lummnm Posamezna feerilk&j 1 krono. 1» M*. «•» *». mmm m pmmattm, A & ■! i ■iii» m J, UtaU**m» O k.. mmIm » S. | H K, »1111 M h. a >M—» )> rt»|lTO«m. ht hM»I» * •bfcti tn**- l **«- E UH ' Vtiaii Posamezna številka t I krono. nODRI&rVO u Utat* * L kom, Juiiim aL it. 4, L «*4-gtropj*. T«l*ia* tstaroV It. SW. OPJUVA m uk> i JariiMrt uUoi It 4, pridiga, (mm. TaU-lw M, ll- BUB poitnoo«k***i m-im »tor. U.m. h uniU* hrn tUsao« *■ ■» oain. — Sckoptai ■» m ftMtj*. ■ S J Uto: II. Maribor, nedelja 24. aprila 1921 Številka: 92. • Klerikalni volilni dokument. »Osebnosti koS, surovosti tovor . Stritar. Sino<;i je klerikalna stranka izdala •vojo volilno proklamacijo za mariborske občinsko volitve v obliki posebne izdajo »Straže«. Očividno v zavesti, da v Predalih ene »Stražine« številke ni Prostora za vse p ros tast vo, vso prazno jj|&vo podlost in brezvestno lažnjivost, je politična vsebina naše klerikalne sipine. In tako se je zgodilo, da je Postala ta posebna izdaja »Straže« veri Ra slika njene stranke, ki je 8 svojim Molilnim proglasom najlepše dokumentirala svoj ingenium suile. Vemo dobro, da nobenega boja ni to°Soče voditi s sentimentalnostjo, ve-da nikdo, ki stoji v aktivni politiki sme biti osebno preobčutljiv. Neizogibni so večkrat napadi in spopadi, to-pv vse gre le do gotovih mej. Zavestna premišljeno obrekovanje, izrečeno Proti boljši vednosti, to vse bi pa mo-raio vendarle biti izločeno iz vsakega Političnega boja poštenih strank. Prq Vimo poštenih. Stranka pa ki vkljub Vsemu še uveljavlja v političnem boju rokovnjaške metode se postavlja sama izven kroga poštenosti. Toliko v splošnem. Kajti pečati se Podrobno z vsebino klerikalnega dokumenta ali celo odgovarjati, nam ne pri- Zborovanje štajerskih zdravnikov. Maribor, 22. aprila. Danes se je vršil bilo, da bi stremljenje zdravnikov slu sestanek zdravnikov iz raznih krajev žilo tudi kot smernica našim štajers štajerske, katerega se je udeležilo iz- kim zastopnikom v konstitnanti. Po redno veliko štewilo stanovskih tovari- mnenju štajerskih zdravnikov je imel sev. Smoter zborovanja je bil, združiti za sanitetnega šefa predlagani kandi-vse zdravnike v ustavnem načrtu prod- dat dr. Otmar Krajec kot mestni fizik videnega mariborskega okoliša v enot- ljubljanski premalo prilike, poglobiti no organizacijo, oziroma društvo. Lepo se v težnje praktičnega zdravnika, zlasti na deželi. Edino z glasovanjem vseh zdravnikov v Sloveniji potom na dom dostavljenih glasovnic zamogla bi priti do izraza prava slika mnenja in volje zdravnikov v tem velevažnem vprašanju. Tembolj utemeljena je ta zahteva, ker imamo že v volitvi višjega šolskega sveta prejudic, ki je pokazal, da je ta način glasovanja edino pravičen iu brez velikih težkoč isved de um. Saj menda niti med kleri- nimi kandidati ni človeka, ki bi ^r0el n. pr. bedasto laž, da je bil prof. ^Ofilar član nemških bojnih društev, 1 bi ne znal presoditi pravilno napa-a Da dr. Sernec ain druge v javnosti uspeli večer je pokazal veliko nezadovoljnost, ki vlada med štajerskimi zdravniki z ozirom na nastop ljubljanskih tovarišev ob priliki volitve sanitetnega šefa. Vobče se je člišalo, da ima ta volitev popolnoma lokalen značaj, ker se v nobenem pogledu niso upoštevale upravičene želje zdravnikov na deželi* zlasti na Štajerskem, tembolj ker je največ zdravnikov v mariborskem obrožju in ker pretežna večina na- ljiv. ših bolnic leži na Štajerskem. Želeti bi Nemška nasilja na Koroškem.« Tinje, 23. aprila. Najemnik na so na dnevnem redu. Tako je n. pr. kro-humbreškem gradu v Tinjah, Slovenec jačeva žena Kermetova iz Tinj v pro Anton Krahwalder silno trpi pod nemškim nasilstvom. Trikrat so ga Nemci že napadli in pretepli. Prvič so ga od Heimatsdiensta najeti «ločinci flapadli na Ruštatu pri Velikovcu, ter mu vzeli denar. Nato so ga v bližini Ra ka v občini Važenberk napadli in pretepli. Pred gotovo smrtjo ga je rešil V, dajalni Baušta napadla Jožefo N., stanujočo v kaplaniji vTinjah, jo vrgla na tla in jo suvala z nogami, ter vlekla za lasa. Jožefa N. je morala pobegniti. Pri Hafnerju so pobili vse šipe, ker je vzel posestnik Janez Sušeč po dom. Ukež v Brankovcih otroke Pavla Mig- piistudil, da ga sploh ni nikdo več reko vzel. Za zadnjo fazo volilnega boja pa so izmislili klerikalci nekaj posebnega. Izdali so »Stražo« kar v dveh izdajah ter eno' poslali vsakemu dvomljivemu volilcu zastonj na dom, ker je na drug načir nikdo ne vzame v roko. In kaj so doživeli pri tem? Cela vrsta mariborskih Slovencev je poslalo list nazaj. To Vam je vendar dovolj jasen odgovor, obrekovalci okoli »Straže«. Kaj pa je vsebina te vsiljene »Straže«? Vse štiri strani so napolnjene s tako podlimi lažmi in obrekovanji, kako si jih še pač noben list na svetu ni dovolil. Naše kandidate in celo vrsto drugih demokratov so naslikali kratkomalo kot goljufe, renegate, izdajice Jugoslavije in slično. Mi smo klerikalcem že ponovno izjavili, da jim na ta nivo političnega boja ne sledimo in jim na take laži ne odgovarjamo. Kdor pozna naše ljudi, ne bo verjel besedam »Straže«, njen in: pristašem pa privoščimo tako hrr no. Jasno se pa vidi iz teh strastnih' vzbruhov klerikalni strah in obup neposredno pred volitvami. O demokratih trdijo vedno, da so jih že premagali, da jih sploh več ni, ob enem pa uprizarjajo tako gonjo proti njim in se poslužujejo tako nagnusnih sredstev pri tem, da so v sramoto vsemu žurnalisti-čnemr' svetu. Torej še demokrati von-/ larja, kateremu so člani Heimatsdien-Fran Vemus, ki je prišel po naključju sta požgali že dvojo posestev, k sebi, | dar eksistirajo in morajo biti lclerikal-mimo. Pri tej priliki so poškodovali tu- mu sedaj grozijo zločinci, da mu bodo cem tako močno nevarni, da streljajo di Krabwalderjeve konje in ranili tudi njegovo hišo zažgali. Že poprej kar 7 dvema izdajama »Straže«; proti hčerko, ki se je vozila z očetom. Tret- naznanjajo vedno posameznikom, kjer, njim, medtem ko niso posvetili vsem jlč je bil napaden v Tinjah in na glavi potom tudi res tori. Posledica cjga j trem ostalim strankam niti pol stolpi-tdžko ranjen. Še sedaj čuti posledice divjanje je, da se Slovence v občini ca. Prav imate! Mariborski volilci so pretepa. Življenje za Slovence v Tinjah Važenberk ne bodo udeležiti občinskih j vas predobro spoznali in bodo volili postaja od dne do dne bolj neznosno, volitev, ker se vsakdo boji požiga po demokratsko listo in vrgli krogljico v odlične osebe. Potem pa bajke o Ne samo, da trpijo vsled psovanja po plačancih Heimatsdiensta, ^fcstnem gospodarstvu. Koliko so se Cl‘.ikalci poprej širokoustili, kako bo-°> ako pridejo na magistrat, klicali na Kovor prejšnjega vladnega komisar-• Ko je pa sedel v mestni hiši dr. Le-jn°1Var.‘ 80 Previdno in sramežljivo ob-Že .‘ — Resnično, z vsebino »Stra-v 'Se ni vredno pečati. ač pa je treba pripomniti nekaj Volitve v Mariboru so boj za značaj mesta. V tem zname-“i ga morale voditi vse narodne ^aclj°nalni značaj teh volili vsem dolžnost, da se vodi teff °s*®3no, mirno in stvarno. Zaradi Pred mo’ 30 storila stranka, ki ^em • sm®hljajočimi mariborskimi 55 in Cl «VO(** k°3 za slovenstvo maribora 8ori»xira?li hribovskega pretepača, z in en°3nico> velik naroden kalnj18081’ ^emokratsk"e stranke kleri-118 razburja’ Na8Protno, t*ko~~’7 nam 8torili uslugo, kajti Pred izcrpno bi mi ^ribnr i ^no slovensko javnostjo 80 se J!°, mo*U naslikati, kakor Memi [ 8rafirali sfimi. ^’^delp\ i0 j0®10 kroglice fcjico. ’ 0 0 Padale v prvo škri- Klerikalni obup. |*Žeh in kol!Cl J30 bili vcdno mojstri v V V8alci številko gaef aklh notic, ki so jemale ljudem, ogibale t*- CitetSji6^ stvarnega politčnega J^adili in vedn!T t&kc izbruhe žo em. brali se jim list ni tako Nemcih ampak tudi pretepi Slovencev Akademski kolegij v Ljubljani. LDU Ljubija n, 22. aprila. Na ini- Ker živimo v narodni državi, je izvajal cijativo in izpodbudo deželne vlade se govornik, je razumljivo, ako je smatrala je vršilo včeraj zvečer v dvorani ljub- deželna vlada za svojo dolžnost, vzeti ljanskega vseučilišča občni zbor stavbene inicijativo za to akademsko ustanovo v in konsutnne žadruge »Akademski svoje roke. O pravilih Akademskega ko-kolegij*, ki ima namen, da na podlagi legija je poročal preds. odvet. zbornice skupnega gospodarstva preskrbuje in dr. D. Majaron. Zadr. »Akademski kolegij* vzdržuje svojim članom, visokošolcem je popolnoma humanitarna ustanova, in članom visokošolskih korporacij, ki nad katero si je vlada pridržala ves vpliv so včlanjeni v tej korporaciji, zgradbe s tem. da so se sestavila pravila po njeni in prostore za stanovanja, čitalnice in odobritvi ter da je deželna vlada pred-knjižnice, telesna vežbališča itd. ter jim ložila tudi seznam reprezentantov javnih tudi v skupnih jedilnicah pripravlja po- korporacij, ki smejo biti člani #Akadem-trebuo hrano. Poleg drugih predstav- skega kolegija*. Razen tega lahko posta-nikov in zastopnikov poverjeništev, mi- ne elan zadruge le oni, ki si je stekel s nistrskih oddelkov, univerze, akadem- svojim delom za dijaštvo posebno odli-ske mladine, strokovnih organizacij čnih zaslug in oni, ki nakloni zadrugi ne-in korporacij je med drugimi posetil navadno visoko darilo: V načelstvo zadru-ustanovni občni zbor tudi predsednik ge sta bila med drugimi izvoljena pover-deželne vlade dr. Vilko Baltič. Usta- jenik za socijalno 'skrbstvo Adolf Ribni-novni občni zbor je otvoiil in vodil po- kar in rektor univerze dr. Rihard Zupan-verjenik za socijalno skrbstvo Adolf tič, v nadzorstvo pa prorektor vseučilišča Ribnikar, ki je uvodoma obrazložil nuj- dr. Plemelj, ljubljanski podžupan dr. Tril-nost in potrebo ustanovitve Akadem- ler in vodja poverjeništva za uk in bogo-skega doma v Ljubljani. Zadeva je po- častje dr. Skaberne itd. stala najbolj pereče socijalno vprašanje. Konferenca vojaških In civilnih oseb- Borysiavska nafta. nosti v Moskvi. LDU Varšava, 22. aprila. Šplolna DKU Ko dani, 22. aprila. (Wolf). Po produkcija nafLe >podroČju Boryslava helsingforskih vesteh se bodo sklicale vo- je znašala v mesecu marcu 1. t. 4.408 jaške in zasebne vodeče osebnosti sovje- cistern. Od te količine odpade na mesto tne vlade k konferenci v Moskvo. Pri Boryslav 1856 cistern in 1 ustanovice tem se bo obravnavalo o možnosti spo- 1600 in na Mrožnice 912 ^ cistern. V mladanske ofenzive. Pri tej ofenzivi bode primeri z mesecem februarjem se je sodelovala 4., 9 , 10. in U. armada ter produkcija nafte zvišala za 1467 cistern, vojaški kontigenti, ki imajo svoje (V mesecu februarju je Znašal 2340 drugo skrinjico. oni garnizije najbližje orientu. cistern). nsa Druga skrinjica ja demokratska! Navodila za volitve 1. Vsakdo naj vzame seboj kako listino, da se legitimira, ako bi zastopnik nasprotne stranke trdil, da ga ne pozna. To je zlasti potreba za novona--seljence. * 2. Vsak volilec naj pride že v prvih dopoldanskih urah na volišče, ker bo popoldne naval velik in kdor do šestih zvečer ni volil, ne sme več voliti. 3. Ko stopi volilec v glasovalno sobo, mora povedati glasno, da ga vsi člani komisije slišijo, ime, priimek in poklic, po mestih tudi stanovanje. Ako kdo glasuje pod tujim imenom, je strogo kaznjivo. 4. Predsednik ali kak član volilnega odbora mora vsakemu volilcu, preden ga pripusti k glasovanju, glasno povedati, katero a|i čigavo kandidatno listo predstavljajo Skrinjice. 5. Vsak predstavnik liste (zaupnik stranke) ima pravico povedati, kateri stranki pripada ta ali ona kandidatna lista ali škrinjica. 6. Predsednik da volilcu, preden ta prične glasovanje, eno krogljico. Volilec jo dene v desno roko, zkpre roko in gre s tako zaprto roko od škrinjice do škrinjice po vrsti, vtakne v odprtino vsake škrinjice roko, krogljico pa pri tem izpusti v oni škrinjici, na kateri je prilepljena kandidatna lista njegove stratjke. Roko obdrži zaprto in jo vtakne po vrsti še v vse sledeče škri* njice. 7. Ko potegne roko iz zadnje Skrinjice, jo mora vpričo cele komisije odpreti, tuko da vsi vidijo, da ie prazna. Ako dela drugače, se strogo kaznuje. 8. Ako bi mesto koga že drugi- prej glasoval in pride pravi pozneje, ne sme glasovati; napravi se samo zapisnik. 9. Ob šesti uri zvečer se mora zapreti poslopje, kjer se glasuje, in se ne sme nikdo spustiti noter. Glasovati pa še smejo tisti, ki so že v poslopju ali na dvorišču, ki se da zapreti. 10. Demokratska kandidatna lista je druga. Volišča v Mariboru. f. okraj voli v dekliški meščanski Soli na Miklošičevi cesti 1. I okraj obsega sledeče ulice: Barvarska, Dravska, Glavni trg, Gledališka, Gospejna, Gosposka, Grajski trg, Grajska ulica, Gregorčičeva, Jenkova, Jugoslovanski trg, Jurčičeva, Ključavničarska, Koroščeva do št. 20., Koroška do št. 22., Krekova, Langusova, Lekarniška, Livada, Maistrova št. 2., Mesarska, Miklošičeva, Miloš Obiličeva, Minoritska, Ob jarku, Orožnova, Pristan, Pristaniška (vzhodna stran), Rotovški trg, Slomškov trg, Slovenska ul., Splavarska, Stolna, Strossmajerjeva (vzhodna stran), Šolska, Tattenbachova od Glavnega trga do Narodnega doma, Tkalska, Trubarjeva, Usnjarska, Vetrinjska, Vojašniška ulica, Vojašniški trg, Volkmerjeva, Vrazova, pidovska ulica. II. okraj voli v dekliški ljudski In meščanski šoli v Cankarjevi ulici 5. II. okraj obsega sledeče ulice: Aleksandrova, Aškerčeva, Cafova, Cankarjeva, Ciril-Metodova, Cvetlična, Frančiškanska, Jože Vošnjakova, Kersnikova, Kolodvorska, Kopališka, Kopitarjeva, Loška, Maistrova razen št. 2., Marijina, Meljska do štev. 7., Mlinska, Prečna, Prešernova, Razlagova, Sodna, Tattenbachova od Narodnega doma naprej, Tomšičeva, Trg svobode, Wildenrainer-(eva, Zagata, Zrinjskega trg. III. okraj voli v poslopju bivšega Zenskega dri. učiteljišča v Cafovi ulici 9. Ul. okraj obsega sledeče ulice Einspielerjeva, Erjavčeva, Gubčeva Kacijanarjeva, Kejžarjeva, Klavniška, Kraljeviča Marka uh, Krempljeva, Melj ska od št. 9. dalje, Motberjeva, Ob brodu, Plinarniška, Principova, Prisojna, Trdinova, Trstenjakova, Wilsonova ulica. MARIJ SKALAN: V deželi umirajočih. (Dalj«,) To me Je 2animalo in na poizvedo vanje sem izvedel, da je to karabinijer-tki agent, katerega naj se varujem. Fant je Ljubljančan, znan potepuh, ki je bil it večkrat kaznovan kot hudodelec in je tudi še lansko leto izvršil nekje večji vlom, je pa v strahu pred našimi oblastmi pobegnil čez mejo v Italijo ter stopil h karabinijerjem v službo kot agent in denuncijant. Danes igra v tamošnjem življenju veliko vlogo in ljudje se ga boje bolj nego vseh karabinjerjev skupaj. Kako je človek v Primorju lahko aretiran, pojasnjuje najkarakterističneje sledeči resničen slučaj; Neki karabinijer je dobil nalogo, da spremi v Trst v zapore v via Tigor dva politična „zlo- « w baie kuiskala na upor *>roti: Italiji. Eden teh dveh hudodelcev je bil oče kopice otrok ter je radi tega sledil mirno, drugi pa, prost fant, le porabil ugodno priliko v neki vasi ter pobegnil in vbežal pozneje čez mejo v Jugoslavijo. Karabinijer pa radi tega ni bil v skrbeh. Gnal je po cesti dalje še preostalega in ko mu je prišel nasproti Jisto nič slabega sluteč neki kmetski ^ant, ki se ie vračal z dela ca polju, IV. okraj voli v deški ljudski šoli IV. v Samostanski ulici 10. IV. okraj obsega sledeče ulice: Čopova, Ciajeva, Ipavčeva, Kamniška, Koroščeva od št. 21. dalje, Koroška od št. 23. dalje, Koserjeva, Kralj Matjaževa, Na poljani, Ob bregu, Pod lipo, Pristaniška zapadna stran,' Ribiška, Samostanska, Smetanova, Strma, Strossmajerjeva zapadna stran, Tomanova, Vegova, Vežbališče, Vilharjeva, Vinarska, Vodnikov trg, Vrbanova, Vrtna. V. okraj voli v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ulici 40. V. okraj obsega sledeče ulice: Beogradska, Betnavska, Cerkveni trg, Crtomirova, Dajnkova, Državna, Dvofa-kova, Fochova, FrankOpanska, Ghegova, Gozdna, Jadranska, Jan Kollarjeva, Jezdarska, Kettejeva, Komenskega, Koseskega, Kralja Petra trg, Kurllniška, Levstikova, Linhartova, Magdalenska, Malgajeva, Marmontova, Mejna, Murkova, Na klancu, Nova, Ob železnici, Pobreška, Pohorska, Pod mostom, Poljska, Popovičeva, Preradovičeva, Puškinova, Radvanjska, Rajčeva, Resljeva, Ruška, Smoletova, Sokolska, Stefenso-nova, Stritarjeva, Studeniška, Teslova, Tržaška, Tvorniška, Valvazorjeva, Wat-tova, Wolfova, Žitna. Volilni odbor Demokratske stranke. Kandidatna lista Jugo-slovenske demokratske stranke. I. Kandidati za občinske odbornike: 1. Dr. Vladimir Sernec, odvetnik. 2. Vilko Weixi, trgovec. 3. Franc Voglar, profesor. 4. Miha Vahtar, knjigovez. 5. Ivan Tomažič, naducietlj. 6. Ivan Kejžar, zasebni uradnik. 7. Ivan Šoštarič, trgovec. 8. Franjo Bureš, obrtnik. 9. Dr. Anton Mulej, sodni svetnik. 10. Dr. Franjo Rosina, odvetnik. 11. Dr. Ljudevit Pivko, profesor. 12 Dr. Viktor Kac, zdravnik. 13. Josip Stajnko, obrtnik. 14. Jakob Novak, poštni uradnik. .15. Frane Moškon, zasebni uradnik. 16. Ivan Kravos, obrtnik. 17. Vilko Berdajs, trgovec. 18. Drago Humek, ravnatelj. 19. Ivan Mravljak, profesor. 20. Karel Troha, zasebni uradnik. 21. Ljudevit Juvančič, zasebni urad. 22. Anton Koštomaj, gostilničar. 23. Maks Durjava, trgovec. 24 Dr. Vilko Marin, zdravnik. 25. Albert Zavodnik, kaznilniški uradnik. 26. Rudolf Vodeb, zasebni uradnik. 27. Rudolf MoTjjuc, obrtnik. 28. Anton Stepie, davčni uradnik. 29. Ljudevit Krajnc, železniški uradnik. 30. Dr. Mirko Černič, zdravnik. 31. Franc Fodobmk, nadučitelj v p. 32. Franjo Voršie, hišni posestnik in postrešček. 33. Miloš Končarevič, kaznilniški kurat. • 34. Janko Košari, profesor. 35. Ernest Cajnko. finančni uradnik. Za Suko Baroš. Italijanski listi so zadnje dni zopet obnovili vprašanje luke Baroš. Zdi se, da so dobili migljaj s Kvirinala. Rimska vlada stoji pred volitvami in se hoče pri* kupiti nacionalistom. Ne glede na to, kdo hoče inscenirati spor za luko Baroš, la* 36. Davorin Vodenik,, trgovec injhko konstatiramo, da ga sme sedanja italijanska vlada vpisati med svoja aktiva. Dozdeva se, da Jugosloveni izza Rapalla vendar-le nismo več dovzetni za to, da bi igrali Italijanom komedijantsko vlogo. Italijansko časopisje hoče po vsei S® spor, mi pa ne vzplamtimo, marveč po* kazujemo s prstom na — rapallski spo* razum. Izgledn, da italijanske mahinacije ne bodo vspele. Londonski list .Morning Post*, ki je prvi raztrobil vest o dozdevnem sporazumu med jugoslov. in itali* | jansko vlado glede ustvaritve corpus se* paratuma pri Barošu in belti, je mora' te dni objaviti beograjski demanti, tega sporazuma ni. Tržaški ,/Piccolo* prt* , naša v eni zadnjih številk poročilo, je na Reko odpotoval šef glavnega št*-ba v rimskem vojnem ministrstvu, P°" kovnik Carletti. Poverjena mu je Va^® misija, da v sporazumu z reško vlad prouči najboljši način, kako bi se Pf razgraničenju reške države zaščitil' nje™ interesi. .Piccolo* priznava odkrito, gre v tem slučaju za luko Baroš, katero je treba smatrati kot del reškega vPra* šanja in o tem se bo razpravljalo v CC* loti. S tem hoče povedati: Reška vica je mnenja, da brez luke BaroŠ brez Delte ne more obstojati, nafaV^ je tedaj, da se ima Baroš pridružiti Re 'j Vest je interesantna že zaradi teg*j ker se je proučevanje reških rp°^e poverilo oficielnemu zastopniku itaHjaB ske armade. Kakor hitro bodo na Reki kon^8^ volitve v konstituanto, prične reška razmejitvena komisija. Ital'jaos ^ nadučitelj 37. Stanko Detela, zasebni uradnik. 38. Franjo Bosinn. višji finančni paznik. 39. Dr. Avgust Reisman, odvetniški kandidat, 40. Luka Brdih, piolesor. II. Kandidati zn namestnike občinskih odboraiko-v: 1. Julij Novak, zasebni uradnik. 2. Franjo Pišek, zasebni uradnik. 3. Ivan Vidmar. lekarnar. 4. Ivan Kvas, obrtnik. 5. Josip Kraševec, sodni uradnik. 6. Miško Cizelj, nadučitelj. 7. Ivan Smrekar, obrtnik. 8. Ivan Ašie. notar. 9. Franc Og/izek, trgovec.- 10. Anton Le\ec, dvorni svetnik". 11. Matija Pirc. ravnatelj. 12. Franc Posega, sodni svetnik. 13. Ferdo Babič, obrtnik. 14. Franc Cuš, poštni uradnik. 15. Josip Serec, trgovec. 16. Janko Bračko, poštni uradnik'. 17. Emanuel Ilich, obrtnik. 18. Josip Volčič, obrtnik. 19. Filip Čopič, kaznilniški paznik. 20 Dr. Pavel Strmšek, profesor. 21. Ignac Bajt, učitelj. 22. Stefan Dergas, zasebni uradnik. 23. Rudolf Polak, trgovec. 24. Josip Volavšek, sodni pod urad ni k 25. Drago Gilčvert, zasebni uradnik. 26. Josip Štuhec, zasebni uradnik. 27 Dr. Franc Marinič, zdravnik. 28. Josip Malenšek, učjtelj. 29. Ferdo Leskovar, zasebni uradnik, 30. Franc Špes, zidarski mojster. 31. Anton Fabjan, davčni upravitelj. 32. Peter Maroh, poštni sluga. 33. Ivan Poseb, poštni sluga. 34. Miha Nerat, ravnatelj v p. 35. Matevž Krištofič, učitelj. 36. Blaž Zafošnik, zasebni uradnik. 37. Ljudevit Šetina, obrtnik. 38. Rudolf Ahtik, finančni uradnik. 39. Slavoj Dimnik, učitelj. 40. Alojzij Doležal, zasebni uradnik. Predstavnik liste za volilni odbor: na volišču 1: Ivan Tomažič; na volišču 2: Miha Vahtar; na volišču 3: Ivan Kvas; na volišč u4: Ferdo Babič; na volišču 5: Albert Zavodnik. Namestnik predstavnika liste za volilni odbor: na volišču 1: Vilko \Veixl; na volišču 2: Ivan Kejžar; na volišču 3: Ljudevit Krajne; na volišču 4: Franjo Voršič; na volišču 5: Miško Cizolj. ga je karabinijer meni nič tebi nič vklenil ter oddal v Trstu pod imenom onega, ki je pobegnil. Kaj ga je to brigalo, da ta ni pravi, glavno je bilo pač, da je imel predpisano število t. j. dva. Zaman je nesrečni fant dokazoval, da on ni pravi in da se ne piše tako, italijanski Salomoni mu tega niso verjeli in komaj po mesecu dni zapora, je bila sleparija pripoznana ’ ter fant izpuščen. Drug, tudi velekarakterističen slučaj se je dogodil v neki vasi na periferiji Vipavske doline. Neki karabinijer je imel v Vipavi dekle, ker pa je imel službo, ni mogel priti k njej na dogovorjen sestanek. Iz zadrege si je pomagal Čisto enostavno. V gostilni so se prepirali fantje pri kartah ter malo glasnejše govorili. Stopil je k njim' ter jih aretiral, češ, da zabavljajo čez Italijo ter jih odgnal v Vipavo v zapor. Na račun teh ubogih ljudi je prišel do sestanka 's svojim dekletom. Zgodili pa so se tudi že slučaji, da so karabinijerji aretirali in odgnali v Trst naše ljudi samo zato, da so si ogledali Trst. Na dan aneksijske proslave so aretirali radi znanih letakov karabinijerji po večini vasi uglednejše ljudi ter jih od-?nali v Trst. Pri tem so pazili, da so spravili v zapor najpremožnejše, katerih »o bili preoričaoi, da se bodo odkupili. Druga skrinjica je naša! In res, kdor je pokazal tisočake, takoj ni bil več nevaren obstoju slavne in velike Italije. Taka je morala italijanskega orož-ništva in italijanske justice. Človeku se zdi, da je na Turškem, v času pred osvobodilnimi vojnami. Terorju in nasilju karabinijerjev se pridružuje po večjih krajih sedaj še teror fašistov. Nam tu se zdi čudno, odkod se vzamejo fašisti n. pr. v Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Idriji, ko v teh krajitts sploh ni Italijanov. Res je, da jih ni bilo, toda danes so že. Italijanski vojaki, ki službujejo v našem ozemlju, se, ko doslužijo, vrnejo kot civilisti zopet nazaj v kraje, kjer so poprej službovali. Navadno si že poprej kot vojaki dobe tam .nevesto* ter službo, bodisi v uradu, bodisi na cesti, pri železnici ali kje drugje, ali pa otvorijo kako branjerijo ali obrt. Tako prihaja v naše večje kraje Čimdalje več Italijanov in ti tvorijo potem zvezo fašistov ter zaščiteni po karabinijerjih in vojaštvu terorizirajo vse domače slovensko prebivalstvo. Ti fašisti zahtevajo sedaj po vseh naših krajih odstranitev slovenskih napisov ter se spravijo celo na fante, če ob nedeljah zapojejo slovensko. . Ob nedeljah povabijo pomoč še iz Trsta ali iz Gorice ter potem razbiiaio in uničujejo naše vlada pa skuša poprej rešiti vpr Baroša ali vsaj prejudicirati rešitev- ^ tem odkritosrčno izjavlja, da računa našo popustljivost. . Baroš je za Reko vprašanje ^ renče. To radi priznamo. Res pa ie> j je Reka vprašanje konkurence z* r^ Krivda leži tedaj na celem sistemu, ^ ga je vstvaril italijanski nacijonaliz6"1^ imperijalizem. Prejšnja monarhija'Je . hko vzdrževala Reko in Trst, ker dfU*. ni imela pomorskih luk in ker j'1** ..d lahko dala veliko, bogato zaledje-pa razpolaga s starimi pristanišči, rt ^ pridobljena so ji samo — balast. N* . zadovoljila s tem, da je prerezal3 narodno imetje. Braniti se Pr0. z« hovemu nasilju ni mogoče, ker st j ^ njimi ^ vojaštvo in orožništvo. * fC' hoteli "fantje v neki vipavski vas gnati fašiste, ki so razbijali s Vip«vi napise, je stopila.pod orožje vsa ska garnizija ter s strojnicami in e„ s težkimi topovi obkolila vas t j, iskala vse hiše od prve do zadnj » jela več ljudi ter jih pretepla sv ■ nimi kopiti. Pretepanje aretira namreč pri* Italijanih . pre' koga aretirajo, ga najprej do kr prj- tepejo in šele potem vržejo v } . težbe proti temu ni, kvečjemu ki se pritoži znova batine- elll jib To so v glavnem utisi, k* dobil v tisti nekdaj tako srečni skrbni deželi. To življenje, ki jri gledal, je delovalo name ^n' nPlienjeP) čeprav sem prej s takim h rep st hitel v tisti kraj moje mlado:S zopet &‘ uro za uro bolj želel, da ga oustim im. Prepojilo me je vsega eno^ hrepenenje — da bi že goli*' Jugoslaviji, pod našim svobodo ^ jjj cem. Prijelo me je z neocpl^ vZ(jrž«t': niti uro nisem mogel vet . npCi Sklenil sem, da v četrtek po ve zjutraj odpotujem. , . soJ0*' Z mladostnim prijateljem ov0ril& cem Slavkotora F. sva se dOS Mitfbor, 24. aprila 1921.' v * II. - . ■ I j.'AB O Stran S. glavne arterije, — prerezala jih je tudi Reki, ker ji ni pustila živeti pod Jugoslavijo na račun Trsta. Izhod za silo je še bil v samostojnosti reške luke, a tudi 1“ se je nacijonalizem udal gospodarski slepoti. Pod pretvezo, da brani reške interese, da, celo reško neodvisnost, spravlja to nesrečno mesto pod kuratelo raznih general - štabnih šefov iz Rima. Italija stoji pred dilemo: ali Trst ali Reka. Oboje se izključuje. Zato je treba ubiti Reko in tudi Jugoslovene odsuniti od severne obale. Kakor hitro bi se ojačili v Barošu, bi bil preluknjan ves sistem italijanske politike na Jadranu. _ Ce se obnovi vprašanje Baroša, stopimo v novo fazo borbe za naš Jadran. Baroš je prva postojanka, ki jo moramo °svojiti, da enkrat zavzamemo kaj več. V tej borbi imamo za seboj že boli kon-Pertrirane sile in fakt rapallskega sporazuma, zato moramo zmagati. Notranja in zunanja politika. ... Volile!! Ne dajte se begati po klerikalnih klevetah in lažeh! Kdor obra-? sv°j Plašč po vetru, ki piše iz »Stra-e*> ni značaj! Da se gre tokrat samo a mestno gospodarstvo, to je vsem ja-o. Ravno tako jasno pa je, da tega Gospodarstva ne bodo spravili v red in Ga dobro vodili razni klerikalni peteli-. 1’ - i 80 jih postavili klerikalci na pr-a mesta, temveč trezni zastopniki de- o ratov, kojih zmožnosti sto zlasti u-a niki, trgovci in obrtniki imeli po-. ovno priliko čutiti in občudovati. Čitajtc posebno izdajo »Straže«! svoje somišljenike in tudi druge ouico mariborske prosimo, da čitajo »osebno izdajo »Straže«. V njej najde-30 vec kakor bi jim mogli povedati mi o klerikalni stranki. TJverjeni smo, da ^sak poštenjak, ki bo prečital vso onkalno gnusobo pljunil in se ognil ve volilne skrinjice. Klerikalne bombe. 2e nekaj dni _ Govorili klerikalni agitatorji po me-da bodo v petek vrgli take bombe, k^odo uničili celo vrsto demokrat-kandidatov. In danes smo doživeli ^strašen« dan. In kaj so bile te -°mbe? Nič druzega, kakor vsa obre-klerikalcev proti celi vrsti na itičnem ali sokolskem polju delujo- II Q ose_h. ki so jih priobčili tekom leta, vi jen a v ono številko. Posebni o- * 80 tiskani z debelimi črkami, Vsa1 ) Sehin-. pa je itak že znana. To je Vsa^hn ava rib ta«. ^-h*rikalno ženske kličejo kleri-vea 1 v 8kr03ncm obupu na pomoč se-tiie pr°^ demokratom. Cujte, »zaroda rn\S° gospe’ služkinje, gospodično Vali j proti moškim> ki hi plaso-za demokratsko stranko. »Postavi- ?nLP5tuieYa .skupaj, kajti tudi on n> t«n0 Tak0 sem se v četrtek od doma., S solzami v finimi I meJobiela moia roditelja z zna-Vi »L* f slovesa: „B!agor tebi, •horam« . nesr€čne zemlje, mi pa Propad" ugnvo *skr{k konjičev in . Jadrni CPSt0 pred nJtma-a Polia i SOi* bež,la mimo nas vipav-j?Tal stism>n* - i" gozdički ter bele sku-n razdrškemIa prePe,iC podobne vasi. &°slednii? prelazu sva se še enkrat, V daljavi °zda na najino rodno zemljo. h8?’* Videl sem noJ sem videl m°le 5 skakal i, i vinograde, kjer sem i,*l sem se r dr°hno dete'in te-if.ne PesrnJ P°mnil one, davno pozab-%ček: ’ 1 sem jo zložil kot droben V leh brdih ... »oje SM’i. PokoP»ne (Konec prib.) le so povsod opazovalke. Ženske Hočejo može prisiliti...... Ali niste postali že preveč smešni, da se skrivate v svoji slabosti za ženska krila? * Klerikalci govorijo o svojih pristaših na deželi, četudi vsakdo ve, da so to samo župniki in kaplani ter nekaj podrepnikov, ki jih napajajo v svojih kleteh. Vso drugo pa je kazalo klerikalcem hrbet in so organiziralo v naprednih strankah. Pri zadnjih volitvah, ko še ni bilo kancelparagrafa, so z vsem svojim naporom dobili komaj eno tretjino kmetskih glasov. Da-neč pa, ko jim je ta strašni paragraf zamašil usta in skrhal orožje, niti ene četrtine glasov ne bodo rešili. In s to »dobro organizirano maso« grozijo sedaj naprednim trgovcem. Da se ne smejemo! * Klerikalne volilne sleparije. Uradno dognani so nešteti falzifikati klerikalnih agitatorjev, klerikalna »Straža« pa piše korajžno o falzifikatih »demokratov«. Ali smatrate svoje čitate-lje res za tako primitivno in neumno, da mislite, da no vidijo resnice? V večini tistih občin, kjer je vložena ena lista, je ta lista sporazumna lista vseh strank in ste vi, klerikalci, v manjšini, v »Straži« pa trdite, da so vsi kandidati vaši, samo da bi se mariborski meščani ustrašili svete vojske podivjanih kmečkih klerikalcev. Pa saj vam nobeden pameten človek ne veruje ničesar več! * Klerikalci so razglašali ob vsaki priliki, da imajo celo med trgovci svoje zveste somišljenike, ter navajali gospoda Starčiča, Žnidariča in Šepeca. Toda laž ima kratke noge. Z ogorčenostjo zatrjujejo imenovani, da niso nikdar bili klerikalci in nikdar ne bodo. Oni so napredni ljudje in nikdar ne bodo zatajili svojega naprednega mišljenja. Mi jemljemo to njihovo izjavo na znanje. * Kdo ruši državo? Kdo pa drugi kakor demokrati, s katerimi so se zvezali radikalci, ko so spoznali klerikalno igro. Demokrati so sicer zatrli punt Radičevcev, oni so pplomili rebra komunistom in preprečili nevarnost ruskih razmer, oni so povzročili, da je država tako dobro organizirana in tako močna, da je s svojo občudovanja vredno pripravljenostjo preprečila nam nevaren preobrat na Madžarskem — toda po mnenju klerikalcev »rušijo demokrati državo«, ker so vpeljali kan-celparagraf in preprečili slovensko republiko. * Fra Kerubin Šegvič. Te dni je govoril v ustavotvorni skupščini- poslanec falirane Ilrvatske Zajednice, frater Kerubin Šegvič. Njegov govor so označili listi koA sramoten govor, zakaj redkokedaj je v tako kratkem času padlo toliko psovk, kakor jih je padlo iz prečastitih ust fratra Šegviča. Človek, ki da kaj na vzvišeno krščansko moralo, bi pričakoval, da bodo ke-rubinska usta fratra Šogviča govorila same seraf inske besede. Kaj še! On kritizira ustavo na pr. tako-lo: ustava jo deflorirann... ustava se prostitu-ira«. Če so nebeški kerubini poslušali svojega varovanca Kerubina, so si gotovo zakrili obraz in se vprašali: kdo si ti, ki nas spravljaš v sramoto? Menda se je vprašal podobno tudi sv. Frančišek, ko jo bil fra Kerubin še v samostanu. Tam je spoznal, da ni rojen za kuto in je odšel med posvetnjake. Ves čas se je boril v isti vrsti z frama-zoni. Danes v Beogradu opira svoja ke-rubinska usta in siplje besede, ki se v stenografičnem zapisniku ne bodo smele navesti, v isti sapi pa brani katoliško cerkev pred preganjenjem. Prvič katoliške ccrkvo ne preganja v Jugoslaviji nihče drugi kot popi Ke-rubinove sorte, ki se v svoji častihlepnosti in vladeželjnoati vežejo s samim Belcobubom kakor Segvič e framazo-ni, drugič pa nima Segvič najmanjše pravice rohneti v konstituanti, ker nima za seboj nikogar več in celo v lastni strančici izgublja tla, Z izrazi, ka- tere sl je prinesel iz bordelov, ne bo »žegnal« našo ustave. Res pa je, da je fra Kerubin prostituiral svojo frančiškansko kuto. * Preosnova bosanske vlade. Po doseženem sporazumu se bo bosanska vlada rekonstruirala in sicer dobe muslimani 4, radikalci 3, demokrati pa 2 poverjeništvi. - * Sestanek finančnega sveta. Dne 27. t. m. se sestane finančni svet, da poda svoje mnenje o proračunu za leto 1921 in da razpravlja o novih virih dohodkov, posebno o novih pristojbinah. * Interpelacija o volitvah na Reki. Narodni poslanec dr. Angjelinovič je interpeliral glede volitev za reško kon-stituanto. V svoji interpelaciji nagla-ša, da je začasna reška vlada, nezakonitim potom razpisala volitve in da hoče s pomočjo Italije v nasprotju z določbami rapallske pogodbe onemogočiti mnogim meščanom neodvisne reške države sodelovanje pri volitvah. Zahteva, naj vlada v sporazumu z italijansko vlado kot drugim kontrahen-tom pogodbe v Rapallu izvrši vse določbe te pogodbo, ki se nanašajo na Reko. * V krvi in nasilju. »Lavoratore* javlja iz Abruzev in Toscane: Fašisti so na mnogih mestih napadli delavce in jih izzvali k boju. V teh bojih je bilo mnogo ranjenih. List pravi, da se nova italijanska zbornica rodi v krvi in nasilju. * Boji za Erivan. Reuter poroča, da je glasom neke brzojavke iz Teherana mesto Erivan v plamenih. Prebivalstvo beži pred boljševiki, ki so umorili več poslancev in odličnejših pristašev armenske demokratske vlade. ' * Grško-turška vojna. Iz Carigrada javljajo 22. aprila: Kljub trdovratnemu odporu so turške čete prisilile Grke, da so izpraznili Uscliek. * Auguste Gauvain o trianonski mirovni pogodbi. Znani francoski publicist in vnet zagovornik, slovanskih teženj Auguste Gauvain piše v oni zadnjih številk »Journal des debats« povodom ratifikacije trainonske mirovne pogodbe v angleški spodnji zbornici, da je samo obžalovati, da ni francoski parlament že poprej izvršil te formalnosti. To zavlačevanje je brez dvoma opogumilo pristaše habsburške restavracijo in jih utrdilo v veri, da bi ali-iranci ne imeli nič proti morebitnemu povratku Habsburgovcev na Madžarsko. Tudi je treba izpodbiti naziranjej, ki se ga oklepajo šovinistični madžarski krogi, da spremno pismo k trianonski pogodbi obljublja revizijo pogodbe. Končno opozarja Gauvain na stališče Romunijo in Italije v vprašanju madžarskega kralja ter zahteva, da Francija takoj ratificira trianonsko pogodbo. — * Hardingove točke. Prošla leta §o vznemirjale svet znane Wilsonove točke, s katerimi je skušal idealist na prestolu milijarderske Amerike udariti nove temelje mednarodnemu življenju. Kakor so šle te točke v pozabljenje, tako se je moral tudi Wilson umakniti svojemu nasprotniku Hardingu. Tudi ta je sedaj postayil svoja točko in sicer jih je iz previdnosti samo sedem: 1. Versailska pogodba ne velja, tudi Zveza narodov se odpravi. 2. Amerika sprejme Knoxovo rozolucijo, s katero se deklarira faktično mirovno stanje. 3. Začetek posebnih mirovnih pogajanj z Nemčijo, s katerimi se določi vojna odškodnina in urede vsa vsled vojne nastala vprašanja. 4. Priznanje načela, izraženega v Knoxovi rezoluciji o sodelovanju Amerike pri vzdrževanja evropskega miru, ako bi ga ogrožala katera velesila ali skupina držav. 5. Sprejem rezolucije, v kateri se konsta-tira soglasje Zedinjenih držav z zavezniškimi silami v tem, da Nemčija nosi odgovornost vojne odškodnine do meja svojih financijelnili zmožnosti. 6. Začetek pogajanj z Anglijo in Japonsko glede razorožitve. 7. Začetek pogajanj X svrho ustanovitve nove Zvezo naro- dov za vzdrževanje svetovnega mirm Amerika pristopi k tej zvezi držeč se načela, da si ne da vezati rok in da sq ne bo vmešavala v čisto evropejske za* deve. Harding je pragmatičen Arne-rikaneo brez vsakega kozmopolitstva. Zlasti je interesantna 6. točka,, kjer hoče pogajanja o rasorožitvi svojih — rivalov. Nič manj zanimiva je tudi naslednja točka, v kateri pravi, da si Amerika ne da vezati rok. Zveza narodov brez eksekutive je nepotrebna parada in samo finančna obremenitev za pridružene države. Zanimivosti. Crne maske v Kijevu. Ruski revo* lueijonarči so se že za časa carizma posluževali vseh mogočih zvijač ter bili v prikrivanju svojih shajališč, kakor tudi svojih načrtov pravi mojstri. Nikjer drugje na svetu se ni izvršilo toliko političnih atentatov, ne da bi bilo mogoče izslediti atentatorjev, kakor na Ruskem. Radi tega je bila. borba cari-stičnega režima proti revolucijonarcem osobito težka. Nič lažja ni sedaj borba boliševikov s prctirevolucijonarci. Tudi ti se poslužujejo raznih zvijač v svojih nastopih proti boljševikom. Kijevski boljševiški listi poročajo, da ni sovjetskim oblastim nikakor moglo uspeti, da bi uničile grupo .črnih mask“, katera operira v Kijevu in okolici. Zadnje akcije te grupe .črnih mask* se odlikujejo no posebni, skoro neverjetni drznosti. Tekom tekočega leta, od novega leta do aprila je podvzela ta grupa nad petdeset akcij, katere so vse končale z ubojem ali pa vsaj z ujetjem kakega višjega boljševiškega funkcijonarja. Zadnjo tako akcijo je izvršila grupa »črnih mask* koncem marca. »Crne maske* so vdrle v zgradbo kijevske rdeče milice v Zitomirski ulici, prevrgli vse, uničili nad polovico arhiva ter ubile devef agentov izredne gubernijske komisije, kaferi je poverjena naloga zasledovati orotiboljševike, jih vjeti, obsoditi na smrt in smrtno kazen tudi izvršiti. Vse to se je »črnim maskam* posrečilo nemoteno in istotako se jim , ie posrečilo tudi nemoteno pobegniti. Druga akcija je bil napad na centralno pisarno pro-fesijonalnih zvez, ki se nahaja v Kreš-čatinku, nekem d?!u kijevskega mesta, ki leži skoro v sredini. Boljševiki so sedaj razpisali velikanske nagrade onim, ki bi zasledili, vjeli, ali pa izdali to skrivnostno družbo, toda tudi to je ostalo bres uspeha. V torek 26. aprila vrzite vsi krogljico v drugo in volite demokratsko listo! Dsievna kronika. Zaupniki‘in kandidati JDS naj se udeleže polnoštevilno sestanka v nedeljo, dne 24. aprila 1921 dopol* dne ob 10. uri v" dvorani gostilne „Maribor“. Sestanek je važen in prisotnost vseh neobhodno potrebna —■ Demokracija pri duhovništvu v teoriji in v praksi. Klerikalni listi, zlasti pa mariborsko duhovniško glasilo »Straža* rohni zadnji čas v tonu najro-batejšega gorskega drvarja proti JDS, češ da so njeni pristaši na vladi najhujši absolutisti, da-izdajajo naredbe in pripravljajo zakone, ki so baje »balkanski* in hujši kakor v bivši avstroogrski monarhiji. Razumljivo je, da gospoda rada pretaka solze po zlatih časih, ko se je solnčila v milosti visoke dunajske klerikalne aristokracije m ko je glasovala slepo za vsakp vlado v Času najhujših narodnostnih persekucij, Ko je pet bič av* strijskega absolutizma in nemškega šovinizma najkrutejše nad našim in ostalimi dovanskimi narodi, se nisopritože- v«ll, temveč so v svoji hlapčevski poni Inosti glasovali za vsak vladni predlog skoraj vsakokrat brez pridržka. Danes, ko smo v svoji še neurejeni nacijonalni državi, pa so v skrajni opoziciji in se pritožujejo na naše voditelje, ki skušajo s krepko roko zatreti mahinacije onih temnih elementov, ki se združujejo pod ' firmo boljševiškega komunizma in proti-jugoslovenskega klerikalizma. Ne najdeš pa danes nikjer na svetu brezvestnejšega despotizma, kakor ga izvaja v praksi ra vno katoliška hierarhija. Zopet moramo navesti dva zanimiva slučaja, ki jasno dokazujeta, da je ljubezen do bližnjega, ki jo pridigujejo katoliški duhovniki ve činoma le na jeziku, ker te ljubezni ne poznajo niti do svojih lastnih stanovskih bratov, ki so požrtvovalno delovali med svojimi še neodrešenimi brati) Po koroškem plebiscitu je pribežal v Maribor naroden duhovnik, ki vsled svojega delovanja med plebiscitom na Koroškem ni bil več varen svojega življenja. Prositi namerava mariborskega škofa, da mu prideli kako dušno pastirstvo. Ker pa visoka ekscelenca sprejema samo do določenega časa in je prišel par minut pozneje, ga kanonik hbče odsloviti. Na ponovno prošnjo ga vendarle priglasi, a despot v škofijski palači ga osorno zavrne. Kakšr.i občutki so morali navdajati ubogega trpina-begunca! Se eden slučaj! Iz Primorskega se hoče izseliti naroden duhovnik, ker so mu fašisti vedno za petami. Preselil bi se rad v svojo ožjo domovino, a v isti škofijski pisarni se je zgodilo, da ga niso pustili pred škofa. Niti maševati ne sme, ker st ni izprosil pri svojem škofu dovoljenja za odpotovanje iz njegovega okoliša. Ker se slični slučaji dogajajo večkrat, smo kot vestni kronisti zabeležili tudi navedena. Kje, gospoda, je vaša demo kracija in ljubezen do najrevnejšega tr pina, ko je niti ne poznate med lastnimi stanovskimi brati! Begunci pa pomislite, komu oddaste pri občinskih volitvah svo glas! Gotovo ne stranki, ki rešuje na ta način begunsko vprašanje in je odvisna od takega despota, kakor je mariborski 'škof. — Narodni poslance Jožef Kleke' izjavlja v predzadnji številki »Straže« da nima »prav nobene, ne politične in tudi ne kake druge zveze z Madžar sko«. Radi priznavamo, da je bil gosp Klekl svojčas preganjan radi svojega slovenskega delovanja. Toda vedno so bili necerkveni krogi, ki so ga preganjali. Dovolj jo znano, da je bil gosp. Klekl — kar mu sicer ne štejemo v zlo v jako prisrčnih odnosa j ih s svojim škofom v Sobotišču in da je škof celo podpiral njegove »Novine«, ker je vedel, da ima zvesti služabnik cerkve g. Klekl predvsem cerkvene .interese prec sabo, na to šele narodne. Morda so danes te Vezi nekoliko zrahljane, nikakor pa ne pretrgane. Ako je cerkvena o-blast g. Klekln ustavila pokojnino, je to storila na pritisk državne oblasti; sicer pa to ni še noben causus belli. — Kdor pa čita zadnjo številko »Novin«, dobi vtis, da je g. Klekl še vedno v ozkih' — recimo, vsaj idejnih — stikih s Sobotiščem. Dočim se g. Klekl kot u-rednik pri svetovnih dogodkih omeji le na par vrstic, je s Karlovo pustolovščino napolnil cele strani. Za nas je samo še vprašanje: ali je dobil g. Klekl dotični spis naravnost od ordinari-jata. ^ ali pa_ jo sam tako navdušen Karlist, da je pozabil na svojo prisego jugoslov. kralju in pokadil »vzvišenemu« gostu svojega škofa. OJ. Klekl bo to trditev zaman zavračal, ker on sam ni kriv, da je kakor vsa ogrska duhovščina jožefinec do kosti in spada na mesto narodnega poslanca v Beograda ravno tako malo, kakor Karel Habsburg na naš prestol. dejstvo, da so klerikalci na tem shodu | Italija prepovedala uvoz živine iz baše snubili osobito Nemce in nemčurje ter države, in ker je izvoz, živil iz države — Gospoda Franjo Žebota poživljamo, da označi dotične igralce, ki so, kakor pravi, skupno z g. Posebom, pestili g. Gabrovca, s polnim Imenom. — Z ozirom na opazko, da naj pododbor po svojem predsedniku pouči g. Poseba, kako se ima vesti, izjavljamo, da g. org,armz.aci5o ko* takšno nič ne W?Vr 23. IV. 1921. Zn od- bor. Milan Skrbinšek m. p. t. č. preds. -L Klerikalni shod v Marlhnrn V petek zvečer se je vršil v Narodnem domu volilni shod klerikalne stranke katerega se je udeležilo nad polovico pristašev drugih strank, ki ao spremljali izvajanja govornikov dr. Leskovarja Krepeka, Zebota ter ravnatelja dr. Jelovška z medklici, ki niso bili ravno gastni za klerikalce in ki so vzbujali »smotrn smeha- Valco je. da pribijemo napadali Srbe kot verske fanatike, ki hočejo zatrti katoličanstvo. V tej ostudni gonji proti Srbom se je odlikoval osobito dr. Leskovar. Priznanja so želi govorniki prav malo, le tu in tam je kdo zaploskal. — nSpominl orlovske mladosti..." Po Mariboru se sicer pritajeno pa veliko govori o bratu — blagajniku »Orlov*, Kmftecu, ki je zapustil vrlo mariborsko orlovsko okrožje. Saj to bi še ne bilo’ tako hudo, ampak hudo je to, da je šla z njim tudi blagajna in par lepih tisočakov. Praviio, da se je podal na Češko k lepi Orlici, ki jo je spoznal na tuk. taboru, in tam v varnem Tuskulu uživa vse sladkosti tega življenja. Koliko je na tem resnice, bo menda vedela Straža" povedati pod rubriko »Orlovski vestnik”. Bog živi! — Molitvene demonstracije. Te dni se je vršil v Mariboru pogreb soproge železničarja Ernešeka. Čeprav je cela družina Ernešek slovenskega rodu, se je pogreb vršil, vendarle nemško in tudi .00.. frančiškani so molili nemško. To je zadevne sorodnike, ki so prišli na pogreč z dežele upravičeno raziezilo ter so na remško molitev oo. frančiškanov demonstrativno odgovarjali slovensko ter s tem demonstrirali proti nemškemu pogrebu. Padlo pa je med tem tudi precej ostrih besed na račun Ernešeka ter oo. frančiškanov. Radičeve! v Sloveniji. V občini Nezdiše v šmarskem okraju je bila vložena kandidatna lista Radičevih pristašev. Vsi Občinarji so se izrekli za to isto. Rodovitno »seme Radičeve modrosti* je tedaj padlo tudi na slovenska tla. Bo zanimivo pogledati čez eno leto v Nezdiše, menda bo ta čudovita rastlin že cvetela. — Železniški odbor v Ljutomeru. V Ljutomeru so osnovali pristaši naprednih strank poseben odbor, ki si je nadel nalogo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospešuje priključitev Ljutomera in Prekmurja na železniško progo Cakovac—Maribor. Odbor zastopa predvsem načrt, da se železniška linija Čakovac (ozir. Središče) — Ljutomer--Radgona z dograditvijo oziroma izpopolnitvijo že obstoječe proge izkoristi kot drnga železniška zveza z Avstrijo.' Z realiziran jem tega načrta bi se -' v znatni meri razbremenil Maribor, dočim bi zlasti Podravina dospela/ na kratki poti do avstrijske meje. Za ta načrt vlada v industrijskih in trgovskih krogih na Hrvatskeji veliko zanimanje. Predsednik ljutomerskega železniškega odbora je s:. Viktor Kukovec, ta jnik g. J. Banka rt. — Trgovinska pogajanja z Italijo Italijan, komisija za sklepanje trgovinske pogodbe je predložila baši vladi načrt dela. Po tem načrtu naj bi imeli obe državi v trgovini največjo svobodo glede uvoza in izvoza. — Usposoblrenostnl Izpiti Iz telovadbe. Poverjeništvo za uk in bogočastje je imenovalo v mariborsko iz-praševalno komisijo za usposobljenostne izpite iz telovadbe za budske in meščanske šole g. Adolfa Schaupa. — Andrews v Beogradu. V pon-deljek je prispel v Beograd ameriški admiral Andrews, da se pred odhodom v Ameriko poslovi od vladnih krogov. V torek je posetil ministrskega predsednika Pašiča, s katerim se je delj Časa razgovarjal — Pevsko društvo Hlahol Iz Prage priredi o priliki koncertnega potovanja po naši državi ob prihodu 13. maja koncert tudi v Mariboru. Da se to od-ično kulturno društvo bratskega Češkega naroda dostojno sprejme kakor nam to velevajo ne samo simpatije, temveč tudi Čut političke zvestobe in kulturne vzajemnosti, se je povabilo občinstvo svrho sestave odbora za sprejem gostov na posvetovanje, ki se je vršilo v soboto, dne 23. t. m. cb 15. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. Beguncem se naznanja, da so za one* ki se hočejo vrniti v svojo domovino in ki so res potrebni, zopet dovoljenje brezplačne vožnje. Begunci naj pri svojem okrajnem glavarstvu čim * zaPros'i° za nakaznico za brez-iifr"0 vožnjo. Oni pa, ki so že prosili, rinov! -"Laznice istotam v prihodnjih ne »e»”ljeio ne živine, ne vetjih količin živil s »eboi, ker je na splošno zabranjen. — Natančnejša navodila in pojasnila dajejo okrajna glavarstva in podpisani. Urad za zaščito beguncev v Ljubljani. — Opozarjamo vse mariborske In okoliške rodoljube na veliko narodno majniško slavnost, ki jo priredi ‘Zveza jugoslov. železničarjev* podružnica Maribor v nedeljo 1. maja v mariborskem Narodnem domu. Pri slavnosti, ki se prične ob 15. uri ter traja do polnoči, na vrtu in v vseh gornjih, spodnjih in stranskih prostorih, sodelujeta tudi pevsko društvo »Drava* ter popolna železničarska godba. Za debra iedila in pijačo po zmernih cenah je tudi preskrbljeno. — Elektrarna Fala je začela zadnje dni s čiščenjem struge oz. odstranjevanjem peska in sipe, ki jo je nanesla voda pred vhod spuščalnice za splave na desni strani jeza. Dokler bo trajalo to delo, bo prevoz skozi Falo mogoč le od solnčnega vzhoda do 10. ure dopoldne vsakega dne, o čemur se obveščajo vsi interesentje s pristavkom, da se bo pravočasno razglasilo, kdaj bo plovba zopet popolnoma prosta in redna. — Revizija socljalnlh institucl. Minister za socialno politiko d. Kukovec namerava revidirati vse institucije soci ialne politike v Vojvodini in južni Srbiji. — Društvo odvetniških In notar sklh uradnikov mariborskega okrožja poživlja osobje one pisarne, kjer je — kakor poroča »Jugoslavija* z dne 21 aprila 1921 — baje nek pisarnovodja iz lastnega nagiba pridržaval osobju celotno izplačilo od društva in ge. šefov določene plače 3000 K, odnosno 1500 K da ime tega vzor pisarnovodje naznani društvu ali ga pa izda javnosti potom časopisja. V našem društvu so včlanjen vsi pisarnovodje tukajšnih pisarn in skupno smo se potegovali, da smo spo razumno z gg. šefi dosegli za seda normirane plače, ter so ta sklep vsi tuk in zunanji šefi odobrili, razen notarj iz Ptuja, ki smatra tako organizacijo za pojav boljševizma med zasebnim uradništvom. S tem gospodom obračuni mo drugič. Ako se je res pregreši kak mariborski pisarnovodja na, način kakor to poroča »Jugoslavija*, bo dru štvo podvzelo primerne korake, da se kaj sličnega ne pripeti več. Priporočamo pa tovarišem, da se v vseh zadevah, zlasti pa s pritožbami najprvo obrnejo na društveno vodstvo in ako bi ne zmoglo remedure, potem še le naj se člani poslužijo drugih pripomočkov. Ob tej priliki opozarjamo na neko mari borsko odvetniško pisprno, iz katere je meseca marca 1921. izstopilo razen kon-cipijenta vse osobje, t. j. dve uradnici in pisarnovodja poleg tega pa ima do-tična pisarna v dobi dveletnega obstoja že sedmega pisarnovodjo. Posameznosti so na razpolago pri društvu. Pred vstopom v dotično pisarno naj se kompe tenti radi lastne koristi poprej informirajo pri društvu. Opozarjamo na prazna mesta v drugih pisarnah. Iščejo se trije koncipijenti (eden za Prekmurje s plačo 3000 do 4000 K) izvežban pisarnovodja tudi za Prekmurje z dobro plačo, 2 perfektni strojepiski ter dva uradnika ali dve uradnici z nekoliko prakse. Pojas nila daje društveno vodstvo. . — Dar. Pazniki mariborske kaznilnice so darovali za Jugoslovensko Ma-tioo zopet 26.10 K. — Dobrotniki! Spomnite se z darovi obrtne razstave! — Nevaren komunistični agent aretiran. Dodatno k včerajšnji notici pod tem naslovom poročamo, da je bila u-gotovljena identiteta aretiranega ko mumsta. Piše se Fritz Markuš, je doma iz Gradca in pristojen v Juden- “Ur%> °tU^ Preko Weiza, prišel cez Kadi v Jugoslavijo, odtam pti od Fale z vlakom v Maribor. Tu se je sestal z nekim tukajšnjim komunistom in se pred murejskim poslopjem posvetoval z njim o razdelitvi letakov, ki jili je imel 3000 kosov Tatvine. Danes v soboto dop. je bila pol. stražnica obveščena, da so na-hajajo v tovarni Halbert tatovi. Policija je obkolila tovarno in proiskala poslopje. V 1 nadstropja je našla pri odprtem oknu 3 zavoje usnja, pripravljene za odnesti. Po nadaljnom iskanju ie našla tudi x bližini t.o.varue 1 ssavoi usnja. Skupna vrednost usnja, ki bi bilo ukradeno, iznaša 2o,400.K. Po izpovedbah tovarnarja in zaslišanju nekaterih uslužbencev jo bil takoj osunj-ljen delvoodja Ani on Letič. Izkazalo še je, da s svojo priležnico Marijo^HeruJi’ skušal spraviti ukradeno usnje iz tovarne. Anton Letič in njegova priložili ca sta. bila aretirana in odvedena v, policijske zapore. — Alojz' Sikholrt, strojevodja, roj. 1. 1833, pristojen na Oeško, je bil danes1 zaloten pri tatvini 5 kg. premoga na glavnem kolejdvoru. — Usoda pijanca. V petek 22. t. m. ob 10. uri dopoldan je vsled stradanja onemogel padel na tla v Kopališki ul«3' v Mariboru 56 letni cunjar Alojz Kotnih brez stanovanja. V svoji moški dobi ja bil Kotnik orožniški stražmešter, je P® vsled pi ančevanja izgubil službo tet popolnoma propadel. — Mariborska policija je zaplenil* v soboto v klerikalni Cirilovi tiskarni 300 volilnih letakov, ki so jih tiskali komuniste. — Kolarskega učenca, evontnelno tfl' di pomočnika bi sprejel zaveden kola?, ski mojster Nikolaj Kotolenko v Selb1* ci ob Dravi. N " — Izgubila je aparat. Lucija N- 3f tet stara, strežnica v tukajšnji DaX, bolnici^ je naznanila, da je izgubil« ivirurgični aparat za opcracijo no&fa —- Cepljenje proti kozam v Ljub* Hani. Z ozirom na mnogo slučaje črnin koz v ljubljanski okolici je odredil mas*' strat imenovanega stolnega mesta, se morajo vsi prebivalci Ljubljane i«. okolice cepiti proti kozam. Cepitev J® brezplačna. Važno je to, da ne d0® nikdo voznega listka za potovanje Ljubljane, ako se ne izkaže z zdravnišku9. potrdilom o cepljenju. — Stavka ljubljanskih kleparskilj pomočnikov. Kakor poročajo IjubljansK« listi, so stopili kleparski pomočniki v Ljubljani v stavko, ker jim mojstri niso ugodili v mezdnih zahtevan* Ni izgleda, da bi ta stavka tako kni8>“ prenehala, ker so mojstri Izjavili. jim zvišajo mezde za 15 odstotkov« Sumi dnevnik pa hočejo spremenit*. 10 urni. 1 * 1 — Požar v Knežji vasi. D1?? 21. marca 1921 je požar vpepel«* Knežjo vas, občina Dobrnič, poMJS okraj Novomesto. Zgorelo je H . /■ vsa gospodarska poslopja, potrebi^0” živež, perilo, živina itd. Brez strehe brez premoženja se nahaja 81 IR;' Po nesreči prizadeti prebivalci Kne*L vasi so torej v skrajni bedi, po sv°.L lastni moči si ne morejo po teba jim pomoči od drugod. Da se F* olajša beda je razpisalo poverjen®*.^ za notranje zadeve nabiranje J1" j darov vcelem območju deželne vlade * Slovenijo. Darove sprejme tudi flia1* borska mestna blagajna. 1 j — Tezno pri Mariboru. Tezno ustanovilo lastno pevsko or0 je I03UIU fgS »Zvon", ki si je nadelo upoštevanja dno nalogo z gojitvijo lepe naroa , pešmi vzbujati narodno zavednost in » j žiti neznosne razmere, ki so se razp j v mariborski okolici. Zbralo se ie. L' število članov, samih domačinov, J hajajo z velikim veseljem k pevski{I11 jam. tarejo pa nas vsled draginje g" ' tne razmere, vsled Česar se obrača«}0' f zavedno občinstvo s prošnjo, da hi ^ podpiralo z denarnimi sredstvi. K'0 Q Mohorjevih In drugih pesmaric & valjuje brez koristi, nam pa bi bile J dobrodošle! Prosimo, da se nam )ljo in oddajo v uredništva *Tat> Franjo Lukner, uCl <|' Iz Slovenske Bistrice. Po?5*rW »žalnega dne« je v Slovenski J« . -gj, nabral g. nadučitelj Karbaš za našo vrlo »Jugoslovensko ^ Darovali so: I)r. Pučnik 1°0 drovčič J 00 K, Škofič 100 K, nei T van 100 K, čitalničarji 65 K dič GO K, Kniewald 50 K, Veljkovi ^ .£, llovšek 40 K, Lichtenwallner dr Knvcič 20 K. Avguštin 20 Ki jfl žekovič 20 K, Kofler 20 K, Me»KXt5f K, Matičič 20 K, Gorenjak 20 K.S 20 K; Kruic ‘20 K, Ojcinger 12 menovan 10 K, Poprark W novan 10 K, Pristonik .10 K. 'A po&* 10 K# Železnik 10 K, Feigel 10 gj* avgfk 8 K. Sajko 8 K, Smber » ‘V ‘ novan, 10 K, Pristonik .10 K.'A po&* 10 K# Železnik 10 K, Feigel 10 vavšfk 8 K. Sajko 8 K, Smber b‘V J žai 8^ K, Mara Lorber 8 K, K, Novak \ K, hvala! Safran 4 K- - Ir, Zrkove. Svojo,časno S« talci, ko so pri.š!: na vlado vrin*u gp naši nhr.ini nvoioga itlftrikiil “TCfftor, 54. fprft* mr. * *&u veula v osebi Rebernika ter odstavili S. Sela. čeprav imajo v občini le neznatno manjšino. S tem so mislili vstva-],''i Podlago za bodoče občinske volit-ye. Toda ta »podlaga« se jim je razbila S, maja, na dan volitev bo za vselej , 0llec s\o.rije. klerikalne vladavine v naši oblini ter županovanja g. Reber-luka. Naprednjaki gremo vsi v boj za oela. —; Muta. Ker bo letos, dne 1. maja nedelja, še vrši običajen živinski in kramarski semenj na Muti namesto dne '• maja, že v soboto 30. aprila. — Iz Rogaške Slatine. Klerikalci So Dostavili v Rogaško Slatino za ra-vnatelja zdravilišča znanega Dolenca. Kako je ta izvrševal svojo službo, vedo Povedati vsi gosti lanske sezone. Naj ^vedemo tu samo par najmarkantnej-Sin dogodbic. Lansko leto, dne 15. avgusta se je vršil v Rogaški Slatini sokolski zlet. Ravnatcli Dolenc ni le sku-*•.izlet preprečiti, ali vsaj otežiti, am-v ’e. ce*° Preoovedal za ta dan raz-o^ešanje narodnih in državnih zastav. gosti je izzvalo to nepopisno ogorje in beograjski profesor Nikolič, ki 1® pozdravil Sokole, je v svojem popravnem govoru celo tudi sam to omeji1'' Zvečer so gosti vsled tega priredili a8monstracije pred ravnateljstvom, katero se je Dolenc tako prestrašil, da se £ sfril in zaklenil v shrambo za meso, wx koder si ni upal na svetlo. Več dni } ni upal med goste ter zahteval oro-[Usko asistenco, ki mu pa seveda ni »a dovoljena. Kako je postopal z gosti 1 se dalo navesti brez števila slučajev, riše] je radi svoje arogance tako na glas, da si gosti sploh niso upali več k I8mu. Karakteristično za tega klerikalca eksponenta je tudi to, da je z ‘fbi in Hrvati občeval nemško, ker srbo-imVai^‘ne ba>e »ne ^zume*. Sedaj pa majo klerikalni listi še toliko poguma, J zagovarjajo tega človeka ter mu pi-“Jo slavospeve, kar pa vse ne bo nič Pomagalo. Ravnateljsko mesto je sedaj fzpisano in dnevi klerikalnega paševa P g. Dolenca v Slatini so šteti. s* .7“ Celjske novice. V nedeljo je na cijalno-demokratični zabavi v hotelu U£laril delavec Fran Lampret batC Martinoviča s težkim svinčenim ta taKO tno':nc>> da ie ie h lnasle.d°ii dan v nezavesti. Lampret Dom* aretiran. — Drugemu letošnjemu sm u zasedanju v Celju bo pred-^oval dvorni svetnik dr. Jos. Kotnik, tokijska podružnica Jugoslovenske n atice je sklenila, da. priredi dne 5. ju-yJa 1. veliko ljudsko veselico. — dru"tdelj0 je imelo v Celju zborovanje je o hišnih posestnikov, na katerem dn.*?ro^a^ 0 najbolj aktuelnih vprašanjih skn & ^relich iz Ljubljane. — Celj-hort l?lestno gledališče, ki dobi za pri-ven 10 sezono 100.000 K državne sub-Hor«*e vPri*°ri v soboto 23. t. m. stovo veseloigro »Nebesa na zemlji". A®*6«- (Župnik Potringer in bivg; 8,a. Straža«) Župnik Potringer, Sa*,.;, avn* Poslanec, je na glasu kot bi| ?n ^vražnik Slovencev. Tak je je tf, in vsakomur, kdor ga pozna, ip^lan.?' Tudi mariborska »Straža« j® »M,,0i;ical,posvet^a P°d nos. Ker se Vilki ,\,r * Straža« v pfedzadnji šte- ^^nos' ^0,!a i a. in mu očitala nepri-nasP1-Qti Slovencem, je morala y iiadnf; ^a Višjega gromovnika an so Požreti svoje besede knt avi?1 »Zelo čudno se nam 1° Poročat? moral° e- župniku ta-Nirn i J« 0 nam je istl ssnan kot Jak p? ‘ndiferentni župnik in pošte-ttaBrei i° Pogruntala! Le tako J za nase — meje! so°si teliH.i.1žnPw»i. Na Hrvat-^Ulcii, izvršila, imenovanja novih ^Panije ^an?J; Za velikega župana J1,Ua ter i,vv“Zdl?skeJm mesta Varaž-v'^evalca dolžnosti poverjena« «^edz,m«ne ie bil imenovan ilMžimUrjear7’ bi7^ P°verjenik za iju0 °blast il ^aSl‘ebsko vclikožupan-in\P<>džunanP!'evzev1 dr- Oton Gavran-Ss «1 dr ^ županije je &ik sekcijski tln ^ au3i uor,de?eln? vlade in 5ljeSuŠaku^^ske oblasti »<#s Pa Jovl m" za8rebške župa- ZlJPan modriij^^^v6’ dosedanji lutirU8ko-reske župani ir ie T)l'lo..cljii vvLFg** ,^e Priredila notf,"01 lokalih raci- ^traaiii vhod« ollClJ8ki organi ^ kavaSVv^'nih v9f3ih in • iestavracijuh in zabaviščih ter zahtevali od vsakega gosta, da se legitimira. Na ta način so dobili v past večje število verižnikov in drugih postopačev. Eedarstveni organi so vdrli tudi v prostor borze, kar je izzvalo v krogih zagrebških borzi-jancev hudo ogorčenje. »Jutranji list« je prihodnji dan ostro napadel poverjenika za socialno skrbstvo Ancela, ker si je drznil kršiti »nedotakljivost« borze. V resnici pa racije ni odrodil poverjenik za socialno skrbstvo, marveč redarstvena oblast. Poštena javnost je pa zadovoljna z racijami, ker je Zagreb postal v zadnjem času pravi El-dorado za sumljive eksistence od vseh vetrov sveta. — Razbojništvo v Hercegovini. — Razbojniški napadi, ki so se zelo razpasli v Orni gori. da niti ne omenjamo Južne Srbije, so se zadnje dni pomnožili tudi v Bosni in Hercegovini. Tako so nedavno na cesti od Nikšiča do Bi-leča razbojniki ustavili avtomobil ameriške misije in ga oplenili. Prihodnji dan, ko se je isti avto vračal iz Dubrovnika in je v njem sedel šef ameriške misije, so ara razbojniki zopet u-stavili in prisilili šefa, da jim jo izročil večjo svoto denarja. Razbojnikov je bilo okrog 75. Vsi so bili v narodDih nošah in oboroženi s puškami. Dne 13. t. m. je napadla četa, obstoječa iz 10 ljudi, potnike na cesti Ravno—Ljubi-nje in oropala kakih 40 oseb. V vasi Ljubinje so razbojniki oplenili nekega trgovca. Deželna vlada je podvzela stroge mere in ukrene ter znatno pomnožila orožniške oddelke. — Sovjetska vlada in emigranti. »Intransigeant« piše: Glasonl slnžbe-nega organn sovjetske vlade v Moskvi jo izdala vlada dekret, s katerim se zapleni v korist države vse premoženje niških državljanov, ki se nahajajo v inozemstvu. Druga skrinjica je naša! Kultura in umetnost. x Prva javna produkcija gojencev dramatične šole g. Milana Skrbinšeka. V petek zvečer se je vršila v našem mariborskem Narodnem gledališču prva javna produkcija gojencev dramatične šole g. Milana Skrbinšeka. Nastopilo je dvanajst gojencev, deset moških ter dve ženski z recitacijami, deklamacijami, pantomimo »Norec* ter igro .Spor*. Prvi je ricitiral B. Jurančič Ivana Cankarja »Pesem* iz .Zgodb iz doline šentflorjanske*, recitiral ni ravno najslabše, toda vsekakor pretiho in preveč monolono, išio-tako je deklamiral tudi O. Zupančičevo pesem »Umetnik in žena*. Mnogo bolji ie bil v recitaciji odlomka iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegove pravi-vice* P. Vokač, ki je pozneje deklamiral tudi Zupančičevi »Grobovi tulijo* in »Raznim poetom*. Manjkalo pa je v njegovi recitaciji, kakor tudi deklamaciji umerjenosti. I. BeršČak je recitiral uvodni prizor iz Cankarjeve drame »Lepa Vida. ter je bil v izražanju hrepenenja Še precej dober sicer pa medel, istotako je bila medla in brez življenja tudi niegova deklamacija Aškerčeve »Nočne potnice", v kateri je posebno motil pojoči povdarek. D. Kocmur je recitiral tudi del »Pesmi* iz Cankarjevih »Zgodb iz doline šentflorjanske*. Njegova recitacija je bila jako dobra, pokazal je ne-le vestnost priprave, nego tudi talent, kakor tudi v deklamaciji S. Gregorčičeve »Pepelnične noči* in Aškerčeve »Pustne balade*. Istotako je bila dobra tudi B. Kreftova recitacija »Tujega življenj^* iz Cankarjevih »Podob iz sanj*, morda izmed vseh najboljša, vendar pa v deklamaciji Zupančičevega »Cicibana*, Prešernove »Dekletom* ter Aškerčevega »Janičarja* ni uspel tako dobro, osobito v »Cicibana* bi bil lahko položil več. F. Celin je bil v karakternih partijah v deklamaciji Gregorčičeve »Dražbe* ter Zupančičevega »Hudiča ter kvartopircev* dober, v umerjenih opisih pa slabši, sploh je Gregorčičevo »Dražbo* deklamiral boljše kakor drugo, gdčna. I. Omerzova je dobila v deklaraciji Aškerčevega »Poslednjega pisma“ menda tremo, zato je ne moremo prav soditi, vendar pa lahko povemo, da tudi v splošnem (pozneje v igri) ni pokazala čisto nič talenta. Sulerjeva deklamacija „Ube2ni kralj** je bila v splošnem dobra. Več talenta nego gdčna. Omerzova je pokazala gdčna. Paternostova v deklamaciji Kettejeve »Podgorske svetnice" in Gregorčičevega „Svarila“. Drugo je deklamirala bolje nego prvo. V splošnem pa sta bili obe gospodični mnogo slabšr nego gospodje. R. Štuhec je deklamiral Aškerčevi „Cuj veter piše razdivjan" ter „Mejnik“ več ali manj dobro. Med deklamatorji moramo pohvaliti pred vsemi J. Veita, ki je deklamiral Gregorčičevo „Jeftejevo prisego“ ter Kettejevega „Pijanca“; v prvi je bil malo prehiter, zato pa je deklan.iral drugo s Čuvstvom ter odnesel gotovo prvenstvo v deklamaciji. To je pokazalo tudi občinstvo, ki mu je burno aplavdi-ralo. F. Sepec ni v deklamaciji Albrech-tove „Na križišču ulic“ in Vojanove „Za sinom“ pokazal mnogo. V pantomimi „Norec“ sta nastopila D. K o c m u r in J. V e i t. Kocmur je pokazal v vlogi norca izboien mimičen talent, dočim je bila Veitova vloga tako pasivna, da se ga ne more soditi. V sporu je pokazal Karakteren tnlent zopet Fran Celin kot Celofiga. Produkcija je pokazala, da se je učitelj potrudil ter veliko dosegel, na drugi strani pa smo zasledili med gojenci samo tri, štiri nadarjene, Kocmurja, Veita, Krefta ter končno Celina. Skoda pa je dal g. Skrbinšek ni pokazal svojih učencev tudi v dramatičnih nastopih po dva in dva, recimo v odlomkih iz dram. —r. x Študija o Izenačenju državnih zakonov. Izpod peresa g. Dušana Le-tice, načelnika v ministrstvu finance v Beogradu izide sredi maja t. 1. knjiga: »Zakonski sistemi neposrednih poreza kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca i kritični pogled na rešenje našeg po-rezkog,problema*. Knjiga bo tiskana v latinici in obsegala približno ,12 tiskanih pol. Stala bo s poštnino vred 50 K. i Prednaročila — natisnilo se bo le omejeno število izvodov — sprejema predsed-stvena pisarna finančne delegacije v Ljubljani. Delo zasluži splošno pozornost, ker nas seznanja z davčnimi sistemi drugih pokrajin in ustvarja s kritičnim primerjanjem prvo in najvažnejšo podstavo za izenačenje davčnih zakonov v naši kraljevini. Knjiga načenja vprašanje, ki je velike važnosti za naše narodno gospodarstvo; zato naj bi jo naročili najširši krogi naše javnosti posebno industrijci, trgovci, obrtniki, denarni za vodi, odvetniki itd., v katerih interesu je, da dobimo končno izenačene davčne zakone, ki bodo vstrezali gospodarskim razmeram in davčni moči Slovenije. x »Šport«. Izšla je 16. številka s sledečo vsebino: Gradjanski S. K. (Zagreb) contra Ilirija. — Ali je Športna zveza potrebna. — Konjske dirke v Beogradu. — Trening dirkača. Transport blaga potom letal. — Nogomet. — Atletika. — Kolesarstvo — mo-tociklistika. — Avijatika. — Konjski šport. — Zimski šport. — Službeno objave. — Razno. Sloven. narodno gledališče. Repertolre bodočih dni: V soboto 23.: .Netopir", «b. A. ’ V nedeljo 24.: Pop. ob 14. uri „Smrt majk Jugoviča". večer ob pol. 20. uri »Kraljevska visokost*, izven ab. Šport. : Pododbor LJ. N. P.: Dnevnik »Tabor* se proglaša kot oficijelno gla silo Pododbora. . : S. K. Korotan. V nedeljo, dne 24. t m. se odigra ob pol 10. uri predpoldne na prostoru S. V. »Rabid* tekma med I. moštvom S. K. „Korotan“ in „Rapid“ komb. Vabi se k obilni udeležbi. : S. K. Korotan I.: S. S. K. Maribor I. 2 : 9 (1 : 5). V četrtek 21. t. m. je nastopil prvi£ II. slovenski športni klub „Korotan‘‘. To je razveseljivo in pomembno dejstvo v razvoju jugoslovanskega športa v Mariboru. Krepke in živahne postave „Korotancev“ sit že pri prvem nastopu dale novemu Jugoslovanskemu športnemu klubu simpatično lice. Točno ob 17. uri je začel sodnik gospod Osebik igro. „Maribor“ je prevzel vodstvo ter napadal. Leva zveza Vogrinec je kmalu po začetku zasigural vodstvo z lepim strelom iz večje distance S. S. K. „Maribor“. „Maribor“ je napadal do konca polovice ter je scoriral še štirikrat. Vsled slabe postave obrane in hija, se je oo*r■■rll „Korotanu" predor ter je dosegel po mali zmedi častn goal. V drugi polovici se je povspe^ Korotan" začetkoma do lepe kombinacije ter dosegel po 11 minutah svoj drugi goal. „Maribor“ je zopet prevzel igro ter napadal do konca. „Korotan“ je branil ojačeno in uspešno do zadnjih 15 minut ter šele tedaj podlegel vehementnim, od levega krila hitro in temperamentno vpeljanim napadom. Padli so 6., 7., 8. in 9. goal za „Maribor“. Hvalevredno so se udejstvovali pri,.Korotanu” posebno vratar, desno krilo, zveza in centerhalf. Igra je pokazala, da manjka „Korotanu“ v glavnem še skhp-nost v igri, med tem ko je tehnično za začetek že precej popolnosti pri poedi-nih igralcih. „Maribor“ pa sicer ni pokazal svoje najbolje znanie. Obrana je bila slaba (posebno leva), halfi pa so pregosto prehajali v napadalno črto, ter s tem preje škodovali, kot pa koristili. Agilnost in skupnost je edino pokazala napadalna črta, vsem naprej leva stran Vogrinc in Haberstok. Igro je vodil sodnik g. Osebik precej sigurno. Razmerje' kotov 2 : 9 za ,,Maribor". : SSK Maribor I. : SK Svoboda I. V nedeljo 24. t. m. tekmujeta navedena kluba ob pol 11. uri na igrišču »Maribora*. Sodnik g. Nemec. : SK Korotan I. : SV Rapld rez, Na Rapidovem igrišču nastopi SK Korotan ob 3/il0. uri proti rezervnemu moštvu »Rapida*. Sodnik g. Sepec. : Otvoritev poml. prv. tekem. V nedeljo 24. t. m. otvorita SV »Rapid* I. in »Rdeča 11* I. serijo pomladanskih prvenstvenih tekem. Začetek rezervnega prvenstvenega nastopa 14. uri. Ob 16. uri nastopita prva moštva. V predtekmi sodi sr. Gnus. Igro prvih moštev vodi Suput. Tekmuje se na vsak način o' vsakem vremenu. : SK Svoboda je sprejeta v LJ. N. P. kot začasni član. Gospodarstvo. Borza 22. aprila./ I C uri h: Berlin 8.70, New Yorfc 578 London 22.69, Pariz 42.10, Milan 27.25, Praga 7.85, Budimpešta 2.16, Zagreb 4.02l/2, Varšava 0.71, Dunaj 1.50, avstrijske žigosane krone 0.98. Zagreb: Berlin 200-00—208, Italija 675—r677, London 561.50,- New York 140.50—142,Pariz 1040—1043,Praga 189 do 191.00, Švica 2465—2470. Valute: Ameriški dolarji 139-25—139.75 avstrijske krone 23—24, carski rublji 70—75, češko-slovaške krone 191—193, francoski franki 990, napoleondorji 475 do 480, nemške marke 200—205, romunski leji 215—218, souvereigni 255, italij. lire 650—0, turške lire 500. Dunaj: Ameriški dolarji646—650, nemške marke 999.50—1005.50, angleški funti 2550—2570, francoski franki 4770 do 4810, italijanske lire 3105’00—3125, jugoslovanske dinarji 1814—1834, poljske marke 80.75—82.75, švicarski franki. 11.300—11.350, češkoslovaške krone 886.00—892.00, madžarske krone 230.00 do 232.00. Strojna industrija v Jugoslaviji. Na nobenem polju se ni pokazala bolj naša odvisnost od Avstrije oziroma od sovražnih Nemcev pred ustanovitvijo Jugoslavije, kakor ravno na polju Strojne industrije. Vsa industrija se jo koncentrirala prej okrog nemških wedišč in le Cehi sq si znali z svojo žilavostjo tudi na tem polju priboriti nekaj postojank. V slovenskih in hrvaškili krajih pa so bila podjetja; te vrsto jako redko posejana in še ta so bila izključeno v nemških rokah. Po preobratu je naš domači kapital tudii: na tem polju moral vzeti stvar v roke.i Pričela so nastajati tako v Sloveniji1’ kakor na Hrvaškem in v Srbiji rnt.na niala podjetja ki vlivajo železo in ko-vine ter izaelu je jo različne strojne de-le. Eno najzanimivejših teh podjetji so Strojne tovarne in livarno v Ljubljani L*!. Sru?i 12 mniU ^a'110f'a t-er tehnične-; Takoj ko se je zrušil av-stnjski rezmi so prejšni lastniki ljub-ganskih tovarn zagrizeni Nenu* Fo-nix in Samassa hiteli prodajati podjetja ter pobirali šila in kopita. To priložnost so porabili podjetni slovenski krogi ter spravili tovarne v svojo posest in sicer za primeroma tako malo svoto, da reprezentira podjetje danes! vrednost, ki je mnogokrat veftj* kot gaij Schicht 5 k ozi d es c ileij a ižkazalo sje j c ; I v zvesii pomoti Lovo — „§cMehi' Schicht Znamka „jelen" ; Njegov* kakovost izdatno*! In pralna unoZnost prihrani mnogo ribanja In drgirtjMja. Sthldjf-ovo mlto pere v mlačni vodi bolje, kot mnoga druga milo v vroči. Potile le no poleg stoječo varstveno mamko! Zaslopsivo 20 Slovenijo ima ivrdka Jt Globočnik 2/1 drug V LjubfjHm. * <>■' . ,• . -V , • . ;*'• i . -vir•.• ■ • ■ ; • nakupna cena. Vsled tega je notranja vrednost delnic najmanj 3kcat-tako visoka kakor pa nom^alna vrednost. To je za vsako podjetje velepomembno, ker je s tem za vedno dana zdrava baza Bil je to eden prvih večjih finančnih uspehov po nastanku Jugoslavijo. Omenjeno industrijsko podjetje pa je tudi iz tehničnih ozirov zelo vazno. — Vsa v Jugoslaviji se nahajajoča podjetja so namreč Se v pricetnsm stadiju ter tipajo okrog sebe v lcoji glavni smeri bodo delovala ter izvršujejo vsled tega brez sistema vse kar jim pride v roko. To je otroška bolezen vseh začetnikov koja se more na poti Ho višjega razvitka preboleti. To lazo razvoja pa imajo Strojne tovarne v Ljubljani že davno za seboj kerisose specializirale na 4 predmete. Podjetje obstoja sedaj iz štirih z vsemi moder-. nimi popravami opremljenih tovarn. Izdeluje se v eni tovarni samo stroje za obdelovanje lesa, v drijgi tovarni samo turbine z zraven spndajocin transmisijami, v tretji tvornici armature za železnice, v četrti delavnici samo zvonovi iz najfincjšega; brona^ na podlagi 150 let stare izkušnjo prejšnje transmisijami, v tretji tovornim arma-'cijo je podjetje nastopilo popolnoma moderno pot. — Le na ta naojn je mogoče priti do popolnoma konkurenčnih izdelkov in le tako je mogoče povzdigniti našo industrijo. Razen tega pa so tovarne uredile sedaj v novejšem casu še eno delavnico, ki izvršuje vsa popravila. Strojno tovarno so^v zadnjih Hveli letili prebolelo vse težkoče, koje So bile posledica nastanka naše države. Mnogo so trpele na pomanjkanju materijala vsled transportnih težav in •. včasih ni bilo ne kg. koksa v Skladiščih tako, 'da je bilo treba livarne časoma ustaviti in naročnikom naročila pozneje dostavljati. Te težavo so sedaj premagane in je materi jal oziroma po Surovine za leto 1921 ' ponolnoma zasj-gurane z ozirom na to, da je podjetje Radostno preskrbljeno z naročili za železnice. za lesne industrijalee ter za naročnike zvonov. Ravno^ sedaj zopet Strojne tovarne razpisujejo novo emi-tdjo, da s povečanim delniškim kapitalom nadalje razširijo svoje obrate in Bgrade popolnoma novo zvonarno, ki ibo lahko producirala Škrat toliko Ira-Kor sedanja. Vsled tega se nam je zdelo važno, da se o stvari informiramo ter tudi glede tega poročamo Svojim Čitateljem. g Italijanska trgovska bilanca za 1. 3920 izkazuje deficit čez 8 milijard lir. Izvoz je iznašal 7.803 milijonov lir, uvoz pa 15.842 milijonov lir. Uvažala fie surovin za 5.014 milijonov lir, polfa-prikatov 3.249 milijonov lir. izdelanega tovarniškega blaga za 3.364 milijonov lir, živil in žive živine za 4.233 milijonov lir. Izvažala je surovin za 989 mil. lir, polfabrikatov za 2269 mili. j..lir1, lovarnišicih produktov za 3.292 njpfijo-Uov lir, živeža in živine za 1.252 lir. — tJajveč je uvažala iz Zedinjenih držav, ti ato iz Velike Britanije., v tret ii vrsti 1» Argentine in v četrti iz Francije. Uvoz iz ostalih’ držav pada pod 1000 milijonov lir. Izvažala je v prvi vrsti v Fiancijo, na to v Švico, Zedinjeno dr-fave, na Čehoslov. itd. Sokolstvo. toemasamBsci i 15BES5B®PSnS32W9B?l Ne pozabi naročnine! o Sokol na Pragerskem. Oni, ki tako radi pozabljajo naše suženjsko življenje pred Jugoslavijo, naj bi videti minuli četrtek sokolsko zborovanje na Pragerskem, kjer pred prevratom nismo dobili voznega listka in ne postrežbe v kolodvorski restavraciji, če smo govorili v materinščini domačega ljudstva. Schul-vereinska šola, Sfidmarkina knjižnica, Sfldmarkin kapital, Turnverein in Ver-schdnerungsverein so absolutno gospodovali na tem važnem železniškem križišču in segali s svojim pogubonosnim delom uspešno že tudi v sosednje slovenske vasi. V četrtek pa je zadostovala kratka časopisna notica mariborskega Sokola in Pragerčani so napolnili obširno dvorano kolodvorske restavraciie: Delavci — Železničarji, uradniki, učiteljstvo domače in okoliško, moški in ženske, mladina, vsi so prišli' in pazno sledili nad enournemu govoru brata dr. Pivka, ki je z niemu lastno poljudnostno zanimivo in živahno pred-našal zgodovino, težnje in delokrog Sokolstva. Ko je predavatelj končno vprašal, kdo je na podlagi tega sokolskega programa voljan pri-,topiti pragerskemu odseku mariborskega Sokola, so vsi navzoči dvignili roke in se je takoj sestavil | pripravljalni odbor, ki ga objavljamo na : drugem mestu. Posebno razveseljivo pri tem je bilo to, da se je večina odbornikov, samih mladih delaželjnih fantov, .kar sama javila k prevzetju odborniških funkcij. Nato je navzoče bodril k smo-, trenemu delu Se brat Schaup, ki je obenem nabral med zborovalci za novega Sokola lepo vsoto 640 K. Načelnik Jeras je Prarerčanom v jedrnatem sklepnem i govoru pokazal velikanskevspebe vzvišenega nesebičnega sokolskega dela, ki jih je žel v svojem življenju naš starosta br. dr. Pivko, zlasti s svojim junaškim Činom med vojno. To čilo ustanovno zbo-rovanie, ki ga je obiskalo šest mariborskih Sokolov, je trajalo polne tri ure in prične pragerski Sokol že to nedeljo s telovadbo naraščaja in članstva. — Ker deluje na Pragerskem že Bralno društvo in Ljudska knjižnica, ki se prav lepo razvija, si obetamo v naikrajšem času krepak razvoj edirfttvene jugoslovenske misli v tem ponrej pbnemčurjenem kraju in okolici. Ta lep začeten uspeh na Pragerskem pa nas obenem uveria. da je mogoče prav povsod v naši domovini delovati za naše vzvišene ideje, če ima le nekaj posameznikov krepko in dobro voljo. o Pragersko. Pripravljalni odbor odseka mariborskega Sokola na Pragerskem se je pri svojem ustanovnem zborovanju dne 21. t. m. sledeče konstituiral: predsednik pristav Brajnik, podpredsednik žel. uradnik Vi vat s Spodnje Poljskavej tajnik odpravnik Golob, blagajnik strojevodja Zavadlav, načelnik žel. uradnik Semut, vodja prosvetnega odseka nadučitelj Kovačič. Ostali odborniki; Maks 1 Dolničar. Anton Rozmann, Jožef Raith-.maier, Vinko Brenčič, Budin, Savec in seitra Skofičeva. Najnovejša poročila. Nemčija pred odločitvijo. DKU Berlin, 22. aprila. Danes dopoldne so se zbrale posamezne frakcije državnega zbora k posvetovanju o položaju, ki je nastal vsled ameriškega odgovora. Minister dr. Simons je v današnji seji državnega zbora podal poročilo o zunanjepolitičnem pološaju. Tekom popoldneva so se zbrale parlamentarne frakcije. Voditelji strank, ki so za danes zvečer pozvani k državnemu kanclerju na razgovor o položaju, bodo na ta način v stanju poročati državnemu kanclerju o stališču svojih strank. Zvečer se vrši seja ministr-kega sveta. DKU Berlin, 22. aprila. Na današnji seji današnjega zbora, kateri so prisostvovali državni kancler in večina drž ministrov, je naznanil minister za zunanje stvari dr. Pimons v imenu vlade: Amerika je odklonila posredovanje kot razsoditelj, ni pa odklonila posredovanja v navadnem’ pomenu besede. Vsled tega je treba sedaj najti način, kako bi bilo mogoče staviti ameriški vladi predloge nemške vlade. S tem se bo danes pečala seja ministrskega sveta. Vlada bo jutri podala zbornici celoten odgovor glede svoje politike v vprašanju reparacij. Vlada je prepričana,~da je s svojimi predlogi dospela na mejo tistega, kar more Nemčija storiti v repara cijske namene. (Nemiri.) Tembolj ker imamo proti sebi skoraj ves zunanji svet. Nato se je seja odgodila. Jutri ob 3. uri popoldne bo državna vlada podala daljšo izjavo. Mednarodna konferenca transportnega delavstva. DKU Ženeva, 22. aprila. (Švic. dop. urad.) Mednarodna konferenca transportnih delavcev je sprejela v petek po živahni debati med nemškimi in francoskimi delegati sklep, v katerem se poziva udruženjo, naj zastavi vse svoje sile, da se upelje na železnicah zaklop Boironts. Pri vprašanju doneskov v zvezi z valuto se je razvila živahna diskusija. kSVCUk-pGfniki Z& č© Na predlog čehoslovaškega delegata se^ 437 4—2 je sprejel proti francoskim glasom spremenjeni predlog, po katerem se bode upoštevalo stanje valute v raznih deželah po doneskih, Nadalje se je sprejel drugi sklep- radi obrambe osemurnih ohranitev sedanjih plač in odprav? nadur. Nemški dementi o francoskem ultlmatumu. DKU Berlin, 22. aprila. (RfezžiČo®); Vesti o ultimatumu krožeče tud' vp^5® bornici, po katerem se zahteva sprejem pariških sklepov, so brez vsake podlež6' DKU Dunaj, 23. aprila. „Die Neu6 Freie Presse* poroča iz Londona: IzvrSe-valni odbor Zveze narodov je 6prel6^ koncem nekega posvetovanja o repaf®' cijskem vprašanja naslednjo resolucjJ0' Odbor ostaja pri svojem mnenju, ki v je potrdil tudi premierni minister 7. marw< naj bi se vprašanje odškodnin z NemW rešilo potom pogodbe, ne pa z akcij?' s katero hočejo priti aliiranci do svor zahtev nasilnim potom. Odbor UV1 L nezaupanjem možnost nadaljne voj*s£ akcije v rurskem ozemlju. VpraSanJ^ koliko naj plača Nemčija, naj bi s rešilo potom sodnega reka. pel0”.i svoto nemške vojne odškodnine 11' določi mednarodni sodni dvor, ki bo imenovan od Zveze narodov in k?h-fe\L naj se pridene tudi gospodarski i zvedel Poljsko volneno blago. ' ;N LDU Lodz, 22. aprila. TakaJjjjj (ovarne za volneno blagv pridelajo.661u ‘ mesečno blaga v vrednosti' 10 milil0)* poljskih mark. Poljska porabi za 5 do 6 milijonov, ostala količi13 F se lahko izvozi v inozemstvo. Vprašanje Gornje Slezlje. DKU Varšava, 22. aprila. čno). Minister za zunanje zadeve K ^ Sapieha potuje 25. t. m v Rim jn^ tam v Pariz, da se udeleži razpr®Te -:e, hovnega sveta o razdelitvi Gornje Sl® > Glavni urednik: RadlvoJ R e h a f' Odgovorni urednik: Fran V o g I * čevlje Veletrgovina Gaspari & Faninger Mari bor Drobnina. pletenina, galanterija Aleksandrova c. 48. m m Samo na debelo I ^ Podružnica v Mariboru ti Obrestuje vloge najugodneje. ^ Daje vsakovrstne kredite — ^ .... .............———------------------ SV Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPL1 J' CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica In rezerve 95,000.000*^ Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcij® * -r«" Pozor! Pozor! r“1!' Z’' ' dvor* na Tržaški cesti št. 47 Mer se dobi vsaki dan sveže pivo, pristna vina, 9orka in mrzla jedila. MT" Točna postrežba! “Wl Rojakom, Slovencem, se priporočajo , Drago Žohar, B. Kraker. /Z>^S.~/z>siš-yz Okrogel in rezan les, trame kupi viako mnoiino cesta St. 51. 526 rPOHSSTVO^ Spalne, jedilne in gosposke sobe, saloni, klubgarnitvre v fini in preprosti izpetlavl. Sobe iz mehkega lesa K 5000*—. Kuhinje, lepo barvane, K 1800*—. Vložki, modroce, stolice, k?kor vse vrste lesenega, železnega in tapetniškega pohištva zelo po ceni v zalogi pohištva Karol Preis, Maribor SlomSkov trg 6. 217 Svoboden ogled! Ceniki zastonjI nissssi! Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potu* fočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stickler. s* Svoji k svojimi Govorite povsod slovenski) Hi Vabilo v na H. redni občni zbor Mariborske tiskarne d. d.11 v Mariboru . kateri se vrši ne 25. aprila 1.1. ob 3. uri popoldne v prodorih tiskarne, Maribor, Jurčičeva ulica 4. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva In eksekutive, 2. odobritev letnega računa, razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnega sveta; 3- volitev štirih upravnih svetnikov, 4. volitev nadzorstva, 5. sVlep o zvišanju glavnice od K*2,000.000 na K 3,000.000 in o modalitetah izdanja novih delnic, 6 sklepanje o evenfuelnlh pravočasno predloženih predlogih. Maribor, dne 22. marca 1921. Mariborska tiskarna d. d.“ v Mariboru. ^^JH^PogaCnik 1. r. dr. Llpold 1. r. Va|no ^ Vsakih 10 delnic daje pravico za 1 glas. Glaso- 08ehni>rav,co na občne*11 zboru lahko vsak delničar izvršuje , P° pooblaščencu. Pooblaščenec je lahko tudi *> «* ni delničar družbe. de,ni{§ 7. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni linice nai**a8neje 3 dni pred občnim zborom založijo ll* m«.., atere tvoriio podlago za niihovo glasovalno pravico, "bfnj zbor^ 'e obiavlieno v vabilu, $ katerim se sklicuje !T«vir?eln,.e*r'5> *eIijo imeti na občnem zboru glasovalno ,°ibe izvolifo založiti delnice v smislu predstoječe do-Maribn„ Prl ravnateljstvu Mariborske tiskarne d. d. v u* lurčičeva ulica 4. 471 Uabilo na subshripcijo novih delnic Strojnih tovaren in livaren, d. d., Ljubljana. Dovoljujemo si Vam naznar-itf, da je upravni svet sklenil na podsUvi pooblastila občnega zbora provesti zvišanje delniška glavnice f od K 10,000.000'- na K 15,000.000’ , s izdajo 12.500 novih delnic po K 400*— nom. / v skupnem znesku K 5,000.000*— in glavnica se bo-porabila v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne in sploh za razširitev obrata. , / Občnemu zboru se bo predlagala za leto 1920. 7°|0na dividenda, kar dokazuje primerno rentablliteto kapitala, naloženega v podjetje. Javni subskripcija se vrši ob teh pogojih: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podstavi treh starih po eno novo delnico po K 600*— tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 2. Novi delničarji dobe delnice po K 850‘— tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. * • 3. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921. ter opremljene s kuponom za leto 1921. 4. Subskrincija se vrši od 15. do 25. aprila 1921., In sicer: , a) pri Jadranski kanki. in sicer pri podružnicah: v Ljubljani, Kranju Celiu, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu. Splitu; b) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri podružnicah v Ptuju in Brežicah; c) pri Zadružni zvezi v Ljubljani: ^ b) pri Zadružnih zvonarnah v Ljubljani, župnišče Sv. Jakoba. 5. Zneski, vplačani za nedodeljene delnice, se povrnejo subskribenfom takoj po izvršeni dodelitve brez obresti. 6. Reparticijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskrip-cijskem roku. 1 V Ljubljani, dne 15. aprila 1921. / Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Vinko Majdič s. r., predsednik, Mariborska eshompfna banka v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 11 Bit* Podružnice: Murskn Pobota in Velikovec« *preiema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. kupuje in prodaia: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Montira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. kredite: Pod najusodnejšimi poboji. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Oale predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prevzema: Borzna naročila in jih izyršuje najko* lantneje. »TABO R* Mala oznanila. iHlatM deklica bi se oddala k boliSI obitelji ali vdovi, ki je brez otrok. Dopisi z naslovom in zahtevami na anončni zavod »Vede2«, Maribor, Slovenska ulica 6. 553 Qobro idoSa trgovina se radi družinskih razmer proda. Naslov v upravi. 559 Kolo, dobro ohranjeno, se proda. Studenci, Kolonijska cesta 28. 553 Lepa oprava za Jedilno sobo, temna, 12 stolov in harmonij, se ceno proda. Maribor, Razlagova ulica sit. 21, priti., desno. 557 Kila z dveml nadstropji, trgovino, sredi mesta, se proda. Naslov v upravniStvu lista. 561 Cigaretni papir Oleschau 1001100, 100/60, Abadie lOp'60, 100|65 se kupi. Po nudbe pod »Cigaretni papir 1921« na upravo »Tabora«. Naznanilo! Tovarna K. R. 3 e 2 e k. Maribor, Meljska cesta 103, ima na razpolago par dobrih konj za težko vprego in poljedeljska dela. Lahko ae vpraša tudi tele-fonično pod St. 177*ali 136. 462 4—3 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St. 22 se priporoča. 22 Hi. ji s s stanovanji, 6 sob in 6 UuhinJ, vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pri* pravna za vsako obrt, se proda. Naslov v upravniitvu »Tabora«. . 0! aprlTa T9zx: Priporočljive domače tvrdke. faIpahaJ:.!!. * n . . - do 1. maja s trgovino v mestu. upravo lista. Maribor 625 Usofara si naznaniti, da sem otvoril dne 16. aprila v Peklu nad lajteršberSkim železniS-iklm predorom svoj vinotoč ood velo (osmico). Za obilen obisk te priporoča Andrej Janžekovič. oceoooocoooooo0000000000oooeooooo Soba sa SIS 3-? 3501 lista. Benčina & Tomec sta kupila kartonaino tovarno v Mariboru od prejšnjega lastnika Ed. SI i u z a ter se priporočata cenjenim odjemalcem za nadaljno na klonjenost. 475 -rtOto. cl‘ 3—3 =as: Proda se i skoro popolnoma novi Oliver pisalni stroj za K 7000. Ogledati se zamore iz prijaznosti , pri tvrdki Ivan H a j n y, i Maribor, Aleksandrova cesta ! St. 45. E60 2—1 ° 1 Ivan Šober o 1 restsifraclia Maribor e p Grajski trg 1 Slavko Lešnik kolar ' Pod mostom št. 10 d H 5 | Fran Balon - i gostilna ,Pri brodu’ Pobrežje št. 6 Jožef Stajnko 4 kolar Jugoslovanski trg 3 | 1 Gabro Valjak kavarna »Central" Gosposka ulica Peter Tomažič sodar Mlinska ulica 11 i Dominik* Fabjančič krojač za gospode In dam# Jurčičeva ul. 5-1 Frida Novak modistlnja Gosposka ulica 32 Jakob Vezjak krojaška obrt in konfekcija Vetrinjska ul. 17 Eman Ilich sla&lčar Slovenska ulica 5 i Joža Volčič mizar Slovenska ulica 36 Ferdo Babič stavbeni in umetni kljutovničar Splavarska u!. 3 S C1 Rudolf Niefersal manufekturna trgovina Koroška cesta štev. 1 Zlata Brišnik Kina papirja in satan! Slovenska ul. 10 A. Spaninger trgovina delikates Jurčičeva ulica 11 HTHl Elektrotehnično podjetje Saks & Tratnik 582 Slovenska ulica štev. 20 Baloh & Rosina galanterija, drobnarija drobno 1 na debelo 1 Grajski trg 3 iaše, perilo ter razno alanterijsko blago, potne košare itd. kupite najceneje pri Jakobu Lah Glavni trg štev. 2 •' l"A' V JU ! J. D. Jerman trgovin* r. mešanim RUŠKA CESTA blizu Koroškega I in dr. S | i blagom I B 37 403 S olodvora. § | nielje za moderno slikarst*9 Vladimir VlaJIč Maribor, Gosposka ulita #• Alolls |t oifprt ij I.-I2. n otf 1 30 Naznanilo otvoritve! Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v Frankopanovi ulici št. 9 z vsem v to široko spadajočim delom dobro opremljeno mMo delavnico. Sprejemam vsakovrstna naročila in jih fzvršujem po lastni želji naročnikov. Prev2e> mam vsa v mizarsko stroko spadajoča deja in izdelujem spalne sobe iz mehkega in trdega lesa In v raznovrstnih slogih po najnižjih cenah. ■ Za blagohotna naročila se priporoča Anton Marušič, mizarski mojster Frankopanov« ulica 9. 546 3—2 Novo došlo! Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge Posteljni predložki Gradi za matrace Platno za slamnjake Nanking ilnlet Brisalke Kuhinjske brisače Umivalne rute VoSčene rute Posteljni vložki . po najnižji ceni pri K. Utorscfoe, Maribor Gosposka ulica 10 A. & E. SKABERME Ljubljana, Mestni trg 10 g. n^amijakiiirna in plofeninska trgovina na dobfltolt priporoča svoje_ bogato .skladišče damskih in r otrookih, kakor tudi moških nogavic. Za tekočo sezono ima v zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavice črne, rjave in bele barve. Pismena naročila se izvršujejo poštno-obratno in najsolidneje sum i* MŠm P 535 li III HI Gurtczakolo 2avod za sfraženje fe zaklepanje v Mariboru | pri oknih in trakovi za šalu-j zije, že pripravljene za de*} i ščice skozi dejati, kakor tudi j vrvice se dobi pri prevzatn« V.Ntrsano im m ,TIHEM’ Zagreb HMIftn m. 8 Modeme tovarniške opreme Stroji za vse industr. obrate Precizna in navadna orodja Zastopstvo najboljših tvrdk Prodajalna za Jugoslavijo tvrdke G. Rot A. G. Wien i!l. j Gonilni jermeni j za stroje v vseh širinah od 130 do 200 mm v zalogi pri i I v a n u Kravos, sedlar, j Aleksandrova cesta 13. 130 66 Hidravlične napeljave Motorji vseh vrst Opreme mlinov. . Zidno opeko odda v vsaki množini SJmeina opekarna ^EJdtiPanie. Sprožila naj se vpešijejo ^ na U. I^assitnbenl stavbeni mojster, 506 Maribor, V/rtna ulica 12. , 0 vMko vrsto straiania y mestu. "• Iv. Kravos s *««feor tudi spremljanje *e!e* rw 93. i *"• "»«• - PoW*«ll« » pisarni* «” s S a n i i k a ulica 2* KNJIGOVEZNICA iVIARIBORSKE TISKARNE D Si ) 1 1 i 1 D h tt P k, «11 a; d) R( m St' m Se, 04 kr He bel bi k H KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU. OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KN.IIGOVEŠKO STROKO SPADA- JOČA DELA. IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE! rt)! ') Telefon ?te*. STB Špedicija vseh mt »♦ CarffflfVs dgj&tufo to esrfask. r lainacije. :o: Vskladlšieffe vsakovrstnega blega. :o: Mednarodnljtfevait. ». Setfjfr,, patentiranimi pohlit-,na w strani. :o; Špedidjsko dostavno r podjetje kine-ieiWnlce. doeoilSka eSruSba za metfMrodtie trsmpoHe v Cisibijanl. •ajv^ poejtfei ASLKSH Drzojw. naslov: Spcdb.aika» Predprodaja vozovnic ta v/ie proge ju£ue la, državno iolMiiIce Skladišge spojeno s tirom Južne železnice, Aleksandrova cesta St. ,70. m ^odruinica: MARIBOR, Aleksandrova cesta St. 35. * Podružnice-* MARIBOR, ZACHtEB, BCCBRAO, TRST« WICN. Najlažje dona?e IpedlcIJjka podk^*1 Lastnik In Izdajatelj: Konzorcij ^Tabor«. — Tinka: Mariborska tiskarna d. d.