Študijska knjižnica Celje URADNI VESTNIK CELJE Leto X 30. april 1905 Št. 17 VSEBINA Skupščina okraja Celje Skupščina občine Žalec 259. Sklep o smernicah za delo komisije za razdelitev premoženja okraja Celje Skupščina občine Mozirje 260. Odredba o stroških za peko kruha, stroških trgovine na drobno in najvišjih maloprodajnih cenah pšeničnega in rženega kruha Skupščina občine Sevnica 261. Družbeni plan občine Sevnica za leto 1965 262. Odlok o proračunu občine Sevnica za leto 1965 Skupščina občine Velenje 263. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje 264. Družbeni plan občine Žalec za leto 1965 Izvolitve, imenovanja in razrešitve Skupščina okraja Celje Skupščina občine Krško Skupščina občine Laško Skupščina občine Mozirje Skupščina občine Šentjur pri Celju Skupščina občine Šmarje pri Jelšah Skupščina občine Velenje Skupščina občine Žalec 259. Skupščina okraja Celje je po 8. členu zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10-81/65) in 82. členu statuta okraja Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 14-130/64) na seji dne 30. marca 1965 sprejela SKLEP o smernicah za delo komisije za razdelitev premoženja okraja Celje. 1. Komisija prevzame uslužbence okrajne uprave Celje, ki do 31. marca 1965 še ne bi bili razporejeni na nova delovna mesta in jim zagotovi pravice iz 211. in 212. člena zakona o javnih uslužbencih ter jim nudi pomoč za čimprejšnjo zaposlitev na ustreznih delovnih mestih. 2. Glede premoženja naj komisija postopa takole: I. NEPREMIČNINE a) Upravna zgradba (Narodni dom), kjer ima okrajna skupščina svoje poslovne prostore, se prenese s 1. julijem, ko bo predvidoma komisija opravila glavna likvidacijska opravila, v upravo občine Celje. Akt o predaji Narodnega doma občini Celje bo komisija predala na enem izmed rednih zasedanj občinske skupščine. Narodni dom bo komisija izročila Skupščini občine Celje pod naslednjimi pogoji: — da bodo dvorane Narodnega doma služile tudi v bodoče pod enakim režimom javnemu namenu, tj. za kulturne in druge ustrezne družbene dejavnosti; — da pod enakimi pogoji kot doslej ostanejo v zgradbi Zavod za prosvetno in pedagoško službo in Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol, katerima je okrajna skupščina z dodelitvijo poslovnih prostorov omogočila delovanje. Kolikor bi se pa likvidacijska komisija m prizadeta zavoda sporazumela z občinsko skupščino za izselitev v druge vsaj enakovredne prostore, potem ta obveznost odpade; — razstavni likovni salon ostane v zgradbi z enakimi Pravicami in dolžnostmi; — občinska skupščina prevzame vse pomožno in tehnično osebje, ki je vezano na funkcioniranje stavbe (snažilke, hišnik, kurjač itd.); — po 1. juliju t. L, ko se vseli v prostore Narodnega doma Skupščina občine Celje, si komisija po potrebi zadrži določene poslovne prostore, ki jih bo potrebovala do zaključka likvidacije. b) Stanovanjski fond okrajne skupščine, razen stanovanj uslužbencev TNZ, prevzame občina Celje, ker prevzame s tem tudi investicijske kredite oziroma obveznost odplačevanja anuitet. S stanovanjskim fondom prevzema tudi sklad za upravljanje nepremičnin okraja Celje. Stanovanjski fond uslužbencev TNZ prevzame republika, ker prevzame tudi financiranje redne dejavnosti službe notranjih zadev. V soglasju z občino Celje pa se lahko del stanovanjskega fonda prenese tudi na zainteresirane zavode, kolikor se dokaže njihova finančna sposobnost za prevzem obveznosti do prevzetega fonda. c) Počitniški dom okrajne skupščine v Portorožu prevzame z vsemi obveznostmi Skupščina občine Velenje s tem, da občinam, ki so že članice te počitniške skupnosti, zajamči uveljavljene pravice. č) Provizorij v Jurčičevi ulici, ki ga trenutno uporablja Cestno podjetje Celje, se prenese njemu v last s tem, da se v primopredajnem aktu podjetje zaveže, da ob rušenju tega objekta ne bo postavljalo občini Celje nemogočih zahtev, ampak samo zahtevek do plačila prometne vrednosti stavbe. II. PREMIČNINE a) Oprema v pisarnah okrajne skupščine se do ene tretjine razdeli v korist medobčinskih institucij, ki jih vzdržujejo občine. Oprema velikih prostorov (dvoran in sejne sobe) in preostala oprema se prepusti občini Celje. Presežek opreme, ki bi na ta način ostal občinski skupščini Celje, se na podlagi sporazuma porazdeli na zavode in organizacije, ki so že vložile prošnje na likvidacijsko komisijo. b) Prevozna sredstva Avtomobila Mercedes se po končanem delu likvidacijske komisije izročita, eden občini Celje, drugi pa občini Brežice s tem, da se občina Celje obveže, da ga bo proti primerni odškodnini dajala na razpolago za reprezentančne vožnje tudi občinskim političnim organizacijam. c) Pisalni in računski stroji se dodelijo občinam in to predvsem tistim, ki niso na drug način udeležene pri razdelitvi premoženja okraja. Iz skupne mase se izvzame do 10 strojev za potrebe medobčinskih institucij. Finomehanično orodje in razmnoževalni stroj Multi-lith se dodeli Tehniški šoli v Celju s tem, da je razmnoževalni stroj po ceni lastne režije na razpolago za izdelavo skript tudi ostalim šolam II. stopnje v Celju. č) Umetniške slike večje vrednosti se odstopijo galeriji Muzeja v Celju. Slike, ki imajo dekorativno vrednost, se razdelijo na medobčinske institucije oziroma prepustijo občini Celje. d) Zalogo potrošnega materiala naj proti plačilu prevzame občina Celje, če pa to odkloni, pa naj se odproda zainteresiranim institucijam. III. OSTALO a) Z izpraznjenimi stanovanjskimi prostori iz okrajnega fonda v času delovanja likvidacijske komisije razpolaga komisija in jih dodeli medobčinskim zavodom, predvsem šolam, ki imajo najmanjši delež v okrajnem stanovanjskem fondu. b) Komisija ne bo ničesar prodajala ali dodeljevala privatnim osebam. c) Denarna sredstva, ki bodo po končanem likvidacijskem postopku ostala na razpolago, se odstopijo skladu za šolstvo II. stopnje. č) Komisija je dolžna po končanem postopku sestaviti likvidacijski elaborat in ga predložiti pristojnim organom. Št. 114/65 Celje, dne 30. marca 1965 Predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc 1. r. 260. Po drugem odstavku 3. točke odredbe o prodajnih cenah za žita in mlevske izdelke (Uradni list SFRJ, št. 30-425/64) in 132. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. aprila 1965 izdala ODREDBO o stroških za peko kruha, stroških trgovine na drobno in najvišjih maloprodajnih cenah pšeničnega in rženega kruha. I Pekarnam (podjetjem in zasebnim obratom) na območju občine Mozirje se za kruh iz pšenične in ržene moke določijo naj višji stroški za nabavo moke, peko in dostavo za 1 kg kruha: a) za kruh iz moke tipa 400 do 30,75 din b) za kruh iz moke tipa 1000 do 26,25 din c) za mešani kruh iz pšenične in ržene moke 29,17 din II Trgovskim podjetjem in trgovinam ter prodajalnam proizvajalnih podjetij na območju občine Mozirje se za kruh iz pšenične moke in ržene moke določijo najvišji stroški trgovine na drobno za 1 kg kruha: — za vse vrste kruha do 5 din. IH Trgovskim podjetjem in trgovinam ter prodajalnam proizvajalnih podjetij na območju občine Mozirje se določijo najvišje maloprodajne cene pšeničnega in rženega kruha za 1 kg: a) za kruh iz moke tip 400 do 116 din b) za kruh iz moke tip 1000 do 98 din c) za mešani kruh iz pšenične in ržene moke 108 din do 108 din IV Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 38-21/64-3 Mozirje, dne 15. aprila 1965 Predsednik Skupščine občine Mozirje Jože Debersek 1. r. 261. Po 2. točki 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela DRUŽBENI PLAN OBČINE SEVNICA ZA LETO 1965 1. člen L GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ V LETU 1964 IN OSNOVNI POGOJI ZA RAZVOJ V LETU 1965 1. Oris razvoja v letu 1964 Povečanje vrednosti proizvodnie v letu 1964 za 20 %, od tega v družbenem sektorju za 27 %, v zasebnem sektorju zaradi izpada kmetijstva za 9 %, pomeni nadaljevanje hitrega razvoja, doseženega po letu 1962. To povečanje nam nakazuje močno osnovo gospodarstva, ki se razvija s pospešeno dinamiko in nam dokazuje, da obstoje v delovnih organizacijah potencialne možnosti za nadaljevanje dosežene dinamike, posebno z bolj intenzivnim načinom gospodarjenja. Številne motnje in pojavi, ki so negativno vplivali na skladje med razpoložljivimi materialnimi sredstvi ter naraščanjem posameznih oblik notranje potrošnje in ki so se v letu 1964 kazali, so vplivali tudi na gospodarjenje na območju občine Sevnica. Prekomerna investicijska potrošnja, zlasti na področju gospodarstva, je bila na področju SFRJ in SRS eden osnovnih vzrokov za motnje v gospodarstvu, ki so se odražale na območju občine v obliki pomanjkanja raznih reprodukcijskih materialov. Visoko povečanje kupne moči kot rezultat občutnejšega zaposlovanja in večanja osebnih dohodkov je povzročilo nezadostitev povpraševanja in s tem neskladje med obsegom proizvodnje in povpraševanjem, to pa nestabilnost tržišča, vse to pa je vodilo do občutnega povečanja cen in življenjskih stroškov. Večanje nominalnih osebnih dohodkov je omogočalo tudi večje formiranje in porabo sredstev za splošno potrošnjo, vendar je ta kljub temu zaostajala za splošnim razvojem. Nujno so sledili stabilizacijski ukrepi gospodarskih gibanj v obliki selektivne)še politike na področju investicijske porabe, strožjega režima kreditiranja obratnih sredstev in uvedbe restrikcije potrošniških kreditov. Vsi ti ukrepi so sicer vplivali na poslovanje delovnih organizacij našega območja, vendar so se kazali predvsem v težavah, ki so jih imele le-te, naj si bo pri najemanju prepotrebnih kreditov za osnovna in obratna sredstva, ali pri otežkočeni nabavi tako investicijske opreme, kot repro-materiala. Razumljivo so bili ti ukrepi v okviru naše družbene skupnosti nujni, vendar moramo trditi, da pa so marsikje ovirali normalno poslovanje odnosno proizvodnjo. 2. Splošni pogoji za razvoj in položaj delovnih organizacij v letu 1965 Gospodarska politika mora biti v letu 1965, kot jo narekujejo dosedanji razvoj gospodarskih gibanj, kakor tudi stanje gospodarstva ob koncu leta 1964, usmerjena predvsem v nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema, skladno s smernicami resolucije Zvezne skupščine in v napore za stabilizacijo gospodarstva. Na smernicah resolucije za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema in na predvidenih ukrepih za stabilizacijo gospodarstva v skladu z zveznim in republiškim družbenim planom temeljijo tudi cilji in naloge družbenega plana občine Sevnica za leto 1965. Uveljavljene pomembne izpopolnitve gospodarskega sistema v letu 1964 predstavljajo izboljšanje materialnega položaja gospodarskih organizacij. V celoti je bil odpravljen prispevek od izrednega dohodka in prispevki družbenim investicijskim skladom. Uveljavljene so bile spremembe cen, zlasti kmetijskim proizvodom, premogu in električni energiji, nekatere gospodarske organizacije Pa so bile oproščene plačevanja prispevka iz dohodka. Z letom 1965 stopi v veljavo odprava splošnega prometnega davka v proizvodnji ter nadaljnje oprostitve prispevka iz dohodka v nekateri dejavnosti. Predvideno je tudi podaljšanje odplačilnih rokov za odobrena investicijska posojila, predvsem na področju gostinstva, turizma in kmetijstva. Nakazano uveljavljanje in predvidene spremembe v aospodarskem sistemu novečuieio materialno osnovo delovnih oroanizacii in bodo hkrati močna nadaljnja snodbuda za razvoi rrospodarstva za leto 1965. Ponolneiši kreditni sistem, ki bo nrilacioien spremenieni vloai delovnih omanizacij pri financiranju razširjene reproduk-ciie. iznonolnitve zunanjetrcrovinskena in devizneoa sistema v letu 1965. bodo zanotovile delovnim oraanizaci-iam verio samostojnost v nosnodarieniu. hkrati pa bodo Dovečale odaovornost delovnih kolektivov za razvoj in usmeritev proizvodnje. Tudi pričakovano odpravljanje disparitete med cenami, tako na domačem, kot na tujem tržišču, bo zaostrilo vorašanie rentabilnosti proizvodnje v nekaterih panonah, hkrati pa ustvarilo poooje za eko-nomičneišo vključevanje v mednarodno delitev dela. Predvideno politiko stabilizacije gospodarstva bo mo-uoče uspešno izvajati le po vsestranskem zavzemanju delovnih omanizacij za izvajanje nakazanih smernic ekonomske politike. V okviru osnovnih ciljev in nalog ekonomske politike za leto 1965 se spreminjajo pogoji poslovanja za delovne organizacije v proizvajalnih in storitvenih dejavnostih. S spremembami v sistemu razširjene reprodukcije, odpravljanjem obstoječih neskladnosti v odnosih cen, izpopolnjevanjem zunanjetrgovinskega sistema in drugimi ukrepi, bo okrepljena samostojnost delovnih organizacij pri reševanju problemov proizvodhie, nospodarjenja in življenjskega standarda zaposlenih. Hkrati bodo spremenjeni pogoji gospodarjenja zaostrili Vprašanje rentabilnega poslovanja, zaradi česar bo nujno, da delovne organizacije čim hitreje storijo potrebne Ukrepe za politično prilagajanje tem pogojem. Gospodarske organizacije se bodo morale predvsem elastično prilagajati potrebam tržišča, da bi tako s pomočjo domačega, zlasti pa tujega tržišča dosegle čimboljše proizvodne rezultate. To bodo dosegli le tako, da bo nadaljnjo povečanje proizvodnje predvsem rezultat večje produktivnosti dela in da bodo novo zaposlovanje omejile le na. ekonomsko utemeljene primere. Zaradi predvidene zaostritve in večje selektivnosti pri izvajanju kreditne politike pa naj bi temu primerno gospodarske organizacije Posvetile tudi formiranju trajnih obratnih sredstev iz lastnih virov največjo pozornost. II. NALOGE IN GIBANJA V PROIZVODNJI 1. Celotna proizvodnja Upoštevajoč tričetrtletno finančno realizacijo plana, iizični obseg proizvodnje in ustvarjeni promet moramo v letu 1964 računati na naslednjo realizacijo vrednosti Proizvodnje, družbenega proizvoda in narodnega dohodka v primerjavi s preteklim letom in z družbenim pla-nom za leto 1964: Skupno gospodarstvo — v milijonih din ______ — v tekočih cenah Zasebni sektor Družbeni bruto proizvod 2.030 1.939 2.011 99,1 104,0 Družbeni proizvod 1.417 1.287 1.365 96,3 106,0 Narodni dohodek 1.375 1.247 1.324 96,3 106,2 Povečanje družbeneoa bruto produkta v letu 1964 napram letu 1963 za 20,2 %, družbenega proizvoda 17,8 %, in narodnega dohodka za 17,8 % pomeni nadaljevanje dosežene dinamike v preteklih nekaj letih in močno osnovo za nadaljnji bodoči razvoj. Značilna je hitra rast proizvodnje in storitev v družbenem sektorju lastništva, kjer se povečuje družbeni bruto produkt celo za 27%, družbeni proizvod za 28,8 % in narodni dohodek za 29,1 odstotka. Takšen razvoj v družbenem sektorju gospodarstva je rezultat delovanja poglavitnih komponent gospodarskega napredka delovnih organizacij kot so povečanje produktivnosti dela, število zaposlenih, vključitve novih proizvodnih zmogljivosti v proizvodnji, proces ter intenzivnejšega gospodarjenja nasploh. Zaradi manjše proizvodnje v kmetijstvu beležimo v zasebnem sektorju znižanje vrednosti proizvodnje za 0,9 %, družbenega proizvoda za 3,7 % in narodnega dohodka za 3,7 %. Primerjava doseženih rezultatov s predvidenimi z družbenim planom za leto 1964 pa nam v družbenem sektorju gospodarstva pove, da je bil le-ta zastavljen preskromno, s premalo vloge in pomena, ki mu je dana in jo ima, saj je ugotovljeno, da nekatere delovne organizacije sploh ne spremljajo realizacijo postavljenih nalog. Takšno ravnanje delovnih organizacij samo zavira še hitrejši tempo dinamike razvoja. Po posameznih področjih — panogah dejavnosti je bil v letu 1964 naslednji nivo družbenega proizvoda: — tekoče cene — v milijonih din Indeksi ti S (0 m S II U G5 Cu, Celotno gospodarstvo 4.188 4.933 4.155 117,8 119,0 Industrija 1.534 1.806 1.402 117,7 129,0 Kmetijstvo 1.429 1.578 1.320 110,7 120,0 Gozdarstvo 281 123 267 43,9 46,1 Gradbeništvo 96 96 63 99,8 151,0 Promet 41 46 41 110,6 111,0 Trgovina 285 336 310 117,7 108,2 Gostinstvo 51 71 50 141,0 143,2 Obrt in komunala 471 878 700 186,4 125,3 o Indeksi Elementi Realizac 1963 Plan 1964 Ocena 1964 Ocena 6 Real. 63 Ocena 6 Plan 64 družbeni bruto proizvod “ružbeni proizvod 8.289 8.035 9.962 120,2 124,0 4.188 4.154 4.933 117,8 119,0 Harodni dohodek 4.004 3.961 4.717 117,8 119,1 družbeni sektor družbeni bruto n Proizvod j~rUžbeni proizvod 6.259 6.070 7.952 127,0 131,0 2.771 2.863 3.569 128,8 125,0 Narodni dohodek 2.629 2.703 3.393 129,1 126,0 V primerjavi z letom 1963 je bila najbolj povečana realizacija družbenega proizvoda v obrti in komunali zaradi močno se razvijajočih delovnih organizacij (Jutranjka, Kovinska delavnica, Mizarska zadruga), v gostinstvu za 41 %, zaradi občutnega povečanja gostinstva v zasebnem sektorju (vključena je nova gostilna), industriji in trgovini za 17%, kmetijstvu in prometu za 10 %. V gozdarstvu je prikazana realizacija komaj v višini 43,9 % lanskega obdobja, vendar to predvsem zaradi spremenjenega načina zajemanja dohodkov (reorganizacija gozdarske službe). Na podlagi novih in obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ustvarjenih materialnih in družbenih pogojev, kot so povečanje produktivnosti dela in zaposlenosti, večja mednarodna blagovna menjava, moremo v letu 1965 pričakovati naslednjo dinamiko družbenega bruto produkta, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: -— v milijonih din — v tekočih cenah Elementi Ocena Plan Indeksi 1964 1965 1965/1964 Skupno gospodarstvo Družbeni bruto produkt 9.962 11.765 118,1 Družbeni proizvod 4.933 5.824 118,1 Narodni dohodek 4.717 5.566 118,0 Družbeni sektor Družbeni bruto produkt 7.952 9.573 120,4 Družbeni proizvod 3.569 4.325 121,2 Narodni dohodek 3.393 4.111 121,2 Zasebni sektor Družbeni bruto proizvod 2.011 2.191 109,0 Družbeni proizvod 1.365 1.499 109,8 Narodni dohodek 1.324 1.454 109,8 Vrednost skupne proizvodnje in storitev se bo v letu 1965 povečala za 18,1 %, od tega v družbenem sektorju lastništva za 20,4 % in v zasebnem sektorju za 9 0/0. Ob takšni dinamiki gospodarstva bodo v letu 1965 dosežene še nadaljnje pomembne strukturne spremembe glede na ustvarjanje narodnega dohodka po sektorjih lastništva, kot kaže naslednja tabela: Ocena Plan 1964 1965 Skupaj gospodarstvo 100 100 100 Od tega družbeni sektor 65,7 71,9 73,9 Zasebni sektor 34,3 28,1 26,1 Zmanjševanje udeležbe proizvodnje pri ustvarjanju narodnega dohodka v zasebnem sektorju ne pomeni zmanjševanje obsega proizvodnje temveč le počasnejšo dinamiko gibanja kot v družbenem sektorju, ki je v zadnjih letih izredna. Gibanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka na prebivalstvo nam kaže splošno razvitost ustvarjalnosti v občini, kot sledi: — v 000 din — v tekočih cenah Indeksi Elementi 1963 Ocena 1964 Plan 1965 1964/63 1965/64 Družb anii bruto proizvod 454,8 545,4 642,1 119,9 117,7 Družbeni proizvod 229,8 270,1 317,9 117,5 117,7 Narodni dohodek 219,7 258,2 303,8 117,5 117,7 Narodni dohodek se je na prebivalca v letu 1964 po oceni povedal na 258.200 dim naipram latu 1963, ko je bil 219.700 din, ali za 17,5% in bo po planu za leto 1965 dosežem v vlšimi 303.800 din, ali povečan napram letu 1§64 za 17,7 %. Podatki sicer kažejo poimemlbna razvojna gibanja, vendar smo kljub temu v primerjavi z doseganjem narodnega dohodka na prebivalca v okviru republike še zelo daleč, saj znaša ta v letu 1963 že 467.100 din, v letu 1964 528.400 din in po planu za leto 1965 572.700 din. Tako predstavlja po planu dosežen narodni dohodek za območje naše občine na prebivalca komaj 53 % od doseženega po planu za leto 1965 v okviru republike. Po posameznih panogah gospodarstva predvidevamo naslednja gibanja proizvodnje in storitve: Družbeni proizvod — vsi sektorji — v milijonih din — tekoče cene 8 U O) fč (D 1965/64 1964/63 Celotno gospodarstvo 2.771 3.569 4.325 128,8 121,2 Industrija 1.534 1,806 2.179 117,7 120,6 Kmetijstvo 277 285 325 102,9 114,1 Gozdarstvo 72 123 118 171,1 95,4 Gradbeništvo 96 96 145 99,8 152,2 Promet 41 46 60 110,6 131,4 Trgovina 285 336 378 117,7 112,5 Gostinstvo 42 50 55 119,0 109,5 Obrt in komunala 442 826 1.065 195 7 128,8 Največja dinamika bo predvidoma dosežena v obrti s povečanjem za 28,8 %, prometu za 31,4 %, industriji za 20,6 °/o, v gradbeništvu za 52,2%, trgovini za 12,5%, kmetijstvu za 14,1 %, in gostinstvu za 9,5 %, medtem ko je v gozdarstvu dejansko predvidena manjša sečnja. 2. Industrija (1964). S prerastom tekstilne dejavnosti okvire obrti z izgradnjo kovinske industrije (Metalna Krmelj) je dobila industrija v letu 1963 in 1964 na dbmočju občine modno osnovo za svoj hitrejši nadaljnji razvoj in je začela predstavljati iz leta v leto večji delež in vlogo pri ustvarjam ju celotnega družbenega bruto produkta v letu 1964 38,5% in celotnega narodnega dohodka v letu 1964 36,4 %. Fizični obseg industrijske piroiizvodnije, izračunan po zveznih ponderjih, se je v primerjavi z letom 1963 povečali po ocemi za 8,3 % od tega v kovinski industriji za 97,0 %, v tekstilni industriji za 26,6 %, medtem, ko je bil v lesni industriji ter industriji nekovin fizični obseg proizvodnje celo znižan in sicer pri prvi za 10 %, od tega pri Kopitarni zaradi manjše žagarske proizvodnje za 16,1 %, pri drugi pa za 7,2 %, zaradi manjšega obsega proizvodnje kremenčevega peska. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala so nastopile velike težave in motnje v kovinski industriji ter nekaj let nazaj v lesni industriji v podjetju Jugotan/im Sevnica — kjer je potekala včasih proizvodnja zaradi pomanjkanja lesa v zmanjšanem obsegu, kar je povzročilo le delno izkoriščanje kapacitet. Možnost eliminiranja takšnih težav je podjetje uvidilo v priključitvi k usnjarskemu kombinatu Slovenske Konjice, v sklopu katerega pa tudi ni prišlo v teku leta 1964 do bistvenih izboljšav. Tudi v letu 1964 so se kazale občutne težave pri doseganju ugodnih poslovnih rezultatov kot posledice zastarelih proizvodnih zmogljivosti v Kopitarni in Jugotaninu, ki še zdaleč ne sledita tehnološkemu razvoju ostalih tovrstnih podjetij pri nas, še znatno manj pa podjetij v tujih državah, s katerimi konkurirata v mednarodni blagovni menjavi. (1965). Ustvarjanje pogojev v zadnjih nekaj letih, vključevanje novih proizvodnih kapacitet, izpopolnjevanje delovnih priprav in ostalih delovnih sredstev v že obstoječih proizvodnih kapacitetah ter dosežena večja intenzivnost dela, vse to daje realne možnosti za pospešen razvoj industrijske proizvodnje v letu 1965 in v naslednjih letih. Tako računamo na povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje (izračun po zveznih ponderjih) za 8,7 %, a povečanje vrednosti proizvodnje v znatno večjem odstotku, kar za 22,6 %. Fizični obseg proizvodnje se bo predvidoma najbolj povečal v kovinski industriji za 15,3%, lesni industriji za 7,9 %, v tekstilni industriji za 5,9 % in zmanjšanje v industriji nekovin za 40 %, kjer računa podjetje Kremen Novo mesto v perspektivi zaradi izredno slabih ekonomskih pogojev črpanja kremenčevega peska s proizvodnjo prenehati. Največ težav bo nedvomno v letu 1965 v lesni industriji zaradi pomanjka- nja surovin pri Jugotaninu in delno Kopitarni na eni strani ter zaradi prezastarelih proizvodnih kapacitet na drugi strani. Največje povečanje vrednosti industrijske proizvodnje predvidevamo pri Konfekciji »Lisca« za 34,4 %. Ker pa predstavlja proizvodnja tega podjetja hkrati skoro polovico vrednosti industrijske proizvodnje, odločilno vpliva na skupno povečanje, ki prvenstveno rezultira iz dinamike v tekstilni industriji — torej povečanje v Konfekciji »Lisca«, na drugem mestu je povečanje vrednosti proizvodnje pri Jugotaninu za 33,2 %, nato v Kopitarni na 10,8 % ter Metalni za 20,7 %. 3. Kmetijstvo A. Splošni del Zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje na območju občine Sevnica do sedaj in v prihodnjem obdobju je računati na porast kmetijske proizvodnje v obeh sektorjih kmetijstva, tako v družbenem, kakor zasebnem, tudi v letu 1965. To povečanje se predvideva zaradi naslednjega: — razvijanje kmetijske proizvodnje na družbenih obratih kmetijskih zadrug; ■— pospeševanje zasebnega sektorja kmetijstva preko pogodbenega sodelovanja in ostalih oblik; — organizacije odkupa kmetijskih pridelkov. Fizični obseg kmetijske proizvodnje Ocenjeno realizacijo fizične kmetijske proizvodnje v letu 1964 napram letu 1963 in predvideni fizični porast v letu 1965 napram letu 1964 kažejo naslednji indeksi gibanja, prikazani po sektorjih in panogah kmetijstva: Vsi sektorji Indeks 1964/63 1965/64 Indeks Poljedelstvo 97,1 108,3 —- žita 80,4 129,7 •— industrijske rastline 114,3 145,4 — vrtnine 83,5 90,6 —- krmne rastline 126,1 98,0 Sadjarstvo 31,6 258,8 Vinogradništvo 60,4 116,8 Živinoreja 103,5 101,0 Predelava 84,8 131,3 Skupaj 91,7 110,5 Družbeni sektor Indeks 1965/64 Indeks 1964/63 Poljedelstvo 141,0 132,1 ■— žita 190,3 137,1 — industrijske rastline 117,5 148,9 — vrtnine 85,2 103,3 — krmne rastline 205,7 109,9 Sadjarstvo 130,2 159,3 Vinogradništvo i'73,3 103,8 Živinoreja 126,0 109,2 Predelava 166,4 95,8 Skupaj 136,4 122,6 Žasebni sektor Indeks 1964/63 Indeks 1965/64 Poljedelstvo 94,0 106,0 žita 78,7 129,4 industrijske rastline 53,6 — vrtnine 83,5 90,3 krmne rastline 122,1 97,1 Sadjarstvo 27,9 276,0 ^inogradništvo 59,7 116,9 živinoreja 102,4 100,5 JVedelava 83,2 132,6 Skupaj 89,5 109,5 V poljedelski rastlinski in živalski proizvodnji je za vse sektorje predviden porast, prav tako je predviden porast v sadjarstvu in vinogradništvu in s tem v zvezi tudi v predelavi zaradi predvidene dobre sadne letine v letu 1965. B. Kmetijske panoge Poljedelstvo Poljedelska proizvodnja naj bi se povečala v letu 1965 za ca. 8,3% v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1964. To povečanje je možno doseči zaradi naslednjih predvidevanj: 1. V letu 1965 se predvideva, da bo povprečno dobro žitno leto. 2. Proizvajalci imajo zasejane precejšnje površine z visokorodnimi sortami pšenic. 3. Predvidena je večja uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. 4. V družbenem sektorju pa se posebej predvideva še porast kmetijske proizvodnje, ker bodo kmetijske organizacije v letu 1965 povečale svoje kmetijske površine, čemur je dati močan poudarek. Živinoreja V živinoreji je predvideno povečanje proizvodnje za ca. 1 %. To povečanje temelji na osnovi povečane poljedelske proizvodnje in večjim privezovanjem kvalitetnih telet za pitanje. Zato naj KZ rajširijo pogodbeno pitanje goved in prašičev. Večji obseg pogodbenega pitanja v letu 1965 je pričakovati predvsem v govedoreji. V letu 1965 je prav tako posvetiti vso skrb pleme-nilni službi preko umetnega osemenjevanja, preko kvalitetnih bikov in merjascev. V letu 1965 je veterinarsko službo urediti tako, da bo sposobna organizirati zdravstveno zaščito in zdravljenje živali. Sadjarstvo Zaradi izredno slabe sadne letine v letu 1964 (zaradi izmenične rodnosti) je v letu 1965 pričakovati dobro sadno letino. Tako se predvideva, da bo znašal porast približno za ca. 158,8 %. Kmetijske organizacije naj na lastnih sadjarskih obratih v letu 1965 posvetijo vso skrb nadaljnji obnovi plantažnih nasadov. V letu 1965 je posvetiti vso pozornost čiščenju sadnega drevja, še posebej pa škropljenju sadnega drevja v neposredni bližini sadnih plantaž družbenega sektorja. 4. Vinogradništvo Predvideva se, da bo v letu 1965 porasla vinogradniška proizvodnja za ca. 16,8 %. Večjega porasta ni pričakovati, ker so vinogradi stari in že precej izčrpani. C. Pogodbeno sodelovanje Da bo pogodbena proizvodnja v prihodnje dobila svojo pravo vsebino in trdno podlago, naj KZ že v letu 1965 pokrenejo v okviru danih možnosti naslednje: 1. Kmete kooperante je oskrbovati z drobno kmetijsko mehanizacijo, primerno za hribovita področja in reprodukcijskim materialom. 2. Za kmete kooperante je iskati proizvodne kredite, kolikor bodo na razpolago. 3. Kmetom kooperantom je nuditi potrebno strokovno pomoč. Č. Družbeni sektor Na zemljiščih družbenega sektorja naj kmetijske zadruge organizirajo: ■— proizvodnjo krmnih rastlin za potrebe lastne živinorejske proizvodnje; •— proizvodnjo hmelja; — obnovo hmeljskih nasadov; — proizvodnjo sadja v rodnih nasadih; •— obnovo sadnih plantaž. V živalski proizvodnji je dati poseben poudarek: — proizvodnji mleka; -— proizvodnji pitane živine; — proizvodnji plemenske živine za lastne potrebe in za potrebe kooperacije. Investicije v družbenem sektorju kmetijstva V družbeni sektor kmetijstva je bilo vloženih v letu 1963 134,550.000 din gospodarskih investicij. V letu 1964 so znašale gospodarske investicije v družbenem sektorju kmetijstva 133,642.000 din za leto 1965 pa so planirane gospodarske investicije za nadaljnji razvoj družbenega sektorja kmetijstva v višini 290,097.000 din. Predvidene gospodarske investicije v letu 1965 je planirala le KZ »Zasavje« Sevnica, medtem ko KZ Krmelj ni za leto 1965 predvidela nobenih gospodarskih investicij. KZ Krmelj se je v letu 1964 znašla v težavnem gospodarskem položaju zaradi klavnice. To pa je osnovni vzrok, da v letu 1965 ni v stanju izvesti nekatere nujno potrebne gospodarske investicije, kot je to gradnja živinorejskih objektov, nakup zemljišč itd. KZ Sevnica pa bo investicijska sredstva v letu 1965 uporabila za nadaljnjo izgradnjo sadne plantaže v Čanju in obnovo hme-Ijskih nasadov, ki predstavljata osnovni investiciji. Ker predstavljajo kmetijske investicije v letu 1965 nadaljnjo rast družbenega sektorja kmetijstva v občini Sevnica, je prizadevanje delovnega kolektiva KZ Sevnica podpreti in mu omogočiti predvideno vlaganje sredstev v lastno kmetijsko proizvodnjo tudi v letu 1965. 4. Gozdarstvo 1964 Plan gozdne proizvodnje je predvideval v letu 1964 na območju naše občine 43.174 m3 (bruto) in sicer 4.770 m3 iglavcev in 38.404 m3 listavcev. Pokazatelji realizacije proizvodnega plana pa kažejo sečnjo 7.176 m3 bruto iglavcev in 39.747 m3 bruto listavcev ter škupno 46.923 m3 bruto lesne mase. Realizacija je bila večja predvsem pri iglavcih zaradi prekoračitve plana v SLP in v zasebnih gozdovih, več lesa pa je napadlo tudi v SLP, ker je z krčitvami na Čanju napadlo več mase, kot se je predvidevalo. Zaradi izpada pri formiranju dohodkov gozdnega sklada ni bilo mogoče zagotoviti financiranje gozdno gojitvenih del v predvidenem obsegu. Plan dohodkov gozdnega sklada je računal z dodatkom 25,500.000 din, dosežen pa je bli v višini 22,347.300 din. Zaradi tega tudi ni prišlo do gradnje Kalske ceste, ki je bila predvidena. V gozdarski proizvodnji je na nezmanjšan prirastek nujno zagotavljati nezmanjševanje lesne mase odnosno glavnice, kar se zagotovi z najmanj tolikšnim vlaganjem v gozdove, kot je eksploatacija. Na območju občine Sevnica je bilo v letu 1964, kot v preteklih obdobjih, moč slediti procesu zmanjševanja lesnih zalog in s tem zniževanju prirastka, kar vse je posledica sečnje nad prirastkom in premajnega vlaganja. Čeprav je jasno, da je bila takšna politika v gozdarstvu neperspektivna za bodoči razvoj gozdne proizvodnje in je predstavljala preliv sredstev v panogo kmetijstva ali v nerentabilna področja eksploatacije gozdov IV. gozdno-gospodarskega območja, je bila na drugi strani tudi posledica preobčut-nih potreb po proizvodih gozdne proizvodnje. 1965 Posledica nizkega odstotka iglavcev in slabe strukture in kvalitete gozdov je pomanjkanje sredstev za vlaganje v obnovo gozdov in intenziviranje proizvodnje. V SLP in zasebnih gozdovih se je v preteklih letih sekal predvsem kvaliteten tehnični les. Posledica tega je, da so v SLP ostala v veliki meri redčenja, v zasebnih gozdovih pa zaradi intenzivne sečnje kvalitetnega lesa kon-tentriran prirastek na manj kvalitetnem lesnem fondu. Za gojitev in reprodukcijo gozdov so za leto 1965 predvidena v družbenem'in zasebnem sektorju naslednja sredstva: — v 000 din Vrsta del Družbeni sektor sektor Zasebni Skupaj Nega in varstvo gozdov 11.267 11.820 23.087 Urejanje gozdov 397 2.040 2.437 Popravilo gozdnih cest 2.500 840 3.340 Gradnja komunikacij 3.000 — 3.000 Skupaj 17.164 14.700 31.864 Gozdno gojitvena dela bodo letu 1965 v naslednjem obsegu: predvidoma izvršena v Melioracija degradiranih gozdnih zemljišč (pogozdovanje) 2.280 4.500 6.780 Spopolnjevanje nasadov 1.470 1.190 2.660 Priprava tal za pogozdovanje 1.861 608 2.469 Obžetev 1.726 832 2.558 Čiščenje 2.343 3.050 5.393 Skupaj 9.680 10.180 19.860 Z razpoložljivimi finančnimi sredstvi bo možno izvajati le osnovna gozdno gojitvena dela, ne bo pa sredstev za intenziviranje gozdne proizvodnje, kot predvidevajo gozdno gospodarski načrti (premene, gradnja komunikacij in drugo). V skladu z danimi možnostmi računamo na zmanjšanje skupne sečnje v letu 1965 za 7% in redne sečnje za 3,1 %, kot prikazuje naslednja tabela: Gozdna proizvodnja — v 000 neto m3 Vrsta proizvodnje 1963 Ocena 1964 Plan 1965 Indeks 1965/1964 Gozdna proizvodnja skupaj 39.038 41.106 35.019 85,2 — iglavci 7.283 6.171 3.915 63,4 — listavci 31.755 34.935 31.104 89,0 Blagovna proizvodnja 22.371 28.974 24.089 83,1 — iglavci 5.526 4.361 2.045 46,1 — listavci 16.845 24.613 22.044 89,6 Neblagovna proizvodinj a 16.667 12.132 10.930 90,1 — iglavci 1.757 1.810 1.870 103,3 -— listavci 14.910 10.322 9.060 87,8 Sečnja v letu 1965 po sektorjih lastništva: — v bruto m3 Družbeni Zasebni sektor sektor Skupaj — iglavci 7.717 27.600 35.317 — listavci 1.542 3.000 4.542 Skupaj 9.259 30.600 39.859 Iz gornjega je razvidno, da je plan iglavcev napram preteklemu letu zaradi vsklajenosti z zmogljivostmi za 36,6% nižji. Težnja pa je po čim večjem odstotku blagovne proizvodnje, kar ima za posledico premalo lesa iglavcev za lastno domačo potrebo. V tem letu ne bo mogoče nadaljevati z urejanjem še neurejenih zasebnih gozdov, ker bo finančnih sredstev le za zgotovitev del iz prejšnjega leta. Za popravila poti je predvideno iz gozdnega sklada 840.000 din, kar je glede na potrebe vse premalo. Nekoliko več sredstev v te namene predvideva Kmetijsko g°' zdarsko podjetje, ki planira posebej še investicije v novo cesto Loka—Kosmateč v vrednosti 3,000.000 din. Smotrna skrb po večanju proizvodnje posebno intenzivne tako v letu 1965, kot v novem planskem obdobju 1964—1970 nalaga delovnim organizacijam odgovorne naloge, med katerimi bi bile najvažnejše: 1. nenehna skrb in pospešena prizadevnost za povečanje delovne produktivnosti dela, posebno še v zvezi s postopnim prehajanjem na 42-urni delovni tednik in za večjo ekonomičnost poslovanja; 2. nenehno težiti k večji kooperaciji v jugoslovanskem in mednarodnem merilu. 3. izboljševati kvaliteto proizvodov in skrbeti za bogatenje asortimana; 4. skrbeti za sistematično šolanje kadrov. Za dosego tega cilja bi se morali takoj lotiti sestavljanja ustreznih programov strokovno usposabljanje kadrov in razširjanje pogojev za ustrezno šolanje proizvajalcev. 5. z uvajanjem sodobnih metod v organizaciji dela bolje izkoriščati kapacitete. 6. v prvih mesecih leta, kakor tudi v poletnih mesecih v zvezi z enakomernejšo razporeditvijo dopustov zmanjševati izpade v proizvodnji. 7. uvajati delo v več izmenah, s čimer bi dosegli enakomernejšo proizvodnjo, ki je značilna za vsako moderno organizacijo proizvodnje. 5. Gradbeništvo (1964). Vrednostni obseg gradbenih del v družbenem sektorju gospodarstva je bil v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 za 13 % večji. Dosežen je bil v višini 259 milijonov din, od tega pri gradnji gospodarskih objektov 71 milijonov din, ter pri gradnji negospodarskih objektov 189 milojnov din. Največjo vrednost so zavzemale visoke gradnje. Priloženi podatki so prikazani le za izvršena gradbena dela po izvajalcu gradbenemu podjetju »Pionir«, Novo mesto, medtem ko od Komunalnega obrtnega podjetja Sevnica, ki je bil izvajalec gradbenih del za ca. 34 milijonov din, nimamo detajlnejših podatkov. (1965). Vzporedno s povečanjem investicijskih vlaganj v letu 1964 v gospodarske dejavnosti računa samo gradbeno podjetje »Pionir« na povečanje gradbenih storitev za 31 % ali v vrednosti 340 milijonov din. Pri tem se bo struktura predvidenih del v primerjavi z letom 1964 občutno spremenila v korist gradbenih del v gospodarstvu, medtem ko bo vrednost opravljenih gradbenih del v negospodarski dejavnosti občutno manjša zaradi pretežne dograditve šole v letu 1964. Se vedno moramo ugotavljati, da je struktura gradbenih del za občino povsem neugodna, ker se velik del dohodka iz naslova gradbeništva izteka v gospodarske organizacije z območja drugih občin, ki opravljajo gradbeno dejavnost. Z ukinitvijo gradbene dejavnosti pri Komunalnem obrtnem podjetju, kar namerava v letu 1965 storiti, pa bo vsa investicijska odnosno s tem v zvezi gradbena dejavnost v celoti vezana na izvajalce gradbenih del izven območja občine, čeprav bi bilo nedvomno za manjša gradbena dela dokaj bolj ugodno, če bi bil izvajalec v bližini. 6. Promet (1964). V skladu z večjo dinamiko gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1964 se je tudi dejavnost panoge prometa povečala. S podatki o gibanju te dejavnosti razpolagamo sicer le za storitve v PTT podjetju, vendar moramo tudi brez teh ugotavljati, da se je izkazala posebno zaradi pomanjkanja kapacitet v železniškem prometu občutna potreba po večjem cestnem prometu, ki pa je bil zaradi slabih cest močno otežkočen, posebno na relaciji Zidani most—Sevnica—Krško. Skupne storitve v poštnem prometu so se povečale za 8 %, od tega najbolj vrednost telefonskih pogovorov za 12 % in ostalih poštnih storitev v manjšem obsegu. Močno se je povečalo število telefonskih aparatov za 48. Vzrok temu je izgradnja avtomatske telefonske centrale v začetku leta 1964, ki omogoča razširjanje telefonskega omrežja. (1965). Predvideni razvoj industrijske proizvodnje in proizvodnje ostalih gospodarskih panog narekuje čimprejšnje spremembe v razvoju prometa vseh vrst, predvsem v pogledu modernizacije cest. Najnujnejše je asfaltiranje ceste Zidani most—Krško, razširitev kapacitet v železniškem prometu, v ptt prometu pa namestitev avtomatske telefonske centrale z večjo zmogljivostjo, ker so potrebe že prerasle obseg dosedanjih zmogljivosti. Tako računamo na povečanje števila telefonskih aparatov za 53 komadov, skupna vrednost poštnih storitev se bo povečala za 11 %, od tega bo tudi v letu 1965 najbolj povečan promet za 18 %, pisemske storitve za 8 °/o, denarni promet za 6 °/o in vrednost telegrama za 16 %. 7. Trgovina V letu 1964 se je promet v trgovini povečal v primerjavi z letom 1963 po tekočih cenah za 19,9% in ob upoštevanju povečanja cen za ca. 10 °/o le približno v višini 10 %. Od tega se je nadalje zmanjšal promet na debelo za 27% in povečal promet na drobno za 20%. Orientacija zmanjševanja blagovnega prometa v trgovini na debelo je nedvomno pfoaitijvma, saj zmanjšuje stroške posredovanja med proizvajalcem in potrošnikom. Iz indeksa povečanja prometa izhaja vprašanje, če je trgovini uspelo povečati svojo vlogo posrednika med proizvodnjo in potrošnjo. V tem letu ni prišlo do sprememb odnosno do povečanja števila prodajaln, povečala pa se je skupna površina pnodajinih prostorov za 1,2 % in število proda-jalnega osebja za 3,3 %. Na podlagi predvidene rasti proizvodnje, osebne potrošnje in turizma, je mogoče računati, da se bo v letu 1965 promet v trgovini na drobno povečali le za 8,9%. Tudi v letu 1965 ho zajemal promet v trgovini na debelo le minimalni del vrednosti celotnega predvidenega prometa. Da bo trgovina na drobno bolje lahko izpolnjevala naloge posrednika med proizvodnjo in potrošnjo in s tem prispevala k prizadevanjem za povečanje življenjskega standarda, bo morala poskrbeti predvsem za sodoben način poslovanja. To bo mogoče doseči predvsem z razširitvijo prodajnega prostora in s krepitvijo detajliističnih podjetij, s čimer bo podana materialna osnova za tako založenost trgovine, ki bo po količini in izbiri blaga ustrezala zahtevam tržišča in doseženi ravni življenjskega standarda. Za izboljšanje preskrbe tržišča naj bi industrijska podjetja še nadalje razširjala mrežo lastnih prodajaln. Razširitev mreže industrijskih prodajaln pa ne bi ugodnr« vplivala samo na založenost tržišča, temveč bi se s tem načinom prodaje posredno dosegli tudi večji proizvodni uspehi. Trgovska podjetja bodo morala v letu 1965 posvečati večjo pozornost preskrbi turističnih krajev in gostinskih podjetij z zadostnimi količinami in izbiro blaga, ki bo prilagojena zahtevam turističnega prometa. Pri tem bi morala vsklajevati ponudbo s povpraševanjem, zlasti v sezonskih obdobjih in turistični sezoni, primemo urediti obratovalni čas. Glede na odločujoč pomen človeškega faktorja v razvoju trgovine morajo trgovinske gospodarske organizacije zlasti skrbeti za strokovno usposabljanje kadrov. Pri tem morajo upoštevati predvsem potrebe po komercialnih in vodilnih strokovnih kadrih, od katerih bo v veliki meri odvisna tudi pravilna organizacija trgovine. 8. Gostinstvo V primerjavi z letom 1963 se je iztržek v gostinstvu v letu 1964 v obeh sektorjih lastništva povečal za 24,5 %, od tega v družbenem sektorju za 13,9 % in v zasebnem sektorju za 63,5 %■ Pri teh se je najbolj povečal iztržek pri brezalkoholnih pijačah, alkoholnih pijačah, prehrani in napitkih za 21,6 °/o ter pri ostalih storitvah v manjšem obsegu. Ob takšnem gibanju so bile v letu 1964 storjene občutne strukturne spremembe glede ustvarjanja družbenega bruto produkta in narodnega dohodka po sektorjih lastništva. Zasebni sektor je dosegel skoro eno tretjino vseh gostinskih storitev na območju občine, Isto nam kažejo tudi podatki o realizaciji družbenega plana gostinstva. Planirana vrednost gostinskih storitev je bila presežena v zasebnem sektorju za 88,4 % zaradi odprtja nove gostilne, v družbenem sektorju za 31 % in skupno za 24,6 %. Ob nadaljnjem naraščanju realnih osebnih dohodkov in turističnega prometa v letu 1965 bo predvidoma mogoče doseči večji promet v gostinstvu za 11,5 %, od tega v družbenem sektorju za 7,7 % in v zasebnem sektorju za 21,1 %. Za pravilen razvoj gostinstva bodo morale delovne organizacije skrbeti zlasti za naslednje: Pri formiranju cen, posebno penzionskih storitev, si je nujno potrebno prizadevati za konkurenčnost s cenami na ostalih področjih in celo inozemskem tržišču. Vsako nadaljnje povečanje bi utegnilo resno ogroziti poslovanje našega penzionskega gostinstva. Da bi se v gostinstvu omogočilo rentabilnejše poslovanje, naj bi v letu 1965 občinska skupščina uveljavila obračun prometnega davka na alkoholne pijače po količini. Posebno skrb bi bilo treba posvetiti ustreznim organizacijskim oblikam v gostinstvu, s katerimi naj hi se doseglo bolj racionalno poslovanje, boljša kakovost in širši sortiment storitev. Občinska skupščina se mora v letu 1965 nadalje prizadevati za ustrezno davčno politiko pri vključevanju zasebnih gostišč in po možnosti tudi zasebnih turističnih sob v turistično dejavnost. Zasebni sektor gostinstva, kot nujno dopolnilo družbenega sektorja, naj bi z ustrezno kakovostjo storitev razširjal ponudbe gostinskih storitev v skladu s potrebami turizma in prebivalstva, posebno tam, kjer glede na okoliščine družbeni sektor ni mogoče uspešno razvijati. Vprašanje izobrazbe gostinskega osebja je v gostinstvu še vedno aktualen. Nujno bi bilo,, da bi gostinsko podjetje v tesni povezavi z gospodarsko zbornico in šolskim centrom izdelalo enoten program v skladu z dejanskimi potrebami gostinstva. 9. Turizem V letu 1964 se je turistični promet v primerjavi z letom 1963 sicer povečal za 41 °/o,-vendar še zdaleč ne dosega ravni, ki bi jo ob večjih prenočitvenih zmogljivostih in ob boljšem cestnem omrežju lahko. Precej se je povečalo število tujih gostov za 23 oseb ali za 62%, a število domačih gostov za 240 oseb ali za 40 %. Tudi število prenočitev se je povečalo v skupnem za 13 %, tujih za 14 ali za 23 % in domačih za 13 %■ Vse večja gospodarska aktivnost, ki je predvidena tudi v letu 1965, povzroča vse živahnejši turistični promet, ki kljub izredno slabim pogojem tega območja glede na stanje cestnega omrežja -—• nujno bi bilo vsaj asfaltiranje zasavske ceste Zidani most—Krško ■— povečuje turistični promet za 33 %, ta pa je pogojen z izgradnjo novih prenočitvenih kapacitet, ki jih namerava podjetje pridobiti z adaptacijo in razširitvijo gostišča »Na križišču«. Kljub tej adaptaciji pa bo z restavracijo Lutrove kleti, ki bo končana v letu 1965 in z ureditvijo gradu moč pričakovati večji dotok turistov. Zato bo nujno že v letu 1965 skrbeti za nadaljnje povečanje prenočitvenih zmogljivosti. 10. Obrt Družbeni in zasebni sektor obrti sodelujeta na območju občine pri ustvarjanju narodnega dohodka s pomembnim deležem, ki se neprestano veča. V letu 1963 je znašal 11,5 %, v letu 1964 pa je porastel celo na 18 %. Še bolj se je povečala v letu 1964 napram letu 1963 skupna vrednost, proizvodnje, in sicer za 81,2 %. Takšno povečanje gre predvsem na račun proizvodnih obrtnih storitev, medtem ko je uslužnostna obrt zaostala za splošnim družbeno-ekonomskim razvojem. \/'se večja delitev dela, specializacija ter razvoj gospodarstva nasploh, naraščujoča družbena potrošnja ob istočasni spremembi njene strukture, zahtevajo pospešen razvoj storitvene obrti. To zahteva tudi razvoj industrije, kateri je obrtna proizvodnja pomembna dopolnitev. Obrtni obrati družbenega sektorja poslujejo pod težkimi pogoji. Nizka akumulativnost ne omogoča sodobnejše, bolj mehanizirane ureditve obratov, kar povečuje cene obrtnim storitvam, ki ob naraščanju osebnih dohodkov zaradi pretežno manuelnega dela vzporedno naraščajo. V letu 1965 računamo prav v obrti na največji porast vrednosti obrtne proizvodnje in obrtnih storitev. Tako se bo predvidoma povečal družbeni bruto produkt obrtne dejavnosti za 24 %, od tega v družbenem sektorju za ca. 3 %• Takšno povečanje obrtne dejavnosti predvidevamo prvenstveno na podlagi povečanja v Konfekciji »Jutranjka« za 41,9%, v Kovinski delavnici za 100% ter v Mizarski zadrugi za 19,7 %. Tudi v letu 1965 mora občinska skupščina skrbeti za takšno usmerjanje davčne politike, ki bo stimulativno vplivala na razvoj in pospeševanje tistih dejavnosti odnosno strok, po katerih je večje povpraševanje in po-manjkanjedeh uslug. III. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Z vključitvijo v mednarodno blagovno menjavo Konfekcije »Lisca« v letu 1964, katere izvoz predstavlja 30 % vsega doseženega izvoza v letu 1964, ki je bil realiziran v vrednosti 732.730 USA $, je postalo tudi to področje pomemben činitelj za nadaljnji pospešen razvoj gospodarske aktivnosti. Po posameznih gospodarskih organizacijah in panogah je bilo gibanje izvoza sledeče: vrednost v | Gospodarska organizacija -—■ panoga S Ocena 1964 Plan 1965 Indeks 1964 1965 1963 1964 Jugotanin 84.859 11.396 40.000 13,4 351,0 Kopitarna 188.832 157.320 150.000 83,3 95,3 Konfekcija »Lisca« — 220.590 645.000 — 292,4 Industrija - skupaj 373.691 389.306 835.000 142,2 214,5 KZ Sevnica 151.200 231.400 302.600 153,0 130,8 KZ Krmelj 52.000 73.333 101.334 141,0 138,2 Kmetijstvo - skup. 203.200 304.733 403.934 150,0 132,6 Obrt - Miz. zadruga 83.449 38.449 110.000 46,4 284,3 SKUPAJ 560.340 732.730 1,348.934 130,8 184,1 Skupno povečanje (vrednosti izvoza je bilo v letu 1964 za 30,8 % v primerjavi z letom 1963. Največji porast je bil v kmetijstvu za 50 % ■— povečan izvoz hmelja in živine, nato v industriji za 42,2 % — vključitev Konfekcije »Lisca« v izvoz. Ostale delovne organizacije, ki so v letu 1964 sodelovale v mednarodni blagovni menjavi, so dosegle vrednost v občutno manjšem obsegu kot v letu 1963. Tako je Jugotanin zmanjšal nivo izvoza za 86,6 %, Mizarska produktivna zadruga za 53,6 % in Kopitarna za 16,7 %• Nedvomno moramo poglaviten razlog za takšno zniževanje iskati prav v konjunkturi na domačem tržišču. Po artiklih je bila dosežena največja vrednost izvoza pri nedrčkih, govedu in prašičih, hmelju, rezanemu lesu, napenjačih, drobnem pohištvu, drvih, surovih kopitih in ostalih artiklih v manjšem obsegu. Področja s konvertibilno valuto predstavljajo glavno tržišče proizvodov naših izvoznih podjetij. Na podlagi ustvarjenih pogojev tako glede plasiranja proizvodov kot glede prilagoditve proizvodnje inozemskemu tržišču računamo v letu 1965 s povečanjem skupne vrednosti izvoza za 84,1 % ali doseženo skupno v vrednosti 1,348.934 ameriških dolarjev, kar predstavlja 12,4 % vrednosti skupne proizvodnje; od tega bo povečanje v industriji za 114,5%, kmetijstvu 32,6% ter v obrti za 184,3 %■ Tudi v letu 1965 bo večina izvoza odpadla na področje s konvertibilno valuto in le minimalno na vzhodnoevropsko in ostalo klirinško področje. Kljub znatnemu povečanju izvoza industrijskih artiklov predstavlja vrednost izvoza kmetijskih artiklov še vedno 30 % celotnega izvoza, medtem ko je v preteklih letih ta znašal več kot 40 %. Takšne strukturne spremembe so povsem pozitivne, ker se pospešuje izvoz finalnih proizvodov in omejuje izvoz surovin in polproizvodov. Gospodarske organizacije morajo v letu 1965 posvetiti vso pozornost orientaciji na stalen izvoz, ne glede na trenutne konjunkturne situacije na domačem trgu kot se je to dogajalo v letu 1964, saj nas izkušnje iz nedavne preteklosti uče, da so najučinkovitejša tista podjetja, ki so si s trajnim izvozom skozi vrsto let zagotovila neprekinjen plasman proizvodnje, četudi za ceno trenutnega zanemarjanja domačega trga v obdobjih izjemne konjunkture kot je značilno prav za preteklo in letošnje leto. IV. ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA Za dosego prikazanega razvoja proizvodnje in storitev v letih 1963 do 1965 se je odnosno se bo moralo povečati število zaposlenih kot kaže spodnja tabela: Cti ti O CD U CD Indeks Panoga co (D CD ti in 03 CD r-1 CD 1964 1963 1965 1964 o - Ph t-H Industrija 1.303 1.222 1.321 93,7 108,1 Kmetijstvo 407 437 506 107,3 115,7 Gozdarstvo 114 134 113 117,5 84,3 Gradbeništvo 94 87 110 92,5 126,4 Promet 42 40 38 95,2 95,0 Trgovina 150 156 157 104,0 100,6 Gostinstvo 44 43 44 97,7 102,3 Obrt in komunala 381 537 607 140,9 113,0 SKUPAJ v gospodarstvu 2.535 2.656 2.896 104,7 109,0 Šolstvo 147 136 145 92,5 106,6 Zdravstvo 49 53 56 108,2 105,7 Socialno varstvo Državna uprava in 36 37 37 102,8 100,0 družbene organizacije 116 120 126 103,4 105,0 Sodstvo 9 10 12 111,1 120,0 Finance 25 20 20 80,0 100,0 SKUPAJ negospodarstvo 382 376 396 98,4 105,3 Vsi zaposleni 2.917 3.032 3.292 103,9 108,6 V letu 1964 se je v primerjavi z letom 1963 povečalo skupno število zaposlenih za 3,9 %, od tega v gospodarstvu za 4,7 %, v negospodarstvu pa se je celo znižalo za 1,6 %. V gospodarstvu je sorazmerno z večanjem proizvodnje, vendar počasneje, naraščalo tudi število zaposlenih, ki je poraslo najbolj v obrti za 40,9 °/o, trgovini za 4 % ter v kmetijstvu za 7,3 % in v gozdarstvu zaradi reorganizacije gozdarske službe za 17,5 %. V vseh ostalih panogah pa se je število zaposlenih zmanjšalo. Močno se je povečalo število tistih zaposlenih, ki imajo stalno bivališče na območju občine in število onih, ki delajo v dveh izmenah. Nedvomno je pozitivno degresivno naraščanje zaposlenih v negospodarstvu v primerjavi z naraščanjem v gospodarstvu. Glede na postavljene planske naloge za leto 1965 na področju proizvodnih in storitvenih dejavnosti računamo na skupno povečanje števila zaposlenih v letu 1965 napram letu 1964 za 8,6 %, ali na področju gospodarstva za 9 % in v negospodarstvu za 5,3 %. Najbolj se bo predvidoma zaposlenost povečala v gradbeništvu za 26,4 %, v kmetijstvu za 15,7 %, v obrti in komunali za 13,0 % in osalih panogah računamo na manjši porast. Nepretirano zaposlovanje odnosno umerjeno naraščanje zaposlenosti, ki je nujno pogojeno z ustreznimi učinki, ki omogočajo povečano produktivnost dela in s tem orientacija na intenzivno povečanje proizvodnje in storitev, naj bi bilo glavni cilj zaposlitvene politike v letu 1965. Tudi na področju produktivnosti dela so bili v letu 1964 doseženi pomembni rezultati, kot kaže tale tabela: Družbeni proizvod na zaposlenega — tekoče cene — v 000 din Indeks Panoga 1963 Ocene 1964 Plan 1965 1964 1963 1965 1964 Industrija 1177,7 1478,1 1649,5 125,5 111,6 Kmetijstvo 681,6 652,4 642,6 95,7 98,5 Gozdarstvo 631,3 918,7 1040,0 145,5 113,2 Gradbeništvo 1018,6 1098,4 1321,9 107,8 120,3 Promet 984,7 1143,9 1581,7 116,2 138,3 Trgovina 1902,5 2153,2 2406,2 113,2 111,7 Gostinstvo 963,3 1172,9 1265,0 121,8 107,0 Obrt in komunala 1108,1 1538,9 1754,1 138,9 114,0 SKUPAJ 1092,9 1343,6 1493,4 122,9 111,1 Kljub povečanju cen, ki so narastle v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 za ca. 8 do 10 %, predstavlja povečanje produktivnosti dela za 22,9 pomemben premik v kvalitativnem gospodarjenju v naših delovnih organizacijah. Povečanje produktivnosti dela v obrti za 38,9 % kaže na občutno aktiviranje notranjih rezerv, posebno v nekaterih gospodarskih organizacijah te panoge, kot so Mizarska produktivna zadruga in »Jutranjka« Sevnica. V industriji je bilo povečanje produktivnosti dela za 25,5 %, kar gre predvsem na račun povečanja v Kopitarni s povečanjem za 53,7 % in Konfekciji »Lisca« s povečanjem za 19 %. V ostalih panogah pa je bilo povečanje le-te v manjšem obsegu. Na osnovi doseženega nivoja razvoja produktivnosti dela v delovnih organizacijah v letu 1964 računamo v letu 1964 na nadaljnje povečanje le-te v merilu občine za 11,1 %. Aktiviranje notranjih rezerv v delovnih organizacijah bo omogočalo povečanje produktivnosti dela v obrti za 14,0 %, v industriji za 11,6 %, v gozdarstvu za 13,2 °/o, v gradbeništvu za 38,3 %, v trgovini za 11,7 % in v gostinstvu za 7 %. Predvidena porast družbenega proizvoda in produktivnost v letu 1965 bosta zahtevali zlasti od tistih delovnih organizacij, ki so že ali bodo uvedle skrajšan delovni teden, preudarnejšo in boljšo organizacijo dela nasploh. Osnovni pogoj za prehod na skrajšani delovni teden namreč mora biti izboljšanje organizacije ne samo v delovnih enotah, temveč v celotnem podjetju. Zato naj bi se zmanjšanje fonda delovnega časa ne krilo z dodatnim zaposlovanjem ali uvajanjem nadurnega dela, temveč predvsem z reorganizacijo delovnega procesa. Zato je treba uvajati tako organizacijo dela in delovnega tedna, ki ga zahteva proces proizvodnje. Ob prehodu na 42-urni delovni tednik bo nujno treba stremeti za tem, da se število delovne sile povečuje le zmerno. Pri skrajševanju delovnega tedna naj bi upoštevali zlasti, da naj prehod temelji na organizacijsko-tehničnih izboljšavah in ne samo na trenutnih ugodnih rezultatih prejšnjega obdobja. V. OSEBNA POTROŠNJA Usmerjenost celotnih družbenih dogajanj na odpravo nizkih osebnih dohodkov ter na povečanje udeležbe osebne potrošnje v družbenem proizvodu in rast proizvodnje, je imelo za posledico močno povečanje osebne potrošnje v letu 1964 glede na leto 1963, ki je bila po panogah gospodarstva naslednja: — tekoče cene —- v milijonih din Panoga 1963 Ocen; 1964 Plan 1965 Indeks 1964 1965 1963 1964 industrija 758 918 1.062 121,1 115,7 Kmetijstvo 142 179 190 126,2 106,3 Gozdarstvo 48 88 88 185,4 99,5 Gradbeništvo 55 56 86 102,4 152,6 Promet 22 28 32 124,5 117,8 Trgovina 113 157 176 138,6 112,5 Gostinstvo 22 26 28 117,5 109,9 Obrt in komunala 241 445 595 184,9 133,6 SKUPAJ 1.401 1.897 2.258 135,4 119,0 Hitrejše večanje mase osebnih dohodkov od naraščanja družbenega proizvoda v letu 1964 pomeni povečanje udeležbe osebnih dohodkov v delitvi novoustvarjene vrednosti za 5,1 %. V primerjavi z letom 1963 se je skupna masa osebnih dohodkov povečala v letu 1964 za 35,4 % in to v obrti in komunali za 84,9 %, v gozdarstvu za 85.4 %, v trgovini za 38,6 %, kmetijstvu za 26,2 %, prometu za 24,5 °/o, industriji za 21,1 %, v gostinstvu za 17.5 % in najmanj v gradbeništvu za 2,4 %. Razumljivo je, da je gibanje mase osebnih dohodkov odvisno tudi od gibanja števila zaposlenih. Ob upoštevanju tega je bilo povečanje osebnih dohodkov na zaposlenega sledeče: — indeksi Panoga Štev. zaposlenih 1964 1965 1963 1964 OD na zaposl. 1964 1965 1963 1964 Industrija 93,7 108,1 129,2 107,0 Kmetijstvo 107,3 115,7 117,6 91,9 Gozdarstvo 117,5 84,3 157,8 118,0 Gradbeništvo 92,5 126,4 110,7 120,7 Promet 95,2 95,0 130,8 124,0 Trgovina 104,0 100,6 133,3 111,8 Gostinstvo 97,7 102,3 120,3 107,4 Obrt in komunala 140,9 113,0 131,2 118,2 SKUPAJ 104,7 109,0 129,3 109,2 Povečanje osebnih dohodkov v gospodarstvu napram letu 1963 za 29,3 % predstavlja velike premike, vendar nam primerjava le-teh na zaposlenega z republiškim povprečjem pokaže še vedno velika odstopanja. Najmanj so se povečali osebni dohodki v gradbeništvu za 10,7 °/o, kmetijstvu za 17,6 % in v gostinstvu za 20,3 %. V ostalih panogah pa je bil njihov porast večji od 30 %. Gibanje neto izlačanih osebnih dohodkov na zaposlenega je bilo po panogah sledeče: Panoga 1963 1964 Indeks 1964 : 1963 Industrija 29.124 38.723 132,9 Kmetijstvo 31.410 39.999 127,3 Gozdarstvo 28.360 40.679 143,4 Gradbeništvo 25.918 33.479 129,2 Promet 26.000 37.527 144,3 Trgovina 34.148 46.949 137,5 Gostinstvo 30.729 36.385 118,4 Obrt 30.424 45.568 149,8 SKUPAJ 29.124 38.723 132,9 Negospodarstvo 37.929 45.757 120,6 V okviru republike 44.110 54.200 123,0 Skupno povečanje na zaposlenega v gospodarstvu je bilo za 32,9 % in v negospodarstvu za 20,6 %. Kljub večji dinamiki so osebni dohodki še vedno v znatnem razko- raku z višino republiškega povprečja. Prikazani podatki kažejo le orientacijsko sliko, medtem ko nam dejanske strukturne spremembe izplačil osebnih dohodkov posa- meznih kategorij kaže naslednji prikaz: v gospodarstvu: Elementi Izplačila 1963 1964 Število zaposlenih — skupaj Število zaposlenih, ki so delali več 2.269 2.604 ali manj kot dol. čas Število zaposlenih, zajetih v razponih 294 655 100 % 1.975 1.949 Zaposleni ki so do 10.000 delali določen fond od 10.001 do 15.000 2 delovnega časa od 15.001 do 20.000 13 3 od 180 do 230 ur od 20.001 do 25.000 24 9 od 25.001 do 30.000 22 16 od 30.001 do 40.000 23 32 od 40.001 do 50.000 9 20 od 50.001 do 60.000 4 9 od 60.001 do 80.000 3 7 od 80.001 do 100.000 — 2 nad 100.000 — 1 Do 20.000 din izplačil je bilo v letu 1963 15 %, v letu 1964 le še 3 %, od 20.000 do 25.000 din v letu 1963 24 %, v letu 1964 9 %; od 25.000 do 30.000 din v letu 1963 22 %, v letu 1964 16 %; od 30 do 40.000 din v letu 1963 23 %, v letu 1964 32 %; od 40 do 50.000 9 % v letu 1963 in 20 % v letu 1964; od 50 do 60.000 4 % v letu 1963 in v letu 1964 9 %; od 60 do 80.000 din v letu 1963 3 % in v letu 1964 7 %, nad 80.000 din v letu 1963 ni bilo izplačil, v letu 1964 pa 3 %. Ti podatki kažejo, da so bila prizadevanja sindikatov po odpravi najnižjih kategorij osebnih dohodkov in resolucije o smernicah za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj v precejšnji meri realizirane. Skladno z doseženimi proizvodnimi rezultati v letu 1965 in s predvidenimi za leto 1965 ter s predvidevanji družbenega plana SRS na področju osebne potrošnje, ki računa na povečanje realnih osebnih dohodkov v družbenem sektorju gospodarstva za 8 do 9 %, predvidevamo tudi na območju občine povečanje realnih osebnih dohodkov za 9,2 %. Z nadaljnjimi spremembami gospodarskega sistema se bo krepila materialna baza delovnih organizacij, s tem pa tudi možnost, da v prihodnjem letu še nadalje razvijajo sistem notranje delitve dohodka in da izpolnjujejo merila za udeležbo posameznih članov kolektiva v čistem dohodku v smeri vedno tesnejše povezave osebnih dohodkov z rezultati pri delu. Prizadevati si bo potrebno tudi za hitrejše povečanje nizkih osebnih dohodkov, pri čemer pa znižanja ne bi smeli izvajati kot socialno akcijo, ampak kot ekonomski ukrep, ki je zasnovan na rasti produktivnosti dela. VI. DRUŽBENE SLUŽBE Nemoten družbeno-ekonomski razvoj nujno zahteva skladen odnosno vzporeden razvoj gospodarske dejavnosti in družbenih služb. V dosedanjem razvoju smo lahko često ugotavljali zaostajanje razvoja družbenih služb, predvsem na področjih, ki najbolj vplivajo na družbeni in socialni standard občanov, tj. v šolstvu, zdravstvu, stanovanjsko-komunalni dejavnosti ter na področju varstva, kulture in prosvete. Po posameznih področjih je bil razvoj družbenih služb naslednji: 1. Stanovanjsko-komunalna dejavnost V družbenem sektorju je bilo v letu 1964 zgrajenih 24 stanovanj, medtem ko je gradnja stanovanj v zasebnem sektorju močno porastla. Vrednost stanovanjske dejavnosti se je v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 skoro podvojila, saj znaša indeks 196,6. Viri teh sredstev so predvsem v sredstvih stanovanjskega sklada in soudeležbi delovnih organizacij iz sklada skupne porabe, sredstva občanov ter s posebnimi dodatnimi bančnimi sredstvi. Vedno večje zaposlovanje delovne sile na območju občine Sevnica povzroča delovnim organizacijam kot tudi posameznikom vse večjo skrb po gradnji stanovanj. Kot posledica tega je povečanje vrednosti stanovanjske dejavnosti v primerjavi z letom 1964 v letu 1965 v družbenem sektorju za 54,7 %. V letu 1964 je bila komunalna dejavnost zaradi pomanjkanje finančnih sredstev dokaj pičla, čeprav so bila odprta takšna vprašanja, ki bi jih bilo nujno premostiti, predvsem na območju mesta Sevnice in Krmelja, medtem ko je drugod izvedba teh možna z manjšimi sredstvi. Tako se tudi v letu 1965 postavlja pred delovne organizacije in občane skrb za pomoč in sodelovanje pri urejanju in odstranjevanju problemov na področju komunalne dejavnosti kot sledi: ■— izgradnja vodovoda v Sevnici in Krmelju. Rekonstrukcija vodovoda v Sevnici, ki je zaradi potreb urbanistično urejenega naselja Sevnice in Šmarja nujna spri- čo dosedanjega premajhnega dotoka vode — le 6 litrov na sekundo, predvideno pa je po sedemletnem načrtu 20 do 25 litrov na sekundo. Projekt bo veljal ca. 250,000.000 dinarjev. Za leto 1965 bo predvidoma znašala vrednost del 30,000.000 din, ■—• urediti kanalizacijo na območju mesta Sevnice in Krmelja; — asfaltiranje ceste v Sevnici •— nujna je nova asfaltna obloga; •— dokončna izdelava urbanističnega načrta za mesto Sevnica in naselje Krmelj. Poleg tega so tudi za leto 1965 predvidene male asa-nacije, s katerimi se ureja predvsem vprašanje vodovodov, ki so marsikje v neurejenem stanju. 2. Šolstvo Odlok o organizaciji mreže osnovnega šolstva, ki je bil sprejet v letu 1964, se izvaja, razen v primeru šole Razbor, kateri niso bili dani pogoji za vključitev v osnovno šolo Sevnica, ker ni bilo avtobusnega prevoza. Vprašanje te šole bo nujno rešiti v letu 1965. Po odloku o organizaciji šolske mreže bi toorala biti šola Razbor podružnična šola, ker se pa noben razred ni vključil v Sevnico, je dejansko nerazvita osnovna šola. Po zveznih predpisih mora skupščina pri novi organizaciji šol otrokom, ki so oddaljeni nad 4 km od šole, nuditi prevoz. Preselitev šole Sevnica v ndve prostore je bila izvedena ob koncu leta 1964. Stalno je bilo odprto vprašanje nagrajevanja prosvetnih delavčev In kritja materialnih potreb šolstva. Dejstvo je, da so se predvidena proračunska sredstva, namenjena šolam, realizirala in 100 % dala na razpolago ter poravnali dolgovi iz leta 1963. V večje težave je zašla osnovna šola Sevnica, ki je zaradi preselitve in stroškov s tem v zvezi (čiščenje, centralna kurjava itd.) imela ob koncu leta 1964 3,000.000 din dolga. Kljub temu pa je povišanje cen, predvsem življenjskih stroškov in s tem večjim osebnim dohodkom V gospodarstvu povzročilo zaostajanje nagrajevanja prosvetnih delavcev, kar smo skušali delno popraviti z novoletno nagrado. Z začetkom šolskega leta 1964/65 je bila ukinjena mednarodna pomoč za šolske malice. S tem je nastal problem financiranja le-teh. Zaradi tega so se šolske malice v šolah ukinile, ponekod pa uspevajo s pomočjo prispevkov staršev, pomoči občine in starih zalog. Enostavna malica —- 2 del mleka in kruh — bi veljala v okviru občine 23 milijonov din. Od staršev je možno zbrati 8 do 9 milijonov din, razliko pa bo kriti iz proračunskih sredstev občine, v nasprotnem primeru pa malice ne bo. Kot občuten problem se je v letu 1964 na področju šolstva pojavilo vprašanje materialnih sredstev šol za zagotovitev vsaj minimalnih tehničnih učnih pripomočkov za pouk fizike, biologije in tehničnega pouka ter ostalih učnih pripomočkov, ki jih primanjkuje vsem šolam. • Nič manj ali celo bolj pa je kritično vprašanje ureditve šole v Krmelju in novogradnja šole na Telčah, kjer se poučuje v dveh starih kmečkih sobah s površino 81 in 24 m2 za 144 otrok, kar je edinstven slučaj nedvomno v vsej republiki, posebno še, če upoštevamo, da je bila šola med vojno požgana. V skladu z navedenim in z nalogami, ki se pred šolstvo postavljajo v letu 1965, bo nujno v tem letu izvršiti predvsem naslednje naloge: — urediti nagrajevanje učnega osebja po programu dela in možnosti izvedbe tega po posameznih šolah; — v okviru možnosti dodeliti sredstva za izboljšanje materialnega stanja šol; — upoštevati potrebe po delnem izboljšanju posameznih šol v pogledu higiene, zlasti pri šolah Boštanj, Studenec in kjer je to še možno, — omogočiti vsem popolnim osemletkam nabavo najnujnejših tehničnih pripomočkov za pouk; — uvesti postopno brezplačno nabavljanje učnih knjig in učil za vse učence. Veliko premalo skrbi posveča šolstvo telesni vzgoji otrok. Vsi pozabljamo, da je telesna vzgoja bistveni sestavni del vzgoje vsakega otroka. V občini obstajajo določene možnosti, da bi se za šolsko mladino z manjšimi stroški uredili prosvetni domovi na Blanci, Bučki, Šoštanju, Šentjanžu in Tržišču, ki bi se lahko poleg prosvetnih dejavnosti uporabljali tudi za telesno vzgojo ob ustrezni ureditvi in opremljenosti. Z ureditvijo teh domov in telovadnice v Sevnici bi lahko zajeli nad 70 % vseh šoloobveznih otrok, kar bi bil lep uspeh. Vse to bi se dalo urediti z razmeroma skromnimi sredstvi (ca. 20 milijonov din). Pri posameznih šolah bi se dala urediti igrišča (Bučka, Šentjanž, Tržišče, Blanca), ki bi ob udeležbi manjših sredstev omogočila izvrševanje telesne vzgoje na prostem. 3. Kultura in prosveta Na področju kulturno-prosvetne dejavnosti zaradi omejenih sredstev izdatki po proračunu in investicije za potrebe kultnrno-prosvetnih dejavnosti in fizkulture niso bile zadovoljive. Izdatki iz tega področja so se nanašali na štipendije za učiteljski in upravni kader, dotacije za občinsko zvezo prosvetnih društev, zvezo za telesno kulturo, taborniško organizacijo in še nekatere druge. Posebna skrb se je posvečala obnovi sevniškega gradu in fresk v Lutrovi kleti. Pri gradu se je v letu 1964 obnovila streha z žlebovjem, izdelali so se idejni načrti za preureditev, sedaj pa se dela na izdelavi dokončnih restavracijskih in ureditvenih načrtov. Pri Lutrovi kleti pa se nadaljujejo osuševalna asanacijska dela. Nabavile so se tudi barve iz inozemstva in so tako dani pogoji za restavracijo slik. Za leto 1965 pa so predvidena dela na sestavljanju slik in na obnovi vodovoda in kanalizacije za sam grad. V kolikor bo grad izpraznjen, se bodo izvršila tudi injekcijska dela na utrditvi zidovja gradu samega. Za vzdrževanje drugih kulturnih spomenikov in domov se je porabilo 250.000 din, kar nikakor ne zadostuje za potrebe in funkcionalno izpopolnitev posameznih kulturnih domov na našem podeželju. V preteklem letu se je izvršila preselitev knjižnice iz kletnih prostorov v prostore bivšega bifeja v Šmarju. Prostor sam za sedanji razvoj knjižnice zadovoljuje, perspektivno pa je nujno poskrbeti za večje in primernejše prostore, kakor tudi za nabavo novih knjig, sicer knjižnica ne bo imela pogojev za občinsko matično knjižnico in se bo morala priključiti eni izmed sosednih občin, kar bo vzdrževanje primerno podražilo, ne bo pa od te knjižnice take koristi, kakor jo lahko nudi matična knjižnica s sedežem v občini in je za to v te svrhe enkrat predvideti potrebno vsoto. V jeseni leta 1964 se je obnovilo delovanje delavske univerze v Sevnici, ki si je zastavila lep strokovno-izobraževaini in poljudno-znanstveni program. Univerza je dobila tudi stalnega upravnika in tako so dani pogoji za delovanje te kulturne ustanove. V sklopu univerze deluje tudi potujoči kino in odsek za glasbeno vzgojo. Telesna vzgoja se v glavnem goji na osnovnih šolah in pri telovadnem društvu Sevnica in Boštanj, delno pa pri raznih športnih in rekreacijskih društvih. Glede na prostor je možnost gojitve orodne telovadbe podana le v Sevnici in Boštanj u in še tu se telovadnici uporabljata za kinopredstave in druge prireditve in tako v občini pravzaprav nimamo telovadnega prostora. Temu stanju pripisujemo tudi glavno krivdo za zastoj telesne vzgoje v občini. Odsek za splošne zadeve in družbene službe je jeseni leta 1964 zbral podatke o objektih, ki bi se z manjšo adaptacijo lahko primerno uredili za izvajanje telovadbe, katerih bi se poslužila tako šolska mladina kot tudi odraščanjoča mladina. Izvršil se je tudi popis prostorov, namenjenih za razna igrišča, kakor tudi potrebe sredstev za ureditev igrišč. V bližnji bodočnosti bo tem vprašanjem naša družba morala posvetiti več pozornosti in več sredstev, kajti tudi telesna vzgoja je važen del vzgoje naše mladine. Samo moraliziranje o naši mladini ne bo prineslo uspeha, ampak zaposlitev mladine pri športnih in telovadnih društvih bo omogočila izživljanje mladine v pozitivno smer. 4. Zdravstvo Financiranje investicij v zdravstvu je v letu 1964 znašalo 8,500.000 din, kar predstavlja anuitete investicij za adaptacijo in nabavo rešilnega avtomobila. Zdravstveni dom je v preteklem letu naročil idejni in glavni načrt za novi zdravstveni dom, ki bo izdelan do konca marca 1965. Ker skupščina ni dala prioritete gradnji novega zdravstvenega doma, bo problem prostorov še nadalje obstajal, s čimer tudi ni dana možnost za zaposlitev novih zdravnikov. V letu 1964 je bila izvedena Iluorografska akcija, ki je dobro uspela, za kar je bila dana pobuda s strani inštituta Golnik. Na temelju fluorografiranja so se vsi sumljivi bolniki temeljito pregledali. Ostale preventivne akcije raznih cepljenj, so bile izvedene po programu in tudi uspeh je bil zadovoljiv. Temu je tudi pripisati dejstvo, da v občini že več let ni pojava otroške paralize in tudi ostale infekcijske bolezni ne prekoračujejo povprečnega nivoja. V preventivo spada tudi patronažna služba, katero vrši zdravstveni dom s posebnimi medicin-skrnii sestrami za okoliš Sevnica in Krmelj. Posebno patronažno službo za TBC bolnike pa je izvajal proti tuberkulozni dispanzer. Pomanjkljivo stanje je le v babiški službi, zlasti za okoliš Boštanj, Studenec, Bučka in Blanca, ker ena babica v Sevnici ne more opraviti vseh potrebnih obiskov. Zdravstveni sklad delavcev je v preteklem letu zaključil svoje poslovanje brez izgube. V močnem primanjkljaju za 22,197.726 din pa je sklad za kmečko zavarovanje, kar povzroča vsakoletno precejšnjo zaskrbljenost in povečuje obremenitve prispevkov za ta sklad pri kmetih. V letošnjem letu se predvideva 5,6 % prispevek samo za poravnavo tega primanjkljaja. Samo proračunsko trošenje za zdravljenje siromašnih, za preventivni sklad in za kmečko zavarovanje je znašalo v preteklem letu 31,674.000 din, kar je porast za 46,9 % napram letu 1963. Podoben porast se predvideva tudi za leto 1965, kar povzroča precejšnje motnje v izdatkih proračuna občine, pa tudi pri skladu v socialnem zavodu. Dokončni ukrepi za asanacijo sklada kmečkega zavarovanja še niso sprejeti. 5. Socialno varstvo Oba domova za varstvo odraslih sta v preteklem letu svoje delo zaključila s pozitivno bilanco. Dom Im-poljca je v preteklem letu nadaljeval z izvajanjem električne napeljave in centralnega ogrevanja vseh prostorov doma in uprave. V zvezi s tem so se izboljšale tudi sanitarne naprave in pralnica. S tem je podan osnovni pogoj za nadaljnjo izboljšavo posameznih sob z obnovo tal in beljenjem posameznih prostorov, kar doslej zaradi predvidenih del ni bilo mogoče. Bivanje v domu je že tekom letošnje zime postalo zaradi centralnega ogrevanja celega doma prijetneje. Dom Loka pa ima v izdelavi načrte za instalacijo centralne kurjave in preureditve sanitarij s kopalnicami. Oba doma sta prekomerno zasedena. Oba imata po trenutnem stanju vsak po 98 oskrbovancev. Po normi 6,5 m2 bi smela imeti vsak le okrog 65 oskrbovancev. Pritisk na domove se zlasti veča v zadnjem času tudi z območja drugih občin in bosta morala oba zavoda še v letošnjem letu misliti na izdelavo perspektivnih načrtov za preurejanje in dozidavo kapacitet. Tudi dom v Loki je lani preuredil kuhinjo. Tako znaša investicija v letu 1964 v socialnem varstvu odraslih 15,105.000 din, ki se je zbrala delno iz lastnih sredstev — ca. 3 milijone, ca. 6 milijonov republiški, ostalo pa od prizadetih občin. Vedno težji problem otroškega varstva predšolskih otrok, zlasti na ožjem območju Sevnice, terja hitrejše ukrepe, zaradi česar se je pristopilo k izdelavi analize potreb po otroškem varstvu in na osnovi te k zbiranju sredstev za gradnjo otroškovarstvene ustanove. Doslej je bil izdelan idejni načrt, na osnovi katerega se izdelujejo načrti. V letu 1964 je poplava močno prizadejala vrtec v Šmarju in se je stanje obnovilo s pomočjo zavarovalnine in prispevkov podjetij. Z zaposlovanjem žena rastejo problemi otroškega varstva, s tem pa ni rečeno, da podjetja, ki zaposlujejo pretežno moško delovno silo, niso v enakem razmerju dolžna prispevati h gradnji in vzdrževanju varstvenih ustanov kot podjetja s pretežno žensko delovno silo. Vedno manj bo možnosti vlaganj v negospodarske investicije iz občinskega proračuna, zato bodo družbene potrebe morale biti financirane iz sredstev vseh delovnih organizacij na območju občine. VII. INVESTICIJE Poglaviten problem gospodarskih odnosov v letu 1964 je bil v neskladju med razpoložljivimi sredstvi in materialnimi možnostmi, ki se je odražal — zlasti v prekomerni stopnji rasti investicijske potnošnie in se je občutil tudi na območju naše občine v obliki težav v delovnih organizacijah pri najemanju investicijskih posojil. Prav zaradi navedenega je bila investicijska dejavnost v letu 1964 v primerjavi z letom 1963 na področju gospodarstva bolj omejena, čeprav je vrsto podjetij nameravalo izvršiti prepotrebno rekonstrukcijo, ki pa zaradi omejitve investicijske potrošnje niso uspela na natečajih za najetje posojil. Po področjih dejavnosti so bila investicijska vlaganja v osnovna sredstva naslednja: — v tisoč din •— Dejavnost 1963 Ocena 1964 Plan 1965 Indeksi 1964 1965 1963 1964 Gospodarstvo skupaj 479.304 471.605 967.997 98,9 205,3 Industrija 98.584 219.107 431.955 222,3 197,1 Kmetijstvo 134.505 133.642 302.967 99,4 226,7 Gozdarstvo — 8.367 2.600 — 31,1 Promet 6.032 10.430 9.100 172,9 87,2 Trgovina 37.380 18.159 63.400 48,6 349,1 Gostinstvo 3.961 13.481 12.682 340,3 94,1 Obrt in komunala 198.842 68.409 145.293 34,4 212,4 Negospodarstvo — skupaj 189.061 375.837 357.295 198,8 95,1 Stanovanj sko-kumunalna dej avnogt 88.220 150.691 225.725 '170,8 149,8 Kulturno- socialna dej avnost 100.841 225.146 131.570 223,3 58,4 Državne in družbene organizadlje — — — — — SKUPAJ investicije 668.365 847.442 1,325.292 126,8 156,4 Vrednost investicijskih vlaganj v osnovna sredstva v gospodarstvu po tekočih cenah je bila v primerjavi z letom 1963 v letu 1964 manjša za 1,6 %, kar je ob upoštevanju povečanja cen občutno manj. Nasprotno pa je zaradi gradnje osnovne šole v Sevnici investicijska dejavnost v negospodarstvu večja za 98,8 %. Od skupnih investicijskih vlaganj v letu 1964 v višini 847 milijonov din je bilo največ investirano v kultumo-socialno dejavnost 225,000.000, v industrijo 219,000.000, stanovanjsko komunalno dejavnost 150 milijonov in v kmetijstvo 134 milijonov din, v obrt in komunalo 68 milijonov din ter v ostale panoge manj. Za leto 1965 s,o predvidene skladno z večjo akumulacijo v delovnih organizacijah v primerjavi z letom 1964 močne strukturne spremembe v pogledu investicijskih vlaganj. Tako bo predvidoma skupna vrednost investicij večja za 56,4 % ali v višini 1,325.292 din. V negospodarstvu se bo vrednost vlaganj zmanjšala za 4,9 % napram letu 1964, a v gospodarstvu računamo na več kot podvojeno vlaganje, predvsem v industriji (Kopitarna, Jugo-tanin in delno Lisca) za 97,1 %, kmetijstvo •— hmeljski in sadjarski nasadi za 126,7 % obrti in komunali za 112,4 %, v trgovini za 249,1 % in v ostalih panogah gospodarstva manj. Skupna investicijska vlaganja po vinih pa bodo predvidoma naslednja: Struktura v % Vir 1963 Ocena 1964 Plan 1965 — zvezna sredstva 16,8 7,1 15,2 — republiška sredstva 16,8 6,5 6,1 — lokalna sredstva 28,1 30,1 25,9 — razni skladi — — — — bančna sredstva 3,8 25,0 15,1 — sredstva gospodarskih organizacij 34,5 31,3 37,7 SKUPAJ 100 100 100 Krepitev materialne baze delovnih organizacij se kaže tudi pri strukturi predvidenih investicij za leto 1965, kjer se bo udeležba teh kljub znatnemu povečanju skupnih z 31,3 v letu 1964 povečala na 37,7 % udeležbo v letu 1965. VIII. DRŽAVNA UPRAVA Ustavne naloge občinskih organov, tj. neposredno izvrševanje zakonov, opravljanje analitsko-strokovnih nalog za občinsko skupščino in njene politično-izvršilne ter druge družbene organe in opravljanje nadzora nad izvrševanjem zakonov, močno zadevajo interese družbene skupnosti, občanov, delovnih ter drugih organizacij. V občini se že nekaj časa, ob znatnih naporih, iščejo več ali manj uspešno, možnosti za učinkovito, racionalno ter kvalitetno organizacijo organov. Številne naloge občinske uprave in njihov pomen ne trpijo več stihije, obveze upravnih organov do človeka, do drugih organov in organizacij v občini zahtevajo večjo organiziranost in sistematičnost v njihovem delu. S tem v zvezi se pojavljajo in stopajo v ospredje problemi vse neposrednejših odnosov med občinskimi upravnimi organi in republiškimi upravnimi organi, dalje odnosi občinske uprave do krajevnih skupnosti, zborov volivcev in drugih oblik krajevne samouprave, kakor tudi vprašanje javnosti dela in javnosti služb v občini. Splet razmerij med občinsko skupščino in med republiško skupščino se poglablja z novo ustavo vse bolj v opuščanje vertikalne odgovornosti tudi izvršilnih in upravnih organov. Ta razmerja so z novo ustavo vzpostavljena Po načelu polne zagotovitve ustavnih pravic občine, kot temeljne družbeno-politične skupnosti. V teh odnosih ni tedaj višjih in nižjih organov, temveč temelje ta razmerja na načelih medsebojnih pravic in dolžnosti organov občine, republike in zveze. Nova vsebina razmerij, takih kot jih navaja ustava, do sedaj še ni dobila konkretnejših odrazov, posebno ne v upravi. Republiški upravni organi so namreč vsa leta do sedaj občevali z občinskimi upravnimi organi le Preko okrajnih upravnih organov. V pogojih, ko je bil °kraj s svojo odločilno vlogo v ospredju vse operative, je bilo to še v neki meri nujno. Danes pa, ko se občina Pojavlja kot neposredni izvrševalec predpisov in to ne samo svojih, temveč tudi predpisov federacije in republike, zahtevajo potrebe splošnega razvoja vzpostavljanje Neposrednih kontaktov med republiškimi upravnimi or-9ani ter občinskimi upravnimi organi. Proces izgrajeva-nja takih razmerij zahteva neposredne in trajne medsebojne stike v nove metode dela med republiškimi uprav- nimi organi in občinskimi upravnimi organi. Tako občina postaja vedno bolj tehtnejši aktiven oblikovalec družbenih odnosov in človekovega zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb. Da bodo delovni ljudje v upravnih organih izpolnili svoje naloge, je potrebno ponovno proučiti organizacijo in sistemizacijo delovnih mest občinske uprave, uskladiti sistem nagrajevanja po opravljenem delu, odpraviti odvečna opravila, pri delu uvesti sodobne postopke, kar je možno doseči z boljšimi metodami, z vključitvijo sodobnejših pripomočkov, zboljšati odnose zlasti nasproti občanom, povečati ekspeditivnost ter strokovnost uslužbencev in podobno. Posebna skrb je potreba po varčevanju z materialnimi sredstvi (pisarniški material, oprema in stroji)) ter zgradb. Te cilje pa je možno doseči ob povečanih naporih delovne skupnosti, organov samoupravljanja, strokovnega kolegija ter drugih odgovornih organov. IX. SREDSTVA OBČINE 1. Skladi občine 1. Cestni sklad: Sredstva cestnega sklada bodo v letu 1965 znašala: Ta sredstva se bodo formirala in koristila iz naslednjih virov: din 1. Sredstva, prenesena iz leta 1964 2. Tekoči priliv: — del taks na vprežna cestna vozila — del prometnega davka na prevozne usluge zasebnikov — del pristojbine na cestna motorna vozila —• del dohodkov od denarnih kazni za kršitev prometnih predpisov — drugi dohodki — dotacija iz občinskega proračuna 2,337.325 600.000 850.000 1.500.000 600.000 350.000 1.980.000 Skupaj 8,217.325 IZDATKI: — administracija sklada — vzdrževanje cest IV. reda — vzdrževanje vaških poti — orodje in zaščitna oprema cestarjev — neporavnane obveznosti šklada — vzdrževanje avtomobila »Kompagnola« — prispevek za Skopje — drugi izdatki 35.000 5,596.411 800.000 483.300 262.614 750.000 60.000 250.000 Skupaj 8,217.325 Sredstva se bodo koristila na podlagi finančnega načrta, ki ga je sestavil upravni odbor cestnega sklada. 2. Sklad za komunalno dejavnost in negospodarske investicije Sredstva sklada se bodo v letu 1965 formirala iz na-slednjhi virov dohodkov: din 1. Prenesena sredstva iz leta 1964 2. Drugi dohodki 3. Vrnitev posojil za obnovo podeželja 12,264.229 81,000.000 700.000 Skupaj dohodki Poraba sredstev: 93,964.229 — funkcionalni izdatki 93,500.000 — materialni izdatki 464.229 Skupaj izdatki 93,964.229 Sklad za komunalno dejavnost in negospodarske investicije upravlja upravni odbor, ki sestavi finančni načrt sklada. 3. Gasilski sklad Sredstva gasilskega sklada v letu 1965 bodo naslednja: din — prenos sredstev iz leta 1963 — dohodki v tekočem letu 24.693 2,000.000 Skupaj dohodki 2,024.639 Poraba sredstev: — odplačila anuitet —■ zavarovalnina — gradnja in popravila gasilskih domov 1,000.000 226.000 774.000 Skupaj izdatki 2,000.000 4. Gozdni sklad Sredstva gozdnega sklada v letu 1965 bodo predvidoma znašala 17,142.932 din, in sicer: — prenesena sredstva iz leta 1964 2,142.932 — prispevek od sečnje lesa v zasebnih gozdovih 15,000.000 Skupaj dohodki 17,142.932 Navedena sredstva se bodo porabila za urejanje, nego in varstvo gozdov ter za druge izdatke. 5. Družbeni sklad za šolstvo Dohodki: din — del dohodkov iz proračuna 229,000.000 — prenesena sredstva iz leta 1964 7,961.269 Skupaj dohodki 236,961.269 Izdatki -— osebni in materialni 236,961.269 6. Kmetijski sklad Sredstva kmetijskega sklada bodo v letu 1965 8 milijonov 270.131 din, in sicer se bodo dohodki formirali takole: — prenos sredstev iz leta 1964 2,770.131 — prispevek za osemenjevanje plemenic 5,000.000 — drugi dohodki 500.000 Skupaj dohodki 8,270.131 Sredstva se bodo koristila za osemenjevanje krav in druge stroške. 7. Sklad za preživninsko varstvo kmetov Sredstva sklada za preživninsko varstvo kmetov bodo v letu 1965 predvidoma znašala 2,840.000 din. Ta sredstva se bodo formirala iz naslednjih virov: din — kupnina za oddana zemljišča 840.000 — dotacije iz proračuna 2,000.000 Skupaj dohodki 2,840.000 Predvidena sredstva se bodo koristila na podlagi finančnega načrta, ki ga bo sestavil upravni odbor tega sklada. Le-ta je dolžan predvsem zagotoviti sredstva za izplačila preživnin tistim občanom, ki so na podlagi arondacije izgubili svoja zemljišča. 8. Zdravstveno-investicijski sklad Sredstva zdravstveno-investicijskega sklada bodo znašala v letu 1965: Dohodki bodo naslednji: din — prenos iz leta 1964 2,697.213 — prispevki iz dohodka zdravstvenih ustanov 14,000.000 Skupaj dohodki 16,697.213 Sredstva se bodo koristila v glavnem za investicije v zdravstvu. 9. Sklad za varstvo borcev NOV Sredstva sklada za borce NOV bodo v letu 1965 znašala 10,600.000 din, ki bodo formirana z dotacijami iz proračuna. Ta sredstva se bodo koristila po posebnem finančnem načrtu, ki ga bo izdelal upravni odbor sklada. Namenjena pa so predvsem za kritje priznavalnin borcem NOV, enkratnih podpor borcem in za pomoč pri šolanju otrok borcev. 10. Skupni rezervni sklad gospodarskih organizacij Sredstva sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij bodo predvidoma znašala v letu 1965: Dohodki bodo: din — prenesena sredstva iz leta 1964 — del dohodka, ki ga izločajo gospodarske organizacije je iz čistega dohodka — obresti od kreditov v koriščenju — obresti od anuitet po kreditih — odplačilo anuitet po kreditih iz sklada 11,822.106 2,466.000 300.000 200.000 2,000.000 Skupaj dohodki 16,788.106 Ta sredstva bodo koriščena za dejanje posojil gospodarskim organizacijam, kakor tudi za kritje poslovnih izgub in sanacij gospodarskih organizacij ter za druge namene, ki jih predvidevajo tozadevni predpisi. 11. Sklad za urejanje mestnih zemljišč din — komunalni prispevek 10,000.000 Sredstva sklada bodo znašala v letu 1965 10,000.000 din in sicer bo to dohodek od komunalnega prispevka. Sredstva se bodo uporabila v glavnem za urejanje mestnih zemljišč. 12. Investicijski sklad: din 1. Prenesena sredstva iz preteklega leta 2. Izvirni priliv: —■ obresti iz kreditov v črpanju — obresti iz vplačanih anuitet —■ odplačila kreditov iz vplačanih anuitet — ostali izvirni dohodki 22,609.000 375.000 7,500.000 32,000.000 200.000 Skupna sredstva 62,684.000 3. Potrošnja — skupaj a) v osnovna sredstva b) v obratna sredstva c) za investicije v turizem d) funkcionalni izdatki — odplačila prejetih kreditov — obresti od prejetih kreditov •— obresti federaciji — provizija poslov, banke in manipulativni stroški SDK — drugi izdatki sklada 4. Neporabljena sredstva — prosta v 1. 1966 27.100.000 7.223.000 5.225.000 200.000 14.452.000 9.500.000 462.000 3.700.000 590.000 200.000 35.584.000 13. Stanovanjski sklad Dohodki: din — gospodarstvo •— državni organi •— ostali koristniki — delavci JZ — ptt promet — zakupnine poslovnih prostorov — davek hišnina — obresti od kreditov v koriščanju — obresti od kreditov v odplačilu — odplačila anuitet — stanje žiro računa 72.000. 000 22,300.000 800.000 2,200.000 150.000 400.000 4.000. 000 1.000. 000 6,000.000 15.000. 000 13.000. 000 Skupaj dohodki 136,850.000 Izdatki: 1. stanovanja v družbeni lastnini 96,000.000 2. KZ Sevnica — adaptacija grajske vile 8,000.000 3. novogradnje — individualni graditelji 20,000.000 4. adaptacije •— individualni graditelji 3,000.000 5. adaptacija šole Krmelj 3,000.000 Skupaj izdatki 130,000.000 Prenos v leto 1966 6,850.000 2. Formiranje in delitev sredstev proračuna občine V letu 1965 bodo znašala proračunska sredstva 665 milijonov 226.000 din. Navedena sredstva se formirajo iz naslednjih virov: Izvršitev Leto v letu 1964 1965 Vrsta 1 — Prispevki 337,206.000 299,098.000 2 -— Davki 61,674.000 79,420.000 3 — Takse 3,545.000 6,940.000 ,, 5 — Dohodki po posebnih predpisih 73.000 200.000 ,, 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki 2,536.000 24,271.000 ,, 7 •—• Dopolnilna sredstva 33,000.000 224,002.000 .. 8 — Prenesena sredstva 23,638.000 31,295.000 Skupaj' 461,672.000 665,226.000 Dohodki se razporedijo takole: 01 — Dejavnost šol 169,766.000 260,000.000 02 — Kulturno-prosvetna dejavnost 15,847.000 21,346.000 03 — Socialno skrbstvo 29,478.000 46,636.000 04 — Zdravstvena zaščita 31,986.000 50,242.000 05 — Komunalna dejavnost 11,163.000 16,968.000 06 — Delo državnih organov 114,887.000 173,409.000 11 — Dejavnost krajevnih skupnosti — 5,400.000 12 — Dejavnost družbeno- političnih organizacij 18,529.000 27,423.000 13 — Negospodarske investicije — 3,910.000 14 — Gospodarski posegi 5,157.000 40,672.000 15 —- Vlaganje v rezervni sklad — 6,652.000 16 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 11,085.000 12,470.000 18 — Nerazporejeni dohodki 1,241.000 98.000 19 — Odplačilo anuitet 16,217.000 — 20 — Odvod v 10 °/o proračunsko rezervo 25,761.000 — Skupaj 451,117.000 665,226.000 X. EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SEVNICA V LETU 1965 Amortizacija Obrtne gospodarske organizacije, ki opravljajo osebne in druge storitve, gospodarske organizacije stanovanjske in komunalne dejavnosti ter gostinske gospodarske organizacije, ki strežejo gostom hrano, obračunavajo v letu 1965 amortizacijo po zveznih predpisih. Am . ..leji j Obresti od poslovnega sklada Vse delovne organizacije, katere plačujejo v občini Sevnica družbene obveznosti v pavšalnem znesku, so oproščene plačevanja obresti od poslovnega sklada v letu 1965. Določitev družbenih obveznosti v pavšalnem znesku 1. Gospodarske organizacije iz panoge obrti, ki izpolnjujejo določene pogoje, bodo plačevale družbene obveznosti v pavšalnih zneskih. 2. Družbene obveznosti v pavšalnih zneskih bodo plačevale tudi gostinske organizacije in lekarne, razen prometni davek od alkoholnih pijač. 3. Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da določi delovne organizacije, ki bodo plačevale družbene obveznosti v pavšalnih zneskih. 4. Zneski, ki jih bodo delovne organizacije vplačevale po pogodbi o pavšalni določitvi družbenih obveznosti so v letu 1965 dohodek sklada za negospodarske investicije in komunalno dejavnost. Od skupnih zneskov, ki jih vplačajo delovne organizacije v letu 1965 po pogodbi o pavšalnih obveznostih, se odvaja 10 % v sklad skupnih rezerv občine Sevnica. 5. Pogodbe o višini pavšalnih družbenih obveznosti skleneta pooblaščeni zastopnik delovne organizacije in upravni organ občine, ki je pristojen za finance. Davek na maloprodajo Vsa trgovska podjetja, ki se bavijo z maloprodajo blaga v občini Sevnica, bodo v letu 1965 plačevala davek na maloprodajo po posebnem odloku Občinske skupščine Sevnica v proračun občine Sevnica. Prispevki in davki občanov Vse dajatve občanov in delovnih organizacij v letu 1965, ki so dohodek proračuna občine, se predpišejo s posebnimi odloki. Prispevka iz' osebnega dohodka, ki pripada proračunu občine Sevnica, so v letu 1965 izjemno oproščene plačevati delovne organizacije JŽ. Prometni davek Gospodarske organizacije in druge pravne ter fizične osebe bodo plačevale v letu 1965 poleg prometnega davka, predpisanega s predpisi višjih organov, še občinski prometni davek po stopnjah in na način, kot ga predpiše občinska skupščina Sevnica s posebnim odlokom. 2. člen Pristojni sveti in upravni organi Skupščine občine Sevnica morajo skrbeti, da bodo vse delovne organizacije izpolnjevale naloge, ki so postavljene s tem družbenim planom. Pristojni občinski organi morajo spremljati izvajanje tega plana. Da se zagotovi uspešna izvršitev postavljenih nalog s tem planom kot tudi izvršitev zveznega in republiškega družbenega plana, je potrebno, da občinska skupščina koordinira delovanje vseh organizacij in družbenih služb, posebno v pogledu investicijskih vlaganj in izpolnitev drugih nalog, ki so določene s tem planom. 3. člen Svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Sevnica se pooblašča, da daje po potrebi obvezno razlago in navodila za izvajanje tega družbenega plana. 4. člen Ta plan velja od 1. januarja 1965. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. St. 30-16/64-3 Sevnica, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez L r. 262. Po 45. členu temeljnega zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64), 47. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 4. točki 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-283/64) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o proračunu občine Sevnica za leto 1965 1. člen Predvideni dohodki proračuna v letu 1965 znašajo 665 milijonov 226.000 din. 2. člen Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višini 665,128.000 din nerazporejena tekoča rezerva pa znaša 98,000.000 din 3. člen Od sredstev, ki so razporejena v odstotku od vseh dohodkov pripada: — 1 % od vseh dohodkov -— rezervnemu skladu; —- 34,42 % od vseh dohodkov — občinskemu skladu za šolstvo; — 4,66 % od vseh dohodkov — medobčinskemu skladu za šolstvo II. stopnje. 4. člen Poleg sredstev iz 3. člena tega odloka, ki se razporejajo v odstotku od proračunskih dohodkov, se dodeljujejo sredstva na ustrezni račun naslednjim koristnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo: — občinski upravi; — občinskemu sodišču Sevnica; — družbeno-političnim organizacijam in društvom; — krajevnim skupnostim. Posameznim krajevnim skupnostim se dodeljujejo sredstva po razporedu, ki ga pripravi Svet za družbeni plan in finance. Sredstva za skupno financiranje se odvajajo na račune pristojnih zavodov oziroma organov v skladu s pogodbami, ki so sklenjene s temi zavodi oziroma organi. Vsa ostala sredstva se uporabljajo neposredno iz proračuna. 5. člen Svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Sevnica je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke. O tem je svet dolžan naknadno poročati občinski skupščini. 6. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji. 7. člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1965 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1965. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št.' 400-48/64-3 Sevnica, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Sevnica Jiože Knez 1 r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE SEVNICA ZA LETO 1965 Vrsta ^ ,, . , , ,, Dohodki dohodkov Skupaj Številka glav. nam. Razpored dohodkov Skupaj i Prispevki 299,098.000 01 Dejavnost šol 260,000.000 2 Davki 79,420.000 02 Kulturno prosvetna dejavnost 21,346.000 3 Takse 6,940.000 03 Socialno skrbstvo 46,636.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 200.000 04 Zdravstveno varstvo 50,242.000 6 Dohodki organov in razni drugi 05 Komunalna dejavnost 16,968.000 dohodki 24,271.000 06 Delo državnih organov 173,409.000 7 Dopolnilna sredstva 224,002.000 11 Dejavnost krajevnih Skupnosti 5,400.000 8 Prenesena sredstva 31,295.000 12 Dejavnost družb. pol. organ. 27,423.000 13 Negospodarske investicije 3,910.000 14 Gospodarski posegi 40,672.000 15 Vlaganje v rezervni sklad 6,652.000 16 Prorač. obvez, iz prej. let 12,470.000 17 Gospodarske investicije — 18 Nerazporejeni dohodki 98.000 SKUPAJ 665,226.000 SKUPAJ: 665,226.000 263. Skupščina občine Velenje je na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1965 po 22. in 120. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, 11-92/63 in 4-10/65) sprejela ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve enega odbornika v zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Velenje v 1. volilni enoti, ki Obsega podjetje »Galanterijo« Šoštanj in obrat podjetja »Toper« Celje v Šoštanju. 2. člen Nadomestne volitve bodo v petek, dne 18. junija 1965. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Odlok se objavi tudi na krajevno običajen način v 1. volilni enoti za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Št. 013-7/1965-1 Velenje, dne 20. aprila 1965 Predsednik Skupščine občine Velenje Tone Močilnik 1. r. 264. Skupščina občine Žalec je po 14. in 138. členu statuta občine Žalec (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-242/ 64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 25. marca 1965 sprejela DRUŽBENI PLAN občine Žalec za leto 1965 I. GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ V LETU 1964 Rezultati v gospodarstvu kakor tudi v področju izven gospodarske aktivnosti, to je v družbenih službah, predstavljajo z rezultati, doseženimi v letu 1964 precejšen korak naprej. Visoka stopnja rasti gospodarskega razvoja v letu 1964 je v veliki meri posledica izrednih konjurikturnih pojavov v našem gospodarstvu. Ti pojavi so delno imeli negativne posledice, predvsem te, da so gospodarske organizacije zanemarjale princip intenzivnega gospodarjenja in večale obseg proizvodnje z zaposlovanjem nove delovne sile. Zaradi teh pojavov je visok gospodarski vzpon v letu 1964 predvsem rezultat ekstenzivnega gospodarjenja, saj je v tem razdobju zabeležen 7,4 % porast zaposlenih (brez upoštevanja kmetijstva). Visoka konjunktura, ki je vodila gospodarske organizacije v neracionalno zaposlovanje, je povzročila neskladje v gospodarskem razvoju, ki se je pokazalo v prekomerni investicijski potrošnji, visokem porastu osebnih dohodkov, v ugodnejših tržnih razmerah na domačem tržišču kot na tujem itd., kar je imelo za posledico hitrejši porast uvoza reprodukcijskega materiala pri nekaterih gospodarskih organizacijah kot pa izvoza. Prekomerna investicijska potrošnja in visoki osebni dohodki so povzročali nesorazmerje med kupnimi in blagovnimi fondi. To se je odražalo v hitrem porastu cen življenjskih potrebščin in v splošnem pomanjkanju nekaterih reprodukcijskih materialov in energetskih virov. Vsi ti pojavi so zahtevali vrsto stabilizacijskih ukrepov, kot omejevanje investicij, odpravo prispevkov v družbeno investicijske sklade, prispevka od izrednega dohodka, prispevka od dohodka nekaterih gospodarskih dejavnosti in spremembo v ravni cen kmetijskih pridelkov, premoga in električne energije. Ti ukrepi krepijo materialni položaj delovnih organizacij in nemoteno izvajanje razširjene reprodukcije na podlagi lastnih razpoložljivih sredstev. Sorazmerno visokemu gospodarskemu porastu v letu 1964 v žalski občini pa niso sledile družbene službe, ki so s svojim razvojem znatno zaostajale. To zaostajanje družbenih služb, zlasti šolstva, se je odražalo v nižjih osebnih dohodkih zaposlenih v teh službah, ki so znatno zaostajali za osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu. Takšno relativno zaostajanje družbenih služb za gospodarstvom je bila objektivna posledica nevsklajenih odnosov v celotnem gospodarstvu na eni strani in omejenih materialnih sredstev družbeno-političnih skupnosti na drugi strani. Ugodni, vendar relativno slabši rezultati kot v gospodarstvu, so bili doseženi na področju stanovanj sko-komunalne dejavnosti. Tudi na tem področju bi bili lahko doseženi boljši rezultati, zlasti v stanovanjski gradnji, če bi bili stabilnejši gospodarski pojavi. II. OSNOVNE STOPNJE RAZVOJA V LETU 1965 Postavljeni cilji in naloge v družbenem planu žalske občine so v skladu s smernicami Resolucije za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema in v skladu s težnjami za stabilizacijo gospodarstva. Cilje in naloge v tem planu bo mogoče doseči z vsestranskim prizadevanjem gospodarskih in družbenih činiteljev. Gospodarstvo se bo razvijalo s počasnejšim tempom kot v letu 1964, ob zmernejšem zaposlovanju, nižji investicijski potrošnji in nekoliko hitrejšim porastom osebnih dohodkov kot produktivnosti dela. Družbenim službam, zlasti šolstvu pa je treba posvetiti vso pozornost in jim omogočiti razvoj skladen gospodarstvu. V ta namen bo občinska skupščina iz svojega proračuna zagotovila sredstva, ki bodo ustrezala zmogljivosti proračuna žalske občine. Predvideva se tudi hitrejši razvoj stanovanjske in komunalne izgradnje z znatno večjimi vlaganji kot v letu 1964. Predvideni razvoj gospodarskih dejavnosti bo dosežen predvsem z lastnimi ustvarjenimi sredstvi, razen na področju kmetijstva, kjer lastno ustvarjena sredstva, zaradi specifičnosti in obsega vlaganj ne zadostujejo in bo večji delež teh sredstev kreditiran iz republiških virov. Na tej osnovi predvidevamo, da bo v letu 1965 dosežena naslednja vrednost proizvodnje, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v 000 din 1964 1965 Indeks Družbeni bruto proizvod 31,999.978 35,226.161 110,1 Družbeni proizvod 14,855.671 16,200.032 109,1 Narodni dohodek 13,764.005 15,020.029 109,1 Proizvodnja bo hitreje naraščala v družbenem sektorju gospodarstva, ki je v celotni proizvodnji udeležena s preko 88 %. Pričakujemo, da bo znašal porast družbenega bruto proizvoda družbenega sektorja v letu 1965 okrog 12 %, v zasebnem sektorju pa bo ostal približno na višini kot v letu 1964, kar je razumljivo, zaradi predvidenega podružbljanja zasebnih kmetijskih površin v obsegu 380 ha v letu 1965. Tudi na področju zaposlenosti v gospodarstvu se predvideva zmernejši porast — 4,9 %, v negospodarstvu pa za 3,1 %, kar je v skladu s težnjo po intenzivnejšem gospodarjenju. Družbena produktivnost pa bo porastla v primerjavi z letom 1964 za 5 do 6%. Predvidevamo, da bodo osebni dohodki porastli za ca. 25 %, kar je v skladu z resolucijo o temeljnih smernicah gospodarskega razvoja. Na ta način se bo povečal delež osebnih dohodkov v narodnem dohodku, kar bo pozitivno vplivalo na porast življenjskega standarda. Predvsem naj bi rastli osebni dohodki hitreje v tistih dejavnostih, kjer so v preteklosti zaostajali, to je v družbenih službah. Investicijska vlaganja v osnovna sredstva bodo v letu 1965 v nominalnem obsegu približno enaka kot so bila v letu 1964, samo s to razliko, da se bodo zmanjšale gospodarske im povečale negospodarske investicije. Investicije v osnovna sredstva v gospodarstvu bodo zajela mnogo manjši obseg kot v letu 1964 saj bodo po predvidevanjih manjše za ca. 13 °/o, po drugi strani pa se bo povečala udeležba lastnih sredstev pri investicijah v osnovna sredstva v gospodarstvu od 38 % v letu 1964 na 47 % v letu 1965, kar je pozitivno, ker se bo na ta način zmanjšala zadolženost gospodarskih organizacij, po drugi strani pa bo pripomoglo k stabilizaciji gospodarstva. Na podlagi novega izvozno-uvoznega režima, po katerem je uvoz vezan na izvoz, se bo izvoz blaga industrije povečal za ca. 12 %. Vendar moramo tukaj poudariti, da bodo morala podjetja še povečati izvoz, če bodo hotela, da bodo nemoteno oskrbovana z reprodukcijskim materialom iz uvoza. III. RAZVOJ IN PROBLEMI POSAMEZNIH DEJAVNOSTI a) Osnovna področja 1. Osebni dohodki V težnji, da bi osebna potrošnja naraščala hitreje, kot ostala potrošnja in da bi se povečal delež osebne potrošnje v narodnem dohodku, predvidevamo, da bodo osebni dohodki naraščali hitreje kot pa ostali elementi gospodarske aktivnosti. Predvidena hitrejša rast osebnih dohodkov in s tem tudi osebne potrošnje bo prispevala k vskladitvi družbeno-ekonomskih pojavov. V letu 1964 so osebni dohodki v masi porastli v delovnih organizacijah na območju občine za 40,5 % (brez kmetijstva). Ob upoštevanju smernic za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema, po katerih se naj bi povečal delež osebnih dohodkov v narodnem dohodku, bodo v skladu s pričakovanim porastom proizvodnje in produktivnosti dela v masi porastli osebni dohodki v letu 1965 za 25 %. Podvzeti bo potrebno vse ukrepe, ki bodo vplivali na zmernejši porast življenjskih stroškov in s tem v zvezi na povečanje realnih osebnih dohodkov. Rast osebnih dohodkov naj bo v posameznih delovnih organizacijah čimbolj vezana na dosežene rezultate gospodarjenja. Nadaljevati je z razvijanjem sistema notranje delitve dohodka in izpopolnjevati merila za nagrajevanje posameznika v' skladu z doseženimi rezultati pri delu. Povečanje nizkih osebnih dohodkov naj bo posledica rasti produktivnosti dela. Osebni dohodki zaposlenih v negospodarskih dejavnostih se naj bi povečali skladno z gospodarstvom. Potrebno pa je hitrejše povečevanje osebnih dohodkov v tistih dejavnostih, kjer so le-ti v zadnjih letih zaostajali. 2. Zaposlenost in produktivnost Predvideni zmernejši porast gospodarstva naj bi temeljil predvsem na porastu produktivnosti ob zmernejšem zaposlovanju nove delovne sile. Na podlagi teh osnov se bo število zaposlenih povečalo za okrog 4,8 %, kar pomeni, da bo potrebnih okrog 400 novih delavcev. Ob predvideni proizvodnji in predvidenem številu zaposlenih pa bo produktivnost dela merjena z družbenim proizvodom na zaposlenega porastla za 5—6 %. Težiti je za tem, da se bo z boljšo organizacijo dela in racionalizacijo proizvodnih postopkov ekonomično zaposlilo predvsem že zaposlene delavce. Pri zaposlovanju novih delavcev je upoštevati tudi določen naravni dotok mladine do 18 let starosti, za katere je najti delovna mesta v dvoizmenskem delu. V letošnjem letu se bo zaposlilo približno 160 takih delavcev. Skrbeti je za izpopolnitev kadrovske strukture. Zaposlene nekvalificirane delavce je s priučevanjem na delovnem mestu usposabljati za delo v proizvodnji, za kar je predhodno pripraviti temeljite programe dela. Posebno Skrb je posvetiti zmanjšanju fluktuacije zaposlenih, katere vzrok so največkrat osebni dohodki, pogoji dela, odnosi itd. V kmetijstvu pa pomanjkanje stanovanja in neurejeno otroško varstvo. Na skrajšani delovni čas naj bi prešle le tiste delovne organizacije, katere bodo za to izpolnjevale pogoje. Priporoča se postopen prehod. Podjetja, katera so že prešla na skrajšani delovni čas in tista, katera bodo v letošnjem letu prešla na skrajšani delovni čas, naj bi ostala pri neizpremenj enem številu zaposlenih in naj ne bi zaradi tega povečala nadurnega dela. 3. Izvoz Na področju zunanjetrgovinskih odnosov so bili v letu 1964 doseženi ugodni rezultati. Izvoz industrijskega blaga je porastel v letu 1964 za preko 52 % v primerjavi z letom 1963. Uvoz reprodukcijskega materiala in opreme pa je ostal približno na višini kot v letu 1963. To gibanje je delovalo v smeri zboljšanja odnosov v zunanje trgovinski blagovni menjavi. Toda kljub tem pozitivnim pojavom je bila ob koncu leta 1964 še negativna uvozna-izvozna bilanca, ki pa je bila znatno manjša kot ob koncu leta 1963. Ameriški dolarji 1964 1963 Indeks Uvoz in izvoz industrije: Uvoz reprod. mat. in opreme 2,181.875 2,165.762 99,3 Izvoz ind. blaga 1,319.868 2,007.262 152,0 — 861.917 — 158.500 18,4 Izvoz hmelja je bil v letu 1964 nekoliko nižji kot v letu 1963. Dinamika izvoza hmelja je odvisna od ugodnih in neugodnih tržnih razmer na svetovnem tržišču. V letu 1964 je KK izvozil za 5,184.000 ameriških dolarjev hmelja. Ena od osnov ekonomske politike za dosego stabilizacije gospodarstva je ukrep vezave uvoza na izvoz. Na osnovi teh ciljev in na podlagi doseženih rezultatov v letu 1964, predvidevamo, da bo izvoz industrijskega blaga v letu 1965 narastel za 11 do 12 %, hmelja pa za okrog 17 %. Ameriški dolarji 1963 1964 1965 64/63 65/64 Izvoz ind. blaga 1,319.868 2,007.262 2,238.986 152,1 11,5 Izvoz hmelja 5,338.500 5,184.000 6,069.939 97,1 117,1 Skupaj 6,658.368 7,191.262 8,308.925 108,0 115,5 Pri gibanju uvoza predvidevamo, da uvoz v letu 1965 ne bo mnogo porastel in se bo gibal v mejah, ki jih je dosegel v letu 1964. Industrijska podjetja morajo težiti za tem, da se bodo čim bolj uspešno vključevala v zunanje trgovinsko menjavo in si na podlagi izvoza zasigurala devizna sredstva za oskrbo reprodukcijskega materiala iz uvoza. 4. Investicije Visoko investicijska potrošnja 'v celotnem gospodarstvu je bila eden glavnih vzrokov nevskiajenih odnosov v gospodarstvu. Težnja po vedno večjih investicijah je vplivala na nesorazmerno porazdelitev narodnega dohodka in sicer tako, da je bil delež investicijske potrošnje v narodnem dohodku v primerjavi z ostalo potrošnjo prevelik, kar se je odražalo v nevsklajenih odnosih med kupnimi in blagovnimi fondi in hitri rasti reprodukcijskega materiala in življenjskih artiklov. Omejitveni ukrepi na področju investicijske potrošnje v letu 1964 so imeli za cilj vskladiti odnose med investicijsko, osebno in ostalo potrošnjo ter postaviti investicije v okvir realnih možnosti. Vlaganje v osnovna sredstva v gospodarstvu v letu 1964 (brez kmetijstva) so se zmanjšala za 15 % v primerjavi z letom 1963. Glavni vzrok takšnemu padcu so velika investicijska vlaganja zaradi rekonstrukcij industrijskih podjetij v letu 1963, delno pa so nižje investicije v osnovna sredstva v gospodarstvu v letu 1964 že posledica restrilekcijskih investicijskih ukrepov. Da bi zagotovili hitrejši razvoj družbenega standarda predvsem stanovanjske in komunalne dejavnosti, predvidevamo, da bo obseg celotnih investicij v osnovna sredstva v letu 1965 ostal približno na višini kot leta 1964 samo s to razliko, da se bo povečal delež negospodarskih investicij, zlasti investicij v družbeni standard. v 000 din 1964 1965 Indeks Investicije v osnovna sredstva skupaj 3,341.629 3,305.657 98,9 od tega v gospod. 2,699.922 2,328.306 86,2 v negospod. 641.807 977.351 152,3 Kakor v letu 1964, tako bosta tudi v letu 1965 zavzemala glavni delež investicijske potrošnje industrija in kmetijstvo — preko 81 %. Največ kmetijskih investicij je predvidenih v hmeljske nasade (preko 314 milijonov), razno kmetijsko opremo (preko 330 milijonov) in odkup zemljišč (okoli 120 milijonov). Investicije v industriji pa bodo predvsem namenjene za izboljšanje tehnične opremljenosti. Po ukinitvi prispevka v družbeno investicijske sklade, se bodo decentralizirala investicijska sredstva pri neposrednih nosilcih razširjene reprodukcije. Na ta način se bo krepila materialna osnova družbenega samoupravljanja. Povečala se bo udeležba lastnih sredstev gospodarskih organizacij pri investicijah v osnovna sredstva od 38 % v letu 1964 na 47% v letu 1965. Ta udeležba je sorazmerno nizka -to pa predvsem zaradi kmetijstva, kjer je zaradi obsega specifičnosti vlaganj velik del sredstev kreditiran iz republiških in zveznih virov. Velik porast investicij se v letu 1965 predvideva na področju družbenega standarda. Od 638 milijonov vloženih v te namene v letu 1964, seb odo ta vlaganja povečala v letu 1965 na okrog 880 milijonov, kar je za okrog 38 % več kot v letu 1964. Največji del teh sredstev bo šel v stanovanjsko in komunalno dejavnost. Tako znatno povečanje vlaganj v družbeni standard je treba pripisati 2 % prispevku iz čistega dohodka gospodarskih organizacij in bo v celoti, okrog 130 milijonov, koriščen v te namene. Prav tako vplivajo na povečanje teh investicij sredstva iz proračunske rezerve, ki so v letu 1965 namenjena za popravilo mostov poškodovanih ob poplavi v letu 1964. b) Razvoj in problemi gospodarskih področij 1. Industrija Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil v letu 1964 preko 24% večji kot v letu 1963. Velik porast proizvodnje je bil dosežen v Tovarni nogavic Polzela (63 %), kjer so se kapacitete povečale v zvezi s kompenzacijskim poslom z inozemskim partnerjem in v poslovni enoti LiK Savinja na Polzeli (52%), kjer so razširili proizvodne kapacitete in specializirali obrat v Šempetru za izvoz. V ostalih industrijskih podjetjih se kapacitete niso povečale in so dosegli večji fizični obseg od 10—45% razen v Preboldu in Montani. V TT Prebold je fizični obseg nižji kot v letu 1963 (indeks 97) zato, ker so spremenili strukturo proizvodnje v korist visoko obdelanih in s tem kvalitetnejših proizvodov. Pri Montani, ki eksploatira premog in nekovine pa je proizvodnja premoga padla zaradi pomanjkanja rudarjev (nizki osebni dohodki in težki pogoji del), proizvodnja nekovin pa je porastla za okrog 60 %. Stopnja povečanja v industriji, ki ustvarja preko polovice celotne proizvodnje v žalski občini bi bila nedvomno še večja, če bi potekala oskrba z reprodukcijskim materialom nemoteno, zlasti v tekstilni industriji. Na osnovi doseženih rezultatov v letu 1964 in na podlagi realnih možnosti, ki so nastale po ukrepih za stabilizacijo gospodarstva (predvsem vezanje uvoza na izvoz), predvidevamo, da se bo industrijska proizvodnja v letu 1965 povečala za okrog 8% (fizični obseg) pri minimalnem povečanju števila zaposlenih v industriji — 2,3 %. Proizvodnja se bo povečala predvsem na podlagi večje produktivnosti dela in uvedbe tretje izmene v nekaterih obratih. Proizvodnja premoga bo v Montani v letu 1965 nižja kot v letu 1964 in to predvsem, zaradi pomanjkanja rudarjev. Zaradi visokih proizvodnih stroškov (slaba tehnična opremljenost in siromašni sloji premoga), je pridobivanje premoga nerentabilno. Zaradi tega se podjetje preusmerja v proizvodnjo nekovin (pucolan, bentonit, kremenčev pesek itd.) in predvideva 11 % povečanje nekovin v letu 1965. V proizvodnji teh ima podjetje velike perspektive im bo postopoma prešlo na nekovine. Velika nahajališča teh so v Zaloški gorici, kjer že eksploatirajo pucolan. Delajo pa tudi raziskave za pridobivanje bentonita in kremenčevega peska na tem predelu, kjer so o-gromna nahajališča. Te raziskave so vršili že v letu 1964 in jih predvidevajo tudi v letu 1965. Da bi se raziskala uporabnost in sam tehnološki proces proizvodnje bentonita, nameravajo zgraditi v prvi fazi v Zaloški gorici tako imenovane »pilotsko napravo«. V ta namen predvidevajo vložiti precejšnje denarna sredstva. Pucolan nepredelan dobavlja podjetje cementni industriji, predelanega (gopol) pa razni kemični industriji. Bentonit pa se vedno bolj uveljavlja v papirni, farma-ceutski, gumarski in drugi kemični industriji. KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE je bila v letu 1964 v preizkusni proizvodnji. Fizični obseg proizvodnje keramike je bil v letu 1964 za 13 % večji kot v letu 1963, opečnih izdelkov pa za 14 %. V letu 1964 je stekla proizvodnja novega obrata grafitnih loncev. Ti izdelki se uporabljajo v livarski industriji in bodo delno krili potrebe te industrije, ki grafitne lonce uvaža. Predvidevajo, da bo proizvodnja teh v letu 1965 odprli nov glinokop kvalitetnejše surovine, ki bo uporabna tudi za izdelavo strešne opeke in fasadnih ploščic. Podjetje predvideva, da se bo proizvodnja keramike povečala za okrog 4%, proizvodnja opečnih izdelkov pa bo približno na višini leta 1964. TEKSTILNA TOVARNA JUTEKS ŽALEC je kljub celotnemu uvozu surovin proizvedla v letu 1964 za preko 16 % več proizvodov kot v letu 1963. Značilnost Juteksa je, da ima velik proizvodni asortiman, kar je nedvomno, da mu zmanjšuje konkurenčno sposobnost v inozemstvu in ekonomske rezultate. Nova uvozno-izvozna politika bo najbolj prizadela to podjetje, ker bo podjetje imelo verjetno zastoje zaradi nerednega uvoza (v letu 1964 negativna izvozno-uvozna bilanca). Te predvidene uvozne težave bo podjetje skušalo prebroditi z izvajanjem uslug za inozemske poslovne partnerje. Če bo dobava surovin potekala normalno bo fizični obseg proizvodnje 2—3 % večji kot pa je bil v letu 1964. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD je po obsegu proizvodnje in zaposlenih največje industrijsko podjetje v žalski občini. Fizični obseg proizvodnje se v letu 1964 ni povečal v primerjavi z letom 1963 to pa predvsem zaradi stalnega uvaj'anja kvalitetnejših — visoko oplemenitenih tkanin. V letu 1965 predvidevajo za okrog 14% večjo proizvodnjo, kar bodo dosegli z boljšim izkoristkom kapacitet in večjo produktivnostjo. Ozko grlo jim predstavlja predilnica bombaža, zato se bodo še nadalje preusmerjali v proizvodnjo sintetičnih tkanin. V obratu oplemenitilnico pa bodo še v naprej delali usluge drugim, ker jim to dovoljujejo kapacitete. TOVARNA NOGAVIC POLZELA je v letu 1964 najbolj povečala fizični obseg proizvodnje (63%). To povečanje je šlo predvsem na račun povečanja kapacitet v zvezi s kompenzacijskim poslom Polex. V letu 1965 predvidevajo okrog 5% povečanje proizvodnje, kar predstavlja okrog 600 tisoč parov nogavic več kot v letu 1964. Spremenili bodo nekoliko asortiman artiklov in se na ta način prilagodili potrebam tržišča. Podjetje bo povečalo izvoz, zlasti lastne proizvode. GARANT je po priključitvi k LIK Savinja Celje v letu 1964 povečal fizični obseg proizvodnje za preko 52 % v primerjavi z letom 1963. V letu 1964 so razširili proizvodne kapacitete, spremenili asortiman proizvodov in znatno povečali izvoz. Predvidevajo v letu 1965 za okrog 16% večjo proizvodnjo in še povečati izvoz proizvodov. 2. Kmetijstvo V odnosu na leto 1963 je v letu 1964 doseženo povečanje celotne kmetijske proizvodnje za okoli 13 %. V tem je zajeta lastna proizvodnja družbenega sektorja, ki se je v letu 1964 povečala za 60% in proizvodnja zasebnega sektorja, kjer znaša povečanje 2%. Najboljši uspeh je dosežen v proizvodnji hmelja v odnosu na slabo hmelj-sko letino 1963. Družbeni sektor je razen povečanja v proizvodnji hmelja dosegel še dobre rezultate v živinorejski proizvodnji, kjer znaša povečanje 1964 : 1963 27 %. V zasebnem sektorju je z izjemo proizvodnje hmelja proizvodnja v ostalih strokah panoge kmetijstva nižja kot v letu 1963, kar je opravičljivo spričo naglega podružab-Ijanja predvsem boljših njivskih površin. V letu 1965 predvidevamo povečanje kmetijske proizvodnje za 7 %■ To povečanje je utemeljeno z naglo rastjo družbenega sektorja na področju naše občine. V zasebnem sektorju je sicer predvideno povečanje po enoti površine oz. po živalski enoti, v celoti pa pri zasebnem sektorju ni možno pričakovati večjih povečanj spričo podružabljanja, predvsem boljših njivskih površin. Da se bi skupna vrednost proizvodnje v zasebnem sektorju zadržala vsaj na dosedanji ravni, bo treba še na- dalje pospeševati proizvodno sodelovanje in izkoristiti v kooperacijski proizvodnji vse možnosti. Največ neizkoriščenih rezerv je v živinorejski proizvodnji, ki jo je potrebno pospeševati tudi v takšnih področjih, kjer je ostala proizvodnja otežkočena zaradi pomanjkanja delovne sile, ali slabih podeželskih razmer. Sem spadajo predvsem kmetije v višinskih predelih. Uspeh v živinorejski proizvodnji je možno pričakovati šele takrat, če se v skladi j o nesorazmerja v živinorejski proizvodnji in prodaji živinorejskih proizvodov. Porok za dosego boljših rezultatov v zasebnem sektorju je tudi zasiguranje občutka stalnosti v tistih predelih, kjer podružabljanje še v doglednem času ne bo prišlo v poštev. Za takšne predele je potrebno omogočiti nabavo drobne mehanizacije. V naslednji tabeli je prikazano gibanje kmetijske proizvodnje, izračunano po stalnih cenah in razčlenjeno po sektorjih lastništva: v 000 din Realizac. 1963 Ocena 1964 Plan 1965 Indeksi 1964 1965 1963 1964 Kmetijstvo skupno 3,653.866 4,146.929 4,434.901 113,4 106,9 Od tega druž. -sek. 723.797 1,159.781 1,452.275 160,2 125,2 Privatni sektor 2,930.069 2,987.148 2,982.6262101,9 99,8 Udeležba vrednosti proizvodnje družbenega sektorja se naglo povečuje. Ti odnosi znašajo takole: 1963 1964 1965 Kmetijstvo skupaj 100,0 100,0 100,0 Od tega druž. sektor 19,8 28,0 32,7 priv. sektor 80,2 72,0 67,3 Najboljši uspehi v kmetijstvu so že doseženi, pa tudi predvideni za leto 1965 v proizvodnji hmelja. Vrednost proizvodnje hmelja (računano po stalnih cenah) znaša v občini Žalec nad 1 milijardo. V primerjavi s proizvodnjo pšenice je vrednost proizvodnje hmelja skoraj 6-krat večja kot pri pšenici na enakih površinah. Čisti finančni rezultat za družbo pa je še v višjem razmerju, če pri ugotavljanju istega upoštevamo vse pozitivne ekonomske okolnosti. V naslednji tabeli je prikazana odstotna udeležba vrednosti proizvodnje industrijskih rastlin, živinorejske proizvodnje in krmskih rastlin v odnosu na celotno vrednost kmetijske proizvodnje. Družbeni sbktor Privatni sektor Vsi sektorji 1963 1964 1965 1963 1964 1965 1963 1964 1965 Kmetijstvo skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Od tega: industrijske rastline 47,1 53,7 49,5 24,5 31,4 30,9 29,0 37,7 37,0 živinoreja 32,0 25,5 22,4 33,1 32,9 33,1 32,9 30,8 29,8 krma rast. 15,4 14,8 20,4 20,4 19,2 19,2 19,4 18,0 19,7 ostalo 5,5 6,0 7,3 22,0 16,5 16,8 18,7 13,5 13,7 Kot je iz gornje tabele razvidno, zavzema proizvodnja industrijskih rastlin — hmelja eno tretjino in živinorejska proizvodnja eno tretjino vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. V družbenem sektorju pa znaša vrednost proizvodnje hmelja okoli 50% celotne proizvodnje družbenega sektorja. S tem je poudarjena pomembnost teh strok v panogi kmetijstva. Za nadaljnje doseganje dobrih rezultatov v proizvodnji hmelja je potrebno nadaljevati z urejanjem hmeljskih površin. Površine hmeljišč družbenega sektorja znašajo v letu 1964 526 ha. Z izjemo 10 hektarjev so vsa hmeljišča družbenega sektorja na žičnih oporah. Družbeni sektor predvideva še nadaljnjo razširitev hmelj skih površin vzporedno s procesom podružabljanja. Tako se bodo površine hmer Ijišč družbenega sektorja v letu 1965 povečale za okoli 140 ha. Del teh površin bo še v koriščenju zasebnega sektorja. V zasebnem sektorju ni predvideno povečanje hmelj-sk;h površin, potrebno pa je s kooperacijsko proizvodnjo hmelja zasigurati največji možni pridelek. Vse agrotehnične in zaščitne ukrepe v hmeljiščih vodi družbeni sektor in je na podlagi dosedanje proizvodnje hmelja v zasebnem sektorju možno pričakovati povprečni ha pridelek 14,7 mc. Da bi družbeni sektor dosegel predvideno proizvodnjo, bo v letu 1965 podružabljeno še okoli 380 ha. V letu 1964 je bilo pridobljenih 602 ha. Predvidevamo, da bodo v letu 1965 prišle v koriščenje družbenega sektorja vse površine pridobljene v letu 1964 in del površin, ki jih bo prevzel družbeni sektor v letu 1965. Pri podružabljanju zemljišč nastopajo sicer odstopanja od letnih planov, bo pa do leta 1970 podružabljeno še okoli 1700 ha. V letu 1965 bo stanje obdelovalnih površin družbenega sektorja na področju občine Žalec znašalo okoli 2.670 ha ali 21 % vseh obdelovalnih površin na področju občine. V tesni povezavi s procesom podružabljanja je zasiguranje kmetijske proizvodnje na preostalih površinah zasebnega sektorja. Okrepiti bo potrebno proizvodno sodelovanje v živinorejski proizvodnji, da bi se v zasebnem sektorju zasigurala proizvodnja živinorejskih proizvodov vsaj v vrednosti dosedanje proizvodnje. Po planu za leto 1965 je predvideno povečanje živinorejskih proizvodov za okoli 3% in sicer v družbenem sektorju za 10 % v zasebnem pa bi se proizvodnja zadržala na dosedanji ravni. Stanje goveje živine v družbenem sektorju je ob koncu leta 1964 znašalo 2.600 kom. V letu 1965 se bo stanje goveje živine dvignilo na 2.770 glav ali povprečno ena glava goveda na ha obdelovalne zemlje. Mlečnost v družbenem sektorju se bo v letu 1965 povečala od 26001 na 2275 litrov po kravi. Na ta način bo v družbenem sektorju proizvedeno okoli 2,700.000 litrov mleka. Ta količina sicer ne zadostuje za predvideno potrošnjo mleka, ki ga prodaja obrat »Mleko« Celje in bo manjkajoče količine potrebno še nadalje dokupiti od privatnikov. Proizvodnja krme v družbenem sektorju narekuje še povečanje hlevskih kapacitet in povečanje staleža živine. Investicij sika izgradnja hlevskih kapacitet v družbenem sektorju občine Žalec zaostaja za možnostmi pridelovanja krme. To je tudi oden od vzrokov počasnejšega pridobivanja novih površin, da bi se na ta način prišlo do vskladitve živine s proizvodnjo krme. Investicijska sredstva v letu 1965 se bodo porabila za ureditev hm el j skih nasadov, delno za ustanovitev sadnih plantaž, za nabavo opreme, nakup zemljišč in drugo. Od gradbenih objektov so predvidene lope in skladišča za hmelj ter trato postaje. Gradnje mlečnih farm še niso predvidene za leto 1-965. Še nadalje bo potrebno posvetiti strokovni službi v živinoreji vso pozornost (selekcija, kontrola proizvodnosti, osemenjevanje, zatiranje vseh kužnih bolezni). Prašičereja na področju občine Žalec kot blagovni proizvod ne predstavlja velike vrednosti. Družbeni sektor se ukvarja samo z govedorejo, v zasebnem sektorju je prašičereja pomembna le kot proizvodnja za lastne potrebe. Sadjarstvo na področju občine je na prehodu iz ekstenzivne v intenzivno proizvodnjo. Družbeni sektor ima v sestavu sadjarski obrat Mirosan, ki poleg ustanavljanja novih sadnih plantaž proizvaja priznan sadilni material. Proizvodnja sadja v zasebnem sektorju je po sortah, kvaliteti in količini zelo različna, potrebno pa je še proizvodnjo iz starih obstoječih sadovnjakov zadržati, ker ta proizvodnja sadja sedaj še krije potrebe po sadju v svežem stanju. Z večanjem sadnih plantaž družbenega sektorja, bo proizvodnja zasebnega sektorja služila v glavnem za predelavo. Veterinarska služba bo v letu 1965 izvedla preventivne ukrepe za zatiranje živalskih kužnih bolezni in to: zaščitno cepljenje goved na družbenem in privatnem sektorju proti slinavki in paiklavki, cepljenje psov proti steklini, zaščitno cepljenje svinj proti rdečici in svinjski kugi ter cepljenje kokoši proti kokošji kugi. Nadalje se bo vršilo razpoznavno cepljenje govedi za tuberkulozo na družbenem sektorju, delno pa tudi na privatnem sektorju. Na družbenem sektorju bodo vzeti vzorci krvi vsem plemenicam za serološko preiskavo na kužno zvr-gavanje (Bang). Osemenjevalna služba bo zajela z umetnim osemenjevanjem okrog 80 % vseh plemenic. Raziskovalno delo in strokovno službo za rastlinsko proizvodnjo in sadjarstvo bo opravljal Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. Njegova osnovna raziskovalna naloga bo, proučevanje in uvajanje nove tehnologije v pridelovanje hmelja na velikih obratih. V zvezi s to nalogo je pgtrebno opraviti vrsto raziskav in preizkusov. V prejšnjih letih je Inštitut imel po programu dela v sadjarstvu samo zaščito, v letu 1965 je v svoj program sprejel skrb za popolno strokovno službo za sadjarstvo in za proizvodnjo pivovarskega ječmena, ter tudi nekaj raziskovalnih nalog s tega področja. Kot že navedeno bo še nadalje osnovna skrb posvečena proizvododnji hmelja, ki se sestoji v proučevanju hitrega razmnoževanja hmelja, v preizkušnji mehanizacije pri proizvodnji hmelja ter v raziskovanju preskrbe hmeljišč z organsko maso in z vodo, kakor tudi v raziskovanju zaščitnih sredstev pri proizvodnji hmelja, vse pa v povezavi s proučevanjem stroškov in ekonomsko upravičenostjo za posamezne ukrepe. 3. Gozdarstvo Gospodarjenje z gozdovi v letu 1964 se je vršilo na podlagi gozdnogospodarskih načrtov enot Vransko, Marije Reke in Žalca. Sečnja je bila izvršena v predvidenem obsegu. Na podlagi dolgoročnih gozdnogospodarskih načrtov bo obseg celotne sečnje v letu 1965 nekoliko nižji kot v letu 1964. V letu 1964 j,e bila sorazmerna visoka sečnja zaradi krčitev na daljnovodnih terasah, v letu 1965 pa te krčitve niso predvidene, zato je tudi celoten obseg sečnje nižji. Vendar pa bo sečnja v razmerju do etata zvišana. Raven sečnje, ki jo narekujejo družbene potrebe se nahaja na meji proizvodne zmogljivosti gozdov in je trenutnega značaja. 1964 1965 Indeks Sečnja skupaj — bruto m3 48.382 47.460 98,1 — iglavci 26.647 23.210 87,1 — listavci 21.735 24.250 111,6 Približno v istem razmerju se bo znižala blagovna gozdna proizvodnja. Fizični obseg gojenja gozdov se bo v letu 1965 znatno povečal in sicer bo po predvidevanjih naslednji (vse v ha): 1964 1965 Indekt — priprava tal 34,47 69.40 201,3 — pogozdovanje 41,79 65,95 157,8 — žetev 106,40 165,00 155,1 •—• čiščenje 168,97 148,35 87,8 Za izvršitev predvidenih gojitvenih in vzdrževalnih del bo porabljenih 42 milijonov. Sredstva za investicije se bodo uporabila za podaljšanje ceste Borovnak—Katarina, nadaljevanje priključka partizanske ceste, ceste Za-bukovica—Mrzlica in razne projekte in programe. Posebna skrb se bo posvetila vzdrževanju gozdnih cest. Med letom je potrebno razmejiti gozdne ceste in ceste IV. reda. 4. Gradbeništvo Kakor v vseh dejavnostih je tudi v gradbeništvu vladala v letu 1964 visoka konjunktura, ki se je odražala v pomanjkanju gradbenih materialov. To je povzročalo hitro rast cen teh materialov in v končni fazi tudi gradbenih storitev. Gradbeno dejavnost v letu 1965 bi bilo programirati z večjim poudarkom prehoda gradnje na industrijski način z gotovimi elementi, kar bi omogočilo večjo uporabo mehanizacije in skrajšalo roke graditve. Izgradnja stanovanjskih objektov se bo še nadalje vršila na klasični način z uvedbo industrijske gradnje pri posameznih individualnih stavbah (siporeks, jugomont). Vsa gradnja se bo vršila na osnovi urbanističnih programov na kompleksih Žalec, Prebold, Šempeter, Polzela in Vransko. Urbanistične razmere pa ne dopuščajo preorientacijo v prid zasebne oz. manjše gradnje. Potrebno bo pripraviti pogoje za masovno industrijsko gradnjo objektov, predvsem stanovanjskih tako, da se bo pridobilo primerno zemljišče in uporabili novi tipi stanovanjskih hiš. V skladu s to težnjo bo gradbeno podjetje »Gradnja« zgradilo betonarno v Latkovi vasi. Za potrebe sezonske delovne sile pa bo zgradilo gradbeno podjetje »Gradnja« samski dom z urejenimi sanitarijami in centralnim ogrevanjem. Družbena stanovanjska izgradnja v letu 1965 bo obsegala 54 stanovanj v skupni površini 2912 m2 in 50 stanovanj zasebnega sektorja v površini 4000 m2. Vseh stanovanj bo zgrajenih 104 s površino 6.212 m2, kar je za okrog 6% manj, kot pa jih je bilo zgrajenih v letu 1964. Število dokončanih stanovanj bo v letu 1965 nižje kot v letu 1964 zato, ker %e bo v letu 1965 veliko večino gradenj šele začelo in ne bodo v celoti gotove v tem letu. 5. Promet Izmed vseh dejavnosti je ta dejavnost na območju občine najmanj razvita, saj ustvarja samo 1 % vrednosti od celotnega gospodarstva. Avto p rev oz Šempeter, ki opravlja prometne storitve je v letu 1964 prepeljal okrog 44.000 ton blaga, kar je za okrog 5 % več kot v letu 1963. V tem podjetju imajo zelo iztrošen vozni park in bodo v letu 1965 nabavili 3 nove kamione, dva pa izločili iz prometa. Na osnovi povečanja in izboljšanja prevoznih kapacitet predvidevajo, da se bodo storitve v prevozu blaga povečala od 44 tisoč ton blaga v letu 1964 na 48 tisoč ton v letu 1965, kar je okrog 9 % več. V poštnem prometu je bilo v letu 1964 1545 tisoč poštnih storitev (pisma, paketi, denarna nakazila, telegrami in telefonski pogovori), kar je za okrog 7 % več kot v letu 1963. V letu 1965 se predvideva dograditev pošte v Žalcu ter postavitev avtomatskega telefonskega omrežja v spodnjem delu občine. Na osnovi novih in sodobnejših naprav predvidevamo, da bodo narastle poštne storitve od 1545 tisoč v letu 1964 na 1666 tisoč v letu 1965, kar predstavlja okrog 8 % povečanje. 6. Trgovina Blagovni promet trgovine je v letu 1964 narastel s stopnjo preko 28 %. Ta stopnja povečanja prometa blaga v trgovini je v precejšnji meri rezultat povečanja cen blaga, zlasti prehrambenim artiklom. Na povečanje pro- meta je poleg ostalega vplivala še večja založenost in izbira v mešanih, predvsem pa v specialnih poslovalnicah in pa nove prenovljene prodajalne v Žalcu, Polzeli, Preboldu in Taboru v letu 1963. Dve tretjini celotnega prometa trgovskega blaga ustvarjajo prodajalne, ki imajo sedež v občini. Predvidevamo, da bo promet blaga v trgovini na-rastel za preko 15 % ob stabilnejših cenah kot v letu 1964. Stopnja porasta bo približno enaka v trgovini na drobno, kakor tudi v trgovini na debelo. Na porast prometa v trgovini bo vsekakor vplivala predvidena hitrejša rast osebne potrošnje. Trgovske organizacije pa si naj še v nanrej prizadevajo, da bo izbira blacra in založenost ustrezala potrebam potrošnikov, s čimer bi odpadla nujnost nakupovanja v oddaljenejših mestnih središčih. Za boljšo oskrbo s notrošnimi artikli bi bilo nujno, da bi nekatere industrijske organizacije in KK na področju občine ustanovili prodajalne za svoje izdelke vsaj v večjih notrošnih središčih. Zaradi vedno bolj naraščajoče osebne potrošnie je nuino, da se v bližnji prihodnosti odpre v samem Žalcu večja trgovska hiša, pri izgradnji katere bi sodelovali združeni investitorji trgovskih in ostalih gospodarskih organizacij. V letu 1965 se bodo izvedle predpriprave za izgradnjo omenjenega objekta. Predvideva se, da bo v Žalcu odprta v letu 1965 trgovina s pohištvom. V turističnih krajih pa bo potrebno primerno urediti trgovske lokale in skrbeti, da bodo primerno založeni. 7. Gostinstvo in turizem 1. Sorazmerno visok porast gostinskih storitev v letu 1964 je pripisati večji del visokemu porastu cen teh storitev v letu 1964. Promet v družbenem sektorju gostinstva se je v letu 1964 povečal za preko 21 % v primerjavi z letom 1963. Po strukturi prometa je razvidno, da so bile na prvem mestu alkoholne pijače s 42 % v celotnem prometu. Gostinske organizacije so dajale premajhen poudarek na organiziranje družbene prehrane, predvsem tam, kjer je to možno in nujno potrebno. Predvidevamo, da bo promet v gostinstvu v letu 1965 narastel za 10 do 12 %. Gostinske organizacije bodo morale vse napore usmeriti v to, da bodo njihove storitve po kakovosti ustrezale vedno večjim zahtevam domačih kot tujih gostov. Po drugi strani pa morajo gostinske organizacije skrbeti, da izboljšajo kader, kadrovsko strukturo in izpopolnijo sistem nagrajevanja. V gostinski dejavnosti predstavlja zasebni sektor pomembno vlogo saj odpade preko 38 °/o ustvarjenega narodnega dohodka v gostinstvu v letu 1964 na zasebni sektor. Predvidevamo, da se bo ta sektor tudi v letu 1965 še naprej razvijal. 2. Turistična dejavnost, ki ima vse pogoje, da se razvija v pomemben del gospodarske aktivnosti, do sedaj še ni dala zadovoljivih rezultatov. Turistična dejavnost je ozko povezana z gostinsko dejavnostjo in je v razvoju odvisna od nje. V letu 1965 bo treba vložiti vse napore, da bi se ta dejavnost začela hitreje razvijati. V ta namen se predvideva ureditev bazena v Preboldu in dokončanje bazena na Vranskem. Prav tako pa se bodo začela pripravljalna dela za zgraditev turističnih objektov in ureditev okolice jezera v Braslovčah. V letu i965 predvidevamo tudi tradicionalne turistične prireditve, katerim pa je treba z organizacijske in propagandne plati posvetiti vso pozornost. 8. Obrt Obrtna dejavnost je v letu 1964 dosegla zadovoljive rezultate. Vrednost proizvodnje družbenega sektorja je v primerjavi z letom 1963 narastla za preko 50 %. Visoka rast proizvodnje v obrti v letu 1964 je v veliki meri bila posledica konjunikturnih pojavov v našem gospodarstvu, ki se je odražalo v ekstenzivnem načinu proizvodnje s prekomernim zaposlovanjem. Število zaposlenih se je v tej panogi povečalo za preko 25 °/o. Največji proizvodni uspehi, ki niso toliko ekstenzivnega-konjunktur-nega značaja so bili doseženi v Kovinskem podjetju Žalec in Agroservisu Šempeter. V teh dveh obrtnih organizacijah so znatno povečali proizvodne kapacitete in zaradi tega tudi število zaposlenih. Vsi ostali obrtni centri pa so več ali manj izkoriščali konjunkturno stanje in tako dosegli zadovoljive finančne rezultate. Samo KOVO Vransko je doseglo slabše rezultate, to pa predvsem zato, ker so nastali zastoji v proizvodnji novega artikla ■— spenjalnih strojčkov. Tendenca razvoja družbenega sektorja obrtne dejavnosti je vedno bolj usmerjena v proizvodno obrt. Vsi obrtni centri so več ali manj samo še proizvodni obrati, ki opuščajo uslužnostno dejavnost, kar pa ni v skladu z vedno večjimi potrebami po tej dejavnosti. Predvidevamo, da bo v letu 1965 obrtna dejavnost od vseh panog najbolj povečala proizvodnjo in storitve. Družbeni bruto proizvod družbenega sektorja obrti bo porastel za okrog 20 %. Obrtne organizacije naj bi to povečanje dosegle predvsem na podlagi večje produktivnosti in manj na podlagi ugodnih tržnih pojavov. Stremeti morajo, da bodo poleg proizvodne dejavnosti razvijale tudi uslužnostno •— zlasti obrtni centri. Pri zaposlovanju novih delavcev pa morajo težiti, da bodo izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih. Tudi na področju privatne obrti predvidevamo sorazmeren razvoj. Obseg storitev se bo povečal v letu 1965 za okrog 8 do 9 % in bodo na ta način delno krite velike potrebe po storitvah obrtne dejavnosti. K večjemu razmaku zasebne obrti pa bo pripomogel tudi novi zakon o samostojnih obrtnikih, ki daje možnost opravljanja obrti kot postranski poklic. c) Razvoj in problemi družbenih služb 1. Šolstvo Družbene službe med njimi tudi šolstvo morajo biti deležne večje skrbi kot doslej, saj močno vplivajo na vse družbeno življenje v komuni. Zato bo v letu 1965 treba polagati še več pozornosti delovanju novih organov upravljanja v šolstvu. V ta namen bo treba delavske univerze organizirati za nove svete šol in upravne odbore seminarje, kar bi se naj organiziralo v sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami. Na področju šolstva bo treba vzgojni in izobraževalni sistem bolj prilagoditi potrebam družbenega in ekonomskega razvoja. Žato bi se naj v letošnjem letu s pomočjo vseh zainteresiranih organov kot so občinska skupščina, zavod za prosvetno pedagoško službo, družbeni in samoupravni organi šol ter sklada za šolstvo prvenstveno posvetilo skrb rešitvi naslednjih nalog: — Kolektivi šol naj v tem letu uvedejo tako nagrajevanje v šolstvu, ki bo stimuliralo boljše vzgojne, materialne in učne uspehe ter delo pri svobodnih aktivnostih v šolah. Prvenstveno bo treba posvetiti skrb odpravi nesorazmerij osebnih dohodkov posameznih kategorij prosvetnih delavcev; — samoupravljanje v šolstvu se naj še bolj okrepi in izpopolni tako, da bodo kolektivi šol postali dejanski upravljale! v šolstvu; -— sredstva sklada za šolstvo naj bi se šolam za njihovo osnovno dejavnost dodeljevala na podlagi pogodb in delovnih programov, kjer bo delo vsakega kolektiva vrednoteno; •— sklad za šolstvo bo poskušal v okviru svojih sredstev uvesti stimuliranje šol, katere bodo tekom leta dosegle boljše učne in vzgojne uspehe; •— posebna skrb bo posvečena povečanju osebnega dohodka kadra zaposlenega v šolstvu in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih tako, da se bodo osebni dohodki primerno vskladitio sebnim dohodkom zaposlenih v gospodarstvu; — s pomočjo sredstev sklada za šolstvo se bo pričelo s postopno uresničitvijo uvedbe brezplačnih učbenikov na naših šolah. V letošnjem letu se bodo zasigurala sredstva za brezplačne učbenike za 2 razreda osnovne šole; — sredstva družbenega sklada za šolstvo in drugi dohodki šol bodo v letu 1965 omogočili povečana sredstva za materialne izdatke šol, za ureditev vodovoda in sanitarij na šolah, kjer še to ni urejeno. V letu 1965 se bodo izvršile prve priprave za gradnjo šol v Žalcu in Grižah. — sklad za šolstvo oziroma šole ter drugi vzgojni in izobraževalni zavodi bodo najeli kredite za nadaljnjo gradnjo in odkup stanovanj za prosvetni kader in sicer: 2 stanovanji v Preboldu, 1 stanovanje na Polzeli, 2 stanovanji v Braslovčah, 7 stanovanj v Žalcu in adaptiralo učiteljsko hišo v Taboru; — še večje skrbi kot doslej bo deležno izpopolnjevanje prosvetnega kadra predvsem na višjih in visokih šolah tako, da se bo skladno s povečanjem števila otrok in oddelkov večalo število prosvetnega kadra predvsem z višjo in visoko izobrazbo. V ta namen se bodo pri komisiji za štipendije razpisovale štipendije in te predvsem za študij na višjih in visokih šolah; — družbeni organi šol v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi činitelji ter ob materialni podpori družbenega sklada za šolstvo poskrbijo za — uspešno delovanje šolskih oziroma mlečnih kuhinj na vseh šolah; — za še boljšo povezavo z zdravstveno službo ter popolnejšo zdravstveno varstvo otrok in prosvetnega kadra; — šolski zavodi skrb e, da se poglobi sodelovanje z Zavodom za socialno delo občine Žalec ter tako reši čim-več socialnih problemov med šoloobveznimi otroki; — v letu 1965 se bodo razširile kapacitete oddelkov posebne šole v Žalcu tako, da se bo pričelo s poučevanjem še tretjega razreda posebne šole; — sofinanciranje srednjih in strokovnih šol se bo vršilo preko skupnega sklada za šolstvo II. stopnje. 2. Prosveta Za organizacijo izobraževanja, usposabljanja in vzgoje odraslih skrbi Delavska univerza v Žalcu, katera je za te naloge odgovorna kot strokovni zavod, poleg ostalih družbenih in strokovnih činiteljev v komuni. Dejavnost zavoda se bo z ozirom na izobraževalno vsebino dela odvijala v treh oblikah izobraževanja in sicer: 1. družbeno ekonomsko izobraževanje; 2. strokovno izobraževanje; 3. splošno izobraževanje. Sklad za šolstvo bo še nadalje materialno podprl izobraževanje in vzgojo v šolah za starše, v šolah za življenje ter predavanja na terenu po naročilu družbeno političnih organizacij. Občinska matična knjižnica v Žalcu bo poleg rednih nalog, ki so predvidene za vse knjižnice skrbela še za pospeševanje in organizacijo knjižničarske službe in stroke na našem območju, nudila bo pomoč pri strokovnem delu ostalih knjižnic na terenu in šolskih knjižnic. Dejavnost knjižnice se bo poleg lastnih sredstev financirala iz sredstev proračuna in krajevnih virov. Zaradi pridobitve večjega števila strokovnih knjižničarskih kadrov se bo v tem letu štipendiralo tudi kader na oddelku za knjižničarstvo. Spomeniško varstvo na našem območju opravlja medobčinski zavod za spomeniško varstvo, kateri bo izdelal kompleksno analizo starega mestnega jedra v Žalcu s konkretnimi napotki o zavarovalnem režimu. Razen tega bo izdelal še konkretne programe za ureditev prvo:, razrednih spomeniških objektov v Žalcu, kot so Flajsova in Savinova hiša. Izvrševanje dejavnosti zavoda bo sofinancirala tudi Skupščina občine Žalec. V okviru medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo se bo v tem letu nadaljevalo z urejanjem rimskih izkopanin v Šempetru s sofinanciranjem iz občinskega proračuna ter republiških sredstev. V letošnjem letu bo izdan drugi zvezek Savinjskega zbornika, zbran in pripravljen pa bo tudi material za ustanovitev hmeljarskega muzeja v Žalcu. Organizirano delo občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij bo pripomoglo k uspešnejšemu delu kulturno prosvetnih organizacij in sploh k poživitvi dela na kulturnem področju. Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij bo v sodelovanju s predstavniki sindikatov ter drugih zainteresiranih činiteljev v letu 1965: •—- usmerjala delo društev ter s. svojo dejavnostjo izvajala tako kulturno prosvetno politiko, katera bo čim bolj zadovoljila potrebe posameznih občanov; — skrbela, da bodo kulturno prosvetna društva svojo dejavnost tesneje povezovala z vsemi ostalimi društvi, organizacijami, sindikati in ustanovami v posameznih krajih tako, da se bo tako delo zlasti odražalo v klubski dejavnosti pri raznih proslavah in praznovanjih; ■—■ sodelovala s svojim kulturnim programom pri tistih prireditvah in praznovanjih, ki imajo občinski značaj; —- posebno skrb bo posvečala vzgoji strokovnih in organizacijskih kadrov bodisi samostojno ali pa s pomočjo oz. v sodelovanju z okrajnim svetom; •—■ vključevala v razne oblike kulturno prosvetne dejavnosti čim več mladine in je pritegovala k organiziranju dramskih, glasbenih in zabavnih prireditev. Komisija za filmsko vzgojo pri zvezi kulturno prosvetnih organizacij bo skrbela za poživitev dela filmskih sekcij pri kulturno prosvetnih društvih, za ustanovitev filmskih krožkov po šolah in mladinskih organizacijah. Kulturno prosvetna dejavnost se bo financirala iz dotacije občinskega proračuna, posamezna društva pa bodo dobila nekaj sredstev z lastnimi prireditvami. 3. Telesna kultura Vsa telesno vzgojna dejavnost na področju naše komune se bo odvijala preko občinske zveze za telesno kulturo, v katero bo vključenih 45 osnovnih organizacij (društev TVD, strelskih družin, taborniških enot, šolskih društev, šahovskih klubov, planinskih in športnih društev.) V letu 1965 občinska zveza pri nadaljnjem razvoju telesne kulture predvsem posvečala skrb — razvoju telesne kulture ter vključevanju večjega števila ženske mladine v telesno vzgojne organizacije; — razvoju in poživitvi šolske telesne vzgoje predvsem pa gradnji malih cenenih igrišč, za kar mora poleg šole skrbeti celotna družba; — poživeti telesno kulturo v delovnih organizacijah, predvsem pa rekreaciji delovnega človeka, kar bo z uveljavitvijo 42-urnega tednika postala še pomembnejša naloga; — povečala bo posebno skrb ter materialno podprla društva oz. tiste panoge, katere tekmujejo v republiškem merilu. V letošnjem letu se bodo dokončala oziroma usposobila športna igrišča, garderobe s kegljiščem in stanovanjem hišnika, atletske naprave in strelišče v športnem parku v Žalcu. Dokončno bo urejen bazen na Vranskem, urejenih bo več šolskih športnih igrišč ter dokončan taborniški prostor v Malih Braslovčah. Posebna skrb bo posvečena vzdrževanju obstoječih igrišč, posebno pa domov TVD Partizan. Dejavnost telesne vzgoje se bo financirala iz sredstev sklada za telesno kulturo in krajevnih virov. 4. Socialno varstvo Nagel družbeno ekonomski razvoj ustvarja nove družinske in družbene odnose ter nalaga službi socialnega varstva nove in zahtevnejše naloge. V ta namen bo potrebno zagotoviti potrebno materialno osnovo ter organizacijsko in kadrovsko izpopolniti, razviti in okrepiti mrežo socialnih služb v delovnih organizacijah in organizacijah družbenih služb. Zavod za socialno delo bo s poglobljenim delom skrbel za strokovnost socialnega dela. Zato se bo vršilo še nadalje usposabljanje in izobraževanje novih kadrov za socialno delo. Za vse oblike socialnega varstva v občini skrbi Zavod za socialno delo skupno z drugimi zainteresiranimi činitelji, ob materialni podpori občinske skupščine. V letošnjem letu se bodo zaradi povišanja življenjskih stroškov povečale podpore socialno ogroženim osebam za ca. 35 %• Zavod'Za socialno delo bo v povezavi s krajevno skupnostjo ter zdravstveno službo pričel z organizacijo nege bolnih in ostarelih ljudi na domu ter iskanjem družin, katere bi prevzele v oskrbo ostarele osebe, ki so brez sorodnikov ter potrebne tuje nege in oskrbe. S pomočjo delovnih organizacij bo urejeno otroško varstvo v Šempetru ter na obratih KK Žalec — v Arji vasi, Vhbju in Založah. Vršile se bodo tudi priprave za ureditev otroškega varstva na Polzeli in na Vranskem. Z izgradnjo novega varstveno vzgojnega zavoda v Žalcu se bo povečala tudi kapaciteta tako, da bo v Žalcu možno v varstvo zajeti še več otrok. Leta 1965 bo dokončno izvedena kategorizacija otrok z. motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Preko pristojnih organov se bo poskrbelo za rehabilitacijo in zaposlitev teh otrok. Število upravičencev za priznavalnine se bo dvignilo od sedanjih 32 na približno 70. Družinam borcev, ki imajo slabe stanovanjske prilike bodo v letošnjem letu zgrajena 4 stanovanja, istočasno pa se jim bo nudil kredit za adaptacijo obstoječih stavb. Zavod za socialno delo bo pri analiziranju in organiziranju reševanj socialnih vprašanj sodeloval z zdravstveno službo, s krajevnimi skupnostmi, z delovnimi organizacijami, šolami, varstveno vzgojno ustanovo z družbenimi organizacijami ter zavodom za zaposlovanje delavcev. Financiranje socialnih potreb se bo vršilo preko sklada za socialno varstvo in sklada za preživninsko varstvo kmetov ob materialni pomoči delovnih in drugih organizacij. Z razpoložljivimi sredstvi se bodo v letu 1965 reševale naslednje naloge: — začne se z gradnjo novega varstveno vzgojnega zavoda v Žalcu; — nabavi se oprema za dom oskrbovancev Gomilsko; —• povečajo se sredstva za redne socialne podpore, rejnine in priznavalnine; ■— na zdravljenje v naravna zdravilišča bo mogoče poslati več borcev, ki so takega zdravljenja potrebni; -— omogočeno bo letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok in borcev; — omogočene bodo brezplačne malice v šolskih mlečnih kuhinjah približno 800 socialno ogroženim otrokom na naših šolah; — šoloobveznim otrokom pa bo omogočen brezplačen prevoz z avtobusom do najbližje osemletke. 5. Zdravstvo Z dokončno izgradnjo Zdravstvenega doma v Žalcu bodo urejeni delovni pogoji zdravstvenih delavcev in s tem tudi dani pogoji za izboljšanje strokovnega dela, ki se bo preusmerilo iz dosedanje klasične oblike nudenja zdravstvene pomoči na sodobne oblike preprečevanja obolevanj ter z iskanjem in odstranjevanjem vzrokov obolevanj. Naloge zdravstvenega centra se bodo opravljale po medobčinskem zdravstvenem centru, ki bo deloval v okviru zavoda za zdravstveno varstvo v Celju, s sofinanciranjem vseh občin. Higienska postaja bo z boljšimi pogoji dela ter boljšo kadrovsko zasedbo, ki je predvidena v letu 1965 še poglobila dela na higiensko epidemiološkem področju, posebno skrb pa bo polagala na vodnooskrbne objekte, zatiranju nalezljivih bolezni ter opravljala dezinfekcijsko službo. Zdravstvena služba bo po svojem programu zdravstvenega varstva opravljala nadzor nad zdravjem predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, izvajala razne preventivne akcije in ukrepe ter nadaljevala z akcijo fluoriza-cije zobovja. V letošnjem letu bo zdravstveni dom izvajal preko svoje ambulante za športnike nadzor nad zdravstvenim stanjem športnikov. Ustanovljen bo tudi dispanzer za medicinsko delo ter kabinet za fizioterapijo s pomočjo, katerega se bo pospešila rehabilitacija delavcev. Z organiziranjem- fizioterapije bo uvedena tudi gimnastika za predšolsko in šolsko mladino, ki ima različne okvare okostja. Zdravstvena služba bo za zagotovitev boljše zdravstvene zaščite tesno sodelovala z vsemi zainteresiranimi činitelji, predvsem pa s sindikati, delovnimi organizacijami in drugimi. d) Komunalna in stanovanjska dejavnost 1. Ceste Z reorganizacijo cestne službe so v letu 1965 prešle v upravljanje občinske skupščine tudi ceste III. reda, ki jih je 61 km. Tako bo občinska skupščina morala poleg 216 km cest IV. reda upravljati tudi ceste III. reda ter na oboje zasigurati primerna sredstva, pri tem pa je treba jemati v obzir dejstvo, da dodeljena sredstva ne bodo zadoščala dejanskim potrebam, ki so zaradi naraščajočega prometa vedno večje. Po količini in teži naraščajoči motorni promet bo nujno terjal obnovo ali zamenjavo dotrajanih ali neodgovarjajočih cestnih objektov (mostov, podpornih zidov). Dosledno je treba izvajati načelo, da prekomerni uporabniki cest prispevajo k vzdrževanju teh cest v deležu, ki je enak prekomerni uporabi. Organizacije, ki jim bo poverjeno vzdrževanje cest so dolžne, da izvajajo vse ukrepe, potrebne za nemoten promet na cestah. Ceste IV. reda naj se razdelijo po kategorijah, glede na obremenjenost in pomembnost ter pri tem imeti v vidu posebej tiste ceste, ki kot obvozne razbremenjujejo cesto 1/10 in za vzdrževanje teh cest določati več sredstev. Del sredstev namenjenih za ceste IV. reda naj se angažira za postopno modernizacijo posameznih cest, pri tem pa je treba imeti v vidu pomembnost ceste in višino sredstev, ki bi jih v ta namen prispevali občani ali ostali lokalni faktorji. V tem smislu naj bi v okviru vzdrževanja- imele prednost cesta III. reda Latkova vas—-Prebold in cesta IV. reda v Gomilskem. 2. Mostovi Z gradnjo propusta nad Strugo se bo v tem letu usposobil za promet most čez Savinjo v Grižah. Obnovila se bosta porušena mostova čez Savinjo pri Šeščah in most na Lavi pri Žalcu ter most čez Savinjo pri Levcu skupno z občino Celje. V okviru možnosti je skrbeti za postopno zamenjavo vseh ostalih lesenih mostov na cestah III. in IV. reda. 3. Vodovodi Končati je treba dela na nedograjenih vodovodih v Polzeli, Ponikvi, Taboru in Drešinji vasi. Izvesti je treba raizskovalna dela za gradnjo vodovoda na Pirešici. Omogočiti je treba začetek pripravljalnih del za vodovod v Libojah, ki bo velikega pomena za oskrbo z vodo celotnega spodnjega dela občine, ker črpalne kapacitete sedanjega vodovoda več ne zadoščajo. 4. Elektrifikacija Iz sredstev amortizacije bo Elektro Celje izvršilo interpolacijo novih TP v obstoječe dotrajano, prešibko in prerazsežno nizko napetostno omrežje na področju Levca, Ločice nad Vranskim, Dobrteše vasi, Prapreč, Pa-riželj, Orle vasi, Poljč in Grušovelj. Iz odstopljenega prispevka iz dohodka pa bo obnovljena javna razsvetljava v Žalcu in dana pomoč nekaterim še neelektrifici-ranim zaselkom v občini. 5. Vodnogospodarska dela Sredstva namenjena za vodnogospodarska dela v letu 1965 se bodo porabila za: — nadaljevanje regulacije Trnavce — izgradnjo hidrosistema Trnavca—Boljska —■ nadaljevanje regulacije Godomlje v Žalcu — regulacijo hudournika v Preboldu — ureditev obrambnega nasipa v Petrovčah — sanacije na nasipih, poškodovanih ob lanski poplavi — proučitev hidroloških razmer na Vranskem 6. Urbanizem in komunalna ureditev sosesk Vsa gradnja v zazidalnih okoliših se bo vršila na osnovi urbanističnih programov, izven okolišev pa na osnovi izjeoraih dovoljenj, kjer sio zato dani pogoji. Stremeti je za tem, dia se pripravijo pogaja za gradnjo tudi po ostalih naseljih ter na za kmetijstvo nemteresantnih škrbinah v samem naselju. V Idtu 1965 bo izdelana naslednja urbanistična dokumentacija: — ureditveni načrt za šolski center Žalec; — zazidalni načrt za soseske »Poreber« Žalec, Vransko, Polzela, Center Prebold, Šempeter, Dobrteša vas, Liboje, Griže—Migojmice ter Center in Benetke Žalec; — končne priprave za regionalni plan spodnje Savinjske doline. ■ 7. Stanovanjsko gospodarstvo Kljub pospešeni stanovanjski izgradnji v zadnjih letih je stanovanjski problem na področju občine Žalec še vedno zelo pereč. Z uveljavljanjem načela, da so dolžne skrbeti za stanovanja svojih delavcev predvsem delovne organizacije, bo stanovanjski fond, s katerim razpolaga občinska skupščina, na razpolago le tistim kategorijam prosilcev, ki niso zaposleni in nimajo možnosti pridobitve stanovanj (upokojenci, invalidi, nezaposleni borci). Glede na to, da dosedanja višina stanarin ni v skladu s splošnim porastom stroškov vzdrževanja oz. gradnje je v letu 1965 treba začeti s postopno revalorizacijo stanovanj. Predvideva se novogradnja 54 stanovanj v skupni površini 2912 m2 v družbenem sektorju in 50 stanovanj v skupni površini 4000 m2 v zasebnem sektorju. Družbeni 'plan se objavi v Uradnem vestniku Celje in velja za leto 1965. Št. 30-5/64-3/3 Žalec, dne 25. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Žalec Tone Delak 1. r. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina okraja Celje Skupščina okraja Celje je po 82. členu statuta okraja Celje na seji dne 16. marca 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Bojan Planinšek, sodni pripravnik pri Okrožnem sodišču v Celju, se izvoli za sodnika Občinskega sodišča v Celju. II Miroslav Šujica, sodni pripravnik pri Občinskem sodišču v Krškem, se izvoli za sodnika Občinskega sodišča v Krškem. III Za sodnike porotnike Občinskega sodišča v Krškem se izvolijo naslednje osebe: 1. Pirc Marija, gospodinja, Leskovec 2. Kukovičič Vinko, delavec, Leskovec 3. Kranjčevič Vink ,edolavec, Leskovec 4. Kozole Karel, kmet, Sremič, p. Krško 5. Bajc Peter, kmet, Raka 6. Snoj Franja, uslužbenka, Raka 7. Dimc Martin, upokojenec, Leskovec 14 8. Fekonja Ivan, upokojenec, Leskovec 6 9. Molan Anton, delavec, Krško 10. Kovačič Vera, uslužbenka. Krško 11. Cuček-Nunčič Zinka, uslužbenka, Krško 12. Grabnar Stane, uslužbenec, Krško 13. Uršič Janez, uslužbenec, Krško 14. Planinc Franc, uslužbenec, Brestanica 15. Zakšek Slavko, uslužbenec, Brestanica 16. Poljšak Franc, delavec, Veliki Kamen 17. Skoberne Vid, kmet, Brezje, p. Senovo 18. Vintar Marija, gospodinja, Kostanjevica 19. Colarič Stanko, kmet, Dol, p. Podbočje 20. Abram Ivan, delavec, Dobrava, p. Kostanjevica 21. Jordan Alojz, delavec, Koprivnik, p. Kostanjevica 22. Vogrinc Vladimir, uslužbenec, Krško 23. Ivšič Franc, kmet, Cerneča vas, p. Kostanjevica 24. Agrež Franc, učitelj, Krško 25. Švab Janez, upokojenec, Krško 26. Kupljenik Jože, gozdar, Kostanjevica 27. Bergant Stane, uslužbenec, Krško . 28. Černič Angelca, učiteljica, Leskovec 29. Potočnik Janez, uslužbenec, Krško 30. Novak Jože, delavec, Dolenja vas 31. Manček Vili, trg. poslovodja, Krško 32. Suhorepec Francka, učiteljica, Krško 33. Jesenko Božidar, predavatelj, Krško 34. Kozole Konrad, kmetijski tehnik, Kostanjevica 35. Kadunc Ivanka, delavka, Prekopa 36. Šribar Alojz, uslužbenec, Krško 37. Poljšak Srečko, uslužbenec, Krško 33. Pavliha Kristijan, socialni delavec, Krško 39. Jenškovič Marija, uslužbenec, Krško 40. Drnovšek Janez, uslužbenec, Krško 41. Žener Vilma, gospodinja, Brestanica 42. Golouh Stane, uslužbenec, Senovo 43. Plut Ciril, učitelj, Vel. Podlog 44. Kavčič Ivan, kmet, Orehovec 45. Guček Zinka, Senovo 71 46. Bal j a Anica, uslužbenka, Krško 47. Penca Anton, kmet, Orehovec 26, p. Kostanjevica 43. Jalovec Franc, kmet, Šutna, p. Podbočje 49. Kovačič Andrej, uslužbenec, Krško Korinšek Jože, učitelj, Krško °1. Urbanč Jože, učitelj, Krško 52. Mikolavčič Heda, uslužbenka. Krško 53. Krese Filip, upokojenec, Brestanica 54. Gale Zvonko, kolar, Krško 55. Kukovičič Jože, uslužbenec, Krško 56. Gliha Julij, upokojenec. Krško Skupščina okraja Celje je po 82. členu statuta okraja Celje na seji dne 30. marca 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Peter Šprajc se zaradi ukinitve okraja Celje razreši funkcije predsednika Skupščine okraja Celje. II MilenaVršnik-Štifter se zaradi ukinitve okraja Celje razreši funkcije podpredsednika Skupščine okraja Celje. III Franc Svetina se zaradi ukinitve okraja Celje razreši funkcije tajnika Skupščine okraja Celje. IV Franc Svetina se imenuje za pomočnika okrajnega javnega pravobranilca v Celju. V Veljko Repič se razreši funkcije predsednika Gospodarske zbornice v Celju zaradi ukinitve zbornice. VI Funkcije podpredsednikov Gospodarske zbornice v Celju se razrešijo Jurak Božo, Vitez Karel in Gradišnik Fedor, vsi iz Celja. VII Peter Gluhar se zaradi ukinitve okraja Celje razreši funkcije načelnika tajništva za notranje zadeve v Celju. VIII Vašo Starovič se zaradi ukinitve okraja Celje razreši funkcije načelnika oddelka za narodno obrambo. IX. Rado Novina sc zaradi ukinitve okraja Celje razreši funkcije predsednika okrajnega senata za prekrške v Celju. X Lelja Dolničar se zaradi ukinitve okraja Celje razreši funkcije okrajnega sodnika za prekrške v Celju. XI Funkcije sodnika porotnika v okrajnem senatu za prekrške v Celju se razrešijo: 1. Cevnik Franjo, Celje, Malgajeva 14 2. Klančišar Martin, Celje, Vodnikova ulica 3. Mihelčič Slavko, Celje, Cankarjeva ulica 4. Marinič Slavko, Celje, Celestinova 2 5. Drolle Andrej, Celje, Na otoku 2 6. Verd el Štefka, Skupščina okraja Celje 7. Černigoj Rudi, Celje, Ljubljanska 22 8. Ing. Gosar Marta, Celje, Malgajeva ulica XII Ukine se okrajno disciplinsko sodišče v Celju zaradi odprave okraja Celje in se razrešijo naslednji člani in namestniki članov tega sodišča: 1. Simončič Vojko, predsednik sodišča Novak Ivanka, namestnik predsednika 2. Lipovec Martin, član Verdel Štefka, namestnik člana 3. dr. Pezdirc Joško, član Čuček Drago, namestnik člana XIII Zaradi ukinitve okraja Celje se razrešijo člani naslednjih okrajnih svetov: Svet za splošne gospodarske zadeve: 1. Melavc Dane, Celje, Groharjeva 1 2. Skoberne Rezika, Laško, Debro 40 3. Kršmanc ing. Miro, Celje, Hribarjeva 4 4. Grdina Lado, Stopče 13 5. Cujež Stane, Rogaška Slatina ' 6. Zgank Nesti, Velenje, Šaleška c. 5 7. Krivec Beno, Celje, Čopova 9 8. Hočevar Danilo, Radeče 94 b 9. Jurman Ludvik, Gaber j e 63, Brežice 10. Mazej Marjan, Celje, Teharska 14 H. Repič Veljko, Celje, Miklošičeva 11 12. Božnik Ivan, Celje, Kersnikova 11 13. Vehovar Karl, Sevnica, Cesta na Dobravo 4 14. Avsec Anton, Videm Krško Grič 5 15. Kukovič Vlado, Slovenske Konjice, Celjska cesta 2 Svet za notranjo politiko in splošne zadeve: 1. Pelko Cveto, Celje, Drobničeva 2 2. Vrstovšek Edi, Brežice, Cesta prvih borcev 18 3. Šket Slavko, Dol, p. Pristava 4. Hribernik Tone, Mozirje 5. Drolle Andrej, »Žična« Celje 6. Kumer Pavel, Laško 7. Knafelc Franc, Celje, Trnovlje 251 8. Stanič Rihard, Slovenske Konjice, Mariborska cesta 16 9. Miler Zora, Radeče 10. Dolinšek Miro, Sevnica, Cesta na Dobravo 16 H. Sterban Milan, Šaleška 16, Velenje 12. Urbančič Jože, Videm-Krško, Nova Resa 12 13. Vrbič Dominik, Žalec 216 14. Puser Vicko, Dramlje 14, p. Svetelka 15. Selšek Stane, Celje, Čopova 9 Svet za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve: 1. čop Hinko, Mozirje 25 2. Adrinek Karl, Šentjur pri Celju 3. Frajman Božo, Rogaška Slatina 194 4. Tavčar Franc, Slovenske Konjice, Skalska c. 12 5. Jakob Ivan, Celje 6. Jančič Stane, Laško 7. Tavčar Rado, Loka 12, p. Loka pri Zid. mostu 8. Pipuš ing. Dušan, Velenje, Levstikova 8 9. Zakonjšek Andrej, Žalec 149 10. Kos Ivan, Zlabor 5, Mozirje 11. Sotler Roman, Senovo 59, Krško 12. Umek ing. Drago, Ljubljana, Smrekarjeva 1 13. Filipčič ing. Franc, Brežice, Cesta bratov Milavcev 14. Cerovšek Franc, Krško 15. Sadar ing. Jure, Celje, Kosovelova 17 Svet za finance: 1. Perc Drago, KONUS Slovenske Konjice 2. Mrvar Jože, Celje , 3. Pečolar Stefan, Celje, Nušičeva 2 4. Narat Anton, Šentvid, Grobelno 5. Rebernik Stane, Brežice, Cesta 21. maja št. 26 6. Preščak Jože, Laško 7. S to j s Mirko, Sevnica, Cesta na Dobravo 5 8. Sarb Franc, Gornji grad 75 9. Glagovšek Ivan, Videm-Krško, Starovaška c. 4 10. Bohorč Ljubo, Botričnica 3, Šentjur 11. Triller Zofija, Gornji grad 76 12. Kovačič Ljubo, Velenje, Šaleška 226 13. Jamnišek Srečko, TEP Celje 14. Vučajnk Franjo, Celje, Prežihova 6 15. Zavšek Ferdinand, Celje, Vipavska 1 Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: 1. Jenko ing. Vlado, Brežice 2. Jurač Ivan, Slovenske Konjice, Celjska c. 28 3. Korber ing. Vid, Celje, Čufarjeva 6 4. Jenko Vlado, Brežice, Vodnikova 7 5. Pelikan ing. Zvone, Žalec 245 6. preložnik ing. Slavko, Nazarje 55 7. Plaskan Vlado, Žalec 8. Pirkmajer Fedor, Gospodarska zbornica Celje 9. Videnič Ivan, Brežice, ulica lije Gregoriča 10. Cimperšek Rudi, Sevnica, Klavniška ul. 15 H. Stropnik Ivan, Ravne 21. Šoštanj 12. Gobec Martin, Rogaška Slatina 125 13. Sepec ing. Benjamina, Šmarje pri Jelšah 14. Velej ing. Jože, Laško 301 15. Veber Ivan, Kmetijska šola Šentjur pri Celju 16. Zupan ing. Marjan, Videm-Krško, Gubčeva 27 Svet za zdravstvo in socialno varstvo: 1. Gojtan Jože, Zadrže, Šmarje pri Jelšah 2. Loštrk Milan, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje 3. požar Rudi, Brežice, Crnelčeva cesta 4. Jonak Rado, Celje, Ipavčeva 6 5. škrabec Stanislava, Celje, Ipavčeva 10 6. Cuček-Nunčič Zinka, Videm-Krško, Resa 12 7. Dolinar mr. Zdenka, Radeče 209 8. Pečnik Angela, Velenje, Prežihova 2 9. Pesjak dr. Jurij, Sevnica, Ulica heroja Maroka 2 10. Pečnik Ivan, Žalec 185 H. Rauter Janez, Šentjur pri Celju 70 12. Siljar Olga, Luče 13. Šlibar dr. Marta, Slovenske Konjice 14. Gusič Ivan, Šoštanj 15. Hižak Ludvik, Zg. Zreče št. 3 Svet za prosveto in kulturo: 1. strohsack Boris, Celje, Zoisova 3 2. Urleb Martin, Šentjur pri Celju 3. Gregorič Marjan, Brežice, Kettejeva ul. 4 4 Selih Nada, Slovenske Konjice, Skalska cesta 5 5. Miklavc Jože, Gornji grad 6. Kužnik Stanko ml., Debro 3/a, Laško 7. Zevart Rudi, Velenje, Tomšičeva 5 8 Špan ing. Jože, Sevnica, Ulica heroja Maroka 1 9. Petan Marija, por. Unetič, Videm Krško, Jurčičeva 4 lo! Pleterski Anton, Senovo 128 H. Tkavc ing. Vlado, Rogaška Slatina 198 12. Grobelnik Ivan, Gimnazija Celje 13. Gostenčnik-Zmavc Lojzka, Celje, Na otoku 17 14. Klinar Anton, Store 65 15. Selan Alojz, Polzela 72 XIV Celje se razrešijo člani naslednjih Zaradi ukinitve okraja okrajnih komisij: Komisija za ugotavljanje katastrskega dohodka: Ing. Veljko Križnik, Celje, Malgajeva ulica Ing. Fani Jugovič, Investicijska banka Celje Mila Stamejčič. Okrajna skupščina Celje Konrad Šrot, Okrajna skupščina Celje Ing. Peter Dotti, Zavod za izmero in kataster zemljišč Celje Ivan Rok, Celje Alojz Trobiš, Zavod za izmero in kataster zemljišč Celje Franc Mrzel, Žalec Pavle Lapornik, Celje Tnu Janez Rihtar. Celle Komisija za štipendije: 1. ing. Jenšterle Anton, Šentjur pri Celju 2. Prof. Tratnik Radmila, 'Gimnazija Celje 3. Gluk Jože, Zavod za prosvetno pedagoško službo Celje 4. Pograjc Mara, Občinska skupščina Celje 5. Šuster Dagmar, OK ZKS Celje 6. Občinski komite ZMS Celje 7. Salobir Marjan, Velenje Komisija za ugotavljanje delovne in posebne dobe: 1. Jeršič Ivan, Komunalni zavod za soc. zavarovanje Celje 2. Mavrič Tone, »Obnova« Celje 3. Bajc Martin, Brežice 4. Ivačič Ernest, Krško 5. Završki Edi, NB Celje , ^ 6 Basle Vlado, Komunalni zavod za soc. zavarovanje Celje 7. Pogačar Rudi, Komunalni zavod za soc. zavarovanje Celje Komisija za vprašanja invalidov in borcev NOB: 1. Grm Tone, Celje 2. Dr. Lovšin Janez, Celje 3. Klančišar Nande, Celje, Vodnikova 4 4. Vipotnik Marija, Splošna bolnica Celje 5. Mavec JOže, OO SZDL Celje 6. Sterban Karl, Videm-Krško 7. Lovše Tončka, Brežice Komisija za proučitev in financiranje druibeno-političnih organizacij : 1. Hlastec Peter, Šentjur pri Celju 2. Kumer Pavel, Laško 3. Pečnik Zinka, Celje 4. Maroh Franc, NB Celje 5. Brvar Damjan, Okrajni svet Svobod Celje Komisija za strokovno izobraževanje: 1. Kleč Franc, Okrajna skupščina Celje 2. Markovič Drago, Žalec 3. Lesnik Franc, Občinska skupščina Velenje 4. Simončič Vojko, Okrajna skupščina Celje 5. Ponikvar Igor, Okrajna skupščina Celje 6. Gradišnik Miki, Delavska univerza Celje Komisija za upokojitev udeležencev NOB: 1. Jošt Jože, OO ZB Celje 2. Pelko Florjan, Celje, Drobničeva 2 3. Lukman Božo, OK ZKS Celje 4. Ing. Dragan Franc, Videm-Krško 5. štrukelj Slavko, Sevnica 6. Dr. Lovšin Janez, Celje Mandatno-imunitetna komisija: 1. Ing. Koželj Anton. Rudnik Senovo 2. Majcen Anton, uslužbenec KZ Šentjanž 3. Rebernak Ivan, pleskar, Gradbeno podjetje Šmarje pri J 6lŠclh 4. Leskovšek Marta, tekstilni tehnik, TT Prebold 5. Sivko Vida, delavka TVO Škofja vas Komisija za razdeljevanje stanovanjskega fonda: 1. Pelko Florjan, Celje, Drobničeva 2 2. Lukman Božo, OK ZKS Celje 3. Ponikvar Igor, Okrajna skupščina Celje 4. Plevnik Albin, Celje 5. Strohsack Boris, Okrožno sodišče Celje Komsijia za odlikovanja: 1. Pelko Florjan, Celje, Drobničeva 2 2. Gregorič Anton, TNZ Celje 3. Žmaher Ivan, Železarna Store 4. Jošt Jože, Okrajni odbor ZB Celje 5. Zevart Janko, Okrajni odbor SZDL Celje 6. Svetina Franc, Okrajna skupščina Celje Komisija za družbeno nadzorstvo: 1. Ing. Dragan Franc, Krško 2. Krivec Beno, »-Kovinotehna« Celje 3. Ing. Koželj Anton, Rudnik Senovo 4. Ogorevc Franc, »Lisca« Sevnica 5. Ing. Gobec Stanko, Šmarje pri Jelšah 6. Gusič Ivan, Ravne pri Šoštanju 7. Koren Karl, Tovarna nogavic Polzela B. Maroh Franc, Narodna banka Celje y. Tratnik Stane, Petrovče Komisija za plan: 1. Vršnik-Stifter Milena, podpredsednik okrajne skupščine 2. Ing. Kršmanc Miro, »Etol« Celje 3. Perc Drago, »KONUS« Slovenske Konjice 4. Ing. Pipuš Dušan, Šoštanj 5. Pelko Florjan, Celje, Drobničeva 2 6. Strohsack Boris, Okrožno sodišče Celje 7. Ing. Korber Vid, Vrbje pri Žalcu а. Jonak Rado, Zavod za rehabilitacijo invalidov Celje 9. Cop prof. Viktor, Celje Komisija za volitve in imenovanja: 1. Cop Hinko, Mozirje 2. Graber Franc, Cinkarna Celje 3. Knez Jože, Sevnica 4. Skočaj Mira, Brežice 5. Vrstovšek Branko, pravnik, Celje б. Zevart Janko, OO SZDL Celje 7. Melik Ivan, Celjski tisk Celje Komisija za odločanje o pritožbah v upravnem postopku: 1. Vršnik-Stifter Milena, podpredsednik Skupščine okraja Celje 2. Ing. Gobec Stanko, agronom, Šmarje pri Jelšah 3. Fink Marko, pravnik, Celje, Stanetova ulica 4. Novinšek Marjan, Velenje, Kresnikova 6 5. Jelen Marija, učiteljica, Tabor Komisija za narodno obrambo: 1. Sprajc Peter, predsednik Skupščine okraja Celje 2. Gluhar Peter, načelnik Tajništva za notranje zadeve v Celju 3. Svetina Franc, tajnik Skupščine okraja Celje 4. prof. Vršnik-Stifter Milena, podpredsednik Skupščine okraja Celje 5. Ing. Marinc Andrej, sekretar OO ZKS Celje 6. Sladoljev Ante, komandant Garnizona Celje 7. Starovič Vašo, načelnik oddelka za NO Skupščine okraja Celje Komisija za prošnje in pritožbe: 1. Hlastcc Peter, predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju 2. Grabner Franc, brusilec, Cinkarna Celje 3. Babič Lojze, knjigovodja, Kmetijsko gospodarstvo Vidcm-Krško 4. Jelen Marija, učiteljica, Tabor 5. Ernesti Albert, tehnik, Papirnica Radeče Štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami: 1. Sprajc Peter, predsednik OS Celje 2. Črešnik Vlado, OSS Celje 3. dr. Fludernik Franc, Zavod za zdravstveno varstvo Celje 4. Gluhar Peter, načelnik TNZ Celje 5. Jošt Jože, OO ZB Celje 6. Ing. Marinc Andrej, OK ZKS Celje 7. Ponikvar Igor, Okrajna skupščina Celje 8. Repič Veljko, Gospodarska zbornica Celje 9. Rojšek Jaka, Celje, Oblakova ulica 10. Seničar Stane, OK ZMS Celje H. Simončič Vojko, Okrajna skupščina Celje 12. Svetina Franc, Okrajna skupščina Celje 13. Starovič Vašo, Okrajna skupščina Celje 14. Prof. Vršnik-Stifter Milena, Okrajna skupščina Celje 15. Zevart Janko, OO SZDL Celje Svet Skupščine okraja Celje za zdravstvo in socialno varstvo je na seji dne 18. februarja 1965 sprejel naslednji SKLEP Imenuje se komisija II. stopnje za dovoljevanje splavov v naslednjem sestavu: Dr. Ilc Leopold, Splošna bolnišnica Celje — kot predsednik komisije; dr. Krofl-Malenšek Marta, Splošna bolnišnica Celje — namestnik predsednika; dr. Mikac Anton, Zdravstveni dom Celje — kot član; dr. Petrovič Stane, Splošna bolnišnica Celje — kot namestnik člana; Drobne Marija, socialna delavka, Center za socialno delo Celje — kot član in Petrovič Marija, socialna delavka, Center za socialno delo Celje — kot namestnik člana. Skupščina občine Krško Skupščina občine Krško je po 225. členu statuta občine Krško na skupni seji obeh zborov dne 25. februarja 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Imenuje se komisija za ugotovitev pokojninske dobe v naslednjem sestavu: Potočnik Janez, uslužbenec ObS Krško — kot predsednik; Rihter Alojz, direktor Zavoda za zaposlovanje delavcev Krško - kot namestnik predsednika; Kostanjšek Boris, uslužbenec Rudnika Senovo — kot član; Zibert Marjan, pravnik pri ObS Krško — kot namestnik člana; Orožen Rafko, sekretar Termoelektrarne Brestanica — kot član; Knez Jože, uslužbenec Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško — kot namestnik člana; Kukovičič Stane, član ObSS Krško — kot član, imenovan na predlog ObSS Krško; Božič Franc, član ObSS Krško — kot namestnik člana, imenovan na predlog ObSS Krško; Drobnič Stane, upravnik podružnice Zavoda za socialno zavarovanje Krško *— kot član, imenovan na predlog tega zavoda; Zelič Albina, uslužbenka omenjene podružnice — za namestnika Člana, imenovana na predlog omenjenega zavoda. Kadar se razpravlja o zahtevkih za ugotovitev obdobja aktivne udeležbe ali sodelovanja v NOV, v komisiji sodeluje kot član predstavnik združenja borcev Colarič Lojze, oziroma kot namestnik člana Preskar Jože. II V komisijo za volilne imenike se imenujejo: Preskar Stane, odbornik ObS Krško — kot predsednik; Potočnik Janez, uslužbenec ObS Krško in Unetič Tone, uslužbenec Zavoda za zaposlovanje delavcev Krško. Skupščina občine Laško Skupščina občine Laško je po 170. členu statuta občine Laško na skupni seji obeh zborov dne 31. marca 1965 sprejela naslednje SKLEPE I V svet Posebne šole Laško sc imenuje kot predstavnik javnosti Bobnar Slavica iz Laškega. II V svet Zdravstvenega doma Laško se imenuje kot predstavnik javnosti Pirnat Mila iz Laškega. Skupščina občine Mozirje Skupščina občine Mozirje je po 133. členu statuta občino Mozirje na skupni seji obeh zborov dne 17. februarja 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Imenuje se upravni odbor sklada za preživninsko varstvo kmetov v naslednjem sestavu: Praznik Franc, Radegunda — kot predsednik; Bitenc Jože, Zg. Pobrežje; Matjaž Franc, Sp. Rečica; Zavolovšek Ivan, Pusto polje; ing. Tratnik Franc, Mozirje in Brunšek Jože, ObS Mozirje. II V komisijo za ugotavljanje upravičenosti do preživnine in višine preživnine kmetom, prizadetim po arondaciji, se imenujejo: Brunšek Jože, ObS Mozirje — kot predsednik; Požarnik Matevž, ObS Mozirje in Miklavc Vlado, ObS Mozirje. Skupščina občine Mozirje je na skupni seji obeh zborov dne 2. aprila 1965 sprejela naslednji SKLEP V komisijo za pregled davčnega zaključnega računa občine Mozirje se imenujejo: Lamut Ivka, uslužbenka NB podružnice Mozirje — kot predsednik; Tratnik Mara, uslužbenka ObS Mozirje in Acman Anton, uslužbenec ObS Mozirje. Skupščina občine Mozirje je na skupni seji obeh zborov dne 15. aprila 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Za predsednika Skupščine občine Mozirje se izvoli Deber-šek Jože iz Mozirja. II Za predsednika občinskega zbora Skupščine občine Mozirje se izvoli Resnik Anton iz Mozirja. IH Za predsednika zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Mozirje sc izvoli ing. Kozič Peter iz Nazarja. IV V mandatno-imunitetno komisijo občinskega zbora se izvolijo: Miklavc Jože, Trnovec — kot predsednik; Laznik Jože, Tirosck in Kopušar Ivan, Ter. V V mandatno-imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti se izvolijo: Slapnik Ivanka, Mozirje — kot predsednik; Rakun Stanko, Mozirje in Veršnik Jože, Tirosek. VI V komisijo za volitve in imenovanja se izvolijo: Lamut Srečko,#Ljubija — kot predsednik; Hribernik Jože, Sp. Rečica; Remic Franc, Rečica ob Savinji in France Vinko, Nazarje. VII V komisijo za prošnje in pritožbe se izvolijo: Novak Zdravko, Rečica ob Savinji — kot predsednik; Knapič Vinko, Luče; Strbcnk Marija, Bočna; Povh Fmac, Ljubno ob Savinji in Mo-drijančič Tone, Mozirje. Skupščina občine Šentjur pri Celju Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju na skupni seji obeh zborov dne 25. marca 1965 sprejela naslednje SKLEPE I V komisijo za pregled zaključnega računa knjigovodstva dohodkov občine Šentjur pri Celju za leto 1964 se imenujejo: Potrata Ivan, vodja odmere, Šentjur pri Celju — kot predsednik komisije; Kopinšek Alojz, šef odseka za dohodke, Šentjur pri Celju in Golob Avgust, referent za proračun, Šentjur pri Celju. II Jazbinšek Franc iz Šmarja pri Jelšah se razreši funkcije občinskega sodnika za prekrške v Šentjurju pri Celju. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na skupni seji obeh zborov dne 4. aprila 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Za predsednika Skupščine občine Šentjur pri Celju so izvolili Jagodič Vinko iz Šentjurja pri Celju. II Izvoli se komisija za volitve in imenovanja v naslednjem sestavu: ing. Bučar Jože, Šentjur pri Celju — kot predsednik komisije; Pečenko Jože, Šentjur pri Celju; Dobnik Franc, Be-zovje; Pepelnak Alojz, Hrušovec; Pišek Vida, Šentjur pri Celju; Kozjan Stane, Šentjur pri Celju in Mendot Karl, Šentjur pri Celju. III Izvoli se mandatno-imunitetna komisija občinskega zbora v naslednjem sestavu: Hlastec Vera, Ponikva pri Grobelnem — kot predsednik komisije; Zalezina Stane, Šentjur pri Celju in Pintar Franc, Šentvid pri Planini. IV Izvoli se mandatno-imunitetna komisija zbora delovnih skupnosti v naslednjem sestavu: Plausteiner Edo. Šentjur pri Celju — kot predsednik komisije; ing. Dečko Milan, Gozdno gospodarstvo Celje, obrat Šentjur in Kovačič Slava, Ponikva pri Grobelnem. V Za opravljanje poročnih obredov se določijo naslednji odborniki občinskega zbora: Jagodič Vinko, Šentjur pri Celju; Zalezina Stane, Šentjur pri Celju; Hlastec Peter, Ponikva pri Grobelnem in ing. Plevnik Slavko, Vrbno. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji obeh zborov dne 27. februarja 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Imenuje se komisija za volilne imenike v naslednjem sestavu: ing. Fras Marija, Šmarje pri Jelšah — kot predsednik komisije; Planinšek Ivan, Šmarje pri Jelšah in Nečimer Marija, Šmarje pri Jelšah. II Imenuje se komisija za šolsko prehrano v naslednjem sestavu: Plevčak Martin, Šmarje pri Jelšah — kot predsednik komisije; Lešnik Marta, Šmarje pri Jelšah; Koželj Franjo, Stranje; Jakoš Jože, Šmarje pri Jelšah in Jernejšek Ivan, Šmarje pri Jelšah. III Imenuje se komisija za ugotovitev pokojninske dobe v naslednjem sestavu: Tušek Anton, Rogatec — kot predsednik komisije; Kamenšek Jurij, Šmarje pri Jelšah — kot namestnik predsednika; Plevčak Martin, Šmarje pri Jelšah — kot član; Metelko Lojze, Rogaška Slatina — kot njegov namestnik; Kovačič Franc, tajnik ObSS, Šmarje pri Jelšah — kot član (predstavnik sindikata); Napast Anton, Kostrivnica — kot njegov namestnik (predstavnik sindikata); Kos Jože, Šmarje pri Jelšah — kot član (predstavnik občinskega odbora ZB); Kolar Miha, Kozje — kot njegov namestnik (predstavnik občinskega odbora ZB); Jesenek Milica, Celje — kot član (predstavnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje); Roš Ler-ka, Celje — kot njen namestnik (predstavnik Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje). Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na skupni seji obeh zborov dne 4. aprila 1965 sprejela naslednje S KLEPE I Za predsednika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah se izvoli Libnik Lojze, ravnatelj Zdravilišča Rogaška Slatina. II Za podpredsednika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah se izvoli Božiček Beno, upravnik Ekonomske enote Kozje. III V mandatno-imunitetno komisijo občinskega zbora se izvolijo: Čoh Peter, Pristava — kot predsednik komisije; Grafenauer Darinka, Grobelno in Otorepec Janez, Šmarje pri Jelšah. IV V mandatno-imunitetno komisijo zbora delovnih skupnosti se izvolijo: Cernoša Metod, Mestinje — kot predsednik komisije; Skale Ivo, Rogaška Slatina in Slivnik Štefka, Rogaška Slatina. V komisijo za družbeno nadzorstvo se izvolijo: Sitar Ivan, Rog. Slatina — kot predsednik komisije; Franič Ivo, Rog. Slatina; Haložan Anica, Rog. Slatina; Tovornik Anton, Lesično; ing. Fras Marija, Šmarje pri Jelšah; Škrabi Vekoslav, Kristan vrh; Glavnik Stane, Rog. Slatina; Šket Nežika, Rog. Slatina in Fon Ivanka, Kozje. VI V komisijo za volitve in imenovanja se izvolijo: Peterlin Jernej, Šmarje pri Jelšah — kot predsednik komisije; Tatalovič Djuro, Rog. Slatina; Klajnšek Miloš, Šmarje pri Jelšah; Bizjak Darko, Šmarje pri Jelšah in Majhen Dragica, Šmarje pri Jelšah. VII V komisijo za prošnje in pritožbe se izvolijo: Plevčak Tine, Šmarje pri Jelšah — kot predsednik komisije; Anderluh Avgust, Šmarje pri Jelšah; Ungar Vlasta, Rog. Slatina; Trebše Maks, Zahenberc in Kunst Zlatko, Bistrica ob Sotli. Skupščina občine Velenje Skupščina občine Velenje je po 149. členu statuta občine Velenje na skupni seji obeh zborov dne 24. februarja 1965 sprejela, naslednje SKLEPE I V komisijo za volilne imenike se imenujejo: Pečnik Zinka, odbornica ObS Velenje — kot predsednik komisije; Cepelnik Anton, šef krajevnega urada Šoštanj in Gorogranc Ivo, tajnik Krajevne skupnosti Velenje. II V komisijo za samoupravne predpise delovnih organizacij se imenujejo: Delopst Rudi, ekonomist pri Rudniku lignita Velenje — kot predsednik; Centrih Edo, sodnik Občinskega sodišča v Šoštanju; Jelen Teodor, dipl. pravnik pri Rudniku lignita Velenje; Razbornik Pepca, dipl. pravnik pri ObS Velenje in Valentinčič Vekoslav, dipl. pravnik — sekretar Poslovnega združenja za izgradnjo EEK Velenje. III V komisijo za ugotavljanje pokojninske dobe se imenujejo: Volk Miloš, šef odseka za delo v ObS Velenje — kot predsednik; Repenšek Vladimir, referent za delovna razmerja pri ObS Velenje — kot njegov namestnik: Blekač Ivo, upravnik podružnice KZSZ v Velenju — kot član; Lupine Karel, uslužbenec KZSZ v Celju — kot njegov namestnik; Dvornik Maks, direktor podjetja »Kleparstvo-vodovod« Šoštanj — kot predstavnik ObSS Velenje; Novak Franc, mojster v podjetju Chrom-metal Velenje — kot njegov namestnik; Furst Alojz, predstavnik občinskega združenja borcev NOV in Zrnič Mara, referent za zadeve borcev NOV pri ObS Velenje — kot njegov namestnik. Skupščina občine Velenje je na skupni seji obeh zborov dne 4. aprila 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Za predsednika Skupščine občine Velenje sc izvoli Močilnik Tone. II V komisijo za volitve in imenovanja se izvolijo: Kovač Jože, odbornik ObS Celje — kot predsednik; Amon Albin, odbornik ObS Velenje; Podlesnik Anica, odbornica ObS Velenje; Prašnikar Stane, odbornik ObS Velenje; Topolovec Mile, odbornik ObS Velenje; Jamnik Polde, tehnik v podjetju »Galanterija« Šoštanj; Kikec Alojz, predsednik kadrovske komisije Rudnika lignita Velenje; Pristovšek Franc, predsednik občinskega odbora SZDL in Širše Ivan, uslužbenec tovarne »Gorenje« Velenje. Skupščina občine Žalec Skupščina občine Žalec je po 138. členu statuta občine Žalec na skupni seji obeh zborov dne 25. februarja 1965 sprejela naslednje SKLEPE I V komisijo za volilne imenike se imenujejo: Ing. Zakonjšek Andrej, direktor Cestno-komunalnega podjetja Žalec — kot predsednik; Božiček Edmund, upravitelj Osnovne šole Žalec in Mirnik Draga, uslužbenka ObS Žalec. II Markovič Drago se razreši dolžnosti člana komisije statut občine Žalec. III za Markovič Drago se razreši dolžnosti člana komisije za kadrovske zadeve. IV Markovič Drago se razreši dolžnosti člana komisije uslužbenske zadeve. V za Za novega člana komisije za uslužbenske zadeve se imenuje Žagar Marija, uslužbenka ObS Žalec. Skupščina občine Žalec je na skupni seji obeh zborov dne 25. maja 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Imenuje se pripravljalni odbor za postavitev spomenika ali obeležja v spomin na dan, ko je bil Žalec proglašen za mesto, v naslednjem sestavu: Rozman Joško, direktor TT Juteks Ža- lec — kot predsednik; ing. Pelikan Zvone, ravnatelj Instituta za hmeljarstvo Žalec; Debič Dane, direktor Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Žalec; Lenasi Janez, direktor Montane Žalec in Meglič Janez, predsednik ObSS Žalec. II Žagar Marija se razreši dolžnosti načelnika oddelka splošne zadeve. III Žagar Marija se imenuje za tajnika ObS Žalec. za IV Imenuje se pripravljalni odbor za postavitev spomenika ali obeležja hmelju v Žalcu v naslednjem sestavu: Bobovnik Mišo, direktor Hmezada Žalec — kot predsednik; Kač Karel, Žalec; Salezin Edvard, Osnovna šola Žalec; ing. Petriček Janko, Institut za hmeljarstvo Žalec in Stopar Ivan, direktor Zavoda za spomeniško varstvo Celje. V Imenuje se pripravljalni odbor za postavitev spomenika ali obeležja, posvečenega taboru v Žalcu, v naslednjem sestavu: Salezin Edvard, profesor Osnovne šole Žalec — kot predsednik; Jordan Vinko, upokojenec, Gotovi je; Stopar Ivan, direktor Zavoda za spomeniško varstvo Celje: Kolobar Justina, Žalec in Zajc Konrad, Žalec. VI Delak Tone se na lastno željo razreši funkcije predsednika ObS Žalec. Skupščina občine Žalec je na skupni seji obeh zborov dne 4. aprila 1965 sprejela naslednje S KLEPE I Za predsednika ObS Žalec se izvoli Rozman Joško iz Celja. Svet za družbeni plan in finance: 1. Kač Karel, uslužbenec KK Žalec, odbornik skupščine, za predsednika 2. Senica Jože, računovodja v Juteksu Žalec, za člana 3. Cvenk Zofka, direktor NB Žalec, za člana 4. Zakojnšek Jože, uslužbenec Agroservisa Šempeter, za člana 5. Pavline Milko, žagar iz Lok-Tabor, za člana 6. Smodiš Feliks, uslužbenec KK Žalec — obrat Šempeter, za člana 7. Kladnik Robert, kmet iz Čepelj-Vransko, odbornik skupščine, za člana 8. Centrih Ivan, učitelj Osnovne šole Griže, odbornik skupščine, za člana 9. Rovšnik Franc, uslužbenec Tovarne nogavic Polzela, za člana 10. Janše Robert, delavec v LIK Savinja Celje — obrat Polzela, za člana 11. Leskovšek Marta, tekstilni tehnik v TT Prebold, za člana Svet za industrijo, obrt, blagovni promet in turizem: 1. Uran j ek Milan, tehnični vodja Kovinskega podjetja Žalec, za predsednika 2. Božnik Ivan, tehnični vodja Tovarne nogavic Polzela, za člana 3. Dernač Ivan, direktor Gostinskega podjetja Braslovče, za člana 4. Laznik Tone, uslužbenec Savinjskega magazina, Žalec, za člana . 5. Šantl Emil, direktor Hmeljarja Žalec, za člana 6. Strahovnik Karel,' mizar iz Žalca, odbornik skupščine, za člana 7. Žnidaršič ing. Lojze, uslužbenec Tovarne emajlirane posode Celje, odbornik skupščine, za člana 8. Žohar Milan, delavec Agroservisa Šempeter, odbornik skupščine, za člana 10. Novak Tine, delavec v TT Juteks Žalec, za člana 11. Piki Metka, uslužbenka KB Žalec, za člana II Za Celja. podpredsednika ObS Žalec se izvoli Gorišek Vlado III iz Izvoli se mandatno-imunitetna komisija občinskega zbora v naslednjem sestavu: Brišnik Ivan, Gomilsko — kot predsednik; Krašovec Jože, Marija Reka in Jurhar Franc, Ločica. IV Izvoli se mandatno-imunitetna komisija zbora delovnih skupnosti v naslednjem sestavu: Centrih Ivan, Žalec — kot predsednik; Gnus Valerija, Griže in Slokan Rihard, Prebold. V Imenuje se komisija za volitve in imenovanja v naslednjem sestavu: Špeglič Franc, uslužbenec KK Žalec — kot predsednik; ing. Pugelj Bogdan, uslužbenec KK Žalec; Šanca Albin, obratovodja v Keramični industriji Liboje; Jan Jože, sekretar občinskega odbora SZDL Žalec; Veligošek Rudi, sekretar občinskega komiteja ZMS Žalec; Robič Ivan, pomočnik upravnika Zdravstvenega doma Žalec — kot predstavnik ObSS Žalec in Krajnc Janez, tajnik občinskega odbora ZB NOV Žalec — kot predstavnik tega odbora. Skupščina občine Žalec je na skupni seji obeh zborov dne 20. aprila 1965 sprejela naslednje SKLEPE I Imenuje se komisija za pregled letnega zaključnega računa prispevkov in davkov občanov za leto 1964 v naslednjem sestavu: Lenarčič Breda, uslužbenka ObS Žalec — kot predsednik: Centrih Marija, uslužbenka NB podružnice Žalec in Pod-bevšek Franc, uslužbenec ObS Žalec. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem: 1. Skok Vlado, tekstilni tehnik v TT Prebold, odbornik skupščine, za predsednika 2. Drobež Franc, delavec v Tovarni nogavic Polzela, za člana 3. Fon Mija, direktor Varstveno vzgojne ustanove Žalec, za člana 4. Jordan Vinko, upokojenec iz Gotovelj, Žalec, za člana 5. Zakonjšek ing. Andrej, direktor Cestnega podjetja Žalec, odbornik skupščine, za člana 6. Novak Drago, uslužbenec Gradnje Žalec, za člana 7. Mihelčič Jože, nadzornik pri Cestnem podjetju Celje, za člana 8. Krajnc Peter, uslužbenec Elektro Celje, za člana 9. Trpine Erika, kmetijski tehnik obrata Prebold — KK Žalec, za člana 10. Orožen Filip, rudarski tehnik pri Montani Žalec, odbornik skupščine, za člana 11. Lah ing. Zdenka, uslužbenka Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Žalec, za člana Svet za delo: 1. Cokan Franc, direktor Savinjskega magazina Žalec, za predsednika 2. Božič Drago, uslužbenec TT Juteks Žalec, za člana 3. Kovač Dušan, delavec v Tovarni nogavic Polzela, za člana 4. Tratar Vida, uslužbenka KZ SZ Žalec, za člana 5. Pavlič Bojan, uslužbenec TT Prebold, za člana 6. Brišnik Tone, uslužbenec Zavoda za zaposlovanje delavcev Žalec, za člana 7. Cilenšek Rado, uslužbenec Gradnje Žale. za člana 8. Pugelj ing. Bogdan, uslužbenec obrata Trnava pri KK Žalec. odbornik skupščine, za člana 9. Likovič Štefan, delavec v TT Prebold, odbornik skupščine, za člana in. Eberlinc Oto, delavec Kovinskega podjetja Žalec, za člana 11. Diacci ing. Lojze, uslužbenec Montane Žalec, za člana II Izvoli se komisija za družbeni nadzor v naslednjem sestavu: Randl Edo, Elektro-Celje — kot predsednik: Pinter Jožica, Narodna banka podružnica Žalec: Slokan Rihard, »Obrtnik« Prebold: Cokan Julijana, KK Žalec; Drama Viktor, Polzela in Brišnik Ivan, KK Žalec. III V komisijo za prošnje in pritožbe se izvolijo: Pilih Jože, direktor podjetja »Gradnje« Žalec — kot predsednik: Vizovišek Janko, kmet iz Gotovelj: Podvršnik Karl, Cestno podjetje Žalec; Dobnik Zvonka, Gostinsko podjetje Braslovče: Kronovšek Franc, kmet, Topovlje; Kropivšek Franc, kmet, Vransko in Zupan Angela, Tovarna nogavic Polzela. IV Izvolijo se naslednje osebe v svete občinske skupščine: Svet za splošne in notranje zadeve: 1. Robič Ivan, pomočnik direktorja ZD Žalec, za predsednika 2. Hauko Danica, upravnica Pošta Žalec, za člana 3. Ulaga Vili, delavec Kovinskega podjetja Žalec, za člana 4. Vrbič Dominik, šofer Instituta Žalec, za člana 5. Jelen Franc, uslužbenec Tovarne nogavic Polzela, odbornik Skupščine občine, za člana 6. Križnik Jože, gostilničar iz Vranskega, odbornik skupščine, za člana 8. Jeram Stane, upokojenec iz Vranskega, za člana 9. Matko Franc, delavec v TT Prebold, za člana 10. Dosedla Fric, uslužbenec Delavske univerze Žalec, za člana H. Kučer Jože, uslužbenec Skupščine občine Celje iz Žalca, za člana Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: 1. Pelikan ing. Zvone, ravnatelj Hmeljarskega instituta Žalec, za predsednika 2. Matjaž Marjan, veterinar pri KK Žalec, za člana 3. Potočnik Franc, uslužbenec KK Žalec — obrat Prebold, za člana 4. Pulko ing. Edo, uslužbenec Gozdnega obrata Šempeter, za člana 5. Žagar Stanko, kmetijski tehnik pri KK Žalec, odbornik skupščine, za člana 6. Jelen Zofka, kmetijski tehnik pri KK Žalec — obrat Šempeter, za člana 7. Jurhar Franc, kmet iz Ločice-Vransko, odbornik skupščine, za člana 8. Ocvirk Franc, veterinar pri Veterinarski postaji Žalec, za člana 9. Kronovšek Ivan, kmet iz Orle vasi-Braslovče, odbornik skupščine, za člana 10. Marolt Slava, gospodinja iz Pariželj-Braslovče. za člana 11. Marolt ing. Joško, uslužbenec KK — obrat Mlečna farma Podlog, za člana Svet za šolstvo, kulturo in prosveto: 1. Petkovški ing. Pero, uslužbenec KK Žalec, za predsednika 2. Dimeč Jožica, upravitelj Osnovne šole Vransko, odbornik skupščine, za člana 3. Selan Alojz, direktor Delavske univerze Žalec, odbornik skupščine, za člana 4. Vučer Anica, upravnik Knjižnice Žalec, za člana 5. Cokl Ivan, upokojenec iz Kasaz-Petrovče, odbornik skupščine, za člana 6. Sedmak Franc, pedagoški svetovalec iz Šempetra, za člana 7. Lasnik Milka, učiteljica, iz Žalca, za člana 8. Goršek Martin, st., upokojenec iz Migojnic-Griže, za člana 9. Pepel Branko, učitelj na Osnovni šoli Tabor, odbornik skupščine, za člana 10. Markovič Drago, upokojenec iz Žalca, za člana 11. Kolobar Justina, tajnik Zveze kulturno-prosvetnih društev Žalec, za člana Svet za zdravstvo in socialno varstvo: 1. Cink Franc, uslužbenec Bolnice Celje, za predsednika 2. Pečnik Ivan, upravnik Doma onemoglih Gomilsko, za člana 3. Kač Kristina, direktor Zavoda za zaposlovanje delavcev Žalec, za člana 4. Butkovič Slavka, upravnica KZSZ Žalec, za člana 5. Herman Boris, zobozdravnik v ZD Žalec, za člana 6. Ažnik Vlado, direktor Zavoda za socialno delo Žalec, za člana 7. Pur Silva, uslužbenka Tovarne nogavic Polzela, odbornik skupščine, za člana 8. Popit Štefka, vzgojiteljica v Libojah, odbornik skupščine, za člana 9. Pregelj Ludvik, upravnik Doma oskrbovancev Polzela, odbornik skupščine, za člana 10. Šega Vilma, višja med. sestra v Novem Celju, odbornik skupščine, za člana 11. Ločniškar dr. Andrej, zdravnik v ZD Žalec, odbornik skupščine, za člana Za nove člane upravnih odborov skladov se imenujejo: Upravni odbor sklada za kreditiranje šolanja: 1. Božiček Edmond, upravitelj Osnovne šole Žalec, za predsednika 2. Rehar Silva, uslužbenka Zavoda za socialno delo Žalec, za člana 3. Pukl Jože, študent iz Ljubljane — Akademski kolegij, kot predstavnik kluba študentov občine Žalec, za člana 4. Veligošek Rudi, sekretar Obč. komiteja ZMS Žalec, za člana 5. Kotnik Anton, uslužbenec TT Prebold, za člana 6. Wagner ing. Marija, uslužbenka KK Žalec, za člana 7. Jezernik Milica, učiteljica na Osnovni šoli Polzela, odbornik skupščine, za člana Upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij: 1. Senica Jože, računovodja v TT Juteks Žalec, za predsednika 2. Antloga Drago, direktor Kovinskega podjetja Žalec, za člana 3. Zakonjšek jože, uslužbenec Agroservisa Šempeter, za člana 4. Sukuc Avgust, direktor »Obrtnika« Prebold, za člana 5. Brumen Gabrijel, računovodja, Gradnje Žalec, za člana 6. Senčič Rudi, računovodja Montane Žalec, za člana 7. Korber ing. Vid, upravnik obrata Mirosan pri KK Žalec, odbornik skupščine, za člana Upravni odbor sklada za socialno varstvo: 1. Laznik Franc, uslužbenec Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Žalec, za predsednika 2. Kolobar Justina, tajnik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Žalec, za člana 3. Vipotnik Silva, uslužbenka Hmezada Žalec, za člana 4. Umbreht Rafael, kmet iz Andraža nad Polzelo, odbornik skupščine, za člana 5. Kobale Rozalija, učiteljica na Osnovni šoli Orla vas, za člana 6. Mur Friderik, delavec v Kovinskem podjetju Žalec, za člana 7. Ostruh Antonija, predmetna učiteljica na Osnovni šoli Griže, za člana Upravni odbor sklada za preživninsko varstvo kmetov: 1. Cetina ing. Lojze, uslužbenec Inštituta Žalec, za predsednika 2. Plaskan Vlado, uslužbenec KK Žalec, za člana 3. žužej Franc, delavec pri KK — obrat Petrovče, za člana 4. Poteko Jože, kmet iz Arje vasi — Petrovče, za člana 5. Pečnik Ivan, upravnik Doma oskrbovancev Gomilsko, za 6. Vizo Višek Janko, kmet iz Gotovelj — Žalec, odbornik skupščine, za člana 7. Omlghič Edo, upravnik obrata Tabor pri KK Žalec, odbornik skupščine, za člana Upravni odbor sklada za kmetijstvo: 1. Kolenc Vinko, uslužbenec KK Žalec, za predsednika 2. Cetina Franc, kmet iz Podloga — Šempeter, odbornik skupščine, za člana 3. Grabner Ludvik, uslužbenec KK Žalec, za člana 4. Podlunšek Jakob, kmet iz Ločice pri Polzeli, odbornik skupščine, za člana 5. Ocvirk Franc, veterinar pri Veterinarski postaji Žalec, za 6. Korenjak ing. Tone, uslužbenec obrata Braslovče pri KK Žalec, za člana 7. Zužej Franc, kmetijski tehnik pri KK — obrat Vransko, za člana Upravni odbor občinskega zdravstvenega investicijskega sklada: 1. Rehar Albin, direktor Agroservisa Šempeter, za predsednika 2. Strnad mr. ph. Gabrijela, upravnik Lekarne Žalec, za člana 3. Krajnc dr. Milena, direktor ZD Žalec, za člana 4. Gorišek Angelika, predmetna učiteljica na Osnovni šoli Žalec, odbornik skupščine, za člana 5. Resnik Franc, rudar v Montani Žalec, za člana 6. Krašovec dr. Aleksander, pomočnik direktorja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje, za člana 7. Supanič Slavko, računovodja ZD Žalec, kot član Upravni odbor sklada za požarno varnost: 1. Funkl Rafko, st., kolar iz Griž, za predsednika 2. Strahovnik Karel, mizar iz Žalca, odbornik skupščine, za člana 3. Jordan Vinko, upokojenec iz Gotovelj — Žalec, za člana 4. Florjan Karel, kmet iz Prekope — Vransko, za člana 5. Praprotnik Ivan, uslužbenec invalidskih delavnic Vransko, za člana 6. Jelovšek Marjan, kmet iz Petrovč, za člana 7. Cetina Franc, kmet iz Dobrteše vasi — Šempeter, za člana Upravni odbor sklada za telesno kulturo: 1. Veber Vlado, pomočnik upravitelja Osnovne šole Žalec, za predsednika 2. Kučer Bogdan, predmetni učitelj na Osnovni šoli Žalec, za člana 3. Florjane Julijan, veterinar pri Veterinarski postaji Žalec, odbornik skupščine, za člana 4. Meglič Janez, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Žalec, za člana 5. Pur Rudi, uslužbenec Skupščine občine Žalec, za člana 6. Savin ek Erna, uslužbenka KK — obrat Braslovče, za člana 7. Goršek Martin, ml., iz Griž, za člana Upravni odbor sklada za šolstvo: 1. Janič Vinko, uslužbenec KK — obrat Arja vas, za predsednika 2. Lenarčič Martin, uslužbenec NB Zaelc, za člana 3. Pipal Branko, predmetni učitelj Osnovne šole Griže, za 4. Ramšak Vili, kmet iz Gotovelj — Žalec, odbornik skupščine, za člana 5. Trpin Anica, učiteljica na Osnovni šoli Prebold, za člana 6. Šket Boris, predmetni učitelj na Osnovni šoli Žalec, za 7. Kučer Julka, vzgojiteljica v Žalcu, za člana Upravni odbor gozdnega sklada: 1. Pevec Konrad, uslužbenec Obč. sind. sveta Žalec, za predsednika 2. Sitar Anton, kmet iz Zaloške gorice — Petrovče, odbornik skupščine, za člana 3. Kopše Heri, gozdar pri Gozdnem obratu Šempeter, za člana 4. Pulko ing. Edo, uslužbenec Gozdnega obrata Šempeter, za 5. Marovt Alojz, kmet iz Podvrha — Braslovče, za člana 6. Natek Norbert, kmet iz Pondorja — Tabor, za člana 7. Škafar ing. Polde, uslužbenec KK Žalec, za člana Upravni odbor sklada za invalide in borce NOV: 1. Cilenšek Rado, uslužbenec »Gradnje« Žalec, za predsednika 2. Krajnc Jano, tajnik Obč. odbora ZB NOV Žalec, za člana 3. Mikuž Franc, upokojenec iz Žalca, za člana 4. Kač Kristina, direktor Zavoda za zaposlovanje delavcev Žalec, za člana 5. Vecko Anton, upokojenec iz Kasaz — Petrovče, za člana 6. Rizmal Ivo, upokojenec iz Polzele, za člana 7. Šoster Viktor, upokojenec iz Prekope — Vransko, za člana Upravni odbor za napredek komunalne dejavnosti: 1. Cvikl Janko, kmetijski tehnik pri KK — obrat Braslovče, kot predsednik 2. Laznik Franc, uslužbenec Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo Žalec, za člana 3. Vinkšel Ivan, tekstilni tehnik v TT Prebold, za člana 4. Drča Jože, direktor Avtoprevoza Šempeter, odbornik skupščine, za člana 5. šošter Edi, delavec v Tovarni nogavic Polzela, za člana 6. Goltnik Jože, logar iz Vranskega, za člana 7. Otavnik Ivan, uslužbenec KZSZ Žalec, za člana Upravni odbor cestnega sklada: 1. Pavline Milko, žagar iz Lok — Tabor, za predsednika 2. Cijan Franc, uslužbenec iz Šešč — Prebold, za člana 3. Podvršnik Karel, delovodja pri Cestnem podjetju Žalec, odbornik skupščine, za člana 4. Vizovišek Janko, kmet iz Gotovelj — Žalec, odbornik skupščine, za člana 5. Kropivšek Franc, kmet iz Vranskega, odbornik skupščine, za člana 6. Fonda Anton, kmet iz Kamenč — Braslovče, za člana 7. Kolšek Ferdo, kmet iz Podgorja pri Letušu, za člana Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — lisk ČP »Celjski tisk« Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1.200 din Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10