Jurij Paljk 
v sredo, 20. marca 2019, ob 10. uri 
v prostorih knjigarne na Travniku 25 v Gorici
Kavo bo 
ponudilo podjetje
Dogodek je del kulturnega programa
knjigarne, ki ga sofinancira Javna
agencija za knjigo Republike Slovenije
Praznovanje goriških zavetnikov 2019
Z molitvijo in češčenjem najsvetejšega v goriški stolni cerkvi se je 11.
marca začelo praznovanje mestnih farnih zavetnikov, sv. Hilarija in
Tacijana, drugega oglejskega škofa in diakona, ki sta umrla mučeniške
smrti 16. marca pred 1.735 leti. Za letošnje leto je nadškofija pripravila
pester program srečanj in prireditev. V četrtek, 14. marca, bosta
sociologa Alessandro Castagnaro in Gabriella Burba v dvorani Incontro
v Podturnu ob 20.30 govorila o vernosti naših ljudi, zlasti mladih. V
petek, 15. marca, bodo športna srečanja v organizaciji združenja
Libera: univerzitetni študentje se bodo srečali z jetniki v ul. Barzellini
in s prosilci za azil na igrišču župnijskega središča Pastor Angelicus.
Ob 20.30 bo v stolni cerkvi srečanje, posvečeno umetnosti: javnosti
bodo predstavili obnovljen oltar presvetega zakramenta, na ogled
bodo redkokdaj videni relikviariji, peli bodo zbori Cappella
Metropolitana, S. Ignazio, S. Lucia iz Podturna, Polifonico Caprivese in
don Nino Bearzot iz Šlovrenca. Glavni praznik v tednu bo seveda
slovesno somaševanje v stolnici v soboto, 16. marca, ki jo bo ob 11.
uri vodil nadškof Redaelli. Ob 18. uri bo v dvorani Della Torre Fundacije
Cassa di Risparmio v Gosposki ulici svečana podelitev 19. nagrade
sv. Hilarij in Tacijan: prejela jo bo upokojena goriška zdravnica,
radiologinja dr. Roberta Chersevani. V nedeljo, 17. marca, se bo po
maši ob 10. uri pri sv. Ignaciju na Travniku zbralo več skupin v
srednjeveških oblekah, ki bodo nato v sprevodu krenili proti grajskemu
naselju. / D
Števerjan / Od Prešerna do mimoze
Od Prešerna do mimoze je naslov prireditve, ki jo v Števerjanu prirejata
kulturno društvo Briški grič in Fotoklub Skupina 75. Gre za že
tradicionalni kulturni poklon ob dnevu slovenske kulture in dnevu žena.
V soboto, 16. marca 2019, bo ob 20. uri v dvorani na Bukovju večer
oblikoval otroški in mladinski zbor Briški slavčki, nastopili bodo tudi
otroci gledališke skupine Oder mladih. V goste prihaja ženska vokalna
skupina Rupa Peč. Fotografsko razstavo Ženski pogledi, ki jo bodo
odprli v istem večeru, bodo oblikovale štiri fotografinje, ki se
udejstvujejo v fotoklubu Nova Gorica in v fotoklubu Lucinico. Svoja
dela bodo razstavljale Tanja Gorjan, Zdenka Sfiligoj, Marina Bertossi
in Loredana Bensa. Priložnostno misel bo prinesla Maja Peterin.
Primorska poje na Goriškem
V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Zveze pevskih
zborov Primorske, Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveze
slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveze cerkvenih pevskih
zborov iz Trsta se je že v drugi polovici februarja začela 50., jubilejna
zborovska revija Primorska poje, na kateri se je/bo letos zvrstilo 34
koncertov v različnih krajih Primorske z več kot dvesto pevskimi zbori.
Na Goriškem bodo štirje koncerti, in sicer: 22. marca v cerkvi sv. Andreja
ap. v Štandrežu, 24. marca v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici,
31. marca v kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah ob Soči in 13.
aprila v Domu na Bukovju v Števerjanu. ZSKP bo organizirala koncerta
v Štandrežu in Gorici ter sodelovala pri koncertu na Trbižu 17. marca.
V cerkvi sv. Andreja ap. v Štandrežu bo nastopilo pet zborov, ki se
bodo predstavili s sakralnim programom, in sicer CeMePZ Zavratec,
Nonet Kresnik iz Sežane, MePZ dr. Frančišek Lampe, Črni Vrh, MePZ
Motiv iz Nove Gorice, KZ Ipavska iz Vipave. Soorganizator koncerta je
PD Štandrež. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nastopilo
prav tako pet zborov: ŽePZ Spodnja Idrija, MoPZ Delfin iz Izole, KZ
Musica viva iz Tolmina, Klapa Škvadra iz Gornje Košane, MePZ Fran
Venturini od Domja skupaj z MePZ Lipa iz Bazovice in s
harmonikarskim orkestrom “gHOSt” iz Sežane. Soorganizatorja
koncerta sta MoPZ Mirko Filej in Skupnost družin Sončnica.
Kratke
SD Sončnica / Sklepno predavanje
Zadnje predavanje v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v četrtek,
14. marca 2019, ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici. Zdravnica
in psihoterapevtka Sanja Rozman bo v predavanju z naslovom
“Zasvojenost z delom in zadolževanjem” govorila o obsesivnem vedenju,
povezanem z delom, služenjem in porabljanjem denarja. Vabljeni!
SD Sončnica / Predavanja 2019
Kultura14. marca 20198
Jasna Merku', Marina Legovini in Maša Bersan Mašuk
Poklon ženski likovni
ustvarjalnosti
  a dan žena je Kulturni
center Lojze Bratuž pri-
pravil za ljubitelje lepe-
ga posebno žlahten praznik: od-
prtje likovne razstave z naslo-
vom Misli v barvah, na kateri so
izbor svojih del prikazale tri
umetnice treh narodnosti - Jasna
Merku', Marina Legovini in
Maša Bersan Mašuk. Prijetni do-
godek v galerijskih prostorih go-
riškega centra so ob začetku in
na koncu popestrili očarljivi zvo-
ki harf Vide Boškin in Petre De-
vetak, študent prof. Tatiane Do-
nis na Slovenskem centru za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel. Pri-
sotne ter predstavnike javnih in
kulturnih ustanov pa je pozdra-
vila predsednica centra Franka
Žgavec.
O umetnicah je njihovem opusu
je tokrat spregovorila umetno-
stna zgodovinarka dr. Nelida Ne-
mec, ki je svoje misli začela z be-
sedami znamenitega slikarja
Chagalla: “V našem življenju kot
na slikarjevi paleti je ena sama
barva, ki daje smisel življenju in
umetnosti. Ta barva je ljube-
zen”. Iz razstavljenih del je raz-
brati veliko te 'barve', saj “se zdi,
da je prav vsako delo posebej vo-
dila tista globoka notranja ener-
gija, tisto globoko ustvarjalno
hotenje, ki ga lahko prepozna-
mo kot energijo ljubezni: čiste,
neomadeževane in plemenite.
Polne notranje topline in srčno-
sti. Tiste, ki poraja, ki gradi in
ohranja. Ohranja harmonijo in
lepoto. In odpira nova videnja
in spoznanja. Saj umetnost je, ta-
N ko je zapisal znameniti pisateljLev Nikolajevič Tolstoj, ogledaloživljenja. Zato, spoštovani, vsto-
pimo nocoj v njihov svet in pri-
sluhnimo njihovim srcem, saj
slikarstvo, tako je zapisal Merle-
au-Ponty, daje vidno eksistenco
tistemu, kar se v vsakdanjem
življenju zdi nevidno, saj slikar
ima edini pravico gledati na vse
stvari, ne da bi bil dolžan preso-
jati, saj umetnost in posebej sli-
karstvo črpata iz neobdelane
površine in sta edina, ki to
počneta v vsej nedolžnosti. Zato,
spoštovani, prepustimo se
našemu pogledu, ki naj se napo-
ji v čarobnosti prepletov in sve-
tlobe, ki poudarijo skladnost
kompozicij; iščimo njihovo spo-
ročilo, ki je ujeto v dvodimen-
zionalnost likovne govorice kot
izrazu njihove notranjosti in du-
hovnega bogastva. Predajmo se
lepoti občutja ugodnosti in
skladnosti. Ujemimo vsako ma-
jhno podrobnost, potezo, na-
nos, črto, znak. Prepustimo se
barvi. Saj, kot je rekel veliki sli-
kar Cézanne: ko umetniki slika-
jo in rišejo, se barva usklajuje in
slika postaja vse bolj jasna; ko
barva doseže vse svoje bogastvo,
oblika doseže svojo polnost. Pre-
pustimo se torej barvi in spo-
ročilu treh slikark: Jasne Merku',
Marine Legovini in Maše Bersan
Mašuk, vsem trem skupaj in vsa-
ki posebej, saj njihova dela go-
vorijo z individualnim in pre-
poznavnim likovnim jezikom,
ki govori sam po sebi. S tehniko
in tematiko, ki je vsaki po svoje
pisana na kožo. S sporočilom, ki
je ujeto v sliko. Vse tri slikarke so
v tem ožjem kulturnem okolju
znane in prepoznane, ustvarile
so vrsto del, ki so jih predstavile
v galerijah tega in širšega okolja,
tako samostojno kot na skupin-
skih predstavitvah. Ukvarjajo se
z vrsto dejavnosti, ki so tako ali
drugače povezane z likovno in
vizualno umetnostjo, tudi obli-
kovanjem in restavriranjem”.
Jasna Merku' “išče svojo likovno
poetiko z abstrahiranim zapi-
som reminiscenc okolja, v kate-
rem živi in dela. Ustvarja v dvo-
dimenzionalnem in ploskovi-
tem načinu, ki upošteva različne
tehnološke prijeme in izrazno
pestrost nosilca, ki je velikokrat
papir, največkrat ročno izdelan
v različnih barvnih odtenkih in
strukturah. Likovno polje je pri
Jasni Merku' izčiščeno, zračno,
prostorsko premišljeno in obli-
kovano tako, da nanj polaga no-
ve in nove plasti ter oblike, ki
med seboj vzpostavljajo zanimiv
ritmični dialog. Ta prisega na
harmonično barvno lestvico in
stilizirane elemente, ki lahko
aludirajo na predmete iz osebne-
ga sveta. Tudi kraške pokrajine,
ki je videna in podoživeta skozi
oči abstraktnega spektra pojavne
resničnosti s simbolično kono-
tacijo, ki s svojim premišljenim
razporejanjem v prostoru še po-
sebej zgovorno in nagovarjajoče
zaživi, nagovori in se dotakne. S
svojo premišljenostjo, nežnostjo
in harmonijo. / Z mirom, ki je
ujet v ploskovna razmerja.
Marina Legovini se kot slikarka
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (55)
Nadporočnik dr. Kumičić (3)
Hrvaški pisatelj in pesnik, nadporočnik dr. Kumičić
- po dolgih letih vojne in trpljenja - se je s temi bese-
dami obrnil na našo reko: “Sočo! Ti krvava rijeko
slave! Ne plači! Ne tuži! Pobjede radja se dan”! Ena-
ko navdušenje nad zmago in ponovno združitvijo
vseh slovenskih dežel je opažati v nadaljevanju član-
ka v Slovencu: “Naša domovina ne bo razdeljena -
vse drugo, kar je za razvoj našega naroda potrebno,
bomo z božjo pomočjo in računajoč na pravičnost
države, ki se sama mora braniti v imenu pravice, do-
segli. Bog blagoslovi naše orožje, da po zasluženju
kaznuje tudi italijansko prešernost in da pribori težko
pričakovani mir.
Goriški begunci, ti reveži in reve, ki so pobitih in
klavrnih obrazov hodili okoli, so te dni veselo vrveli
po beli Ljubljani okoli: “Italijan tepen”! — “Vržen že
čez mejo”! “Bog podeli srečo”! “Kmalu bomo do-
ma”! Pri Mariji begunski v frančiškanski cerkvi moli
in prosi goriški begunec, goriška begunka: “Marija
begunka! izprosi, da Bog blagoslovi naše orožje, da
se s Teboj kmalu povrnemo domov”.
Sledil je članek z naslovom Junaška slovenska mati,
ki opeva junaštvo navadnih ljudi, ki so se znašli na
izredno hudi preizkušnji zaradi vojne vihre:
“Vojni kurat 17. pešpolka, č. g. Ludovik Šavelj, nam
piše: Dne 24. avgusta 1917 je padel na tirolskem bo-
jišču pri našem
kranjskem
pešpolku “Ce-
sarjevič” Feliks
Rail, doma iz
Tržiča na Go-
renjskem. Pri
nekem patrul-
jnem pohodu
na Monte Luc-
co ga je bila za-
dela sovražna
krogla.
Kot vojni kurat
17. pp. obve-
stim njegovo
mater o ju-
naški, a vseka-
ko prezgodnji smrti njenega ljubljenega sina Feliksa;
nakar mi ona z dnem 25. septembra 1917 takole od-
govori: “Iskrena zahvala za poročilo o smrti mojega
ljubega sina. Udala sem se v voljo božjo in sem po-
nosna, da je tudi moj sin eden tistih, ki so pri našem
slavnem domačem pešpolku žrtvovali življenje za
dom in za cesarja. Ako bo enkrat zaželjeni mir, po-
hitim na kraj, kjer moj sin spi večno spanje, da ga
obiščem itd. ”
Skoro nisem verjel svojim očem. To je odgovor, ki
ga po treh letih vojske ne bi pričakoval; odgovor vre-
den slovenske
matere. Slo-
venci! Dokler
imamo take
fante in tako
junaške slo-
venske matere,
se nam ni bati
prihodnosti,
nam ni treba
obupavati nad
bodočnostjo
in če bi nas za-
deli še tako
težki udarci. —
Narod, ki ima
tako močne in požrtvo-
valne, narodoljubne
žene ne zasluži samo
boljše bodočnosti, ki
mu jo drugi sovražniki
odrekajo, marveč jo tu-
di bode, jo mora do-
seči”.
Na koncu ni bila le Go-
riška kruto odtrgana od
matere domovine, tem-
več ena cela tretjina
slovenskega ozem-
lja, ki si ga je itali-
janska država prila-
stila brez zmage na
bojnem polju, zah-
valjujoč tajnemu
Londonskemu sporazumu z
Združenim Kraljestvom, Francijo
in Rusijo. Časopis Slovenec je 15.
decembra 1918 pronicljivo in brez
dlake na jeziku povedal tole: “Lah
ni še nikoli zmagal. Uspehe je do-
segel vedno le po postranskih po-
teh, s hinavščino, lažjo in zavrat-
nostjo. Isto opažamo pri sedanjih
dogodkih. V spominu je še protest
bivšega armadnega poveljnika
proti kršitvi pogojev premirja. Tu-
di v Trst so prišli prvi italijanski av-
tomobili z belo zastavo. Šele ko so se
prepričali, da ni nikjer sovražnika in
da ni zanje nobene nevarnosti več, so
razvili italijansko trikoloro in danes
se bahajo z zmago, kakršne še ni videl
svet, in trde, da so okupirali naše kraje
z vojaško silo. Laško časopisje mrgoli
laži o razmerah in dogodkih v naših
krajih, govori o sovražnostih proti
njim, ker hoče delati v širokem svetu
štimungo za svoje roparske namene”.
Doba kulture in razvoja je bila pri nas
mimo: na obzorju so že bile nove tra-
gedije, ki jih vsi dobro poznamo.
Nagrobna plošča dr. Toma Kumičića na glavnem
zagrebškem pokopališču Mirogoj (vir: spletna stran www.
billiongraves. com).
Soča je v prvi svetovni vojni še bolj kot prej
simbolizirala branik slovenstva pred zahodnimi
sovražniki. Nadporočnika dr. Kumičića, avtorja
pesmi Soči, je verjetno navdihnila istoimenska
pesem Simona Gregorčiča. Na tej razglednici
so Soča in naši branitelji uprizorjeni s Simonom
Gregorčičem in feldmaršalom Svetozarjem
Borojevićem pl. Bojno, poveljnikom Soške
armade (razglednica je izšla v 9. skupini serije
Vojska v slikah' in ima številko 97 - avtor risbe
na razglednici je Anton Koželj, na sporočilni
strani pa je Gregorčičeva pesem Soči - vir:
portal kamra. si, objavil Gorenjski muzej).
Kobarid (Caporetto v italijanščini) predstavlja neizbrisno travmo za italijansko iredento.
“Lasciate ogni speranza! Pustite svaku nadu vi vajni potomci Rima, jadnici bijedni i slijepi,
žrtvovani blijedoj smrti…”, je v svoji prelepi pesmi svaril Italijane nadporočnik dr. Kumičić
(“Pustite vsako upanje, vi lažni potomci Rima, revni, bedni in slepi, žrtvovani bledi smrti…”).
Članek časopisa Slovenec, objavljen dne 15. decembra 1918, torej po
končani vojni. V nadaljevanju beremo: “Lah ni še nikoli zmagal. Uspehe je
dosegel vedno le po postranskih potih, s hinavščino, lažjo in
zavratnostjo”.
Začetek članka Junaška slovenska mati v časopisu Slovenec z dne 27.
oktobra 1917.
Dimitri Tabaj
in oblikovalka “zadnje ustvarjal-
no obdobje zelo subtilno pogla-
blja v skrivnosti akvarelne teh-
nike, ki omogoča izjemno igro
barvnih prelivanj in beline pa-
pirja ter ponuja široke možnosti
zapisa z eno spontano potezo,
kjer ni prostora za dodajanja in
odvzemanja. Gre za zelo pretan-
jen prenos sporočila v likovnem
jeziku, ki ga Legovinijeva zelo ra-
hločutno zapiše v abstrahira-
nem, a še vedno dovolj prepoz-
navnem likovnem videnju, pol-
nem nežnih dotikov in nanosov,
ki zavibrirajo v energijah narave.
Velikokrat v energijah vode in
okolice, ki je njen bogati vsebin-
ski vir tako za kompozicijske kot
barvne odločitve. Njena dela
izžarevajo toplino, prijaznost in
prijetnost ambienta, ki ga po-
doživi kot izrez v pogledu, ki pa
ponuja veliko drobnih detajlov
in čudovitega plesa svetlob in si-
jev. Barvnih prelivanj v tisočerih
odtenkih. Govori z milino in li-
riko, vendar ji tudi dramatičnost
v detajlu ni tuja. Govori z navdi-
hom, ki se napaja v naravi. V vo-
di. Njenih odbleskih. Soncu in
njegovih žarkih. Da se razlijejo
po papirju”.
Maša Bersan Mašuk “se izraža ta-
ko v štafelajnem slikarstvu kot
tudi s stenskimi poslikavami
večjih površin, predvsem sakral-
nih objektov, ki ji omogočajo, da
se lahko izrazi tako v intimnem
zapisu kot v monumentalnem
izlivu, vselej na način, da izrazi
svoj bogati domišljijski svet, v
katerem se prepletajo tako figu-
rativni kot vegetativni motivi,
kjer se njena pozornost usmeri
na vsak detajl, bodisi iz narave
ali okolja, ki ga vključuje v svojo
pripoved. Njena likovna govori-
ca črpa v postulatih figurativne
ustvarjalne zakladnice z velikim
poudarkom na risbi, ki modelira
in nadgrajuje barvite posege.
/ str. 14
Marina Legovini Maša Bersan Mašuk Jasna Merku’
Kultura 14. marca 2019 9
Nadaljevanka Janeza Povšeta na Radiu Trst A:
“Preglavice” zamejske družine
Kdor rad posluša na našem Radiu Trst A nadaljevanke, da se ob njih
malce pozabava, a tudi vsaj malo razmisli o tem, s kakšnimi
vsakdanjimi malenkostmi si včasih belimo glavo in kvarimo živce,
lahko prisluhne še zadnjima dvema epizodama nadaljevanke Vsi smo
mladi 2 Janeza Povšeta. Še dve soboti v marcu bodo poslušalci lahko
spremljali življenjski vsakdan zamejske štiričlanske družine, ki jo tarejo
raznovrstne skrbi. Dejanje se razpleta ob pripovedi, ki jo pripoveduje
oz. v dnevniške zapiske beleži odraščajoči sin Robi. Ta ima mlajšo
sestro Nives, najstnico, ki rada pogleduje za sosedovim fantom
Mariom. Tega pa ne bi smela! S sosedi so namreč sami v nenehnem
“sporu” zaradi parkirnih prostorov, ki si jih prav ti lastijo. Mamo pa
poleg vedno novih se porajajočih gub in gubic skrbi dejstvo, da si ne
bodo mogli privoščiti “vikendice” na morju, ki si je tako želi tudi oče,
zaradi prestiža pač. A muči ga kredit, ki ga ne more dobiti, kljub temu
da si zelo prizadeva za to. Žal, se mu zaradi tega zmeraj bolj odmika
“biserček” ob morju, o katerem so tolikokrat sanjali. Kaj pa če bi
prodali lastno hišo, si kupili manjše stanovanje v mestu in z izkupičkom
kupili hišico na hrvaški obali, v Poreču? To je mamina “briljantna”
ideja! Robi prenaša vsa ta premlevanja, razmišljanja in razpravljanja
kot nekakšen hišni strelovod in si misli svoje. Tata niti noče, da bi k
njim zahajala Robijeva sošolka Dolores, ki je iz zelo bogate družine.
Mama mu zagotavlja, da se skupaj s tatom tudi onadva trudita se
povzpeti po socialni lestvici navzgor. Ob vsej tej poplavi misli in besed
ubogi Robi vztrajno roti poslušalce, naj mu bodo vselej ob strani, da
ne obupa pri vseh teh brezplodnih prigodah svoje stresirane in
frustrirane družine! Njega sploh ne zanimajo te njihove zdrahe zaradi
parkirišča, niti hišica na morju. Mamo ima rad takšno, kakršna je. Ne
motijo ga njene gubice ali preširoki boki, ki bi jih ona tako srčno rada
“zravnala”. Ja, Robi se zdi v tej “norišnici” najbolj preudaren fant!
Kako se bo odmotala ta zamotana štrena z “vikend hišico” in vsem
ostalim, pa boste lahko izvedeli iz še preostalih dveh sobotnih
nadaljevanj na valovih Radia Trst A; vsakič se začenjajo ob 18. uri.
Režijo nadaljevanke dramatika, režiserja in vsestranskega kulturnika
Janeza Povšeta podpisuje Andrej Pisani, glasove pa so protagonistom
dali Danijel Simonettig (Robi), Helena Pertot (Robijeva sestra Nives),
Marjetica Puntar (mama) in Mitja Petaros (tata). Komedijska
nadaljevanka je bila posneta v studiu Trak v Trstu. / IK
Popravek
V prejšnji številki Novega glasa je v besedilu z nadnaslovom
Slovenistka na naših licejih v rubriki Kultura na deveti strani prišlo do
nekaj neljubih napak. Pesnica se imenuje Katarina (in ne Katerina)
Gomboc, po izobrazbi je magistrica profesorica slovenščine in ruščine.
Projekt, v sklopu katerega deluje na tržaških licejih Slomšek in
Prešeren, nosi naziv Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za
italijansko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno
skupnost v Italiji, in sicer v organizaciji Obalne samoupravne skupnosti
italijanske narodnosti in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Republike Slovenije. Finančna sredstva zanj se črpajo iz Evropskih
strukturnih in investicijskih skladov. Za napake se opravičujemo.
Vsak Slovenec za kulturo v povprečju nameni
192 evrov na leto
Pri Statističnem uradu RS so ob kulturnem prazniku zbrali nekaj
zanimivih statističnih podatkov. Kot je razvidno iz statistik za leto
2017, so celotni izdatki države za kulturo znašali 199 evrov na
prebivalca, vsak prebivalec pa je v kulturo v povprečju vložil 192 evrov.
Kot zanimivost so dodali, da v Sloveniji živi 316 Francetov.
Prešernov dan 8. februarja, na obletnico smrti slovenskega pesnika
Franceta Prešerna, je osrednji slovenski kulturni praznik. Prvič so
praznik zaznamovali leta 1945, od leta 1991 pa je razglašen za državni
praznik in dela prost dan.
V letu 2018 je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji 316
Francetov, ki so bili v povprečju stari malo manj kot 61 let. Od leta
1991 se sicer to ime skoraj ne pojavlja več. V letih 2011-2017 je bilo
namreč rojenih zgolj pet dečkov, ki so jih poimenovali France. Sicer so
zabeležili še 345 Prešernov, nihče pa se ne imenuje France Prešeren.
V kulturi je po podatkih iz oktobra 2018 delovalo 14.861 oseb, od
tega jih je bilo nekaj več od 36 odstotkov samozaposlenih. Med petimi
najbolj pogostimi poklici s področja kulture so novinarji; prevajalci,
tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci; bibliotekarji in dokumentalisti;
tehniki operaterji ter glasbeniki, pevci in skladatelji. Sicer je med
kulturniki 57 odstotkov žensk in 43 odstotkov moških.
Država je v letu 2017, za katerega so na razpolago zadnje statistike,
za kulturo skupno namenila več kot 410 milijonov evrov. Sredstva so
bila namenjena za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za
koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve,
spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije
umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva.
Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto
domačem proizvodu, pa je v letu 2017 znašal en odstotek. “Za
primerjavo: to je v povprečju nekaj več kot polovica prispevka
slovenskega kmetijstva k skupnemu BDP (1,7 odstotka) ”, so navedli
pri statističnem uradu.
Pred letošnjim in lanskim letom so sredstva za kulturo padala. Na
uradu so opravili analizo celotnih izdatkov sektorja država za kulturo
med letoma 2010 in 2017 ter ugotovili, da so ti izdatki leta 2010
znašali 235 evrov na prebivalca, do leta 2017 pa so padli na 199
evrov na prebivalca.
Med zanimivostmi so na uradu navedli tudi, da so v Sloveniji tri naselja
z imenom Vrba, Prešernova rojstna Vrba v občini Žirovnica ter Vrbi v
občinah Lukovica in Dobrna. Po Prešernu je med drugim poimenovanih
45 slovenskih ulic, 15 cest ter štirje trgi. Pesnik je bil upodobljen na
bankovcu za 1000 slovenskih tolarjev, danes pa njegova podoba krasi
kovanec za dva evra.
Statistiko so povezali tudi s podatkom, da naj bi Prešeren umrl zaradi
ciroze jeter, star 49 let. Ljudje namreč tudi danes umirajo zaradi te
bolezni, v letu 2017 je bilo takšnih primerov 364.
Kratke
  red nedav-
nim sta Cel-
jska Mohor-
jeva družba in
Društvo sv. Jakoba
Kamnik v sodelo-
vanju z avtorjem
dr. Ferdinandom
Šerbeljem predsta-
vila izid prenovlje-
ne monografije z
naslovom Sv. Pri-
mož nad Kamni-
kom.
Ta izjemni spome-
niški kompleks
leži na južnem
obronku Velike
planine. Tradicio-
nalno se pohodni-
ki na uro dolgo
pot odpravijo iz
Stahovice, vasi, ki
leži severno od
Kamnika, kjer se od ceste proti
Gornjemu Gradu odcepi stran-
ska cesta v idilično ledeniško
dolino Kamniške Bistrice.
Na višini 826 m nad morjem
nas na ozki polici pričaka zani-
miva gorska urbano urejena lo-
kacija z večstoletno tradicijo, ki
dokazano sega v preteklost do
temeljev utrjene poznoantične
postojanke. Danes nas na mestu
pričaka imenitna dvoladijska
zvezdnorebrasto obokana got-
ska cerkev, posvečena svetima
Primožu in Felicijanu. Poseben
estetski užitek nudi obiskovalcu
njena notranjščina: izjemno
kvalitetne stenske slikarije, na-
stale okrog leta 1504, tako ime-
novani zlati oltarji - priljubljeni
slovenski rezbarski izdelki 17.
stoletja - ter najstarejše orgle
(pozitiv) na Slovenskem, ki še
vedno služijo tudi koncertiranju
in jih je leta 1680 izdelal lju-
bljanski orglarski mojster Janez
Faller. Zahodno od cerkve sa-
mostojno stoji mogočen zvo-
nik, nedaleč pa še stara mežna-
rija, ki danes služi okrepčevalni-
ci z lokalnimi domačimi dobro-
tami. Dobro minuto hoda nad
polico z opisanimi objekti stoji
v bregu še manjša enoladijska
srednjeveška cerkev sv. Petra, ki
jo še posebej odlikuje najstarejši
poslikan lesen strop v Sloveniji,
nastal okoli 1480; okrašen je z
naslikanimi šabloniranimi
vzorci in stroka
mu priznava, da je
v srednjeevrop-
skem prostoru na-
jlepši te vrste te-
danjega časa. Med
vzponom do cer-
kve sv. Petra gre
pohodnik še mi-
mo poznorene-
sančne osemkot-
ne Marijine kape-
le; v njej danes
stoji kip Kristusa
Kralja, delo Fran-
ceta Kralja (1895-
1960).
Na mestu da-
našnje cerkve sv.
Primoža in Felici-
jana je stala že ro-
manska cerkev,
kar izdaja način
pozidave dela
južne ladijske ste-
ne s fragmentom
tipičnega roman-
skega okna. Da je bila lokacija
priljubljen cilj romarjev že v
srednjem veku, pa nam sporoča
listina iz leta 1396, ko je papež
Bonifacij IX. vsem obiskoval-
cem in darovalcem cerkve 9. ju-
lija tega leta podelil odpustke.
Ni pa presenetljivo, da je Sv. Pri-
mož nad Kamnikom privlačen
cilj za vse vrste pohodnikov tudi
danes, saj ob jasnih dneh od tod
pogled zaobjame velik del Lju-
bljanske kotline - tja do Krima,
v posebej lepih dneh pa tudi do
daljnega Snežnika.
Za izid prve monografije o Sv.
Primožu nad Kamnikom je
leta 1995 poskrbel gospod
Milan Šuštar, tedanji cerkve-
ni ključar. Knjige kljub viso-
ki nakladi (2000 izvodov) že
davno ni več mogoče kupiti.
Zato je Društvo svetega Ja-
koba Kamnik povzelo pobu-
do za natis posodobljene
monografije, ki tako kot
prva vsebinsko predstavlja
skupek vsega doslej znanega
o lokaciji, o zgodovini pre-
dhodnih in zdajšnjih objek-
tov ter o njihovi imenitni
opremi; odlikuje jo kvalitet-
no ilustrativno gradivo, za-
ključujeta pa jo dolg seznam
literature (od znamenite
Valvasorjeve Slave vojvodi-
ne Kranjske iz leta 1689 pa
do zadnjih objav leta 2017)
in daljši nemški povzetek.
Publikacija nagovarja vseh
vrst obiskovalce, ljubitelje
lepih umetnosti ter domačo
in tujo umetnostnozgodo-
vinsko stroko, ki o objektih na
tej lokaciji zagotovo še ni rekla
zadnje besede.
Mojca Jenko
P
JEZIKOVNICA
Na prvo žogico in tri pikice
S frazemi, ki smo jim nekoč preprosteje rekli stalne besedne zve-
ze, je že tako, da res morajo biti stalni oz. da se oblika njihovih se-
stavin ne sme spreminjati, sicer to ni več (pravi) frazem, čeprav
njegov pomen morda še vedno razumemo. Kaj imam v mislih, ko
takole okolišim, se boste vprašali med branjem te Jezikovnice …
Tokrat sem se namreč zaustavila pri napaki, ki ni zelo pogosta, je
pa za kultivirano izražanje precej moteča. Gre za spreminjanje fra-
zemov.
Vsi poznate izrek, ko imate česa zadosti, da
“imate poln kufer”, kajne? Razlaga v Slovarju
slovenskih frazemov Janeza Kebra, ki je dose-
gljiv tudi na jezikovnem portalu Fran, pravi,
da to pomeni, da “imamo velik odpor do ko-
ga/česa ali koga/kaj celo sovražimo”.
No, kako bi se vam zdelo, če bi kdo v želji, da
bi bil njegov jezik čim bolj pravilen, rekel, da
“ima poln kovček”? Smešno, kajne? Ne le ne-
rodno in neustrezno, taka raba bi bila na-
pačna. Enako v primeru “kupiti mačka v
žaklju”. Čeprav žakelj ni knjižna beseda, se vseeno rabi v
knjižnem frazemu, in sicer v pomenu, da ne vemo, kaj kupujemo,
ali da o tem, kaj kupujemo, nismo prepričani. “Popravljen” fra-
zem “kupiti mačka v vreči” bi bil pohabljen, odvzeta bi mu bila
sočnost besede žakelj, skratka: v takih primerih ne smemo biti
bolj papeški od papeža, pač pa moramo jeziku dovoliti njegovo
živost in dinamičnost, ki se v stalnih besednih zvezah včasih
kažeta tudi v neknjižnih besedah. Janez Keber pravi, da je frazem
“kupiti mačka v žaklju” splošnoevropski, razlaga pa ga tako, da so
nekoč na sejmu nepazljivemu kupcu podtaknili brezvredno
mačko namesto zajca, kunca ali pujska.
Včasih, ko se zmotimo, pa ne gre za to, da bi radi besedilo hoté
popravili, da bi bilo bolj knjižno; ne, preprosto frazem iz kakšne-
ga drugega, pogosto neznanega razloga preoblikujemo, npr. tako
da namesto običajne besede uporabimo manjšalnico. Gotovo
poznate pomen frazema, da je nekaj storjeno “na prvo žogo”. To
pomeni, da je storjeno brez prevelikega premisleka, ponavadi hi-
tro, mogoče celo nepremišljeno. Soroden temu frazemu je fra-
zem, ki vam je mogoče bližje: “na vrat na nos” (v srbščini ima ta
pomen zveza “grlom u jagode”; pri obeh nam na prvi pogled
sploh ni jasno, kako sta nastala, kajne?).
Kdo ve, kako je prišlo do tega, kar sem zadnjič slišala na radiu, da
je namreč nekaj bilo storjeno “na prvo žogico”.
Se je s tem skušal približati poslušalcem, da je be-
sedo žoga pomanjšal v žogica? Je, ne da bi se za-
vedal in to hotel, dobesedno prevajal iz tujega je-
zika? Ne vem. Se je preprosto zmotil? Mogoče.
Žoga namreč ni žogica, to predvsem športniki še
kako dobro vedo. Z žogo se igra nogomet, roko-
met in košarka, pri tenisu in namiznem tenisu pa
sem in tja skače žogica, ne žoga. Tudi pri igranju
golfa po zraku letijo žogice. Kot v športu ni nepo-
membno, s katerim športnim rekvizitom se uk-
varjamo, žogo ali žogico, tako je tudi v jeziku.
Podobno je z izrazom tri pike. Uporabljamo ga za označevanje
ločila, ki se imenuje tudi tropičje, nikakor pa ne tri pikice, kot je v
italijanščini, ali tri pičice, kot sem tudi že slišala. Že res, da ločilo
tri pike sestavljajo tri drobne točke, ki niso velike, pa vendar: saj
na koncu povedi tudi ne postavimo pikice, kajne, pač pa iz-
ključno piko, pa četudi ni velika.
Ne žogice namesto žoge in ne treh pikic namesto treh pik. Ma-
jhno je ljubko, pa vendar ni vedno ustrezno.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fa-
kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih
bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
Vladka Tucovič Sturman 57
Naslovnica prenovljene monografije (fotografija na
naslovnici: Marjan Smerke)
Kvalitetna stenska poslikava s prizori iz Marijine legende, ok.
1504 / Foto: Marjan Smerke
Notranjščina cerkve sv. Petra z izjemnim lesenim poslikanim stropom (ok. 1480) in t. i.
zlatimi oltarji (glavni nastal ok. leta 1670, stranska iz leta 1639) / Foto: Marjan Smerke
Priljubljen cilj pohodnikov, romarjev in ljubiteljev lepih umetnosti
Sveti Primož nad Kamnikom
Tržaška14. marca 201910
  a zadnjem ponedeljko-
vem srečanju Društva
slovenskih izobražencev
je bila okrogla miza o temi “foku-
sa” zadnje številke revije Mladika.
Kot je uvodoma povedal modera-
tor večera, novinar Ivo Jevnikar,
gre revija Mladika v korak s časom
in ji po več kot šestdesetih letih
neprekinjenega izhajanja uspeva
ohranjati svežino z nekaterimi
novostmi, med katerimi izstopa
(poleg posodobljene grafične
oblike) predvsem t. i. “fokus”. S
preureditvijo vsebine želi ured-
niški odbor ponuditi vedno bolj
zanimivo in aktualno revijo, ki bo
pritegnila pozornost in zaniman-
je vse večjega kroga bralcev. Ured-
ništvo za svoj “fokus” izbira razne
zanimive problematike in ponuja
bralcu različne poglede nanje.
Obenem v sodelovanju z
Društvom slovenskih izobražen-
N
Društvo rojanski Marijin dom 
Potopisno predavanje
o Burmi
  ruštvo rojanski Marijin
dom je v soboto, 9. mar-
ca, v sodelovanju s
krožkom Fotovideo Trst80 prire-
dilo potopisno predavanje Skriv-
nostna in nepoznana Burma.
Državo sta s pomočjo čudovitih
fotografij predstavila Aleksander
Semen in Alenka Andrejašič.
Burma oz. Myanmar je bila skozi
zgodovino kraljevina ali diktatu-
ra. V 19. stoletju jo je po treh voj-
nah zasedlo britansko kraljestvo
in komaj po drugi svetovni vojni
se je država osvobodila. Po osa-
mosvojitvi je v državi vladala de-
mokracija do leta 1962, ko so iz-
vedli državni udar in je postala
vojaška diktatura vse do leta
2010, ko so začeli počasi uvajati
bolj demokratične družbenopo-
litične reforme in končno svo-
bodne volitve leta 2015. V
državi, ki meji s Kitajsko, Indijo,
Bangladešem, Laosom in Thai-
landijo, prevladujeta budizem in
birmansko pleme (zato je bila
D država verjetno imenovana Bur-ma). V državi pa živijo tudi dru-ga plemena in ljudje z različnimi
prepričanji, kar še vedno pov-
zroča velika trenja, sta povedala
popotnika. Družba je matriar-
halna. Ženska ima zelo pomem-
bno vlogo, kot npr. pri poslih,
saj ima žena denar v rokah. Na-
rava je zelo bogata s sadjem in
zelenjavo, meso pa je zelo dra-
goceno, kajti živali uporabljajo
pri vsakdanjem delu in jih ne re-
dijo za hrano. Sledila je vrsta slik
lokalnih specialitet, ki sta jih go-
sta prikazala in obrazložila ter
razkrila, da se nista nikoli
počutila slabo po obrokih. Na
projekcijah so si lahko prisotni
ogledali tudi razne zaselke,
začenši z največjim mestom
Yangon: tržnico s tipičnimi pri-
delki, center, ki so ga prenovili
leta 2013 za prihod Obame,
železnico, ki so jo zgradili An-
gleži in obkroža celotni center
mesta. Predvsem pa je država pa-
god oz. stup. To so posebna bu-
distična svetišča, ki so jih do-
mačini zgradili na tisoče. Najbolj
Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev
Okrogla miza o fokusu v Mladiki
cev večkrat ponuja pogovor o
obravnavani temi v obliki okrogle
mize v premislek poslušalcem. Za
zadnjo številko so člani ured-
ništva izbrali zanimivo temo; lah-
ko bi celo rekli, da so se prvi
spomnili na - posebno za sloven-
sko manjšino - zelo pomembno
obletnico. Gre za okroglih 100 let,
odkar so - po koncu prve svetovne
vojne - primorski Slovenci prišli
pod Italijo. V Mladikinem “foku-
su” so različni strokovnjaki vsak s
svojega stališča analizirali dolgo
stoletno obdobje. Skoraj vsi pisci
prispevkov so tudi nastopili na
ponedeljkovem večeru Društva
slovenskih izobražencev in ne-
pričakovano dober obisk okrogle
mize (bil je pustni ponedeljek!) je
dokazal, da je bila zamisel orga-
nizatorjev posrečena. Pričakovan-
ja so bila poplačana, saj so mode-
rator Ivo Jevnikar in njegovi so-
govorniki ponudili obiskovalcem
zelo zanimiv večer.
Zgodovinar Paolo Purič je govoril
o raznarodovalni politiki, ki jo je
imela Italija do slovenskih držav -
ljanov na Primorskem. Razkril je
podatek, ki sami manjšini večino-
ma ni poznan: politika potuj -
čevanja se ni začela šele s faši sti -
čno diktaturo, pač pa že takoj po
prehodu naših ozemelj pod Itali-
jo. Primorska in slovenski kraji,
daleč v notranjosti slovenske zem-
lje, so na podlagi Tajnega london-
skega sporazuma leta 1918 naen-
krat prešli pod italijansko okupa-
cijo, potem ko so prej dolga leta
skoraj vsi Slovenci živeli v isti
državi, Avstro- Ogrski. Takoj se je
pokazala politika novih italijan-
skih oblasti do Slovencev: voja-
kom avstro-ogrske vojske so do-
volile vrnitev na svoje domove le
pod pogojem, da se odpovedo
“tuji “ narodnosti in da se izjavijo
za Italijane. Mnogi so se prilago-
dili in podredili italijanski oblasti,
mnogi pa so bili že takrat prisilje-
ni v izgon. Slovenski narod je bil
razdvojen; meja med obema po-
lovicama istega naroda je bila
strogo zastražena.
V času fašizma se je načrtno na-
silno brisanje narodne identitete
Slovencev še stopnjevalo. V času
med obema vojnama je tragična
izkrvavitev slovenske skupnosti
dosegla neslutene številke. Izseli-
lo se je okoli 105.000 Slovencev
in mnogo se jih je asimiliralo.
Po mnenju zgodovinarja Puriča
pa je bil najhujši udarec demo-
grafskemu številu Slovencev v Ita-
liji zadan v času kominforma.
Mnogi pripadniki slovenske
manj šine so hoteli dokazati svoj
internacionalizem in komuni-
stično oz. “marksistično - lenini-
stično pravovernost” in zvestobo
Stalinu s tem, da so izpisali svoje
otroke iz slovenskih šol. Analizo
tragičnega demografskega padca
je Purič podkrepil s podatki: šte-
vilo slovenskih učencev je po re-
soluciji kominforma na sloven-
skih šolah padlo od 5.302 (kolikor
jih je bilo pred resolucijo) na šte-
vilo 2.058. Purič je s podrobno
analizo prikazal tudi poznejše ob-
dobje, za katerega je ugotavljal, da
je za Slovence ostalo težavno vse
do leta 1990, ko je slovenski na-
rod dobil svojo državo in kasneje
vstopil v Evropsko unijo. Šele ta-
krat se je odnos do slovenske
manjšine izboljšal, saj slovenski
narod prvič v zgodovini od tedaj
ni več manjšina, ampak eden od
enakovrednih evropskih naro-
dov.
Tržaški zgodovinar Tomaž Simčič
je analiziral stanje v 100 letih na
cerkvenem in verskem področju.
Povedal je, da je znameniti škof
Borgia Sedej leta 1918 prehod od
avstro-ogrske civilizacije v italijan-
sko monarhijo imenoval “pravo
katastrofo”, s čimer ni mislil le na
nacionalno, ampak tudi na civi-
lizacijsko katastrofo.
Doba fašizma je bila za slovenske
katoličane na italijanski strani
meje posebej tragično obdobje:
mnogo primorskih vernikov se je
oddaljilo od Cerkve zaradi dom-
neve, da je fašistična politika uži -
vala potuho tudi v Vatikanu. Po
drugi strani pa se je treba zavedati,
da se je v vsej dobi fašizma slo-
venščina ohranila v javnosti SA-
MO V CERKVI. Drugo pomem-
bno prelomnico za katoličane v
zadnjem stoletju predstavlja ko-
nec 2. svetovne vojne: takrat so
slovenski katoličani v Italiji, ki so
z mejo ostali odrezani od ostalih
sonarodnjakov, prvič v zgodovini
postali manjšina v svojih škofijah
(tako v tržaški kot v goriški škofiji
so Slovenci pred 72 leti zaradi glo-
bokega zaledja predstavljali v teh
škofijah večino).
V obdobju po 2. svetovni vojni pa
je prišlo kot posledica ponovne
oživitve slovenskega javnega
življenja do ustanovitve sloven-
skih verskih organizacij, verskega
tiska, verskih oddaj na radiu, vpel-
jan je bil verouk v šole itd.
Po povojnih napetih odnosih
med verniki obeh narodnosti je
postopoma prišlo do pozitivnih
premikov; po zaslugi slovenske
duhovščine in nekaterih razsve-
tljenih škofov so razni sinodalni
sklepi uzakonili mnoge pozitivne
spremembe (npr. imenovanje
škofovih vikarjev za Slovence,
ustanovitev slovenskih pastoral-
nih središč itd.).
Na splošno pa je zaradi navede-
nih razlogov, ki se jim pridružuje
še sekularizacija, posebno na
Tržaškem katoliški krog izredno
zdesetkan.
Profesorica in pesnica Majda Ar-
tač ostaja optimist glede manj ši -
ne; boli pa jo, ko vidi, da manjšina
ponovno krvavi in z begom
možganov mladih izgublja svoje
najbolj perspektivne člane. Že ne-
kaj generacij mladih smo namreč
izgubili, ker skorajda večina odha-
ja v svet, kjer se laže uveljavlja. Žal
mnoge izmed teh manjšina izgu-
blja za vedno.
Sociolog Riccardo Rutar je prisot-
ne opozoril, da je zgodovina Slo-
vencev iz Beneške Slovenije in Re-
zije pod italijansko oblastjo še
mnogo daljša in žal bolj tragična.
Od leta 1866, ko so po Lombar-
dsko-Beneškem kraljestvu in po
plebiscitu Beneški Slovenci pripa-
dli Kraljevini Italiji, je do danes
minilo že 153 let. Že v prvih letih
so italijanske oblasti pokazale,
kakšen je njihov odnos do dru-
gače govorečih državljanov, ko so
v Giornale di Udine zapisali bese-
de: “Te Slovane je treba elimini-
rati”! Pri tem sicer niso mislili na
fizično uničenje, ampak na jezik
in na “kulturo višje omike”, s ka-
tero naj bi Beneške Slovence pre-
pričali o tem, da se odpovejo svoji
identiteti, in jih preoblikovali v
Italijane. Od leta 1866 so si sledila
tragična obdobja: tragedija prve
svetovne vojne je gospodarsko
uničila njihova področja; fašizem
je s svojimi škornji Beneške Slo-
vence skušal dokončno pohoditi;
organizacija Gladio jih je dolga le-
ta po 2. svetovni vojni ustrahova-
la. V še ne tako oddaljenem zgo-
dovinskem obdobju so učitelja, ki
bi si v šoli upal izraziti simpatijo
do Slovencev ali izraziti svojo slo-
vensko narodno zavest, odstranili
in poslali v kako oddaljeno šolo.
Iz vseh teh vzrokov je torej sploh
čudež, da so Beneški Slovenci še
prisotni v svojih krajih. Tudi v so-
dobnosti se srečujejo z novimi,
hudimi problemi; demografski
podatki so tragični: njihove vasi
se praznijo, saj imajo izredno ma-
lo rojstev, stari prebivalci pa umi-
rajo. Rutar se je dotaknil tudi
nadvse zanimivega problema na-
rodne identitete, ki postaja po-
memben tudi za druge dele naše
manjšine, saj je za ohranjanje na-
rodne zavesti identiteta pomem-
bnejša kot znanje jezika.
Glasbenik in publicist Aleksander
Rojc je dodal analizo likovne in
glasbene umetnosti med Sloven-
ci. Govoril je o visokih dosežkih
slovenskih likovnikov in izrazil
mnenje, da se je “ tehtnica v zad-
njem času prevesila v prid glasbe-
nikom”.
Pozneje je v debati prišlo do izra-
za, kako izredno aktualna in za-
nimiva je tematika tokratnega
“fokusa” in kako velik je njen raz-
pon. Med najbolj zanimivimi te-
mami debate je bilo pojmovanje
pomembnosti znanja jezika in
koliko to znanje vpliva na zavest
o identiteti pripadnikov manj -
šine.
Anka Peterlin
Foto damj@n
presenetljivo je mesto Bagan, ki
je v bistvu suha planota, na ka-
teri so zgradili kar 10.000 svetišč,
od katerih jih je ostalo približno
6.000. Zanimivo sobotno
srečanje je bilo bogato s poseb-
nimi in zanimivimi informaci-
jami, ki sta ju potnika razkrivala,
kot npr., kako sta se premikala
po državi z javnimi in zasebnimi
prevozi. Pri prehodu meje dežel
je treba plačati poseben davek za
vstop. V Yangonu je prepoveda-
no uporabljati motorna kolesa,
ker so nekoč skoraj
povozili hčerko
vidnega politika.
Prikazali so tudi
menihe, ki ne
smejo delati in
imeti denarja. Ho-
dijo po mestu, mo-
lijo in igrajo versko
glasbo. Domačini
jim darujejo razne
pridelke in izdelke,
ki jih potem upo-
rabljajo za celotno
skupnost. Ob kon-
cu uspešnega in le-
po obiskanega srečanja so zain-
teresirani poslušalci še marsikaj
vprašali o tej posebni državi oz.
potovanju.
MČ
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV  
in SLOVENSKA PROSVETA  
vabita na
48. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov 
PESEM MLADIH 2019
v Prosvetnem domu na Opčinah
v soboto, 16. marca, ob 20. uri (1. del) 
ter v nedeljo, 17. marca, ob 15. uri (2. del) in ob 17. uri (3. del) 
Foto MČ
Pokrajinski občni zbor SZSO
Pregled skavtskega
delovanja in težav
  soboto, 10. marca 2019,
je v prostorih Mladinske-
ga doma v Boljuncu ob
17. uri potekal redni pokrajinski
občni zbor Slovenske zamejske
skavtske organizacije za pokraji-
no Trst.
Srečanje se je začelo s pozdravom
pokrajinskega načelnika, Matie
Premolina, ki je v svojem imenu
in imenu načelnice, Vlaste No-
vak, prisotnim izrekel dobro-
došlico. Nato je besedo predal
predsedniku občnega zbora, Ke-
vinu Bržanu, ki je napovedal na-
slednjo točko na dnevnem redu,
pregled delovanja obeh stegov v
tekočem skavtskem letu. Prvi je v
ospredje stopil stegovodja
Tržaškega stega, Luka Kocijančič.
Predstavil je dejavnosti stega in
delovanje tržaške skupnosti vodi-
teljev, ki jo je v preteklem letu
obogatil en pripravnik, ki je pred
kratkim prestopil iz veje roverjev
in popotnic. Tržaška SkVo je že
pripravila vzgojni načrt za nasled-
nja tri leta, ki ga bodo predstavili
na deželnem občnem zboru.
Sledilo je poročilo še drugega ste-
ga tržaške pokrajine, Kraškega ste-
ga, ki ga je predstavila stegovodja
Mojca Briščik. Povedala je, da so
vzgojni načrt prav v preteklih
V dneh začeli izdelovati tudi vKraškem stegu. Kraška skupnostvoditeljev je prav tako pridobila
novo pripravnico.
V nadaljevanju je blagajničarka
Nina Pahor prebrala finančno
poročilo. Nato so z večino glasov
odobrili proračun za naslednje le-
to. V tem letu bo pokrajina Trst
del svojih sredstev namenila na-
kupu nove opreme za tabore: o
tem je na občnem zboru sprego-
voril gospodar, Tomaž Petaros, ki
je napovedal, da bodo v nasled-
njih tednih pregledali vse šotore
in drugo opremo in se na podlagi
tega odločili, kaj in koliko bo tre-
ba nakupiti.
Sledila je še točka razno: razvila
se je debata o aktualnih izzivih, s
katerimi se sooča organizacija.
Govor je bil predvsem o novem
protikorupcijskem zakonu, s ka-
terim se zdaj ukvarjajo pri marsi-
katerem od naših društev. O
težavah, ki bi jih novi zakon lah-
ko povzročil, in možnih rešitvah
se bo, kot so v soboto napovedali,
podrobneje debatiralo na dežel-
nem občnem zboru Slovenske
zamejske skavtske organizacije, ki
bo v nedeljo, 17. marca 2019, v
Nabrežini, s pričetkom ob 9. uri.
Mojca Petaros
Tržaška 14 marca 2019 11
Obvestila
Slovensko dobrodelno društvo bo v
petek, 15. marca, ob 18. uri na
svojem sedežu v ul. Mazzini 46 v
Trstu izročilo mladim prejemnikom
študijske nagrade 32. razpisa
“Mihael Flajban” in pa razpisa “Irena
Srebotnjak”.
Društvo slovenskih izobražencev v
sodelovanju z založbo Mladika vabi
v ponedeljek, 18. marca, ob 20. uri
v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva
3, na večer z morskim ekologom in
pesnikom Vinkom Bandljem z
naslovom Med znanostjo in poezijo.
Mesečna maša v slovenskem jeziku v
domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek,
19. marca 2019, ob 16.30 v cerkvi
v I. nad.  (z dvigalom na oddelek
Margherita, nato levo); Področni svet
Pastoralnega središča in
Vincencijeva konferenca sporočata,
da so se tamkajšnje zdravstvene
razmere uredile, in vabita k udeležbi.
V torek, 26. marca, se bo ob 18.00 v
tržaški kavarni Tommaseo, na trgu
Tommaseo 4, začel dvojezičen
pogovor o pisatelju Ivanu Cankarju.
Sodelujeta kulturna delavka, prof.
Anna Piccioni ter pisatelj in režiser
Leandro Lucchetti. Kulturni dogodek
spada med aktivnosti, ki jih podpira
Tržaška pogodba za branje. Srečanje
prireja Elena Cerkvenič. Vabljeni!
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami daruje
A. M. 20 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
za mleko dojenčkom v misijonu p.
Janeza Krmelja na Madagaskarju:
N. N. 100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  Literarni večer v Hiški od Ljenčkice 
Zanimiv večer z avtorico
prof. Majdo Artač Sturman
TREBČE 
  a predvečeru
mednarodnega dneva
žena sta Slovensko
kulturno društvo Primorec in
Založništvo tržaškega tiska
priredili zanimiv in
poučen večer v Hiški od
Ljenčkice v Trebčah s
pisateljico in pesnico
prof. Majdo Artač
Sturman. Prisotne je
pozdravila odbornica SKD
Primorec in urednica pri
ZTT Alina Carli, ki se je ob
kolegici Martini Kafol
pogovarjala s pisateljico.
Vsestranska umetnica je
na večeru, ki sta ga z
glasbenimi vložki
popestrila Luka Carli in
Ilija Ota, najprej povedala,
da njeno pisanje izhaja iz
neizmerne ljubezni do
besede. Okoli ene besede, ki
nekaj pomeni, ki zveni lepo,
ki jo je ujela na ulicah ali med
pogovorom, pisateljica stke
vezenino besede. Kdaj piše
prozo in kdaj poezijo, je pa
odvisno od časa. Poezijo piše
takrat, ko je zadovoljna in
srečna, prozo pa, ko skuša kaj
razčistiti v sebi ali v odnosih z
drugimi. Vsaka zgodba oz.
poezija ima poseben jezikovni
slog. Pesnici uspe v tem
današnjem kaotičnem svetu,
ko se večkrat loti tudi
zapletenih vprašanj, z jezikom
N priklicati bralca zvsakodnevnostjo, tako da seprepozna v besedilu. Prav
zaradi tega poleg knjižnega in
zbornega jezika, ki ga skrbno
obdeluje (menjuje vrstni red,
išče primerne izraze),
uporablja tudi narečje in
kakšen tržaški ali angleški
izraz. Majda Artač Sturman je
zagovornica kratke proze, saj v
današnjem času, ko zelo
hitimo in nimamo miru,
težko preberemo kako
obsežno literarno delo. Te
kratke zgodbe in poezije so
idealne, da se človek za
trenutek oddalji od
kaotičnega življenja, odpočije,
bi lahko rekli, s kratkim
branjem.
Na večeru so predstavili prvo
zbirko kratkih zgodb v knjižni
obliki, ki ji je pisateljica dala
naslov Silhuete, kar ni kak tuj
ali francoski izraz. Bere se
tako, kot se piše. To ni knjiga
o ženski lepoti in videzu.
Silhueta je izraz, ki je pri
likovni umetnosti povezana z
vizualnim. Tudi pisateljica
doživlja svet na vizualen,
viden način in se ji je zdel ta
naslov primeren. V bistvu je
podoben izrazu vinjeta, ki
prav tako izhaja iz likovne
umetnosti. V zbirki vsaka
pripoved preseneti bralca, saj
je vedno napisana in
povedana z drugačnega
zornega kota (v zgodbah
pripovedujejo tudi predmeti)
in zato bralec ne ve, kaj naj
pričakuje, in večkrat konec
zgodbe predstavlja preobrat,
ki bralca preseneti. Za avtorico
je pomembna tudi likovna
podoba, kar je opazno tudi s
posebne platnice knjige. Na
ZTT je prinesla svojo ruto, ki
jo je kupila na stojnici, ker so
jo pritegnili barve, motivi in
rajski ptici. Kasneje je postala
tudi navdih za zgodbo, v
kateri prav ruta pripoveduje
s svojega zornega kota. Ruto
je urednica Alina Carli
skenirala in likovna
študenta Ivan Devetak in
Gioele Mercandel, ki sta
bila takrat na praksi, sta
dokončno izoblikovala
platnico. Pesnico je tudi
presenetila zamisel
oblikovalca, ki je na začetku
vsake kratke zgodbe vstavil
element iz rute.
Pisateljica med drugim piše
in je veliko napisala tudi za
otroke. Ko piše otroško
poezijo in prozo, se iz
vsakdanjega premakne v
domišljijski svet. Otroške
pesmi morajo biti ritmične in
spevne, rada pa jih piše tudi
zato, ker jo z mislijo zopet
peljejo v otroška leta. Pri delih
za otroke je opazna skrb za
jezik, nekatere pesmice so
vezane na učenje slovenščine,
kot, recimo, pesem o vejicah,
abecedi, tiskarskih škratih itd.
Avtorica je na koncu
poudarila, da bi bilo treba
veliko več pisati o literaturi in
slovenskem jeziku oz. dajati
večjo pozornost in skrb jeziku.
MČ
Nepričakovano je odšel zvest in zavzet pevec
V poslednje slovo
Germanu Grahonji
  epričakovano je prejšnji
teden tiho odšel v
Gospodov vinograd naš
dolgoletni prijatelj in pevec
Germano Grahonja, ki je bil na
Kolonkovcu in pri Sv. Ani pravi
steber kulturnega, verskega in
pevskega delovanja. Ko so ob
koncu sedemdesetih let na
pobudo gospoda Dušana
Jakomina ustanovili na
Kolonkovcu prosvetno društvo,
je bil Germano med
ustanovnimi člani in najbolj
N vnetimi in aktivnimipredstavniki, ki so s svojodelavnostjo želeli oživiti
slovensko kulturo v tem
odmaknjenem predmestnem
okraju. Predvsem pa je
izkazoval svojo ljubezen do
pevske kulture, s svojo
prisotnostjo je bil trdna opora
pevskemu zboru, ki ga je do
devetdesetih let prejšnjega
stoletja vodila Dalka Šturman,
redno je sodeloval pri vseh
srečanjih na Kolonkovcu, v
ZAHVALA
Ob prerani smrti očeta in sina 
ANDREJA
se zahvaljujemo vsem, ki so se na katerikoli način 
od njega poslovili. Posebna zahvala naj gre 
duhovnikom, pevcem in skavtom. 
Hčerke Petra in Martina, starši, brat z družino
in ostalo sorodstvo
Nepričakovano nas je zapustil in odšel na pot večnosti
dragi ANDREJ DEBELIS.
S hčerkama Petro in Martino, 
s starši Zorko in Lojzetom
ter z bratom Pavlom in njegovo družino
sočustvujemo 
cerkveni pevci in župnijska skupnost 
od Sv. Ane
Foto MČ
Naša cenjena sodelavka 
LUCIJA TAVČAR
je na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah 
uspešno opravila magistrsko diplomo 
iz kulturnega menedžmenta.
Iskreno ji čestitamo in želimo, 
da bi tudi v prihodnje sodelovala z Novim glasom!
UREDNIŠTVO
Škednju kot tudi pri Zvezi
cerkvenih zborov. Ko pa je na
Kolonkovcu prenehalo
slovensko bogoslužje in z njim
tudi pevska dejavnost, se je
Germano skupaj z vsemi
slovenskimi verniki podal v
župnijo k Sv. Ani in prav tam je
maloštevilna skupnost
slovenskih vernikov našla svoj
prostor in se vključila v
župnijsko življenje. Pokojni
Germano je bil voditelj vsega
delovanja, sodeloval je v
župnijskem pastoralnem svetu
in bil vedno prisoten pri vseh
pobudah. A njegovo plemenito
srce je nenadoma prenehalo
utripati, njegov nenadni odhod
na pot večnosti je pretresel tako
slovenske kot italijanske
vernike, saj je Germano redno
nedeljo za nedeljo, leto za
letom skrbno pripravljal pevski
program za slovensko službo
božjo in po sv. maši rad
poklepetal z italijanskimi
verniki. Žal pa so naša pota
tako skrivnostna, da se
marsikdaj nit človekovega
bivanja pretrga v
nepričakovanem trenutku.
Tako je tudi življenjska knjiga
našega dragega Germanota
nenadoma prišla do svoje
zadnje strani. Njegovo
plemenito srce je prenehalo
utripati, njegov glas je utihnil,
nas pa bo spremljal spomin na
njegovo iskrenost in prijazno
besedo, ki smo je bili deležni
vsakič, ko smo se znašli v stiski
in težavah.
Majda Cibic Cergol
V SENČNIH KOTIH ZGODOVINE IN MITA... 
PRVIČ V DIPTIHU V SLOVENSKEM STALNEM GLEDALIŠČU
LOT VEKEMANS
ISMENA
Lahko sodite o meni, zakaj pa ne...
IGRA: NIKLA PETRUŠKA PANIZON
JUDA
Nekdo je moral to naredit.
IGRA: PRIMOŽ FORTE
REŽISER: IGOR PISON
V SOBOTO, 30. MARCA, OB 19.00
KULTURNI DOM V TRSTU, UL. PETRONIO 4
Vstopnina za obe predstavi: 10 evrov
Blagajna SSG je odprta
od torka do petka 10.00-15.00 
in uro pred predstavo
Tel. 040 2452616
www.teaterssg.com
Velika izguba za našo skupnost
V spomin Andreju
Debelisu
  reizkušeni Job je dejal na-
dležnim tolažnikom: “Če
govorim, ne preneha moja
bolečina, in če umolknem, mar
odide od mene”? , na te besede
smo pomislili v soboto, 9. marca,
ko smo se v dolgi vrsti bližali
vežici, kjer je na mrtvaškem odru
ležal prijatelj Andrej Debelis, ki se
je v torek, 5. marca, v 53. letu sta-
rosti, odločil za odhod s tega sve-
ta. Besede. Kako so lahko slabe in
šibke pomočnice, a so tudi vse,
kar nam ostane, da damo tej bo-
lečini neki smisel.
Andrej je umrl, in to v dneh, ko
se na njive vračajo posevki in se
trte solzijo ob rezi. Pred osmimi
meseci smo ob njem in njegovih
hčerkah ter ostalih sorodnikih
žalovali ob smrti njegove žene
P Tatjane, pred dobrim letom pa obodhodu mlajšega brata Kristjana.Ta tretja smrt pri Debelisovih nas
je vse pustila brez
besed, a število po-
grebcev in misli, ki
smo jih slišali ob
slovesu, nam dajejo
vedeti, da v tej žalo-
sti Debelisovi niso
in ne bodo sami.
Pogrebno mašo je
daroval šentjakob-
ski kaplan za slo-
venske vernike g.
Klemen Zalar, ob
njem sta somaševa-
la škedenjski župnik
Carlo Gamberoni in župnik od
Sv. Ane Alessandro Cucuzza. Vsi
trije so se z občutenimi besedami
poslovili od pokojnika. G. Zalar
je med drugim poudaril, da ga bo
ohranil v spominu kot vedrega,
prijaznega, odprtega in darežlji-
vega moža. Solze ob tem žalo-
stnem slovesu so potrebne, je de-
jal g. Zalar in dodal, da vrnitev v
ustaljeno življenje ne bo lahko,
da dobi žalovanje svoj smisel, pa
pomaga molitev. Župnik od Sv.
Ane je izrazil bližino vsega
občestva prizadeti
družini, medtem
ko je don Carlo
poudaril, da je
družina Debelis te-
sno povezana s ške-
denjsko faro in da
je vsa skupnost glo-
boko prizadeta ob
tej tragediji. Vse je
povabil k molitvi za
Andreja, ki je bil od
mladih nog
vključen v življenje
te župnije, kjer je
tudi sodeloval, kakor tudi za
družino, ki s svojo redno, zvesto
prisotnostjo izpričuje globoko ve-
ro in vraščenost v skupnost, ki ji
pripada, in jo je ta dodatna trage-
dija tako globoko prizadela.
Obrnil se je nato do Gospoda in
ga prosil, naj se milostno ozre na
bolečino žalujočih.
Od rajnega so se s Pesmijo slovesa
poslovili tudi skavti, saj je bil An-
drej sam aktiven v tej organizaci-
ji, v kateri delujeta tudi obe hčer-
ki. Med pogrebno mašo pa je
združeni zbor ZCPZ pod vod-
stvom Edija Raceta in ob orgelski
spremljavi Alenka Cergol izvajal
pesmi, polne sporočil upanja in
vere, da trpljenju in smrti sledita
vstajenje in življenje.
Andrej je našel svoj mir in končni
smisel, ki ju je zaman iskal in ju
skušal doseči. Šele ko se bomo
lahko nekoč z njim srečali, bomo
razumeli zakaj in čemu.
Hčerkama Petri in Martini, mami
Zorki in očetu Alojzu, bratu Pavlu
z družino, sorodnikom in vsem,
ki jih je ta smrt pretresla, izreka-
mo občuteno sožalje tudi vsi z
uredništva in uprave Novega gla-
sa.
Videmska / Aktualno14. marca 201912
Slov.I.K. 
Polletno ali enoletno šolanje v
tujini? Zakaj ne… v Ljubljani
  udi v šolskem letu 2019-
2020 bo Slov. I. K.
priredil program
EKSTRA pol- ali enoletnega
šolanja v Ljubljani, ki je
namenjen dijakom višjih
srednjih šol s slovenskim
učnim jezikom v Italiji. V
sklopu programa, ki se ga je
letos udeležilo 10 dijakov iz
Trsta, Gorice in Vidma, nudi
Slov. I. K. pomoč pri
organizaciji študijske izkušnje,
celoletno tutorstvo in
skupinske coachinge ter
inštrukcije ob vrnitvi na
matično šolo.
Program predvideva študij v
T Ljubljani, ki predstavlja dobrokombinacijo “domačega” in“tujega”. Ljubljana je zanimivo
mesto, ki privlači veliko
dijakov in študentov iz cele
Slovenije in drugih držav sveta.
Ponuja izjemno kakovostne
šole, dobro organizirane
dijaške domove, pa tudi veliko
možnosti za najrazličnejše
popoldanske dejavnosti –
šport, kulturo, umetnost,
rekreacijo, prostovoljno delo …
in zabavo!!!
Glavni cilj programa je
spoznavanje novega okolja,
drugačnega šolskega sistema,
dodatnih vsebin, pa tudi
osebnostna rast in razvoj: več
samostojnosti in odgovornosti
ter spontano spoznavanje in
osvajanje “živega” slovenskega
jezika.
Program je namenjen dijakom,
ki bodo v šol. l. 2019-20 obi-
skovali 4. razrede srednjih šol
druge stopnje s slovenskim
učnim jezikom v Italiji ali dru-
gih šol, če so prej obiskovali
osnovne in nižje srednje šole s
slovenskim učnim jezikom oz.
dvojezične šole. Več informacij
in prijavno dokumentacijo
lahko zainteresirani dobijo na
www.slovik.org.
Prijave zbirajo do 17. 3. 2019.
  petek, 8. marca, na praznik
žena, je bilo v Špetru kar
pestro. Najprej je bilo v
prostorih SMO na vrsti odprtje
razstave slikarke Terese Lendaro z
naslovom Sledi spominov. Teresa
Lendaro je po koreninah Benečanka,
čeprav je veliko let preživela v
Avstraliji. Kot je povedal predsednik
Društva beneških umetnikov,
Hijacint Iussa, avtorica išče navdih v
okolju, sicer v mestnim ulicah, njene
slike pa so abstrakcija arhitekturnih
gradbenih motivov v zanimivih
barvnih perspektivah. Teresa Lenardo
je ob predstavitvi svojih del poudarila
predvsem še vedno
zoperstavljen polaj ženske v
umetnosti. Zgodovinski podatki,
ki so nam na razpolago, pričajo,
da so prve slikarke ustvarjale že
v 17. stoletju, njihova umetniška
pot pa ni bila lahka, večkrat so
se skrivale za moškim imenom,
večkrat so morale pod pritiskom
prenehati slikati. Še dandanes
ženskam ni lahko. V nekem članku, v
katerem je govor o Muzeju umetnosti
Metropolitan v New Yorku, je
prebrala zanimivo opazko, da lahko
ženska vstopi kot protagonistka v
muzej le, če je naga oziroma, če njeno
nago telo nariše in razstavi moški. V
drugi polovici prejšnjega stoletja je
bilo v muzeju Metropolitan od
razstavljenih del le bornih 5 % izpod
ženskega čopiča. Še dandanes, ko
govorimo o vsesplošni
enakopravnosti, so ženske menda
veliko manj cenjene kot umetnice od
moških kolegov.
Po zanimivi
predstavitvi in
ogledu
razstavljenih del se
je praznovanje 8.
marca nadaljevalo
ob beneški
gostoljubnosti.
Članice društva
Kobilja glava in
kmečki turizem La
casa delle rondini
so prisotne
razveselili z doma,
po izvirnem,
starem receptu
pečenimi
gubancami. O gubanci, kot simbolu
praznovanja in gostoljubnosti, je
prisotnim najprej spregovoril Giorgio
Banchig, sledila je pokušnja sladic,
pečenih v posebni peči, ki jo imajo na
Dugah. Spekle so jih Dreške čeče,
med njimi kraljica gubance,
Gabriella, in lastnica agriturizma,
Caterina Dugaro. V kratkem bo
društvo Kobilja glava priredilo tudi
tečaj za vse tiste, ki bi se radi naučili,
kako so v starih časih pekli gubanco.
Večer, namenjen ženskemu prazniku,
se je končal v večnamenski dvorani v
Špetru, kjer so člani Beneškega
gledališča predstavili premierno
izvedbo Molierovega Namišljenega
bolnika oziroma v beneškem narečju
Zdreugea bunika. Predstava je bila res
enkratna in navdušenja občinstva, ki
je do zadnjega kotička napolnilo
dvorano, ni hotelo biti konca. Mladi,
inovativni režiserki Jasmin Kovic ter
Marini Cernetig, ki je izvirno besedilo
prevedla v beneško narečje, je res v
celoti uspelo vdahniti pravo beneško
dušo Molierovi mojstrovini. Igralska
ekipa je bila odlična, živahnosti,
smeha in duhovitosti ni zmanjkalo,
posebna pohvala gre tudi Snežici
Černic za kostumografijo. Skratka,
igra, ki je celotno ekipo stala veliko
dela in truda, a katere uspeh bo tudi
ob ponovitvah zagotovljen.
Suzi Pertot
V
V Benečiji so proslavili 8. marec
Lepo kulturno
doživetje
  etošnji trijezični festival ko-
mičnega gledališča Komi-
go, ki ga 16. leto zapored
prirejata Kulturni dom Gorica in
kulturna zadruga Maja v sodelo-
vanju s številnimi slovenskimi in
italijanskimi društvi in ustanova-
mi, sta uvedli dve izvenabonmaj-
ski predstavi. Najprej je bila na
vrsti domača produkcija. Gleda-
liška skupina KD Sovodnje se je
25. februarja predstavila v go-
riškem Kulturnem domu s svojo
zadnjo gledališko uprizoritvijo,
Nona, Roberta Cossa (1934), ene-
ga izmed najbolj priljubljenih so-
dobnih argentinskih dramatikov.
Potem ko so nekateri gledališki
navdušenci pred nekaj leti hvale-
vredno obudili sovodenjsko gle-
dališko skupino in z njo zamrlo
gledališko dejavnost v domači va-
si z avtorskim delom Kristine Di
Dio, svoje mentorke in režiserke,
Avrelija se vrača, so se v letošnji
sezoni pogumno odločili za zah-
teven Cossov tekst. Premiero so
imeli decembra v domači dvora-
ni. Besedilo, ki vsebuje kar nekaj
humornih utrinkov, je le na
površni pogled zabavno, v resnici
L nosi v sebi tragično noto. Glavnaprotagonistka v tej tragikomedijije namreč požrešna, nenasitna
stoletna Nona. V prispodobi
predstavlja državo, državni ustroj,
ki od državljanov zahteva vse več,
dokler ti ne propadejo v vseh
smislih, tudi moralno-etičnih.
Nona namreč zaradi nenehnega
povpraševanja po hrani pahne
družino svojega vnuka Carmela
(Erik Figelj) v popoln propad. No-
nina neomožena hči Anyula (Ni-
ka Tomsič), dobra in ustrežljiva
duša, Carmelova žena Marija (Ali-
da Passon), mlada Marta (France-
sca Malic), Marijina in Carmelo-
va hči, se noč in dan trudijo, da
bi ugodili noninim željam. A ona
je prezahtevna. Zaradi dolgov ob
njeni nenasitnosti Carmelo izgu-
bi vse. Na koncu mora prodajati
cvetje na ulicah, a še te vrtnice
mu poje nona. Mlada Marta se je
vrgla v prostitucijo, da bi poma-
gala družini, a naleze se bolezni
in umre. Propade tudi kramar
Francisco (Saša Klanjšček), ki ga
z zvijačo oženijo z nono v upan-
ju, da bo on skrbel zanjo, a ker se
mu iz obupa zmeša, je še on Car-
melovi družini v breme.
Le Chico (Peter Figelj),
Carmelov brat, ki se gre
“glasbenega ustvarjalca”
in samo lenari, ostane
živ. A požene si kroglo v
glavo, ko spozna, da no-
ne se vsa družinska tra-
gedija sploh ni dotaknila. Še ved-
no misli le na hrano! Gostobese-
den tekst so sovodenjski igralci
dobro obvladali, a se pri odrski
postavitvi še zmeraj niso otresli
nekaterih nerodnosti v gestikula-
ciji, gibih, mimiki, tudi zaradi
pretiravanja pri opisovanju dram-
skih likov. Vse to so napake, ki se
trdoživo oklepajo ljubiteljskih
igralcev, posebno tistih, ki si šele
nabirajo odrskih izkušenj. Vaja
dela mojstra, pravi pregovor, za-
to želimo, da bi člani sovoden-
jske gledališke skupine vztrajali
na tej komaj začeti gledališki
poti. Vsi so se sicer potrudili, da
bi po svojih zmožnostih čim
boljše orisali nastopajoče like.
Pri tem je še najbolj naravno
zlezel pod kožo požeruške none
Jožef Pipan. Režiserka je ta lik
še dodatno komično obarvala z
njegovim izražanjem v “poseb-
ni” jezikovni mešanici. Za scen-
sko podobo, notranjost hiše
obubožane družine, so s pri-
mernimi, realističnimi sceno-
grafskimi elementi uresničili
Saša Klanjšček, Rudi Petejan,
Alessio Martinelli, David Di Gio-
vanna in Erik Figelj. Odbrani ko-
stumi so skupinsko delo. Manj
posrečene so nekatere frizure oz.
lasulje. Maske, ki bi jo nujno po-
trebovali nekateri igralci – predv-
sem tisti, ki so imeli vloge sta-
rejših oseb, pa sploh ni bilo. Svo-
je delo sta dobro opravili šepetal-
ki Patrizia Batistič in Savina Co-
tič.
Režiserka Di Dio, tudi sama gle-
dališka ljubiteljica, se je nav-
dušeno podala v to nelahko gle-
dališko pustolovščino in se po-
trudila tudi v tem, da bi razgibala
celotno dogajanje, pri katerem je
bil večji poudarek na komičnosti,
tragična poanta je bila v ozadju,
čeprav je v resnici veskozi prisot-
na.
DIARIO DI UNA CASALINGA
SERBA (DNEVNIK SRBSKE GO-
SPODINJE)
Tudi druga izvenabonmajska
predstava letošnjega festivala Ko-
migo je bila vsebinsko zelo trpka.
Pri uresničitvi tega gledališkega
večera ob mednarodnem dnevu
žena, 8. marca 2019, so sodelova-
li združenje zadrug Coop Allena-
za 3.0, goriški Kulturni dom,
društva Sos Rosa, Da Donna a
Donna iz Gorice, Apertamente iz
Tržiča ter kulturna zadruga Maja
iz Gorice. Pokroviteljstvo sta dala
SKGZ (v dvorani je bil prisoten,
zdaj njen že nekdanji predsednik
Rudi Pavšič) in ustanova APT iz
Gorice.
V goste je prišla talentira-
na igralka Ksenija Marti-
nović, po rodu iz Srbije,
ki živi že mnogo let v Ita-
liji. Goriški publiki, med
katero je bilo veliko itali-
janskih gledalcev, se je
predstavila z monologom
Diario di una casalinga
serba (Dnevnik srbske go-
spodinje) v režiji Fione
Sansone. Predstava je na-
stala po literarnem delu
Mirjane Bobić Mojsilović.
Za to monološko uprizo-
ritev je igralka prejela nagrado
Premio Nazionale Giovani realta’
del teatro 2014, v kategoriji mo-
nologi. Igralka, katere naravni
gledališki talent je opazen pri vsa-
ki drobni gesti, gibu … je s proni-
cljivo, plastično podano vlogo
popolnoma osvojila gledalce, ki
so ob živi pripovedi protagoni-
stke Angelke podoživeli prelom-
ne zgodovinske dogodke, ki so se
dogodili v nekdanji Jugoslaviji, v
kateri so do njenega razpada v
glavnem mirno sobivali različni
slovanski narodi. Igralka je v
živahni sproščenosti prikazala
Angelko, ki je bila kot otrok zelo
ponosna na to, da je pionirka. Ra-
da je imela maršala Tita, ki je bil
“ves njen” in “ona njegova”. Tudi
s koreografskimi gibi in ob pre-
stavljanju treh lesenih zabojčkov
je spreminjala skopo scensko po-
dobo in s svojo odrsko prezenco
napolnila prizorišče. Z mlado-
stniško neugnanostjo in odprto-
stjo za vse, kar je prihajalo z Za-
hoda, je prikazala tudi Angelkino
navdušenje nad glasbo iz 70. - 80.
letih in nad modo, ki je v Srbijo
prihajala preko Trsta. V tam-
kajšnjih trgovinah so tudi mladi
Srbi kupovali jeanse in kot ostala
mladina vsrkavali vrenje tedanje
dobe. Angelka, kot drugi njeni
srbski vrstniki, je ljubila svoj na-
rod in čutila z njim. Vse je bilo
“lepo”, dokler ni umrl maršal Ti-
to. Takrat se je zalomilo. Angelka
se v pripovedi spominja svojih
mladih let v obdobju Slobodana
Miloševića in si večkrat postavlja
vprašanje, kako je mogoče uničiti
tako lepo deželo? Njeni spomini
grenko segajo v vojni čas, ko
omeni nove meje, ki so razdelile
nekoč skupno državo, pa svoje
prehajanje iz dekleta v ženo, san-
je, realnost, strah pred neznanim,
strah da ne bi bili priznani. An-
gelka, ki je hotela postati igralka,
igra, pleše, poje, bere časopisne
novice in imena tistih, ki so izgu-
bili vse … Zahod pritiska na njen
narod, bombe padajo, ona pa še
zmeraj išče spomin na neko ok-
no …
V enourni predstavi je igralka s
preigravanjem različnih čustve-
nih odtenkov pokazala svojo
igralsko moč in v gledalcih vzbu-
dila nelagoden občutek, da smo
ob vsem tem, kar se je dogajalo v
90. letih prejšnjega stoletja v nje-
ni domovini, ostali
brezbrižni in nismo
dovolj sočustvovali z
vsemi, ki so takrat
trpeli, in jim poma-
gali, ko se je zrušil
“idealizirani” svet, ki
ga je ustvaril Tito, tu-
di s kultom svoje
osebnosti.
Dolg, topel aplavz je
bil dokaz, da je igral-
ka znala najti pot do
src gledalcev.
Abonmajski pro-
gram Komigo se bo
začel v ponedeljek, 18. marca
2019, ob 20.30 z glasbeno kome-
dijo Nune v akciji avtorja Dana
Goghina. V njej nastopajo Goj-
mir Lešnjak - Gojc, Simona Vo-
dopivec Franko, Alenka Godec,
Marjan Bunič in Lea Bartha Pe-
sek. Pri predstavi sodeluje instru-
mentalist Miran Juvan.
Iva Koršič
  Komigo
Dve različni predstavi, obe
z grenkim priokusom
KULTURNI DOM GORICA 
S 6. strani
Združene za ...
  astopajoče so si v
določenem trenutku,
ko so ženske odhajale
v skupščino, oblekle “tunike”
in si nataknile duhovito
zamišljene brade. Niti rekviziti
niso manjkali. K tem so
simbolno spadali tudi rdeči
salonarji. Vsem tem
“posebnim” igralkam naj gre
pohvala za zamisel, pogum,
pripravo predstave, še posebno
pa zato, da so opustile večkrat
N utesnjujoče politične pregradein skupaj ustvarile nekajlepega, pomenljivega.
Med publiko, ki jim je
namenila topel aplavz, je bil
tudi goriški prefekt Massimo
Marchesiello, medtem ko se je
občinski odbornik za kulturo
Fabrizio Oreti izmuznil iz
dvorane še pred začetkom
predstave. Pred le-to je
glasbeni poklon vsem
ženskam s tremi svojimi
avtorskimi pesmimi, ob
spremljavi kitare, podarila
goriška kantavtorica Paola
Rossato, ki so ji priznanje za
njeno avtorsko delo podelili v
Sanremu. Predstavo pa sta z
glasbenimi intermezzi na
flavti in klaviaturah obogatili
Francesca Pipia in Serena
Zanolla. Na prisrčnem
kulturnem dogodku, ki je
zadobil poseben socialni
prizvok, je sodeloval tudi
Rdeči križ, ki je zbiral
prostovoljne prispevke za
študentsko štipendijo.
Nabrana vsota znaša 500,12
evra.
Slovenija 14. maja 2019 13
V  Cerkvi odločno proti spolnim zlorabam!
Politična levica je povečala
vpliv in odločanje v vladi
  agotovo je dobra novica
ta, da se bodo prihodki
v slovenskem državnem
proračunu letos povečali in
dosegli več kot 10 milijard
evrov, kar naj bi bila zasluga
gospodarske rasti, pa tudi
porasta izvoza blaga in
storitev. Povečali se bodo tudi
odhodki, vendar v nekoliko
manjši meri, tako da bi v
državnem proračunu
ustvarili nekaj prihrankov.
Popravki državnega
proračuna in njegova
prilagoditev po mnenju
premierja Marjana Šarca
“pomenijo uravnoteženje
skrbi za ljudi, hkrati pa
zagotavljajo tudi trdnost
(stabilnost) javnih financ”.
Predsednik vlade Marjan
Šarec je med razpravo ob
sprejemanju popravkov
letošnjega državnega
proračuna zamolčal, da sta
le-tega ocenila za
neprimernega fiskalni svet,
ki je kontrolni organ
slovenske države, kot tudi
Evropska komisija, ki je
najvišji izvršilni organ
Evropske zveze. Vendar se z
vidika političnih razmer in
prihodnosti Slovenije zdi še
bolj pomembno, da so
stranke vladne in
parlamentarne koalicije na
proračunskem zasedanju
Z parlamenta doseglesporazum o sodelovanju sstranko Levica, ki je politično
najbolj leva politična stranka.
Levica bo odslej s svojimi
predstavniki sodelovala in
soodločala na sejah vlade o
vseh vprašanjih, ki jih bo ta
obravnavala, nekaj zadev iz
pristojnosti vlade pa je Levici
dodeljeno v njeno izključno
obravnavo in reševanje.
Popuščanje stranki Levica je
doseglo tolikšno raven, da so
se nekateri poznavalci razmer
začeli spraševati, kdo je v
Sloveniji predsednik vlade,
ali je to še Marjan Šarec ali pa
je to postal Luka Mesec,
predsednik “nadkoalicijske”
stranke Levica.
Pri ocenjevanju političnih in
splošnih razmer v Sloveniji je
zgodovinar dr. Stane Granda
v komentarju, objavljenem v
slovenskem katoliškem
tedniku Družina, zapisal, “da
je Slovenija v zadnjih
mesecih vse bolj na poti v
komunistično preteklost. Ta
trditev je grozljiva, resnica pa
še bolj. Tega ne trdimo zaradi
Šarčeve leve vlade, ampak
zato, ker so z njo določene
politične sile iz preteklosti
dobile občutek pravice do
političnega zaleta, ki bi
Slovenijo na mnogih
področjih popeljal v stari
politični sistem. Ogrožena je
demokracija, čaščenje
totalitarizma pa dobiva vse
večje razsežnosti. Predsednik
vlade Marjan Šarec je tega
kriv toliko, ker slovenske
zgodovine ne pozna, niti se
je ne trudi razumeti”.
Pomenljiv, tudi aktualen,
torej koristen, je pogovor o
spolnih zlorabah
mladoletnih v Cerkvi s
Stanislavom Zoretom,
ljubljanskim nadškofom
metropolitom. Slovenski
katoliški tednik Družina ga je
objavil zelo obsežno, na dveh
straneh. Naš nadškof
metropolit se je udeležil
konference o zaščiti
mladoletnih v Rimu, v
svojem intervjuju pa je o
spolnem nasilju, krivcih in
žrtvah govoril jasno,
konkretno in objektivno.
Večkrat je opozoril, da v
Cerkvi niso in nikoli ne bodo
strpni do spolnih zlorab.
Rekel je, “da v Sloveniji glede
spolnih zlorab v Cerkvi
nismo na točki nič. Sicer pa,
kot je bilo že večkrat rečeno,
in tudi papež tako meni,
nikoli ne bomo prišli do
točke, ko ne bo nobene
napake več, ko ne bo nobene
zlorabe več. Ostajamo
namreč človeška družba,
Cerkev pa kot tudi družba na
splošno delujeta z vsemi
slabostmi. Najbrž nikoli ne
bomo mogli priti do tega, da
bi izkoreninili čisto vse
grehe. Potem bi najverjetneje
morali izkoreniniti ljudi. To
pa ne gre. Prizadevamo pa si,
da bi prišli do največje
možne stopnje zaščite
Prestižno priznanje za ajdovsko podjetje
BIA med deseterico
najboljših na svetu
  odjetje BIA Separations,
ki ima sedež v Ajdovščini,
je dobilo laskav naslov re-
vije Mirror Review, ki ga je
uvrstilo med deset najboljših
in perspektivnih farmacevtskih
tovarn na svetu. Znanstvena re-
vija pojasnjuje, da je ajdovsko
podjetje vodilni razvijalec teh-
nologije monolitov in eksklu-
zivni proizvajalec monolitov
vrste CIM in da si v naslednjih
mesecih zaslužijo posebno po-
zornost strokovne javnosti.
“Farmacevtska industrija se že
desetletja bori, da bi prodrla do
molekularno-bioloških kore-
nin bolezni. Sodobna biofar-
macija je s svojimi raziskavami
segla v sam ustroj raka, srčnih
bolezni, genetskih okvar in
mnogih drugih bolezni. V pri-
P hodnjih letih bodo terapije inzdravljenje tega razširjenegadosega vedno bolj omogočale
pacientom daljše in boljše
življenje. Poleg tega bodo te so-
dobne terapije preprečile števil-
ne bolezni, ki so človeštvo pe-
stile stoletja”, piše v obrazložit-
vi izbora.
BIA Separations ima 20 let iz-
kušenj in zdaj vodi več kot 500
raziskovalnih projektov. Njiho-
vo središče, večnamensko razi-
skovalno, proizvodno in izo-
braževalno poslopje, se nahaja
v osrčju Vipavske doline: v Aj-
dovščini ob avtocesti. Prodajne
in distribucijske urade pa ima
po vsem svetu, v ZDA, Kanadi
in Aziji.
Nedavno se je BIA uvrstila tudi
med finaliste izbora za naj-
boljšega zaposlovalca leta v
Sloveniji. To je medijski razi-
skovalni projekt časnika Dnev-
nik, ki izbira in nagrajuje naj-
boljše zaposlovalce. Gre za pre-
poznavanje in promoviranje
najboljših zaposlovalcev ter tu-
di za preverjanje kakovosti od-
nosa med organizacijo in zapo-
slenimi. Razglasitev zmagoval-
ca bo 21. marca. V Dnevniku so
o podjetju zapisali: “Imajo
smele načrte: širitev proizvod-
nje za petkrat, povečanje pro-
daje za trikrat, nova produktna
linija proizvodov (kromato-
grafskih kolon), lasten proces
za čiščenje exosomov za medi-
cinsko uporabo, razvoj proiz-
vodnega procesa
za čiščenje vektor-
jev za gensko tera-
pijo. Da bodo
načrti doseženi, je
skrb za zaposlene
ključnega pome-
na”.
Še lani se je ajdov-
sko podjetje borilo
s sodnimi mlini
proti Avstrijcem, ki
so hoteli podjetje
uničiti oziroma
tehnologijo prese-
liti. Na sodišču so
Ajdovci po dolgih
letih zmagali in se
posvetili razvoju.
Prihodki so znašali
predlani 4,5 mili-
jona evrov, lani pa
že 7 milijonov. Do-
biček je znašal zavidljivih
600.000 evrov.
Časnik Dnevnik pa napoveduje
nesluten razvoj: “Ker bo trg
materialov za čiščenje bio-
loških zdravil z razvojem zna-
nosti na tem področju še hitre-
je rasel, lahko Bia Separations
v prihodnje postane milijardna
multinacionalka”.
Tino Mamić
mladoletnih in vseh drugih
znotraj Cerkve, pa tudi v
družbi na splošno. Vedno
bosta potrebni čuječnost in
pozornost, ki se morata
prebuditi na družbeni ravni.
Žrtev se od žrtve ne razlikuje.
Gotovo je nekaj zelo hudega,
če duhovnik zlorabi otroka.
Toda zloraba, ki se zgodi
znotraj družine ali kje drugje,
ni nič manj huda, globoka in
boleča. Ekspertna komisija
pri Slovenski škofovski
konferenci je do zdaj dobila
15 prijav domnevnih spolnih
zlorab. Od tega pa so bile tri
neutemeljene. Pri nas se že
od leta 2006 načrtno
ukvarjamo z
vprašanjem spolnih
zlorab v Cerkvi”.
V Sloveniji je pričela
delovati tudi civilna
pobuda za opozarjanje
in preprečevanje spol-
nih zlorab z naslovom
Dovolj je. Ljubljanski
nadškof in metropolit
Stanislav Zore zagota-
vlja, “da bo njene pred-
stavnike, če bodo imeli
imena, dokaze in priče,
pripravljen vedno spre-
jeti in poslušati. Predv-
sem pa želim, da se
omenjena pobuda ci-
vilne družbe, in morda
še kakšna, usmeri v
prebujanje in osveščanje jav-
nosti, da bomo vsi bolj po-
zorni na spolne zlorabe”.
Ves čas pa se v Sloveniji doga-
ja izredno veliko število na-
jrazličnejših novosti, od kate-
rih bodo nekatere zagotovo
vplivale na odnose in življen-
je ljudi v Sloveniji. Iz vlade so
bili v kratkem obdobju nje-
nega delovanja iz različnih
razlogov odstranjeni že štirje
ministri. Primere je vodil in
utemeljeval premier Marjan
Šarec. Največ odmevov in na-
sprotujočih si mnenj je vzbu-
dil odstop ministra za zdrav-
je, doktorja Sama Fakina.
Svoj resor je domnevno zapu-
stil zaradi zdravstvenih razlo-
gov, vendar je razširjeno tudi
prepričanje, da se zdaj že nek-
danji minister ni znal ali ho-
tel soočiti z razmerami v slo-
venskem zdravstvu. Ta dejav-
nost se nahaja v razsulu. No-
vi minister za kulturo pa je
postal Zoran Poznič iz Trbo-
velj. Za svoj novi položaj se je
kar sam ponudil, stranka So-
cialni demokrati ga je pod-
prla, Državni zbor pa ga je iz-
volil za ministra. Takoj po
imenovanju za ministra je
Zoran Poznič povedal, da bo
pripravil nov zakon o medi-
jih, v katerem bodo ukrepi
zoper tako imenovani so-
vražni govor, pojav, ki se po
trditvah vladajoče koalicije
širi v Sloveniji.
Janez Janša je ob proslavljan-
ju 30-letnice začetka razvoja
Slovenske demokratske stran-
ke v t. i. velikem intervjuju,
objavljenem v reviji Demo-
kracija, menil, “da v Sloveniji
prihaja čas bistrenja. V državi
namreč obstaja velik demo-
kratični primanjkljaj, ogro-
men pa je tudi demokratični
deficit Marjana Šarca”. V ka-
toliškem tedniku Družina pa
se Igor Grdina sprašuje, od
kdaj smo Slovenci. Zatrjuje,
“da o tem poteka že dolgo-
trajna pravda med znanstve-
niki in politikanti”.
Marijan Drobež
Komisija za reševanje prikritih grobišč  
Poročilo o opravljenem delu 
v zadnjih treh letih
  omisija vlade za
reševanje vprašanj
prikritih grobišč je na
novinarski konferenci v torek,
5. marca, predstavila obsežno
monografijo, ki predstavlja
opravljeno strokovno delo na
podlagi izvajanja zakona o
prikritih vojnih grobiščih in
pokopu žrtev iz leta 2015.
Poročilo 4 prinaša 60
prispevkov 28 avtorjev z več kot
500 prilogami.
Monografijo, ki jo je
sofinanciralo ministrstvo za
gospodarski razvoj in
tehnologijo, je na
kratko predstavil njen
urednik in predsednik
komisije Jože Dežman.
Poročilo 4 predstavlja
rezultate dela, ki ga je
komisiji po njegovih
besedah omogočil
zakon o prikritih
vojnih grobiščih in
pokopu žrtev iz leta
2015. Po treh letih
uresničevanja zakona
v komisiji po njegovih
besedah ugotavljajo,
da je zakon omogočil
nadaljevanje dela pri
odkrivanju in urejanju
prikritih morišč in grobišč, pa
tudi izkop in pokop posmrtnih
ostankov.
Do konca leta 2018 so tako
raziskali 233 grobišč in morišč,
iz 129 so opravili delen ali
celoten prekop žrtev, v 104 pa
so s sondiranjem potrdili
obstoj človeških skeletnih
ostankov.
Odkrili so posmrtne ostanke
K vsaj 2532 oseb. Od teh so jihpokopali 1615. 162 grobišč inmorišč so uredili v naravi. Med
raziskavami so odkrili več tisoč
predmetov. Poročilo posebej
opozarja na neurejeno stanje
vojnih grobišč v Sloveniji in
slovenskih vojnih grobišč v
tujini, je dejal Dežman in dodal
sporočilo komisije oz. knjige,
da niso “linijsko delegirani,
ampak iščejo resnico”.
Osrednji del poročila je
namenjen posledicam
prelomnice, ki ji v komisiji
pravijo zakon o prikritih
grobiščih, k čemur sta največ
prispevala kriminalist Pavel
Jamnik in zgodovinar Mitja
Ferenc.
“Tudi tega poročila brez
sprejetja zakona ne bi bilo”, je
povedal Jamnik in poudaril, da
so z zakonom rešili vse
možnosti tehničnega dela s
prikritimi vojnimi grobišči.
Rezultat tega je množica
odkritih in raziskanih grobišč,
izvedenih prekopov in nato
pokopov žrtev, kakor si
zaslužijo. V prispevku namreč
opisuje pot od odkritja
prikritega grobišča do
ugotavljanja identitete žrtev.
Ena od nalog za prihodnost je,
da bi komisijo nadomestil
zavod, ki bi skrbel za grobišča,
je še dodal.
V nadaljevanju je Ferenc podal
kratek pregled delovanja
vladne komisije, ki se je
vseskozi spopadala z
organizacijskimi in drugimi
težavami oziroma
z omejeno
možnostjo
delovanja, ki ji ga
je onemogočala
vsakokratna
izvršna oblast pred
sprejetjem zakona.
Pričujoče poročilo
zdaj sloni na
rezultatih, ki jih je
komisiji omogočil
zakon, je dejal.
Kljub temu pa je
Ferenc kot najtrši
oreh, ki ga
komisija “razbija”
že tretje leto,
omenil grobišče Jama pod
Macesnovo gorico v
Kočevskem rogu. Ob tem je
izrazil upanje, da to ne bo
postala druga Huda jama, kjer
so odkrili več kot 1400 žrtev.
Poročilo komisije izpostavlja
tudi pomembno vlogo
arheologov pri raziskovanih
prikritih grobiščih, ki ga je
predstavil arheolog Uroš Košir.
Aktualno14. marca 201914
Primorska poje 2019
Priljubljena revija spet pri nas
  organizaciji Javnega
sklada RS za kulturne de-
javnosti, Zveze pevskih
zborov Primorske, Zveze slo-
venskih kulturnih društev v Ita-
liji, Zveze slovenske katoliške
prosvete iz Gorice in Zveze cer-
kvenih pevskih zborov iz Trsta
se je v petek, 22. februarja,
začela 50., jubilejna zborovska
revija Primorska poje, na kateri
se bo zvrstilo 34 koncertov v ra-
zličnih krajih Primorske z več
kot dvesto pevskimi zbori. Pri-
morska poje je najbolj prilju-
bljena in množična revija pri
nas. Ob 50. obletnici je bil v ne-
deljo, 3. marca, v Avditoriju Por-
torož, slavnostni koncert, na ka-
terem je kot slavnostni govor-
V nik nastopil predsednik Repu-blike Slovenije Borut Pahor, kije obenem tudi častni pokrovi-
telj letošnje Primorske poje. Na
Goriškem, Tržaškem in v vi-
demski pokrajini bo 13 koncer-
tov, od teh pet bo v cerkvenih
prostorih. V videmski pokrajini
bo Primorska zapela v nedeljo,
17. marca, v občinskem kultur-
nem centru na Trbižu, kjer bo-
do nastopili zbori iz Primorske
in Koroške, 24. marca v cerkvi
Marije Matere dobrega srca na
Liesah, 14. aprila v kulturnem
domu na Ravanci v Reziji ter 28.
aprila v cerkvi sv. Florijana v Za-
varhu. Na Goriškem bodo štirje
koncerti, in sicer: 22. marca v
cerkvi sv. Andreja ap. v Štan-
drežu, 24. marca v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v Gorici, 31.
marca v kulturnem domu Jožef
Češčut v Sovodnjah ob Soči in
13. aprila v Domu na Bukovju
v Števerjanu. Na Tržaškem je bil
prvi koncert v soboto, 23. fe-
bruarja, v Marijinem domu v
Trstu, drugi pa 24. februarja v
cerkvi sv. Jerneja na Opčinah,
tem bodo sledili še koncertni
večeri 23. marca v športno-kul-
turnem centru v Lonjerju, 6.
aprila v cerkvi sv. Lovrenca v
Škednju in 12. aprila v Kultur-
nem domu Prosek-Kontovel na
Proseku.
Primorska poje se bo končala v
nedeljo, 28. aprila, v cerkvi sv.
Florijana v Zavarhu.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 12. marca 2019, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (235)Erika Brajnik
Sivka
Sivka, Lavandula angustifolia, raste skoraj na vsa-
kem našem vrtu in ga tudi krasi. Ime izvira iz la-
tinščine “lavare”, kar pomeni prati. Ime je dobila
po tem, ker so jo v antiki uporabljali predvsem za
umivanje telesa.
Sivka pomirja telo in dušo. Če nas piči žuželka,
nam eterično olje sivke pomaga odpraviti
srbečico. Če nam je hudo, če smo anksiozni, ne-
speči in živčni, eterično olje sivke gotovo poma-
ga. Tudi pri glavobolu in vrtoglavici pomaga siv-
ka, predvsem če si olje masiramo po sencih in te-
menu. Sivka ima tudi balzamičen učinek ob
kašlju, prehladu in katarju, takrat jo mažemo po
prsnem košu. Deluje
tudi proti krčem v čre-
vesju, če jo masiramo
po trebuhu in če jo
uživamo peroralno.
Pomaga pa tudi pri od-
pravljanju otitisa.
Eterično olje sivke se
uporablja v kozmetiki,
za parfume, mila in
čistila. Deluje proti
bakterijam, razkužilno,
celi in pomirja kožo.
Uporablja se ga za po-
miritev živčnega sistema, pri depresiji, niža krvni
tlak in pomaga urejati prebavo. Izbirajte samo je-
dilno olje sivke!
Sivko se uporablja tudi za odišavljanje prostorov
in omar.
Osebno jo uporabljam za masiranje otroka po la-
sišču proti ušem, ob otitisu se kapne v uho. Po-
trebno je kupiti res kvalitetno eterično olje sivke,
ki je biološko, s certifikatom. Najboljša je franco-
ska, ki raste na 1800 metrih nadmorske višine;
pri tej za pridelavo olja uporabljajo samo cveto-
ve. Če boste našli takšno, ki je malo dražje, jo
lahko uporabljate direktno na koži, tudi pri otro-
cih, takoj pomaga.
V grški mitologij je bila sivka zaščitnica čarovnic
in jasnovidcev. Ob poletnem solsticiju so ljudje
šopke sivke postavljali na okenske police, saj so
verjeli, da odganja zle duhove in zle uroke.
Perzijska pravljica govori o kralju, ki je obljubil,
da bo dal svojo prelepo hčer za ženo princu so-
sednje države, vendar se je hči že prej zaljubila v
drugega mladeniča. Tudi mladenič se je vanjo
silno zaljubil, vendar njen oče ni odobraval po-
roke, ker je bil fant iz revnejšega stanu. Bog luči
pa se ju je usmilil, zato ju je vzel k sebi v nebo. V
zameno za njuni duši je zemlji podaril sivko.
Obstaja tudi pra-
vljica o Sivki, pre-
krasni vili, ki je
živela v Francij v
vasi Lure. Imela je
prekrasne zlate lase
in velike očarljive
modre oči. Nekega
dne je premišljeva-
la, kam bi se prese-
lila. Odprla je knji-
go in zagledala
travnike Provanse,
ki so bili za-
puščeni, suhi, polni plevela in kamenja. Ta slika
tako zapuščene in zanemarjene pokrajine jo je
močno razžalostila in vznemirila. Vila je začela
silovito jokati, njene solze v barvi sivke pa so
umazale liste knjige. Da bi popravila škodo, je li-
ste pobarvala z veliko modre barve, kot bi želela
narisati modro nebo. Od tistega dne, ko je vila
začarala to deželo, raste po Provansi prekrasna
dišeča sivka. Njena polja so čudovita in dišeča,
greje jo sonce in krasi prelepo modro nebo.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Že več desetletij
sociologi in zgo-
dovinarji
preučujejo
“družino” kot
tematiko, vred-
no podrobne
analize. Struktu-
ra družine se je
že od štirinajstega stoletja začela globoko razlikovati
med mestom in podeželjem - v mestih je večina
prebivalstva živela v majhnih družinah, v bistvu so
bili to večinoma obrtniki in trgovci, ki so živeli od
svojega dela, na podeželju pa je do prve polovice
dvajsetega stoletja gotovo prevladovala kmečka
skupnost, v kateri je bila družina neke vrste razšir-
jena enota, ki je vključevala več generacij sorodni-
kov: očeta in mater, nonote, otroke, neporočene
strice in tete. Kmečke
družine so bile navadno
zelo številne: takrat ni bilo
problema, ki muči da-
našnjo družbo, to je demo-
grafska rast na ničli - v sta-
rih časih je bilo normalno,
da so družino sestavljali
številni ljudje, saj so bile
kmetije velike in rok, ki bi
poprijele za delo, vedno
premalo, prav zato pa so
bili otroci obravnavani kot
pravo bogastvo, zastonj delovna sila. Otroci so se
rojevali doma, v odsotnosti zdravnika; tega so po-
klicali le v nujnih primerih. Porodnici je navadno
priskočila na pomoč babica, v sosednji sobi je čakal
mož, ki je bil najbolj srečen, če se mu je rodil sil, ki
bi mu lahko pomagal pri delu in prenesel družinski
priimek na naslednjo generacijo. V kmečki družini
je navadno veljal patriarhat, ureditev, v kateri je bil
oče družinska avtoriteta, pater familias, gospodar,
lastnik vseh proizvodnih sredstev, ki je sledil celotni
družinski organizaciji: delu na poljih in upravljanju
premoženja ter denarja. Oče je bil najbolj moder in
izkušen član družine, zato so ga morali vsi poslušati,
ubogati in spoštovati, težko se mu je kdo uprl. Na-
vadno je sporočal svoje pomembne odločitve ob
kosilu in večerji, ko so bili vsi člani družine ob mizi.
V patriarhalni družini je glede na svoje moči in spo-
sobnosti vsak član imel svojo nalogo: medtem ko
je oče bil avtoritaren, je mati, ki je bila včasih v po-
polnoma podrejenem in brezpravnem položaju,
skrbela za čustveno plat v odnosih in njena glavna
naloga je bila voditi hišo, kuhati, likati, skrbeti za
otroke, za gospodinjska opravila, vrt... za “ženska”
opravila. Nedostojno bi bilo namreč, če bi se s temi
ukvarjali mož in sinovi. Čeprav se je mama največ
ukvarjala z otroki, je lahko samo oče določal izredne
kazni, zato so se ga otroci včasih bali, do njega in
tudi do mame so imeli drugačen, spoštljiv, a neko-
liko oddaljen odnos in največkrat so ju vikali. Oče
jih je včasih pošiljal “služit” drugam in seveda od
njih zahteval, da so mu izročili plačo. Na kmetih so
se morali vsi potruditi, saj zemlja je bila radodarna
le, če so ji vsi namenjali svojo energijo, oče pa je
največkrat zelo strogo določal, kaj bo kdo delal -
žena, otroci in hlapci so morali ubogati, delati in
molčati. Tak gospodar, strog in avtoritaren nono,
je nekoč upravljal kmečko družino na vasi. Otroci
so morali ob njegovi prisotnosti vedno molčati, ko
pa so se odrasli pogovarjali, so morali nujno zapu-
stiti sobo – vsak pogovor je bil izjemno skrivnosten.
Mala osemletna deklica ja vsak dan s sestrico in ma-
mo vestno opravljala svoje delo na kmetiji in ubo-
gala nonota, ker je njen oče padel med vojno. Kme-
tija je bila velika in nonotu so hodili pomagat de-
lavci iz vasi: s trdim delom so si prislužili malico ali
kosilo – denarja ni nihče videl! Gospodar je bil se-
veda privilegiran in ni jedel, kar so jedli hlapci in
ostali člani družine, žena mu je posebej pripravljala
okusnejše jedi. Ob obroku se je nono zelo rad
norčeval iz ostalih, še posebno iz male vnukinje in
jo spraševal, kaj je jedla ona za kosilo, pri tem pa je
dobro vedel, da je bila njena jed gotovo zelo skrom-
na, kvečjemu jota. Nekega dne je večerjal v kuhinji.
Potem ko so delavci in otroci že pospravili svojo po-
lento z mlekom, se je on še mastil z mesom: celo
petelinje stegno si je basal v usta in obela se mu je
cedila po bradi. Tedaj se je spet odločil, da bo nago-
voril svojo vnukinjo, in ponovno jo je zasmehljivo
vprašal: “Kaj pa ste ve jedle doma”? Deklica tokrat
ni mogla molčati, popolnoma ji je prekipelo in
odločno je nonotu odgovori-
la: “Jedle smo cvrto kafe”! po-
tem pa brž zbežala iz hiše.
Prvič se je zgodilo, da je nekdo
gospodarju tako odgovoril, za-
to se je grozno razjezil: blisko-
vito je vstal od mize, tako da
se je stol prevrnil in petelin
poskočil na krožniku, in se od-
pravil za deklico, tako da so ga
morali hlapci držati, da je ne
bi ujel in pretepel. Ker vnukin-
je ni bilo od nikoder, se je zne-
sel nad svojo hčerko, dekličino mamo, češ da ni
sposobna vzgajati svojih otrok, ta pa je bila dovolj
prisebna, da je molčala in sploh ni vprašala, kaj se
je zgodilo, saj samo nonotova beseda je bila “za-
kon”. Po večerji je deklica, ki se je bala, da bo morala
vsem razložiti svoj odgovor nonotu, res poskusila
scvreti kavo: na “špargertu” je v ponvici najprej raz-
topila košček masla, nato pa je vanj vrgla peščico
domačega ječmena, ki ga je prej zmlela z mlinčkom.
Ko se je ječmen dobro pocvrl, je dodala malo vode
in kuhala, končno pa vse zlila na rezino starega kru-
ha in pokusila: sploh ni bilo narobe - okus je bil po
ječmenu, kruh se je zmehčal in še toplo je bilo – res
je skuhala “cvrto kafe”! Kar se je zgodilo, dekličina
predrznost, je bilo za tiste čase nesprejemljivo, nono
pa se je počasi le pomiril, pozabil na svojo jezo, a
nikoli več ni vnukinje vprašal: “Kaj pa ste ve jedle
doma”? Resnici na ljubo doma kave niso cvrle, prav
gotovo si niso mogle privoščiti mastnega mesa, po-
leg polente in mleka pa so po navadi res jedle le
preprosto joto.
JOTA
Sestavine:
300 g kislega zelja, 300 g krompirja, 250 g fižola, 2-
3 žlice olivnega olja, 2 stroka česna, 2 žlici moke,
sol, poper, 2 lovorova lista, 2-3 dl vode.
Priprava:
V lonec damo že prej namočen fižol, krompir, sol,
poper, 2 lovorova lista in skuhamo skoraj do meh-
kega. Po želji lahko dodamo tudi košček prekajene-
ga mesa, pršuta ali klobaso, ki smo jih prej na pol
skuhali v vodi. Posebej damo kislo zelje v lonec, pre-
krijemo z vodo in skuhamo. V drugo kozico damo
olje, česen in dve žlici moke in na tem prepražimo
zelje z njegovo vodo vred. Krompir in fižol zmečka-
mo z vilicami, jima dodamo prepraženo zelje in še
malo pokuhamo. Namesto kislega zelja lahko upo-
rabimo kislo repo. Nekoč so s krompirjem in
fižolom skuhali tudi dve pesti ječmena, nekateri pa
so joti dodali še pest koruzne moke in še malo po-
kuhali. Vsekakor spomnite se, da je jota še boljša
naslednji dan. Bog žegnaj!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (30)
  ada ima harmonijo in red, pa tudi dra-
matične poudarke, ki figuro ali figuralno
skupino pomembno nadgradi in izposta-
vi. Njena izpoved je globoka, podoživeta, stra-
stna. In deluje izjemno monu-
mentalno, čeprav korenini v še
tako majhnem detajlu. Izjem-
no premišljeno, čeprav se čuti
brstenje njene erupcije”.
Razstava treh ustvarjalk ponu-
ja “paleto slikarskih nagovorov
in podoživetij, a hkrati eno
skupno rdečo nit, ki jih pove-
zuje: to sta iskrenost in preda-
nost”, je še dejala dr. Nelida
Nemec. “Vsaka v svoji govorici
nas nagovarja z lepoto in lju-
beznijo. Z govorico, ki je uni-
verzalna in dotikajoča se tudi
v teh časih, ko nas vse bolj
agresivno nagovarjajo dru-
gačna vizualna sporočila”.
Razstava je izzvenela “v
občutenju lepot, ki nam jih
prinaša življenje, in v védenju,
da je lepota v nas samih in da je v nas ženskah
izjemna notranja moč, ki jo znamo in hočemo
deliti. Saj, narava nam je dala nekaj izjemnega
in velikega: da lahko doživimo moč življenja”.
Center Bratuž je izdal tudi dvojezičen katalog,
ki ga je res okusno oblikovala Monica Quag-
giato, tiskala Grafica Goriziana. Razstava je na
ogled do 22. marca med 17. in 19. uro, do 15.
maja pa ob prireditvah ali po dogovoru.
R
Z 8. strani
Poklon ženski ...
Harfistki Vida Boškin in Petra Devetak
Aktualno 14. marca 2019 15
Leto za letom se vse to ponavlja
Slutnja
  etos zime skorajda ni bilo.
Sploh ne trdim, da jo
imam rada. Ravno na-
sprotno, vse prej kot prijetno mi
je, ko si nadenem volneno ma-
jico, se zavijem v topel šal in mi
je še vedno hudo mraz. A vsee-
no. Zima je del našega življenja,
je barvni odtenek, ki nas sprem-
lja od otroštva, je čar pozabe,
tišine in seveda tistih praz-
ničnih dni, ki jih imamo vsi ra-
di.
Danes, ko spravljam na papir
teh nekaj misli, je že prvi marec.
Začetek meteorološke pomladi,
koledarska je še nekako daleč,
tista prava pa je že zdavnaj tu.
Letos sem jo zaznala že zelo zgo-
daj. Takoj po novem letu. Nekje
v zraku je bila, ptice so jo prine-
sle s petjem in prvo vijolico sem
skoraj pohodila že januarja. Kot
obljuba je lebdela v zraku, tako
da tudi tistih nekaj mrzlih dni,
ki je še prišlo, nam ni ugasnilo
upanja, da je mraza, teme in sa-
mote nekako konec. Upanja, da
bo kmalu poletje, polno barv,
neskončnosti, glasnega veselja
in luči, ki polni pozne večere in
nas tolaži z občutkom, da je
pred nami večnost. Poleti je vse
možno, svetle poti vodijo v ne-
skončnost, koža se radosti vetra
in sonca. Poleti smo vsi mladi.
Poleti smo vsi optimisti.
A vendar je začetek pomladi
poln otožnosti. Vsaj jaz jo zaz-
navam, v barvah, ki še ne mo-
rejo zaživeti in nosijo še vedno
na sebi tiste odtenke sivine, ki
znajo biti žalostni. In težki. Tudi
L sama se upiram brstenju. Nisempripravljena na barve, na vesel-je. Še vedno je preveč malanho-
lije v meni. Še vedno čutim si-
vino.
Pred dnevi sem bila pri morju.
V Gradežu. Gradeža pozimi ne
maram. Preveč me spominja na
življenje, ko se prazni, na spo-
mine, ko postajajo moreči in jih
je vse preveč, na samoto, ki jo
je zaznati v praznih sobah, v
odvrženih predmetih, v ulicah,
ki jih duši tišina. Morje je pozi-
mi žalostno. Spominov je toli-
ko, da ni prostora za prihod-
nost. Kot večnost, ki se izteka v
neznano, kot brezpotje, ki traja
predolgo. Gradež me je pričakal
v soncu, ki se je ovijalo v nevid-
no kopreno. Morje, skoraj zlato
s tisočerimi odsevi, nebo popol-
noma jasno, a brez tiste rado-
stne modrine, ki jo tako nujno
potrebujem, da se lahko razve-
selim dneva. Nekje tam za
hišami, ki samevajo, za bori, ki
so še oviti v senco, za plažami,
ki še skrivajo v pesku spomine
na korake minulega poletja,
ostajata mraz in osamljenost
predolge jeseni in brezbarvnih
dnevov. Še vedno me zebe, še
vedno čutim vlago, še vedno
me mori občutek, da se moji ko-
raki izgubljajo med cementom
in ulicami, ki so že dolge mese-
ce brez vsakršnega življenja.
Pomlad prihaja. To vem. Na po-
deželju je drugače kot pri mor-
ju. Čeprav nebo še hlasta po
modrini in pričakuje vse tiste
odtenke, ki bodo pozneje dajali
barvo poletnim sanjam, je zem-
lja neučakana. Vsepovsod kali.
Med listjem poganja prvo zelen-
je. Plaho, nedolžno, nežno in
ranljivo. Dovolj bo nezaznaven
padec temperature in že se bo
povrnila enolična sivina. Včasih
je sla po življenju prevelika. V
neučakanosti umiramo. A ven-
dar travniki kalijo. Ker je narava
neučakana. In zemlja izžareva
toplino pričakovanja. Življenja.
Novega življenja. Nekako kot mi
ljudje. Spomladi sem veliko bolj
polna ustvarjalnosti. Tako kot
večina izmed nas. Vsaj zdi se
mi, da je tako. Da smo vsi ne-
mirni in neučakani. Pozimi se
nekako unesem, ogenj
upočasni polzenje, čas je nekje
ujet v peči, ki dogoreva. Večeri
so prenatrpani s temo. Luč gori,
a ni dovolj.
Spomladi se otresemo te teme,
teh preveč mirnih večerov, časa,
ki se je ujel v zanke snežne
tišine. Zdaj bi ponovno zaživeli.
Zdaj se nam spet zahoče barv.
Zdaj sanjamo o dolgih večerih,
o zvezdah, morda o ljubezni.
Morda o harmoniki, ki je ujeta
v trave poletnih noči. Pomlad je
polna obljub. Obljube brstijo,
leto za letom se vse to ponavlja.
Ujeti smo v krog porajajočega se
življenja. Ni smrti, katere na-
men bi ne bilo rojstvo. Ni jese-
ni, ki bi ne skrivala poganjkov
ponovnega poletja.
Sonce plaho zre izza oblakov, ki
jih vremenarji niso napovedali,
a vseeno kalijo našo predstavo
o modrini prihajajoče pomladi.
Kot bi se zimski sen upiral ne-
miru, ki prihaja in brsti od vse-
povsod. Kot bi se narava vendar-
le bala sanj, kaljenja, življenja.
Tako nekako, kot se tega bojimo
mi. Koliko lažje je namreč zako-
pati glavo pod vzglavnik in se
odločiti za dan ob topli peči, na-
mesto da bi sledili sanjam,
načrtom in občutkom. Koliko-
krat nas je življenja strah. Morda
je tako tudi s travniki, ki ravno
zdaj brstijo, morda je tako z li-
vadami, kjer se počasi odpirajo
popki in poganjki. Morda je ta-
ko z morjem, ki bi se rado v sa-
moti spajalo z nebom in se uta-
pljajo v meglenem objemu.
Morda se vsi bojimo prekipe-
vanja, ki ga prinaša pomlad.
Čeprav sanjamo in hrepenimo
po njem.
Pomladi in jeseni ni-
mam rada. Morda ker
nimam rada sprememb.
Morda ker nisem človek
blagih odtenkov, ampak
vročih skrajnosti. Morda
ju nimam rada, ker je v
njih preveč hrepenenja,
nedorečenosti. In
otožnosti. Otožnosti se
najbolj bojim, ker jo no-
sim v sebi. In čeprav to
vem, še vedno bežim
pred njo. Kot muca, ki
lovi svoj rep. In ga seve-
da nikoli ne ujame.
Otožnost je prekletstvo.
Kolikokrat mi ljudje go-
vorijo, da imam prijeten
nasmeh. Da se vedno
smejem. Krinka je, ma-
ska, ki jo nosimo vsi. Za
tistim smehom so večni nemir,
iskanje nedorečenega, hrepe-
nenje po sanjah, želja po bližini,
po besedah, po pripadnosti. Za
mojimi nasmehi so večno
iskanje, pot, ki se ne konča, cilj,
ki ga sploh ne poznam... Za mo-
jim večnim nasmehom je
žalost. Za mojim večnim na-
smehom je hrepenenje. In bo-
lečina, ki ga spremlja. Hrepe-
nenje in nemir. Nemir pa je na-
jhujši spomladi. Ko se vse
začenja in vendarle tudi
končuje. Ko veš, da moraš biti
del teh načrtov, teh barv, tega
prekipevajočega življenja. Pa
imaš preveč sanj in premalo
energije. In ostane samo hrepe-
nenje v objemu odhajajočih
oblakov v pomladni modrini...
Zato ne maram pomladi. Ker je
nemira v meni že itak preveč.
Pomlad prihaja. Počasi odpiram
vrata in okna v dnevno sobo. Še
vedno me zebe, ker je sonce pla-
ho in v zraku so še odtenki za-
sneženih vrhov in burje, ki brije
po naših vinorodnih goricah.
Še so trde in mrzle grude, iz ka-
terih poganjajo vijolice in re-
grat. Še se kopiči sivina na ob-
zorju, kot bi narava ne imela do-
volj barv, da bi izrisala naše san-
je o poletju. In vendar čutim ne-
mir dolgih večerov, ki prihajajo,
zvezdnatih noči in petja med li-
vadami. Še mesec, kvečjemu
dva in zelenje bo pregnalo to si-
vino. Prebarvalo bo tudi misli.
In veter bo vzel moja hrepenen-
ja v naročje in jih nosil čez zele-
na pobočja, med gozdove, ki
bodo šelesteli o večnem poletju.
V toplo naročje se bodo ujele
sanje in se ogrele, razbrstele.
Morda tudi uresničile, čeprav
samo za trenutek, samo za eno
zvezdnato noč. Poleti je vse do-
voljeno. Poletje je neskončno.
Poletje se nam zdi nesmrtno. V
njem najde hrepenenje svoje
sanjske livade. V njem se hrepe-
nenje umiri in prepusti sapi in
vonjavam. Samo za trenutek.
Kajti poletje hrepeni po večno-
sti, a se končuje v enem samem
trenutku. Trenutek popolnosti,
ki spolzi in izgine. Da se potem
spet ujamemo v zanke mine-
vanja. In otožnosti. Jesen nam-
reč spet prinaša tišino dolgega,
neskončnega pričakovanja na
novo slutnjo pomladi.
Suzi Pertot
V Krasnojarsku v Rusiji so se pomerili študentje
Katrin Don tekmovala 
na Univerzijadi
  e dni se je v Krasnojar-
sku v Rusiji končala 29.
zimska Univerzijada
(www. fisu. net), ki je trajala
od 2. do 12. marca. Slovenski
šport v Italiji je (16 let po de-
vinovcu Mateju Crismanci-
chu, ki je v zvrsti carving so-
deloval na Univerzijadi 2003
na Trbižu) kot predstavnica
ljubljanske univerze zastopala
naša najboljša alpska smučar-
ka Katrin Don, ki je v tej zimi
doživela nekaj res dragocenih
in nepozabnih športnih in
življenjskih izkušenj. 21-letna
študentka kineziologije na Fa-
kulteti za šport, ki je športno
dozorela v vrstah openske
Brdine in letos trenira v Špor-
tnem društvu Novinar, je na-
stopila v vseh disciplinah, in
sicer v slalomu, kjer je bila 25.,
veleslalomu (36. mesto), su-
T perveleslalomu (45.) in alpskikombinaciji (diskvalificirana).Konkurenca je bila ostra, saj
so tekmovali študentke in štu-
dentje z vsega sveta. Skupno
je bilo zastopanih 58 držav, na
Univerzijadi je vsega nastopilo
okoli 2500 mladih. Študentje
pa so bili tudi prostovoljci, ki
so bili odločilen člen v orga-
nizacijskem stroju, teh je bilo
več kot dva tisoč. V enajstih
dneh tekmovanj je prišlo na
svoj račun enajst športnih di-
sciplin, uradni podatki pa
kažejo, da so posnetki tekem
dosegli več kot sto držav in
skupno 300 milijonov gledal-
cev. Skratka, izjemno odme-
ven dogodek, ki ga je letos go-
stilo tretje največje mesto Si-
birije, ki šteje milijon prebival-
cev. Na spektakularnem od-
prtju prireditve, ki je bila prvič
v Rusiji (poletna pa bo julija v
Neaplju), je zbrane nagovoril
sam predsednik Vladimir Pu-
tin. Baklo pa sta med drugimi
na prizorišče odprtja prinesli
nekdanja igralka tenisa Dinara
Safina in dvakratna olimpijska
prvakinja v gimnastiki Svetla-
na Korkina. Slovensko zastavo
je na mimohodu držav nosil
24-letni študent Filozofske fa-
kultete Žiga Kovačič, ki nasto-
pa v smučanju prostega sloga.
Nedvomno je bilo za Donovo
vse skupaj izjemno doživetje,
o katerem bo lahko pripove-
dovala vnukom. Zanjo je ta zi-
ma sploh izjemno pestra, ob
rednih mednarodnih nasto-
pih za točke FIS je namreč
doživela pred poletom v Sibi-
rijo tudi debi na mladinskem
svetovnem prvenstvu v kraju
Pozza di Fassa na Tridentin-
skem. S slovensko reprezen-
tanco je nastopila v veleslalo-
mu in slalomu, obakrat je od-
stopila, ter v ekipni tekmi, v
kateri so bile Slovenke
izločene v prvem krogu. Kljub
temu je bila to zanjo še ena si-
jajna izkušnja, saj se je tudi tu
merila tudi s smučarkami, ki
nastopajo v svetovnem pokalu
in na članskem svetovnem
prvenstvu. V slalomu je na
primer prvakinja postala nje-
na bolj znana reprezentančna
kolegica Meta Hrovat, ki je le
nekaj dni prej tekmovala na
članskem SP v švedskem Aare-
ju ob boku Mikaele Shiffrin,
Ilke Štuhec in ostalih naj-
boljših.
HC
Katrin Don
S 1. strani
Moralna zmaga ...
  am sta namreč pokopana
Stanko Vuk in Danica To-
mažič ter tudi vsi ostali čla-
ni ugledne slovenske tržaške
družine. Ob vencu, ki ga je po-
ložil organizator spominskega
dogodka, so se žrtev s cvetjem
spomnili tudi člani društva Stan-
ko Vuk iz Mirna in Danica Colja,
sorodnica družine Tomažič, ki je
povedala, da je vila Tomažič prav-
zaprav tudi njena rojstna hiša, sa-
ma pa da nosi ime po tragično
preminuli sestrični. Na slovesno-
sti je bil prisoten tudi sin tretje
žrtve, Ljubljančana Draga Zajca,
ki je dobil ime prav tako po
očetu.
Organizatorji so osrednji govor
zaupali avtorju že omenjene mo-
nografije, Martinu Breclju, ki je
svoje teze podkrepil še s tremi ra-
ziskovalnimi drobci. A spomni-
mo najprej natančneje, kaj je Bre-
celj ugotovil s svojim delom.
Umor so iz ideoloških razlogov
izvedli trije pripadniki varno-
stnoobveščevalne službe OF Al-
bert Gruden (iz Šempolaja) in
Slobodan Šumenjak (oba sta bila
varnostnika) ter Vidko Hlaj
(načelnik VOS OF na Južnem Pri-
morskem). Ta je v povojnem ob-
dobju postal tudi prvi človek za
ilegalno trgovino Službe za držav-
no varnost (oziroma Udbe) na
zvezni (torej vsejugoslovanski)
ravni. Vuka naj bi VOS OF želela
umoriti, ker si je nadejal vstopiti
v OF, a kot krščanski socialec. Za-
radi tega je postal moteči element
za prevladujočo komunistično
komponento znotraj gibanja.
Vuk je bil med drugim zelo kri-
tičen do nekaterih ravnanj vod-
stva OF, kakor je bila likvidacija
14 Cerkljanov na začetku februar-
ja 1944. Danica Tomažič in
T predvsem Drago Zajc, ki je bil vusodnem trenutku na obiskuprav zato, ker se je tudi sam želel
vključiti v OF, sta bili pri tem ko-
lateralni žrtvi.
Izhajajoč iz tega izhodišča, je Bre-
celj v svojem posegu ponudil še
tri drobce v podkrepitev svojih ra-
ziskovalnih ugotovitev. Hipotezo
naj bi že leta 1944 ugotovil tudi
Janko Kralj, voditelj goriških
krščanskih socialcev, ob pogovo-
rih s pričevalko takratnih dogod-
kov na Opčinah. Kralj je bil sicer
v tistem obdobju v Rimu, a je ta-
koj po umoru prišel v Trst, da bi
raziskal okoliščine, in se nato ma-
ja 1944 vrnil v Rim. Kraljeve ugo-
tovitve so se ohranile “po zaslu-
gi” oznovskega obveščevalca
Franca Kosa, ki je vohunil za Kral-
jem. Drugi drobec izhaja iz zapisa
dr. Tineta Debeljaka v buenosai-
reški reviji Meddobje. Debeljak je
tam zapisal, da je o umoru naj-
prej povprašal polkovnika Kokal-
ja, ali so umor zagrešili domo-
branci, kar mu je ta zanikal. Oče
Stanka Vuka pa je Debeljaku po-
tožil, da je bil po njegovem
mnenju umor delo tržaških pri-
padnikov OF. Zadnji drobec, ki ga
je postregel Brecelj, izhaja iz
dnevniških zapisov pesnika in pi-
satelja Edvarda Kocbeka. Po po-
govoru z Vukovo sestro Gabrijelo
je Kocbek v svoj dnevnik zapisal:
“Senca smrti Stanka Vuka se ved-
no bolj sprašujoče postavlja pred-
me. Odkrito govorjeno: postavlja
se naravnost grozeče. Nad njego-
vo smrtjo vlada temna skriv-
nost”. Brecelj je ob tem sklenil
svoje razmišljanje, da je Kocbek
takrat očitno razumel, da je trojni
umor v ulici Rossetti zagrešila OF.
Govornik je svoj poseg še sklenil
z besedami, da je slovesnost ob
75. obletnici umora Stanka Vuka,
Danice Tomažič in Draga Zajca
poklon trem mladim Slovencem,
ki so se upirali nacifašizmu in so
bili hkrati antikomunisti. “Takih
je bilo na Slovenskem veliko, mo-
goče večina”, je dejal Brecelj in
zaključil: “Ko se klanjamo njiho-
vemu spominu, spomnimo se to-
rej tudi njihovih brezštevilnih ti-
hih somišljenikov in sopotnikov,
moralnih zmagovalcev v tej
strašni zgodovinski preizkušnji”.
Aktualno14. marca 201916
Svetovni protestni pohodi opozarjajo na spremembe podnebja
“Friday for future” tudi v Gorici
  edno več mladih se pri-
družuje klicu “Freyday
for future”, tako se ime-
nujejo pohodi, ki se že nekaj me-
secev vrstijo po svetu ob petkih.
Očitno je, da se vedno več mla-
dih zaveda, da so težave s pod-
nebjem, in če se ne bo čim prej
kaj ukrenilo, bo naslednjim ro-
dovom zelo huda predla. Že 18.
januarja letos je več kot 30.000
študentov stavkalo v 55 mestih.
V petek, 15. marca, ob
svetovnem dnevu kli-
me, bodo potekali glo-
balni protesti. Na ta
dan se tudi v Gorici pri-
pravljajo pohodi štu-
dentov in dijakov, kate-
rim se bodo popoldne
pridružila še razna
športna in kulturna
društva. Samo v
Nemčiji mladi na ta
dan organizirajo pod-
nebne pohode na več
kot 160 lokacijah.
Pričakuje se še več od-
zivov. “Takih mladih si
želimo, ki se znajo tudi
politično udeleževati in postaja-
jo vedno bolj odgovorni”, je de-
jala nemška ministrica pravosod-
ja Katerina Barley pred nedavnim
v Hamburgu, kjer je več tisočgla-
va množica mladih pričakala
Greto Thundberg in se z njo od-
pravila skozi veliko mesto. Vse se
je začelo z mlado Švedinjo Greto
Thunberg, ki je letos dopolnila
16. leto in vsak petek pred šved-
skim parlamentom stavka z lepa-
kom v roki; na njem piše “Šolska
stavka za varovanje klime”. Mla-
do aktivistko so povabili v
V prejšnjih tednih v Bruselj; Gretaje pozvala evropski parlament,naj določi višje cilje za zmanjšan-
je CO2. To je povedala pred
evropskim parlamentom ob pri-
sotnosti predsednika komisije
Jeana-Clauda Junckerja. Skup-
nost mora zmanjšati svoje emisi-
je CO2 za vsaj 80 odstotkov do
leta 2030, je dejala Greta. Šele ta-
krat bi lahko pošteno prispevala
k izvajanju Pariškega podnebne-
ga sporazuma. Lahko se bo nam-
reč zgodilo, da bodo politiki v
Evropi ostali v spominu kot “naj-
večji kriminalci vseh časov”.
Še vedno preostaja približno de-
setletje za preusmeritev in do-
ločitev ambicioznejših ciljev, je
dejala Greta. Za bolj ambiciozne
podnebne cilje je treba upošteva-
ti tudi letalski in ladijski sektor.
“Če tega ne storimo, bodo vsi
naši dosežki v napredku zaman”.
Thunbergova se je sklicevala na
opozorila IPCC, da bi se tempe-
rature lahko zvišale za tri ali štiri
stopinje, če se ne bo kaj spreme-
nilo. Podnebne spremembe se
zelo hitro dogajajo in zadnje čase
smo priča vsak dan večjim, kate-
rim nismo kos. Jasno je, da tudi
naša zemlja ima mejo one-
smaževanja, ki je ne moremo
prekoračiti brez katastrofalnih
posledic. Podlaga našemu gospo-
darstvu so še vedno fosilna gori-
va: premog, nafta in plin. Ne-
nehno iskanje in vrtanje v zem-
ljo ter uporaba takih goriv nam
stalno onesnažujejo zrak in vo-
do, predvsem v obliki ogljikove-
ga dioksida in monoksida. To
povzroča učinek tople grede, se-
grevanje zemlje in topitev lede-
nikov. Tako se bodo naravne ka-
tastrof še stopnjevale. Ta proces
lahko postane nepovraten, kar
pomeni, da pridemo do točke, ko
človek ne bo mogel več obvlado-
vati negativnih posledic, ki se bo-
do kar množile. O tem nam go-
vorijo znanstveniki že več let.
Karlo Nanut
  opisan kos papirja je ležal v predalu oma-
re. Nihče se zanj ni zmenil, dokler so ne-
kega dne odkrili, da ima zanimiv datum:
31. maj 1915. Vsebina pa je takšna:
Dragi Stariši! Dne 31. / 5. 1915.
Predno Vam dalje pišem Vas lepo pozdravim
naznanjam Vam da sem dobil Vašo žalostno
kartico in tudi pismo, dobil sem tri karte od
sestre Marije in od Vas eno kartico in pismo.
To sem dobil vse en dan od Vas in od Marije.
Pismo pa je bilo še zaprto za to pa lahko pišete
večkrat tudi pismo da mi kaj več poveste.
Naznanjam Vam da jaz sem še zmiraj zdrav
hvala Bogu vesel pa ne več, od kar sem zvedel
kako je z Vami, poprej sem bil še zmiraj vesel
čeprav jazd sem tukaj bil, da samo ste bili Vi u
miru in zdravi doma, to mi je veselje dejalo.
Dragi Stariši,
Brat in Sestra in
vsi skupaj jaz bi
Vam prav rad
pomagal pa ne
morem, zato pa
če morete po-
magaj Te si sa-
mi kakor vste,
da je bolje, na-
pravjeni bodite
da če sila pride
da se vmaknete,
vzemite sabo živino in življenje in obleko, da
boste imeli za jest drugo pa pustite, samo da
se vi ovarjete, da če domu jaz še pridem samo
da bi Vas še dobil vsih živih in zdravih drugo
ni bi bilo kakor moglo jaz tega ne verjamem,
da ga gor pustijo, ker tukaj pravijo da gre našim
dobro in da se mi prodajamo sem, k našim,
žalostno sme zdi jaz se tukaj tepsti in za svojo
domovino pa ne mi to prosimo, da bi bilo tu-
kaj precej konec, da bi šli vsi dol da bi ga prav
pokončali do konca. Prašati ali nimam velt po-
stnih kartic naznanjam Vam da
jih imam tu da jih ni treba
pošiljat prosim Vas da če Vam
je ljubo in če morete pošljit mi
nomalo tobaka za vsem, kar
vzamejo na felca post numavo druzega vam ni
treba prav nič pošiljat ne gvanta ne denarja ne
nič imam vsega preveč tukaj ne nucam prosem
Vas. Kje se tepejo in kako gre prosem Vas pište
mi večkrat kje ste in kako se Vam godi in še
enkrat Vas prosim da pomagajte si sami kakor
ker jaz vam ne morem jaz Vam ne vem kaj ta-
kega pisati večkakor še enkrat jaz mislim vseh
vse skupaj če bi se še enkrat videli zdravi osta-
nite
z Bogom
Bog Vas živi.
Martin
Prosim pišite ali vdobite to pismo
Feltpost n. 105
Iz pisma se da razbrati marsikaj. Najprej jezik.
Preprost, domač
in lep, za tedanjo
osnovnošolsko
izobrazbo narav-
no vzoren. Spoz-
namo tudi vikan-
je staršev, česar
danes skoraj ne
poznamo več.
Obenem pa se iz
pisma razbere tu-
di avstro-ogrska
propaganda, da
pač njihova vojska povsod zmaguje (napredu-
je), kar pa le ni bilo vedno tako.
Pismo je poslano domačim, preden so odšli v
begunstvo. Zanimivi so napotki, kako starejši
sin, ki je vedno čutil neko odgovornost do do-
ma in domačih, v skrbeh piše domačim, pre-
den odhaja na fronto. Temu pismu je sledilo
še eno, v katerem je sporočil, da gre na fronto;
od tedaj dalje ni bilo več nobenega glasu. To
je bil znak, da je padel.
Ambrož Kodelja
P
Kompleksnost in dolgotrajnost
eksodusa ter možnosti opcije
Ob neprestanih očitkih Italije o
strašni krivici, ki naj bi bila stor-
jena Italijanom s fojbami in z
njimi domnevno povezanim
načrtnim povojnim etničnim
čiščenjem nekdanje Julijske kra-
jine (Primorske, Istre in Kvarner-
ja), se strinjam, da je bil povojni
eksodus velika tragedija, vendar
hkrati tudi zelo kompleksen po-
jav, ki ga ni mogoče zreducirati
zgolj na fojbe in etnično čiščen-
je. Prvi val odhodov se je npr.
zgodil ob zlomu fašizma sep-
tembra 1943, ko je v strahu pred
maščevanjem čez noč odšla
glavnina priseljenih fašističnih
okupacijskih oblasti z družina-
mi vred (karabinjerji, financarji,
upravni in fašistični veljaki,
učitelji idr.), ki naj bi jih bilo ne-
kaj deset tisoč. Ti so se vrnili tja,
od koder so prišli. Istega leta so
po silovitem ameriškem bom-
bardiranju Zadra, ki je mesto
skoraj zravnalo z zemljo, Nemci
izselili v Italijo več tisoč prežive-
lih zadrskih Italijanov. Tudi teh
ni nihče pregnal, še najmanj ka-
ke jugoslovanske oblasti, ker jih
takrat še ni bilo, saj so Zadar te-
daj upravljali Nemci. Že proti
koncu vojne so z Reke in iz dru-
gih krajev začeli odhajati pre-
možnejši sloji, tako v strahu
pred maščevanjem kot tudi pred
komunizmom, od katerega si
niso obetali nič dobrega. In ko
je postalo jasno, da bo pariška
mirovna konferenca prepustila
Reko Jugoslaviji in dala Italija-
nom možnost opcije (svobodne
izbire državljanstva), je eksodus
z Reke pospešila tudi sama Itali-
ja, ki je prek svojega CLN (Co-
mitato di liberazione nazionale)
22. 9. 1945 delila po mestu po-
ziv, “naj vsi skupaj zapustijo me-
sto, potem ko bo konferenca
proglasila svojo odločitev (o pri-
ključitvi Reke k Jugoslaviji) za
dokončno. Z našim odhodom,
meščani, bo problem Reke ostal
nerešen in na dnevnem redu”
(Novi glas, 19. 3. 1998). Torej ne-
ke vrste ščuvanje ljudi k izselitvi,
ki naj bi diplomate v Parizu
streznilo pri njihovem nadal-
jnjem risanju meja v Istri, kar pa
se ni izšlo. V strahu pred pono-
vitvijo zloma, ki ga je z eksodu-
som doživela Reka, so potem ju-
goslovanske oblasti uvedle več
ukrepov, da bi se to ne ponovilo
tudi drugje. Taka sta npr. bila:
sprejetje odloka o zaplembi pre-
moženja samovoljno odhaja-
jočim, omejevanje pravice do
optiranja na prebivalce italijan-
skega porekla, ker so se za odhod
odločali tudi Hrvati, idr. Vendar,
ko je postalo jasno, da bo Jugo-
slaviji pripadel tudi Pulj, ki je bil
do leta 1947 pod anglo-ame-
riško upravo, se je zgodba pono-
vila in v slabem letu se je iz me-
sta izselilo več kot 25.000 ljudi.
Italija, ki je dotlej opogumljala
Puljčane, naj vztrajajo, je ob za-
pečatenju usode mesta v časopi-
su Arena di Pola spet pozivala
ljudi, naj zapustijo mesto, saj bo-
do našli “gostoljubje in delo v
Italiji, kjer bo vlada ponudila
vso možno pomoč tem širo-
kosrčnim sinovom, ki odhajajo
raje v izgnanstvo kot v sužen-
jstvo in raznarodovanje”.  (Novi
glas, 20. 4. 1998). Nato se je ku-
ga odhajanja preselila v notran-
jost Istre in sredi petdesetih let,
po ukinitvi STO, končala v Coni
B, ko se je, spet na podlagi
možnosti opcije po določbah
Londonskega memoranduma,
izselilo več kot 20.000 ljudi. Da
ni šlo pri eksodusu zgolj za na-
silno etnično čiščenje, govori še
nekaj drugih okoliščin. Kot prvo
dejstvo, da so se ljudje odločali
za odhod na podlagi možnosti
opcije, da je z eksodusom odšlo
tudi okrog 5.000 Slovencev (Pri-
morska srečanja, št. 152/93) in
več kot deset tisoč Hrvatov, pa
čeprav so tem ob prestopu meje
vsilili prevzem pod fašizmom
poitalijančenih imen in priim-
kov, da bi jih tako lahko predsta-
vili kot Italijane in lažje branili
tezo o etničnem čiščenju. In
drugič, Italijanov, levičarjev, ki
so bili lojalni komunistični Ju-
goslaviji, ne samo da ni nihče
preganjal, ampak jih je režim ce-
lo privilegiral z vplivnimi
družbenimi položaji ipd., zaradi
česar skrajna italijanska desnica
pljuva po njih še danes. Tudi si-
cer se je eksodus iz Cone B zgo-
dil šele deset let po končani voj-
ni, ko je surovost povojnega pri-
mitivnega komunizma začela
popuščati in so se meje že od-
prle.
Še nekaj misli o vzrokih povoj-
nih pobojev, fojb in eksodusa
Ob poboju, po oceni resnih zgo-
dovinarjev okrog tri do štiri tisoč
Italijanov na prostoru nekdanje
Julijske krajine, in s temi poboji
domnevno povezanim eksodu-
som, je treba našo sosedo spom-
niti, da je v maščeval-
nem vzdušju ob koncu
vojne prišlo še do mno-
go bolj krutih
obračunov, kot npr. Dre-
sden, Hirošima in Naga-
saki z več sto tisoč mrtvi-
mi, pa množični poboji
fašistov v Milanu in oko-
lici, pregon okrog dva-
najstih milijonov Nemcev iz
Vzhodne Evrope idr. S tem ne
mislim opravičevati navedenega
nasilja in zločinov, vendar nas
ljudski rek opozarja, da “kdor se-
je veter, žanje vihar”. K temu bi
dodal še to, da je ob zlomu fašiz-
ma jeseni 1943 na prostoru med
Trstom in Puljem kar še naprej
operiralo okrog 15.000 obo-
roženih fašistov, ki so se pri-
družili Nemcem in predsta-
vljali udarno pest pri pacifi-
kaciji uporniške Julijske kraji-
ne (bataljon Mussolini, nekaj
bataljonov divizije Decima
Mas, regimenta D' Annunzio
in Trieste idr.), ki so si okrva-
vili roke s krutimi zločini (Pri-
morska srečanja št. 152/93).
In tretjič: v Jugoslaviji je bil to
čas primitivnega in surovega
povojnega revolucionarnega
nasilja, ko je režim udaril po
lastnem ljudstvu še drugače
kot po Italijanih, saj je bilo po
podatkih iz poročila Aleksan-
dra Rankovića v zvezni
skupščini januarja 1951, v
času od maja 1945 do leta
1951, pobitih okrog 568.000
ljudi, to je za 70 Srebrenic ali
pravi genocid, in še 3.777.000
zaprtih ali obsojenih na prisilno
delo v več sto jugoslovanskih
gulagih (Reporter, 24. 10. 2016).
V Sloveniji pa je po podatkih dr.
Milka Mikole znašala bilanca te-
ga nasilja okrog 14.000 pretežno
zunajsodno pobitih Slovencev
in okrog 100.000 pripadnikov
ostalih jugoslovanskih narodov,
pometanih v kraška brezna in
odslužene rudniške jaške, zagre-
bljenih z buldožerji v protitan-
kovske jarke ipd., pa 25.000 po-
litičnih zapornikov in od tega
15.000 obsojenih, blizu 60.000
nasilnih razlastitev premoženja
itn. O prepletanju maščevanja
zaradi prestanega gorja pod
fašizmom, nacionalne ne-
strpnosti in povojnega revolu-
cionarnega nasilja govori tudi
poročilo mešane slovensko – ita-
lijanske kulturnozgodovinske
komisije, ki v točki 11 pravi, da
je do tega nasilja prišlo “iz pri-
zadevanja za odstranitev oseb in
struktur, ki so bile tako ali dru-
gače, tudi ne glede na osebno
odgovornost, povezane s fašiz-
mom, z nacistično nadoblastjo,
s kolaboracijo in z italijansko
državo. Kot tudi iz prizadevanja
za predhodno čistko dejanskih,
potencialnih ali pa samo dom-
nevnih nasprotnikov komuni-
stičnega režima in priključitve
Julijske krajine Jugoslaviji”. Prof.
dr. Jože Pirjevec pa je še opozoril
(Primorski dnevnik, 15. 6.
2000), “da italijanske enklave na
vzhodni obali Jadrana niso bile
kos izzivom, ki jih je prinesel
preporod slovenskega in
hrvaškega naroda, in so to svojo
vzvišeno držo prenašale na nove
rodove ter tako zamudile pri-
ložnost za pameten dialog s so-
sedi”. Italijanski pesnik Biagio
Marin pa je svojim rojakom
poočital celo, da so mnogi odšli,
ker niso želeli “postati sužnji ti-
stih, ki so bili vedno sužnji po
imenu, definiciji in funkciji”
(Primorska srečanja, št. 152/93).
Tako eksodusa, spričo navedene-
ga, ne bo mogoče v nobenem
primeru zreducirati zgolj na et-
nično čiščenje, pa naj si Italija to
še tako prizadeva, ker jo navede-
na dejstva demantirajo.
Milan Gregorič
Dejstva demantirajo trditev o etničnem čiščenju
O povojnem eksodusu iz nekdanje Julijske
krajine z drugačnega zornega kota
Pomenljivo pismo avstro-ogrskega vojaka
Orumenel spomin