Naročnina mesečno ^^ MMBM A. ^ ^^fl^teL ček. račun: Ljub* 40 n«- ^^^^ ^BT ^^m ^^ ^m ^ ■■ ^ ,0.149z« D.n ^g^^ ^m ^m ^m ^m m mmmm** inozemstvo 120 Din ^ ^^^ ^^ M je v ^^rJm-^ ^^^ JKL—mmJ ^ Kopitarjev, ui.6/111 - jeva 6, telefon 299!» Telefoni uredništva: dnevna aiažba 209« — nočna 8996, 2994 ia 209« --Izhaja vsak daa sjatraj, razea ponedeljka ia dneva po praznika Naproti slovanski vzajemnosti Ofenziva Male antante proti reviziji Približanje Rusiji Napoved obiska poljskega zunanjega ministra v Pragi in v Belgradu je bila sad instinktivne in povsem pravilne reakcije na rimsko spletkarenje med MacDonaldom in Mussolinijem glede uposta-vitve hegemonije štirih velesil, prav za prav samo Anglije, Italije in Nemčije, nad Evropo. S konkretno zunanje politično gesto so reagirali najprej Poljaki, ker je bila Poljska tista, v katere telo bi v smislu tajnih dogovorov moral najprej vrezati revizioni-stični nož. Za pouiirjenje Nemčije prihaja namreč iz Londona polslužbeno predlog, naj bi se Gdansk j priključil Nemčiji, odpravil naj bi se »koridor« s i priključitvijo tega ozemlja zopet k Nemčiji, Gdinja naj bi se priznala Poljski in železnica, ki veže Poljsko z morjem, nevtralizirala. Praktični se to pravi, odrezati Poljsko od morja. Zakaj resnično ironija je govoriti o nevtralizaciji železnice, ki bi tekla po ozemlju Hitlerjevega tretjega carstva. Poljaki so začutili, da bodo lahko branili svojo j zemljo pred tujci edino s pomočjo Slovanov, v katerih interesu je, da se zavre naval revizionistov, ki jim ne gre več samo za prestižno vprašanje priznanja enakopravnosti, temveč drzno zahtevajo zase slovansko zemljo. Poljsko pobudo z vsem srcem pozdravljamo. Prepričani smo tudi, da bo rodila resničen uspeh, da se bodo dosedanje vezi med bratskimi slovanskimi narodi utrdile in da se čimprej zapečatijo s konkretnim dogovorom med Češkoslovaško in , Poljsko na eni strani ter med Poljsko in Malo an- | tanto na drugi strani. Kajti Poljsko, ki je predolgo j vodila samostojno in »elastično« politiko velesile, i politiko, ki se je mladi državi zelo laskala, a ji ni prinesla praktične koristi, so napotile do Slovanov resnične potrebe. Ne gre torej za kako sentimentalno pobratimstvo z mehkim slovanskim obiležjem, temveč za prijateljstvo, ki bo Poljski in njenim bodočim zaveznicam v resnici koristilo. Predlog o alijansi štirih, ki naj bi odločevala o usodi Evrope, je Poljakom pokazal, da tudi London, na katerega pomoč je Poljska prerada računala, postavlja Poljake v vrsto malih narodov, ki bi jih MacDonald rad poklical za zeleno mizo samo zato, da bi jih informiral o že storjenih sklepih štirih velesil. Tudi na dobre odnošaje s fašističnim Rimom so v Varšavi preveč dajali. Šele med zadnjo politično razpravo v sejmu se je iz ust odločujočih ljudi čula rezerva, da pod nobenim pogojem ne smejo iti prijateljski odnošaji z Rimom tako daleč, da bi se utegnila čutiti prizadeto Jugoslavija. Radi priznavamo, da se je pričela vprav revolucionarna preorientacija v poljski zunanji politiki že pr-!j, in sicer v trenutku, ko so Poljaki pričeli delan za zbližanje s sovjetsko Rusijo. Ta prelom z vso povojno politiko, ki je imela globoke korenine v hudem sovraštvu do nekdanjih ruskih tlačiteljev, ni bil lahek in potrebno je bilo zanj toliko ver ,.amo-premagovanja, kolikor so danes v Rusiji na vladi neizprosni nasprotniki krščanstva in za padu e kulture. Poljaki so podpisali z Ru.Vjo pogodbo o ne-napadanju, kakršno so sklenili tu li Francozi. Naraščanje hitlerjanstva in reviziontstičn^ gonje je zbližalo Francijo in njeno zavezn.co z boljševisko Rusijo. Poslej se je pričela ustvarjati politična grtpa-cija, ki silno spominja na tisto pred izbruhoin sve tovne vojne. Simptomatični klici g. llprriota po ožjem zbližanju z Rusijo kažejo, da je za kulisami v tem smislu nekaj v teku. Nikakega dvoma ni, da je pričela Ri.sija igrati v Evropi vedno večjo vlogo in da vedno boij posega na zapad. MacDonaldova pobuda za osnovanje diktatorskega bloka štirih ima brezdvonmo namen, Izločiti Rusijo z evropskega političnega pozoriSča. Mussolinija pa straši vpliv Male antante in slovanskih držav sploh. V Angliji so danes na vladi de jansko konservativci, ki so vsaj tako veliki nasprotniki Rusije kakor boljševikov, ki s svojimi idejami cgrožajo njihove kapitale in angleške kolonije; Angleži so prav iz zadnjega razloga na tiheni odobravali okupacijo Mandžurije, da bi se na ta način zmanjšal ruski vpliv na Daljnem Vzhodu. Mussolini je pred leti pogosto opozarjal pred nevarnostjo, ki grozi zapadni Evropi zaradi naglega naraščanja ruskega naroda in se je bratil z Moskvo samo zato, da bi dražil prenasičene in na zemlji bogate za-padne narode in tako čim več od njih izsilil. Rim, Berlin in Moskva so bili nekdaj središče propagande nialkontentov. Danes je položaj drugačen in Mussolini se je pričel naslanjati na angleške lorde v trenutku, ko bo morala tudi Rusija revidirati stališče napram Nemčiji zaradi prihoda Hitlerja in zmage militarizma. Da je Mussolini nasprotnik Slovanov sploh, je pokazal že pogosto. Francija bi s pomočjo Male antante, Poljske in tudi Rusije, ki rada zahaja v Ženevo, imela v Zvezi narodov krepko besedo. Odtod tendenca angleških konservativcev in rimskih fašistov, da se čim bolj oslabi Zveza narodov. Zato naj se uvede hegemonija štirih, v kateri bi bila Francija vedno preglasovana. Mussolini je kot macchiaveiist in oboževatelj sile vselej s prezirom gledal Ženevo in jo večkrat tudi kot ministrski predsednik javno zasmehoval. Biilovv je že 1. 1907. nekje zapisal: »Za nas ni pod nobenim pogojem sprejemljivo svetovno razsodišče, ki nain onemogoča, da bi svojo silo spravili v veljavo pred malimi državami.« To je danes tudi Mussolinijeva politika, ki mu toliko bolj prija, ker mu vprav male države, med temi v prvi vrsti naša, križajo revizionistične in osvajalne načrte. V Nemčiji so danes na vladi BUlowi posnemalci. Povsem naravno je, da so pozdravili MacDonaldove načrte, ki jim prinašajo poleg vsega dvakratno povečanje armade. Mnogi menijo, da ni imel MacDonald pri svoji pobudi namena, škodovati malim državam. To je tudi mogoče. Ootovo pa je, da je iskal na poti v Rim v prvi vrsti interese laatne države, ki nezaup- Ženeva, 27. marca. A A. Iz krogov Male antante se doznava, da bi Mala antanta, če bi prejela povabilo, naj sodeluje pri pogajanjih o mirovnem paktu, kar pa ni verjetno, tako povabilo odklonila. intervencija v Ženevi Ženeva, 27. marca. tg.Nedelja je bila pravi bojni dan male antante proti vsem revizijskim stremljenjem. Zastopniki male antante in Poljske so biii ves dan na obiskih pri siru Johnu Simonu. Posebno dolg je bil razgovor s Titu-lescom, kateremu se je baje posrečilo prepričati Simona o nevarnosti tudi najmanjše sedanje revizije, kar pa se z angleške strani oporeka. Poljska se pridružuje Varšava, 27. marca. tg.Poluradna »Gazeta Poljska« prisrčno pozdravlja ženevski protest male antante in odklanja poskus, s katerim hočejo spraviti direktorij štirih velesil v sklad z idejo Zveze narodov. Navedeni list piše iz Moskve, da bi bila sovjetska unija pripravljena, začeti z Romunijo nova pogajanja, in da je Poljska pravi posredovalec med Moskvo in malo a n tanto, od katere je dosedaj priznala Sov-jete samo češkoslovaška. Romunijo solidarna Bukarešta, 27. marca. A A. Rador poroča: Vsi listi objavljajo komentarje o zadnjih sklepih stalnega sveta Male antante v Ženevi in jih toplo pozdravljajo. Listi soglašajo z odločnostjo Male antante in Poljske glede mirovnih pogodb in s stališča Male antante proti direktoriju štirih držav. »Universul« pravi pri tej priliki, da Poljska, Mala antanta in Francija pa tudi druge neodvisne države nikakor ne morejo sprejeti načrte in kombinacije, ki bi ogrožale mirovne pogodbe in s tem ustvarjale v Evropi takšen položaj, da bi bil mir Evrope v nevarnosti. Nič mimo Zveze narodov Pariz, 27 marca. ž. V klubu prijateljev miru je imel snoči zunanji minister Paul Boncour predavanje, v katerem je rekel, dn se bo svet v par mesecih moral odločiti ali za vojno ali pa za mir. Razorožitvena konferenca se mora ugodno zaključiti, drugače bo pričelo pravo tekmovanje v oboroževanjn. Britanski načrt, ki je bil te dni predložen, pozdravlja francoska vlada kot zmago enega dela načel, ki jih vsebuje francoski predlog. Trenutno še nimamo vzroka za pesimizem, to pa seveda samo do takrat, če pred rešitvijo razorožitve-nega vprašanja ne bo sproženo še kakšno drugo vprašanje, ki bi še boli vznemirilo vse javno mnenje. Kar se tiče Mussolinijevega načrta, je Boncour rekel, da bi ožje sodelovanje med zapadnimi državami v duhu in okviru Zveze narodov lahko mnogo doprineslo, dn se reši vprašan ie razorožitve pred organi Zveze narodov. To sodelovanje bi delovalo pomirjevalno zato. ker velesile želijo sodelovati na temelju pakta Zveze narodov. Boncour je končal svoj govor z izjavo bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota: »da mora pakt Zveze narodov ostati v vsej celini edini temelj francoske politike«.« Pariz, 27. marca. tg. »Echo de Pariš« pripominja k govoru Paul Boncour ja, da pomeni ta govor odklonitev angleškega načrta in di-rektorija četvorice. Od rimskega načrta priznava Paul Boncour samo prvi člen o sode-lovnn.ju med štirimi velesilami, to pa tudi snmo v okvirju Zveze narodov, ker je mala antanta odklonila tudi že tak kompromis. Proti mirovnim pogodbam protestirajo tisti, ki so jih sami ustvarili Ženeva, 27. marca. ž. V glavnem odboru razorožitvene konference ee je danes nadaljevala diskusija o angleškem razorožitvenem načrtu. Na popoldanski seji bodo najbrže zastopniki velesil sporočili stališča svojih vlad glede tega predloga. Govoril bo ludi nemški delegat Nadolny. Na dopoldanski seji je prvi govoril španski de- ljivo gleda, kako se utrjuje v Evropi Francija in v svetu njen kolonialni imperij. Gotovo je tudi, da je nekdanji socialist MacDonald storil silno slabo uslugo miru in demokraciji. Drzno je v svojem zadnjem govoru v poslanski zbornici zvrnil na Francoze odgovornost za to, kar bi utegnilo nastati, to je, za kako fašistično-hitlersko avanturo, ako bi Francija in slovanske države zavrnile njegove zahteve, ki režejo njihove življenjske interese. Na eni strani zahteva od teh razorožitev, na drugi jih prepušča lastni usodi, ne da bi jim zagotovil obstoj. Poleg tega zahteva od njih indirektno zemljo in stavi zahtevo, naj se odrečejo vsakemu poseganju v mednarodno politiko. To so zahteve, ki bi se zdele reakcionarne tudi v srednjem veku. MacDonald se je hote ali nehote postavil v službo najhujše reakcije, zakaj vsaka izpolnjena zahteva nemškega in italijanskega fašizma avtomatično rodi novo zahtevo in krepi režime, ki bi se jih morala danes Evropa sramovati. Od Angležev je prišla krilatica, da je vsakemu narodu na svobodo dano, kakšno vladavino si izbere. Po tem načelu tudi Angleži vodijo svojo zunanjo politiko in z njimi tudi iv večina drugih držav. Te legat Madariaga, ki je pozdravil angileški načrt in zahteval od velesil, da dajo malim državam zgled za učinkovito razorožitev. Madariaga je zahteval popolno ukinitev vojnega letalstva. Govoreč o Mus-solinijevem načrtu je povdarjal, da se revizijske težnje lahko uresničijo samo v ozračju miru. Če že gre za to, da ee popravijo napake, ki so storjene v mirovnih pogodbah, bi bilo modro, da se ne pretiravajo metode, ki so že povzročile te napake. Tekst pogodb so izdelale štiri velesile s sodelovanjem ostalih sil. Madariaga je protestiral proti tendenci, da se v Zvezi narodov ustanavljajo posebne skupine. Za španskim delegatom je govoril rueki veleposlanik Dovgalevski, ki je v imenu sovjetske Rusije povdarjal, da je sovjetska vlada predložila razr orožitveni načrt s točnimi številkami. Protestiral je proti zniižanju vojnega letalstva, kakor ga predlaga angleški načrt in zahteval, da se vojno letalstvo jx>-pobioma odpravi. Nato sta govorila zastopnika Indije Aga Khan in portugalski delegat Vasconcelo, ki sta sprejela angleški načrt. Angleško mnenje London, 27. marca. ž. »Timee« se bavijo z vprašanjem revizije mirovnih pogodb, ki bi ee morale po mnenju lista rešiti mirno med evropskimi državami. Ob priliki sestanka v Rimu so ugotovili, da predstavlja problem revizije mirovnih pogodb največje in glavno politično vprašanje v Evropi. Priznati se mora, da Nemčija ni kriva, ker rešitev tega Tokio, 27. marca. ž.V današnjem plennmu sveta, kateremu je predsedoval sam mikado v carski palači, so vsi navzoči soglasno sklenili, ' da Japonska definitivno izstopi iz Zveze narodov. Sklep so takoj brzojavili tajništvu Zveze narodov, istočasno pa je mikado izdal proglas ,:■■» narod. Tokio, 27. marca. tg. Celo vrsto oficielnih objav, katere je izdala japonska vlada ob izstopu iz Zveze narodov, zaključuje proklama-cija ministrskega predsednika na japonski na- Prvo, kar bo napravila vlada, bo preosnova strokovnih organizacij. Strokovne organizacije tvorijo mogočno delavsko armado, ki je povečini v rokah socialistov. »Volkischer Beobachter« že napoveduje, da morajo hipoma izginiti od vodstva strokovnih organizacij 6edanji »bonci«, ki so vsi eksponenti socialistične stranke, na njihovo mesto pa biti imenovani vladni komisarji, ki bodo vodili organizacije v »splošno narodnem interesu« (I), Sedaj je tudi umljivo, zakaj Hitler ni maral prej ustanavljati lastnih strokovnih organizacij. Po vsej priliki bo vlada skušala v tej stvari kopirati italijanski korporacijski zakon. Uvedba delovne dolžnosti Berlin, 27. maTca. tg. Državni kabinet se bo sestal v sredo, da bo razpravljal predvsem o gospo-dareko-političnem vprašanju. Gre pri tem v prvi I vrsti za to, da se prostovoljna delovna služba i spremeni v delovno dolžnost, K delovni dolžnosti j nameravajo vpoklicati 17- in 18 letne mladeniče. Delovno dolžnost nameravajo uvesti v okvirju generalnega načrta za odpravo gospodarske in socialne stiske. Na Bavarskem samo režimske vojaike organizacije. Iz Monakovega poročajo, da je komisar za notranje ministrstvo Adolf Wagner razpustil vse obrambne organizacije vojaškega značaja, razen Hitlerjevih napadalnih čet in Stahlhelma. Ukaz se mora zvršiti do 31. marca. Orožje in municijo je i treba oddati S. A, oddelkom. Kdor bi še p° j 31. marcu pripadal razpuščenim organizacijam, bo I kaznovan. I Legenda k tej uredbi pravi, da je treba zedi- politike pa ne narekuje toliko spoštovanje suverenosti drugih držav, kolikor egoizem in Pilatovo umivanje rok. Državam, ki v resnici stremijo za ohranitvijo miru, med te spada gotovo tudi Anglija, bi ne smelo biti vseeno, ali so v drugih državah na krmilu oblastniki, ki smatrajo vojno za edino sredstvo, s katerim se rešujejo mednarodni spori, ali tisti, ki vidijo v Zvezi narodov edini forum za reševanje teh sporov. Nikakega dvoma ni, da bo MacDonaldova in-direktna podpora reakciji v Nemčiji in Italiji vplivala tudi na odnošaje ostalih držav do sovjetske Rusije, v kolikor bo javno mnenje, ki mu danes do-padejo ekstremi, videlo na nasprotnem tečaju rešitelja iz sedanje reakcije in kolikor ne bo na podlagi načela — vsak narod naj si »izbere« vladavino," ki mu je ljuba — boljševiški režim predstavljal več ovire za vzpostavitev mednarodnih diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Zelo verjetno je, da se bodo slovanske države s Francijo na čelu v najbližjem času približale Rusiji in da se polagoma v mednarodni grupaciji sil ustvari položaj, ki bo zelo podoben predvojnemu. —»ki. protrjuje vest o nameravanem potovanju poljskega zunanjega ministra dr. Becka v Prago koncem tekočega tedna. Uradni demanti ne navaja nobene utemeljitve za od [io ved v resnici nameravanega obiska v Pragi. Kakor se neoficielno sporoča, jc v zadnjih potovalnih dispozicijah poljskega zunanjega ministra prišlo do izprememb. Z oziroen na težkoče, ki so se pokazale pri določitvi termina za nadaljnje potovanje v Belgrad in Bukarešt, 6e je potovanje zaenkrat odgodilo, ne da bi se zaenkrat določil termin za obisk v Pragi. rod, ki kratko ponavlja zgodovino izstopa in potem navaja, da Japonska ne misli na to. odtegniti se v bodoče vsem mednarodnim podjetjem v blagor človeštva. Japonska se tudi na Daljnem vzhodu noče odtegniti vsemu svetu. Nasprotno bo japonska poskušala sklepati še tesnejše zveze prijateljstva s tujimi državami. DrZa*«: m* bodo še naučile pravilno ceniti japonsko politiko nasproti mandžurski državi in Iiodo uvidele, da je ta politika edino možna za ohranitev trajnega miru na Daljncpi vzhodu. niti vse nacionalne sile v dveh enotnih organizacijah. Člani razpuščenih organizacij lahko pristopijo k jeklenim čeladam ali pa v Hitlerjeve napadalne čete. Izredna sodišča. Berlin, 27. marca. AA. Prusko pravosodno ministrstvo je imenovalo 13 izrednih sodišč s sedeži v Berlinu, Bratislavi, Hanovru, Diisseldoriu, Essenu, Frankfurtu, Casslu, Altoni, Elbingsu, Kiinigsbergu, Kolnu, Hannu in Stettinu. Kitajski zid okrog Nemčije. Berlin, 27. marca. AA. Nemški poslušalci ne morejo več poslušati radijskih emisij iz Poljske in iz Rusije. Nemške radio postaje so se opremile tako, da preprečijo propagando proti nacionalnemu socializmu. Izzivanje. Pariz, 27. marca. AA. Iz Strasbourga poročajo, da so v neki tamo-šnji kavarni aretirali člana nemške nacionalnosocialistične stranke, ki se je javno hvalil, da ni daleč dan, ko bo Adolf Hitler s svojimi četami vdrl v Francijo. Propagandna profakeva Berlivi, 27. marca. tg. Narodni socialisti silijo na to, da se otvori protivojna proti inoezmski propagandi o strahotah v Nemčiji. Poluradno se samo izjavlja, da je državni kancler Hitler v razgovoru, ki ga je imel včeraj v Berchtesgadenu z ministrom za propagando Gobbelsom, govoril tudi o učinkoviti obrambi proti propagandi o strahotah v Nemčiji, ki so jo začeli interesirani judovski krogi v Ameriki in Angliji proti novemu narodno-sociali-stičnegmu režimu v Nemčiji. Od poučene strani se čuje, da narodni socialisti že v prihodnjih dneh ne nameravajo začeti samo vojne proti antinemški inozemski propagandi in se v to svrho ustanavljajo že akcijski odbori, temveč se tudi že grozi, da se bodo ustanavljali bojkotni odbori proti judovskim trgovinam in drugim podjetjem kot odgovor na grožnje z bojkotom v inozemstvu. Obenem nameravajo sprožiti ogromen propagandni val z zahtevo, da se takoj uvede numerus ciausus za udeležbo judov v gotovih akademskih poklicih in javnih napravah. Judom nameravajo na visokih šolah in v poklicih odvetnikov ter zdravnikov priznati samo ono kvoto, katero imajo judie v svojem šetvilčnem razmerju z vsem prebivalstvom Nemčije. Čuje se, da se bo državna vlada v svoji obrambi proti anlinemškemu pokrelu obnašala do Nemčije ravno tako, kakor se bodo obnašale inozemske vlade v protinemški propagandi v strahotah v Nemčiji. To bi pomenilo, da bo nemška državna vlada dala napovedani protiakciji popolno svobodo kretanja. Nemški fašisti na Češkem. Pozornost vzbuja dejstvo, da »o v severno-čeških krajih, kjer je povečini nemško prebivalstvo, pri občinskih volitvah preteklega ted-.s v vseh večjih krajih na prvem mestu prodrle liste car. socialistov proti listam nemških socialnih demokratov. Praga spričo tega pojava gotovo ne bo ostaia popolnoma ravnodušna. Japonska izstopita iz ZJV Iz Hitlerjeve Nemčije |)|«||g£| ctdpU ^nacionalne revolucije" v Govor senatorla dr. St Sverlfuge Belgrad, 26. inarca. Danes dopoldne jc med (:roračunsko debato v senatu govoril ludi senalor j. dr. Stanko Š v r 1 j u g a. Izvajal je: Za pri:sojo vrednosti proračunu ni mcrod&jun njegov obseg, ampak to, ali ustreza gospodarski moči države in ali daje dovolj moči za njene potrebe. Z zadovoljstvom ugotavljam, dn predloženi predlog proračuna za leto 1933-4 ustreza tistim zahtevam, ki jih v naših razmerah moremo in tno-rapio pričakovati od državnega proračuna. Naj-prvo pa ugotovim, da jr proračun v popolnem skladu /. gospodarskim stanjem naše države. Naše gospodarsko stanje je težko, imam pa občutek, da mo prešli že najglobljo točko ter da lahko upamo, da se bodo gospodarske razmero kmalu poda bo tudi predloženi nosi. Toda ludi Srbi in Slovenci imajo svoj posebni podedovani' ideal. Sedaj jc vprašanje: ali hočemo razumeti zgodovino, razvoj in razne podedovane ideale ter jih kakor resno in pozitivno stvar nVfttevatl; ali pa ne uvažcvatl ter trdovratno stati na stališču politične dogme, češ, da je narodno Vflinslvn v dušah -iu i./v tke no dejstvo? Ali so Slovenci, Srbi in Hrvati trije narodi ali samo eden? Pri tem vprašanju moramo poudarili samo to, dn je naša željn in tudi našn dolžnost, ničesar ne storiti, kar bi moglo iz preteklosti in sedaniosli moliti lo edinost. 'Skupita dfinva i pravile. Kadi tega upam, da bo lucii predloženi j j,.______ __________ proračun finančnemu ministru nudil roaUio podla- ! rojne integracije-. go in da ga bo mogel realizirali brez primanjkljaja. matsko in vendar počasi. Drugi moment ie la, da nadejam v polni meri in^ prepričan sem, j „,. smemo pozabiti da |e es narod in da so v; klaraeije. da tudi unilaristično načelo brez škodo prenese, notranjo ureditev najsii>iti samouprav z VSPMno avtonomije nit fcderacij«. Saj niti glede oblasti kakor tudi glede ofcmlja ni nobene fiopol-nOma enetlii' drla ve; Kjerkoli imajo usltivno monarhijo, jo oblast razdeljena med vladarja in zislop- , nike ljudstva. IProfcsnV PUntnic plravl: Strugo I enetnu država lil btlii samo ledu i, ko bi tvoi ila .samo en volivni in uprnVui okraj, kur 'jki je ino- , | 'gi.če amo pr1 »"M majhnih drfrtrjih. Triku di?l'v'i pa je .lellineku le samo šolski vzgled, ki uu pa v ; resnici ni. '':..-•-. ... .. j Vsaka federativna država inui močno uuitaii- i •Mlčne momente. l's unit»vtftHWi oVinciit iinnv je j žc dim- z iiuso nn rod no dinastijo, edinim \ p ruša-j njeni, ki j'1 pri nas izven razprave, ter s leni, tla i ustav.ia ureditev more bili samo delo vse naše dr-| >4lve. LVtavotvorua oblast pohaja torej od celote. ; I Pri tem delu morajo sodelovat^ vsi deli. Tn I j-j Pn: moment je, tia imamo, hvala Bogu, 'kupno | nn vsnk nščifl ItlOfmt :< bliist, | ki jo ]irciNl;ivljat'a 1 ivuvo. Ta -kupna .'riava ie najmočnejši ivo.-c* na- krona ln skupni juiiTameirt. Smatramo z;, politično . jdne intfcc;ra«ije. Tu del« sociološki zakon ttvto- ' ntt.Hio pcIreSo. 1i:'g1a?jti."'*dn s Centralizinom ne 1'ciia Zaha' proži »roracif Iz teh mojih besed bi bilo dosledno sklepali, j /Ja bom glasov a! za proračun. Narodni klub pa kateremu "pripadam, veja pr«d.lui-ni proračun s ; političnega stališča. Iver današnji režim ne razume- • va političnega glettišdc. Utoro bi z uvaževanjem | upra\ ičvnitr hrvr.Ukiii «dilpv glede notrair,. ure- j eliti e države dalo nod'. oumuu garancijo ena..osli I Srbov. Hrvatov ii: Slovencev, i izraziti zaupanja vlad:, j iz čisto političnih raz- j eobnuo lih pa bomo gla- j , katere so za nas ved- j ter ravnopravnos lic moremo z giun var-i Zaradi lega bomo v pač logov glasovali proti, v •ovali za vse tiste uslan da imajo to upanje tudi vsi drugi člani le zbornice, j lri zgodovinsko-polilifhe individualnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev režim od 6. januarja 1939 pri -iazno sprejele. To pomeni, da narod hoče la držav,;. Duh 6. aanai n Ne smemo pa prezreti šc drugega važnoga mu- : menta, da je namreč rctiin od 6. januarja 1929 ukinil vidovdansko Ustavo ter s tem tudi adini' nistrativno centralizacijo in unitikacijo. Ne bojim je trditi, da je ravno v tem dejstvu ležal velik del skrivnostnega uspeha šestojanuarskega režima. Nasproti temu pa vidimo dejstvo, da |e tu režim pu-lagoma izgubljal simpatije najširših ljudskih slojev, čim bolj jc v praksi zašel v administrativno ni-velacijo in unifikaeijo ter s tem kvaril odnose med ljudstvom in Sestojunuarskim režimom. Iz ISga i sklepamo, da ves narod hoče to državo, da pa note nikakc nasilne upravne nivelacije s katerekoli strani. In prepričani smo, da tega v enaki meri nočejo niti Srbi niti Hrvati niti Slovenci. Morda ie ta negativni moment najizrazitejše razvit pri Hrvatih. To jc čislo naravno, ker so sc Hrvatje v ololet-nih bojih v avstrijski monarhiji naučili najkrepkeje | reagirati na vsalc upravni pritisk od zgoraj. Morda pa ie tudi režim sam Hrvalom najbolj jasno kazal svoje unifikatorske namere. Iz te naše ugotovitve, j da narod noče nikakc upravne nivelacije. smo prišli do sklepa, da je potrebno sistem notranje ure- ; dilve postaviti na najširšo samoupravno podlago, I ki bo vpošlevala Zgodovinske ii politične poseb-za nas postranskega ppraena. no bile in oslar Deklaracija :;0 izven diskusije. odrtega kluba od 16. ."ebruarja jfc za nas. njene podpisnike,, v prvi vrsti vprašanje naše vesli, v drugi vrsti pa vprašanje zavesti nai« dolžnosti. Vest nam jc nalagala, da smo vestno povedali ■•voie misli o naši narodni in državni pohli-ki kar sm.. storili svoji deklaraciji. Mi podpisniki omenjene de! : ;-aciie smp skpraj vsi bili na prvih drža« 'inikciobatiev in svetovalcev ICIM • ega \ eUfanslva. /..ato je naša dolžnost, pokazali i ji-no' koncčpci:.> položaja našo države ter po., j a. i -.se", kal i= v dlvavni politiki treba storiti. To . pod leži) )d,! ornosti, katero rtam nalaga naš bivši položaj dr. .vn! upravi. ko' nam ve eteva sveiovni položaj? moremo ver mi[irej. Iviikor sini žc n-igiasil. nam kritični položaj svetovne politike, -irah' Uia razdrapanost iu kriza I • poliličri m,, (tlplonir.l.-kelii. govpodtirskem iu so-cialncm življi ijtl li):|,e.-: ivno nalagajo doižn; -I. našo noil'aiiJ?p..:l!li,'nO r,,-. •• ie-1 rim bolj izpopolnili. Najbolje p.: I- -i ,otr;MVio politiko, čr bom p luišo. ,d t/.'. ; '■> , ;>ol'ioinn preuredili, iu sicer,'po i..- '.. •. »• :i|i„ Samo po Teh. načelih ,ur. jeila t(r/.:Va !;• "> 'iitbgks' vszali. n«sc liuoffp Več zfvfb -si!, kakor jih pn inoj-c \ Lsati ccutrail-slična'urŽiiVa.' Jasno pa ie. da jo.država .l?m ljipc- ' nejša. čim več živih -:l naroda more vezati 'naše. j Jellinck pravi: -.Ozdravljenje državnega življenja je cdvisiio od toga. «la so v ljudstvu delujoče re- ; alne silo. rostavljetnj v služb? državi, da sodelu- i jejo |ui njenem v?.th/.o\au,jut drugače preti nevur- i a osi. dn se lo sile sovražno poslivvijo proti celoti, j /'»mudili priložnost iu nei vezati to silo iu: dr/ava. ] bi hi I velik greh nnd osnovnimi načeli driuviiiške jpodtosli, . | Veljk prijatelj tta«=<» države Aristide Bfihnd jc j uu seji DrUtilva narOitov tekel: Nobena dl-fSVti | nima interesa, da bi katerikoli del njene^št pvcbi--valslva izaubil svojo posebno.- vf.^lnosl. svoj po- j sebni genij. Veliki narodi, ki. poznajo >vojo moč, Belgrad, 21. marca. I. Za cianašnio skupščinsko seio jc vladalo lako v poslanskih klubih ,akor ludi vsej bclgrajski javnosti veliko .-.animanje, ker je da :e 'io pu-U-oit: nai. zemi!cpisnc lege. Ta polo-■}-'■ ki nik'!ar ni bil lahak. jc radi svetovne med-n: r.■ d —.siluac-ic posla! ?.c težji, toliko težji in itmne š O., -d' jr-S saloSn: politicrii in gospodarski siluaciii. V mednarodnih odnosih opažamo^ lako r-izdrapar.os'.. kakršne ic dolgo ni bilo, ki pa jo po-f.strujc" šc strašno socialno vprašanje in gospodar-ska kriza. Na te težke' momenlc moramo po svoji in I-V .n.osl: pokazati. Vest nam nalaga, da hodimo tem pogledu posebno čuječi, ler nam 1-i'aaa, da opozorimo na rtijresneišo dolžnost dria-,c. nai -a težki zunanjepolitični ooložaj skuša po-praiili s tum večjo iiotranjepolitično slalnoptjo. Iz ... ::inan;--politiCnc r.iluacij* po našem mnonju izvira odločna zapoved, naj 3.1 nerešena notranjepo-vprašanja čin. temeljiteje rešimo, razčisti-tvo ler ako dobimo p.o.rebno notranjo. stalnost in ^vr most proti vsak: buri' v svetovni politiki. a-;, deklaracija pa ni samo,odraz mišljenja, in zaskrbljenosti bi.vSiJl visokih državnih funkcionar-':-. ampak ' enaki meri odraža ludi naše hrvatsko miMie-iie in čuvstvovanjc. Ttcr smo mi člani tistega da l;i mora obenem s Srbi biti glavni steber ti in napredka le naše ikupne države Jti-iic. Tu nc smemo pozabiti, dr-. » v . BHHBB^BBpBBH al. \ av;onp;;HH|HHHJQ^||pHJ|p^jJpppjHJ|H N m remo jč mednii rbdni fboložaj no- j n,jje ali pa izrazito federativne oblik«, Clavfio je, bi! si avl jen na dnevni red današnje, skupščinske - ,!..,. ..1 J r/erv;';'. pbSctka težak. Mislimo, ja taka. državiVa ureailev mogla uspešno prt- i seje zakonski predlog o spremembah in dopolnit- pretiti Vsakršno, diktiral?" upravno centralizacijo, vali posameznih določb v agrarnem zakonu. Zani- i n 1 c' m 11 iniifiL'h riin in nlvota^Iio Mrniin. dfl - , nianje za to sejo je bilo lem večje, ker se je pred j dnevi o lem vprašanju razvila oslra polemika v | belgrajski VPoliliki«. med narodnim posianiem Tr-bičflm, kmetijskim ministrom Dometrovičem in poslancem Pustoslemškom, vse to pn radi izvedbe agrarne reforme v Sloveniji. Otvoritev današnje skupščinske šejc so pozdravili poslanci iz nredine dVorane e vžklikii Kje pa je kmetijski minisier Demelrovič, ko ie na dnevnem redu njegov zakonski predlog?* Po prečitanju zapisnika je bilo sporočeno, da ie senat sprejel vse zakonske osnutke, ki jih ie sprejela narodna skupščina. Nadalje je bilo sporočeno, dli jo pravosodni minister predložil narodni skupščini v pretres zakonski osnutek o ukinitvi, ii- nar-\ a Lioslo nasilno unifikacijo in nivclačljo. Menim, da Sem !£m ovrgel očitek, češ, da Smo mi, k! smo podbi-Sfali deklaracijo; prišli v protislovje z ide«ami'šftslo-januarskega režima. Mi pa nasprotno trdimo: da je sedanji režim spremenil svojo prvolno linijo in da ic izgubil iz oči to, kar jc bila tainost njegovega prvotnega uspehn. Čuvstva,- ki-jili ta sedanji režim v narodu budi, so v negativnem pravcu žal tako močna, da onemogočalo oni naravni prO.ccs integracije, Iii ga naša država po svoji naravi doprinnšn. Po vsem tem vprašam, ali smo smeli molčali? V dokaz pravilnosti lega našega slališča uaj nli bo dovolierto, kakor je bilo dovoljeno g. predsedniku ministrskega sVela, sklicevali se rta značilne in modre besede Nj. Vel-, našega kralja dopisniki;.1, Rcuteritn < Ras voj jugoslovanskega edirlstvt m-sme vsebov srbslVa, hrvatalvn dalje oslali Hrvati, Sfbi. Srbi. Slovenci Slovenci in vsi skupaj pa ponosni Jugoslovani. S lega stališča zastopamo misel, da mora ureditev naša države biti avtonomna,' kir bo za clfžavo nindge mani nevafno, kalcor pa jc današnje stanje. Tisti trenutek, ko sc bo z zares široko avtonomijo ali federa dejkomisa. La j)ioučevanje tega zakonskega osnutka jc bil izvoljen poseben odbor. Nato je bilo sprosti uničevanja šaitiobitnib elementov jelo poročilo administrativnega odbora o poireb-atatva hi slovenstva. Hrvatic bodo su rtih kreditih ter poročilo, da se jc odbor in proučevanje zakonskega osnutka o organizaciji gasilstva kbnstiluifal ifi izvolil za predsednika Ijivšega ministra zn fizično vzgojo dr. iCtaljcViča. Interpelacije na posamezne mihislre so.vložili: dr. Kožulj iti tovariši na notranjega ministra radi dogodkov v Liki in Dalmaciji, Tripko Ninkovič na ir.irtistra za načela. Žc po svoji tradiciji-poznamo vse nevo -H. Iti nam nrete od lahoda. za lo predlagamo ukre- i, ki prste abilrtosL in pogledu svoja | začela v polni in šc večji meri vršiti svojo delav vse ne-varrlo- ^cfSt za fntagtacijo. Bistra drilaviia- uprava pi na- pe in sredstva pruli lem nevarnoslim, r.aši državi. Naša notranjepolitična sta urejenost pa je obrambo proli vsem neprijate in priliodniosli 'iern. ,1 Za notranjo urejenosl le brce dvoma prvi pogoj, da naš narod idejno in duhovno_ soglaša v vseh Tdciah, ki naj vodijo naše narodno in državno življenje. Tu ie v prvi vrsti narodna ideja, Kajpada jc paradoks, dn nas je ta misel po veliki svetovni vojni združila, da nam je pa takoj po /.edinjeniu roz-cdinila duše in zmotila misli. Kaj ee jiMgos3ot/£«»s sredstvo, ki ta posel vrši. je Akunno flržnvno življenje. kl izem\čuje brez, sile in brez bolečine ler brez. vsakršno škodo tam. kjer je. lo primemo. To I delo se vrši liho in neslišno. Vsakn namera, po- | >"bno pa. vsako nasilje, ima nasproten uspeh. Ni j slabše laktike, kakor i- pritiskom iu preganjanji j ustvarjali niti Senike. In pH nas se udvarjajo m 11-četiiki lev se s tem vliva olje na ogenj. Edino sredstvo za ozdravVetve Nat;i državna ureditev so mora prilagoditi našemil zgodovinskemu razvoju, ki je razvil naše tri narodne ■samobitnosti, katerim moramo dali mož- ' rtbst. da se iz.žive v uslrezajoči državni iiredihi. t Žo preveč časa smo izgubili •/. mipniaio centralen- ' e.ijo, zato moramo Mctlaj pospešeno nadomestili, kar je bilo izgubljeno. Prehod un najširSe fftifuftuprnvp •z. vseini pridevki bedi«i .avtonomije ali federacije smatramo za edino sredstvo zn ozdravljenje iiašefn narodtičgo življenja. Pravilno ie stališče naše de 1 ločijo, poslanca dr. Lončarcviča in tovarišev na rto-trartjega minislrn radi poslopanja nifcgbvili podrejenih organov, ki niso holeli Izdali polnegn lista odvulrtiku in hivšetuu narodnemu poslancu dr. Dušanu Boškoviču iz Pančcva zn potovanje v inozemstvo, ki lini je potrebno rndl zdravljenja. Prc-čitaiio jc bilo ludi poročilo notranjega ministra, ki obvešča narodno Skupščino, dn bo odgovoril na Pavličevo in ler p tlačijo o razpustu Prosvetne zveze ter o protizakonitem bostopartlu OfOžrtišlva v Zida- 0hčni zbor glavne kmetijske in nabavljalne zadruge Belgrad. 27. marca. I. V vseučiliški dvorani je bil danes Irci ji mini občni z.bor Slavite kmetijske nabavljalne zadruge. Občni zbor ju. olvoril predsednik zdtlrUgc Vnja ('ijorgjpvlč. Poročilo o delo\'ailju Nabavljalne zadrugo jc- podal upravnik.zadruge 7A-! vanovič, ii-- i vene spremembe dosedanjega vremena. Mor-la l>o p-mm ' - - ludi (ibltlčllOi 110 teže za takimi cilji in ne jioskušajo uniformirali svojega prebivalstva. Nasprotno, njihova moč Jc v tem. da 'asimilirajo ...razni- elemente nu ln iva-čin&da nolii den izmed teli elementov ne izgubi svojega lastnega genija ne svojo |wcbm» oblike.: Istega mišljenja je ludi sir Austin Ghuiubeda! 11, l.i joina ifli seji Društva narodov pokazal vzgled Skotsk.-, kl je s;cit po jiersonulni uniji, državnim odiii.slvi.ni in sftupjiiin piirlaincnloiij zvezana z, A11-glllr. vendar ehrarmii svojo jhvk buu notranjo ureditev. katera se \ uiiVmer no razlikuj, od najslr.-c »air.eupi sve s pridevki bodi*! avtonomije ali federacije. Delokrog novodobne države Je )>a še drug važen razlog z.a avtonomislično ali federiilisiinio uridllev iiovodcbne države. To je posledica dejslva. du motfefna država prevzem-Ije vedno večje šl: vilo in obseg poslov. Enotna centralistična država je biogln živeti in delovati, ko je. obseg državne uio se prepričali, da jc bilrl storjeiia velika napaka, ker že I. lBi'S nismo na ta način ur '.lili države.' iii da je v tej napaki glaMii ■ in-ov'' iliiiVeč' beležili in zlega. l!i nas dailes v našrm muc liicm 'življenju mučijo. Zato smo smatrali zn vjnnpajrje naše vesti, io javno izreči. Potebno pa smo'smatrali, da ni dobro, ker se o teh stvareh govori iiveii parlamenta in v raznih epozicionidnili .deklaracijah. Bili sinti . mnenja, da je ijolre.bno, spregovoriti o tem tudi v parlamentu, da sc lo vprašanje razpravlja tudi na tem najbolj pčkiicanem krajii. ih šicer -ivarno, temeljilo, resnično. brez strasti ie. sovraštva. To smo storili •/. našo deklaracijo, globeko prej-irlčani, da nam bo jn-ihodniost dala ptaf. V idejah, izraženih v naši deklaraciji, vidimo napredek naše države, Pozivaufo vse, ki so jirlšli do istih .sklepov kakof mi. da nivs, podjdlajo pri našem delu za napredek naše. kraljevine Jugoslavije, V v • ti nem mostu in Trbovljah, kakor iiilro bo zbral potrebne podatke. Poslancem ie bila sporočena ludi zahteva pravosodnega ministra glede izročitve nekaterih .larodnih poslancev sodišču. Ta zahteva sc odstopa. Imunitetnemu odboru. Skupščina je r,i'.o odobrila enomesečni dopust poslancu Avramovift' radi delovanja zn ustanovitev banovinskih zadrug za kmetijske kredile. Med prošnjami in pritožbami, ki so bile prebfarie na današnji skupščinski seji, je tudi prošnja Zveze banovinskih uradnikov v Ljubljani, ki prosi za 50rt popust na železnicah za banovinsko uradništvo. Predsednik dr. Kosla Ku-manudi je nato izjavil, da sc je ob priliki {Kanja interpelacij pozabilo prebrati interpelacijo poslanca Avramoviča na kmetijskega ministra o delovanju Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. Dr. Avramovič zahteva za svojo interpolacijo nujnost in jo je vložil radi preiskave, kajti včeraj se ie namreč vršil v Belgradu občni zbor Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug, na katercniyje bila napadena ludi narodna skupščina. Ob lei priliki so bile iam izrečene tudi besede, da sc.no bodo- držali Več svetopisemskega izreka: zob za zob. oko za tjko, ampak devize: kdor mi Izdcre zob, leniil boni odtrgal čeljust. V dvorani je nastalo med srbskimi poslanci medsebojno prerekanje. Slišali so šc glasovi: i Ni res, rtihče ni tnko govoril!« Snoči sla pod okriljem te zveze imela v holelu .'London« Sc-slanek z z.adrugarji bivša narodna poslanca Voja Lazič in Tupanjanin, kjer so padali razni prolidr-žavni vzkliki. Zalo poziva Avramovič kmetijskega ministra, da čimprej odstrani to Zeleno Intcrnacio-nalo irt odredi anketo proti upravniku tc zveze Vojl Gjor-ijeviču. Dr, Kosla Kunutnudi jc nato predlagal, da sc zakonski osnutek o prenosu premoženja sokolskega drušlva Dušan Silni« na sokolsko društvo Bclgrad-matica pošlje v pretres islemu odboru. ki proučuje zakonski osnulck o gasilstvu in li-zičiii vzgoji naroda, kar je skupščina odobrila. Dr. Kumanudi jc nalo zahteval, da sc preide nn dnevni rčd: nn pretres zakonskega osnutka o spremembah in dopolrfilvah posameznih določb agrarnega zakona. V dvorani jc večina poslanccv vpila: Gremo na dnevni red! Gremo na dnevni rod!*, nakar je dr. Kosla Kumanudi nodaljeval: »Ker sta pa lako predsednik vlade kakor tuoi kmetijski minisier zaposlena pri proračunski razpravi v senatu, zaključujem današnjo sejo in bom prihodnjo 7. istim dnevnim redom sklical pismeno.« Proti zaključltvl današnje seje so poslanci burno protestirali in godrnjaje zapuščali skupščinsko dvorano. Otvoritev svetega leta Rim. 27. marca. /. V baziliki sv. Petra, kakor ludi v drugih lidfi bazilikah v Rimu je biln prcbrnnn litlln sv. Očeta, s katero otvavja pnpež sveto lelo. Nove volitve v Grčiji? Atene, 27. marca. ž. listin javlja iz vladnih krogov, da bo v Grčiji cvenliielno jirišlo do |iu-mivnili volitev, na katerih bo vlada z ljudsko stran« ko lahko dobila absolutno večino. Na la način se hoče vlada rešiti obsliukcijo liberalno stranke. Mi list opozarja liberalce, da naj prenehajo z obsliuk-čtjo (udi v slučaju, če bi se volitve ne vršile. Huda eltsploziia London, 27. marca. Ig. V ,-rudniku Galt-lieard v bližini Nt weuMlcjii je prišlo danes pri č;-cen.iu plinsko naprave v glavni ulici do hude eksplozije, radi katere je bilo ubitih 7 oseb, 20 pa je bilo de. loma liudo ranjenih. Eksplozija je bila tako huda, da «0 se porušile? štiri taiac in pokopule. pod seboj ve« prebivalcev. Najhujše raue, so dobili tiekalpri brezposelni, ki SO na eesli opaZovali delo. Policija in gnsllei so se trudili vrč ur, da so mogli priti do ranjenih in mrtvih pod razvalinami hiš. Kdo rciJf5« staraike Pariz. 27. inurcn. >. V'i donašni 1 listi pišejo v (tcuz icioliubiih elnnliili o (irclsKiivI v.uli požara na francoski ladji Atluutiipic«. t)bl;i«li isu /\rhle. miiciija, <| 1 oiistdja iiicdimrouiia iirgn-nizacijn. ki ima nalogi.. ?ii5t;>:.t! velike phnlikc. f Gospa Jo žela Krainar Kamnik, 27. marca. Kar nenadno se je davi razširila jx> Kamniku vest, da je snoči ob 9 zvečer v 83. letu starosti umrla gospa Jožefa Kratnar, posestnica na šutni. Sicer je bila gospa Kratnarjeva že Pevski koncert v Podpeči Pevski zbor iz Borovnice je priredil dne 26. t. m. v Gas. domu v Borovnici pevski koncert, na katerem je pel v moškem zboru pesmi skladateljev Vodopivca, Nedveda, Vande, Hajdriha, Jereba, Ipavca in Zajca, v meš. zboru pa Pre-mrlove, Laharnarjeve, Vodopivčeve, Kimovčeve, Klemenčičeve in Flajšmanove. Vsak skladatelj je bil zastopan z eno pesmijo. Zbor ima nekaj nad ;0 pevk in pevcev. Zbral ! se je šele pred nekaterimi meseci in je bil ta koncert eden prvih njegovih nastopov vobče, izven doma pa sploh prvi. Glasovno je zbor dosti krepek, ima dosti visok sopran, ki se mu alt prav polno stavi vsak hip j ob stran, med tenorji ima celo nadpovprečno dobro moč, prav tako so basi polni in je med njimi večkrat zazvenel dober baritonist, ki je tudi sam s epremljevanjem zbora odpel dve tri pesmi. Spored je bil povečini dobro odbran, obsegal je pesmi, ki zvene in gredo v ušesa in tam tudi ostanejo. Je to važno zlasti za mlade začetniške zbore, ki se jih drži rada še prerahla disciplina, nervomost in kričavost, ki je posledica obeh prvih nerednoeti. Vendar je harmonija in intonacija včasih trpela, in sicer bolj v moškem ko v mešanem teden dni hudo bolna, vendar ie bil vsak, kdor je poznal njeno izredno krepko in trdno naravo, prepričan, da bo premagala tudi to bolezen. Gosipa Jožefa Kratnarjeva je bila rojena 1. 1851. v Kminiku. S svojim blagim soprogom Gregorjem, ki ji je umrl leta 1923 po +7-letnem zakonu, sta iz skromnega začetka z veliko pridnostjo in delavnostjo dvignila svojo obrt in trgovino in si ustvarila udoben dom. Imela sta II otrok, od katerih jih je 7 umrlo v rani mladosti. Gospa Kratnarjeva je bila vse svoje življenje vzor delavne, energične in pridne gospodinje. Kljub svojim 82 letom je še vedno sama vodila vse gospodinjstvo, ki ga je imela skupno s hčerkama. Zanimala se je še vedno za dnevne dogodke in je vsak dan prebirala vse tiaše časopise. Telesno tako krepki in postavni fro«pe ne bi nihče prisodil toliko let, pa tudi še ne osiveli lasje niso kazali, da bi imela že 8 križev na hrbtu. Na svoj godovni dan se je nekoliko prehlndila in zavratna hripa jo je v enem tednu položila na mrtvaški oder. Pokopali jo bodo v torek ob 16. Zapušča žalujoči hčerki Marijo, ki je učiteljica v Kamniku in Faniko. ki je uradnica na kamniški davčni upravi ter sina Franceta, upokojenega višjega davčnega upravitelja in župana mesta Kamnika. Blagi pokojnici večni pokoj, hudo prizadetim žalujočim pa naše iskreno sožalje! Zajčja tragedija sredi Ljubljane Ljubljana, 27. marca. Pod Rožnikom je do nedelje živel divji zajec, ki mu ni bilo mnogo do ljubljanske promenade in tudi najnovejše zanimivosti Ljubljane ga niso mnogo zanimale. Živel bi mirno po rožniških gozdovih in parkih, objedal mlado drevje in nagajal mestni vrtnariji — ko bi ne bilo teh neprijetnih nadlež-nežev, namreč razvajenih psov mestnih gospodov, gospa in gospodičen. Ti so mu grenili brezskrbno življenje. Neštetokrat je moral ubogi zajec preteči velike razdalje, da je ušel raznim »dakljem«, »pti-čarjem«, »volčjakom« in drugim modnim psom. Do nedelje si je še vedno rešil življenje. V nedeljo dopoldne pa ga je dohitela usoda. Ubogega zajčka je izsledil v nedeljo dopoldne močan pes volčjak. Pričel ga je preganjati, toda pes ni bil samo hiter, bil je tudi majhen lovski strateg. Ni podil zajca proti goščavi, kjer bi se mu lahko zmazal, temveč proti mestu. Pes je bil vajen mesta in tlakovanih ulic, zajec pa ne. Ubogi zajček je v velikih skokih dirjal skozi Nunsko ulico na tlakovani Kongresni trg. Pred Filharmonijo pa ni vedel kam. V Stolbi je zagledal steber in še tega se je ustrašil. Skočil je nazaj mimo psa, ki seveda ni hotel zaostati in ga v pravi lovski navdušenosti podil navzgor proti nunski cerkvi. Nemara bi ubogi zajec res ušel nazaj v blažene rožniške goščave, če bi zavil le malo bolj na levo v Nunsko ulico, ampak zajec se je zaletel naravnost proti nunski cerkvi in prav tedaj je naneslo, da se je vsul iz cerkve trop deklic, ki so med veselim čebljanjem odhajale od službe božje. Neumni zajec je videl v deklicah novega sovražnika, zadaj je čutil psa — kam naj se obrne! Odskočil je, toda naravnost pod tramvaj. Tlak na Kongresnem trgu je pordečila zajčja kri in konec je bilo enega zajčjega življenja, res je bil pametnejši in je počakal, da je tramvaj opravil svoje delo, potem pa hitro pograbil še vroče zajčje telo in ga odnesel kdo ve kam. Ljudje so nekaj kričali za njim, kaj pa so kričali, pes ni razumel. Divja dirka z zajcem je bila končana. Na promenadi so govorili še četrt ure o tej zajčji tragediji, pa tudi to je kmalu prenehalo. Življenje gre hitro in hitro mine, zajčje življenje pa še posebno. Slabo se je obneslo Metlika, 26. marca. Gori v Berčicah so velike k le* i polne dobre Aapljice. Kupca čakajo. Pa so se oglasili oni večer kupci pri »Selerju«. Seveda tak čas, ko so vedeli, da gospodarja ne bo blizu. Prav dobro so si postregli, ker so si imeli s čim. Saj v tisti zidanici dobiš včasih tudi kaj drugega, ne samo božjo kapljico, tako da človek tam notri lahko za par ur pozabi težave in skrbi tega sveta. Stanje je veliko in sestoji iz dveh kleti. V prvo klet so vdrli skozi vrata, v drugo pa skozi »trop. Koliko so odnesli vina, se ne bo dalo lahko ugotoviti, ker so sodi veliki, in kdo ve, koliko ravno je kateremu manjkalo. Posegli »o pa tudi po tropi-novcu. Za »rakijo« jim je bilo najbrž več ko za vino. Žganja so odnesli do 80 litrov. Malo preveč ... Toliko preveč, da so bili njihovi sledovi preveč globok. ker so jih izdali. Tam gori nekje na > V laškem t so že našli eno odneseno tridesetlitrsko steklenico. Glavni tiče!; ie ie v rokah, drugi se bodo pa že tudi kmalu našli. zboru, ker so zlasti prvi basi kaj radi zašli v oktavo s prvim tenorjem in tudi sicer niso dosti enotno držali se svoje f>oti. Te treba pri vajah še posebno držati, da se primerno vbero. Vobče so pesmi še dosti zvenele, za začetek celo prav dobro. Naj pa pevovodja zahteva točnejšo rilmiko, pravilno iz-reko, ki zlasti v zlogih s polglasnikom (sčm, pe-sčm i. dr.) in trdim 1-om zelo moti. Da se ritmu« tuintam zaziblje, je kaj razumljivo pri mladih zborih. l"o zlasti še, če so v mladih rokah. In netočna ritmika harmonijo moti, prav tako, kakor če intonacija ni čista. Prav dobro de tudi, če zbor dinamiko primerno podčrtava. Naj pevovodja nič ne popušča in na vsak način zahteva tudi višjega petja, kjer je to prav. Koncert je vobče prav dobro usipel. Zanimanje je bilo tako, da so domačini in bližnji sosedje (Pre-serčani) popolnoma napolnili dvorano. Mlade pevke in vneti pevci smeio biti ponosni na svoj prvi uspeh, to Je zlasti zato, ker je bilo o tem koncu v zadnjih letih tako presneto malo petja. Pa bo kmalu bolje. Kakor čujemo bodo kmalu nastopili Preserčani s svojim zborom, Borovničani nameravajo pa doma nov koncert že kar v prvem poletju. Gostovanje mojstra Bogoljubova Ljubljana, 27. marca. V petek zvečer je priredil Ljubljanski šahovski 1 klub v kavarni »Evrojm« simultanko. na kateri se je boril mojster Bogoljubov proti 31) ljubljanski!m ; šahistom. Rezultat je za Ljubljano dokaj časten, saj je mojster Bogoljubov na simultanki, ki se je kon-j čala okrog tričelri na eno, izgubil 8 part i j. (i re-! niiziral in dobil 25. Na praznik popoldne je Bogo-| ljubov igral z našim velemojstrom dr. Vidpiarjem, Na Storžiču okradeni turisti Iz Kranja se je v petek zvečer namenilo proti Storžiču sedem dijakov. Fantje so v petek zvečer prenočili pri Krničarju, v soboto zjutraj pa so se odpravili naprej v kraljestvo Storžiča do koče v , Javorniku. Hoteli so oba praznika preživeti v go- j rah. Trije izmed njih so se podali tudi na vrh, dočim so ostali drugi v bližini koče. Imeli so s seboj dovolj odej za prenočitev v koči, c»ikrbljeni so bili tudi s prehrano za dva dni. V soboto dopoldne med deveto in deseto je , dijake obiskal neznanec, oblečen kot lovec. Snel je puško dvocevko, psa in daljnogled. S fanti ni hotel nič govoriti, marveč je samo opazoval, kaj imajo dijaki s seboj. Tudi ni hotel na prošnjo posoditi daljnogleda. Popoldne okrog petih so vsi dijaki odšli nabirat drva. Odstranili so se od hoče komaj za pet minut, ko je neznanec v družbi tovariša vdrl v kočo, izrabil moment, ko ni bil nihče prisoten. Roparja sta odnesla štiri nahrbtnike z vso opremo, jedili, posodo in odejami. Roparja sta nato ušla po Storžiču navzdol in sta v sredi poti srečala Staniča in njegovo sestro iz Kranja. Ta dva sta dijakom pripovedovala, da sta roparja nesla s seboj vsak po dva nahrbtnika. Nista pa prišla do Krničarja, marveč sta zavila proti Sv. Lovrencu. Par minut po izvršeni tatvini sta prva prišla h koči dva dijaka, ki sta takoj opazila tatvino nahrbtnikov in sta klicala tovariše skupaj. Vsi so sc zelo prestrašili, zasledovali so sicer roparja, vendar pa se je vsak bal oboroženih neznancev, Vsako zasledovanje je bilo brezuspešno. Ker dijaki niso imeli odej in živil, so se v soboto zvečer odpravili domov. Drugo jutro so tatvino naznanili orožr.ištvu v Preddvoru. Zasledovanje obeh roparjev bo gotovo poteklo uspešno, ker so podani dobri sledovi. Kar pa iz tega roparskega slučaja sledi, je utemeljena bojazen, da turisti v Storžiču, ki doslej niso poznali tatvin in so še drug drugemu pomagali, ne bodo več brezskrbni v kočah in se mora tako ropanje v kali zatreti. Rameni zobje kadilcev & «e ^vendar enkrat našel pravo sredstvo za svoje zobe. Ze po trikratni uporabi »cm dobil bleščečo bele zobe, vzlic temu, da so bili od kajenja rujavi in nelepi.Odslej ne bom uporabljal ničesar drugega, kakor "Chlorodont". P. Toniažič, M... Zaluevajle zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din.8,- in Din 13.-, ter zavračajte vsak nadomestek. Kako delajo špekulanti s hranilnimi vlogami Stranke vračajo posojila, knjižic pa ne dohe — Prva kazen Ljubljana, 27. marca. Razkritja o nečednih in brezvestnih špekulacijah z vlogami malih ljudi in sleparije s hranilnimi knjižicami so povsod, zlasti na deželi, vzbudile največje zanimanje in pozornost. Ljudje so res v stiskah za denar in te stiske so brezvestneži porabili, da so si začeli polniti svoje drugače prazne denarnice. Čudno je to, da imajo ti špekulanti vedno velike vsote na razpolago, dočim je drugod za denar največje pomanjkanje. Pojavili so se privatni oderuhi kot svoje stare čase, ko je na deželi kraljeval oderuh, ki je za visoke obresti in natu-ralne dajatve posojal našemu poštenemu kmetu denar in so taki oderuhi živeli po vseh večjih krajih ter imeli skorajda vse kmetije pod svojo oblastjo. Oderuh, ali kakor mu tudi praviio »zele-naš«, je imel ogromne vsote intabulirane na raznih zemljiščih in je ob ugodni priliki poganjal lepe kmetije na boben. V sedanjih razrvanih gospodarskih prilikah so se pojavili prav taki in še brezvestnejši oderuški tipi. Ko so ljudje v mestu in na deželi čitali prva poročila o manipulacijah špekulantov s hranilnimi knjižicami, so se začeli oglašati pri oblasteh in prositi za intervencijo. Žal borba proti tem oderuhom še ni pokazala pravih pozitivnih uspehov. Nekateri oderuhi so sploh postali še predrznejši. Tako je neka ljubljanska stranka, ki ji je špekulant preskrbel posojilo na hranilno vlogo, pohitela te dni k njemu in ga vprašala: »Kje je moja hranilna knjižica?« Oderuh ji je cinično in suhoparno odvrnil: »Ne vem. Tam v Zagrebu jo iščitel« Stranka: »Zahtevam knjižico nazaj! Vrnem vam takoj dano po-sojilo!«»To pa ne! Rok vrnitve je točno določen v pogodbi. Ob določenem roku prinesite denar in dobite knjižico!« . .. Odpravil je stranko, ki pač ne bo mogla drugega napraviti, kakor da bo ob določenem roku vrnila posojilo. Če tega ne stori, se bo pač obrisala za svojo vlogo, na katero bi lahko drugod dobila veliko ugodnejše posojilo. Neki oderuh si je zaračunal 10% obresti in 900 Din provizije od nominalne vrednosti 45.000 Din. So celo špekulanti, ki so strankam zaračunavali obresti od nominalne vrednosti vloge, dočim so dali na vlogo posojilo do 30%. Oblasti sicer sedaj pazno zasledujejo vsako gibanje teh oderuhov, toda do pravih in rigoroznih kazni ne bo prišlo, kakor je videti. Zveza regula-tivnih hranilnic se je že pred tednj obrnila na ban-sko upravo, da bi preprečila te brezvestne špekulacije. Doslej še ni bilo temeljitejših remedur. Tudi na državno tožilstvo so bile podane ovadbe, brez pozitivnega uspeha. Poznamo špekulanta, ki se kar norčuje iz svojih upnikov in se baha: »Saj imam denarja kot čepinj, toda vam še ne bom plačal!« Mestni magistrat kot obrtna oblast sedaj budno zasleduje poslovanje špekulantov s hranilnimi vlogami. Izrekel je že prvo denarno kazen. Neki ljubljanski špekulant je bil od magistrata kaznovan z globo 6000 Din. To je sicer najvišja kazen, ki jo more izreči obrtna oblast po določilih obrtnega zakona. Zanimivo je, da je dotični špekulant svoje podjetje registriral pri obrtni oblasti kot »Trgovina z mešanim blagom«. So pač za njega hranilne vloge pestro mešano blago! Na sodišču teče preiskava proti nekemu špekulantu, ki je ovaden zaradi oderuštva. Rezultat pač še ni znan. Upati je, da bo državno tožilstvo ukrenilo vse, da pridejo ti brezvestni oderuhi pod paragraf. Kakšne pogodbe so podpisovali vlagatelji za posojila? To je zanimivo in zelo značilno. Splošno vsi pravniki trdijo, da so te pogodbe bile sklenjene contra bonos moreš! Objavljamo v naslednjem vsebino neke take pogodbe, ki je bila nedavno sklenjena med lastnikom vložne knjižice Prve hrv. štedione v Zagrebu in posredovalcem za posojilo. Spodaj podpisani s tem potrjujem, da sem danes sklenil sledečo posojilno pogodbo in sicer: Vi (posredovalec) mi imate preskrbeti posojilo v znesku 11.250 Din za dobo od tri mesece (do-slovno) to je do 15. maja 1933. Iz naslova obresti Vam olačaui 10%. ki so plačljive trimesečno v na- prej. V kritje te posojilne glavnice od 11.250 Din izročam Vam kot ročno zastavo mojo vložno knjižico Prve hrvatske štedione Zagreb št. 298.556 v iznosu Din 45.000 z besedami: štiridesetpet tisoč ter izjavljam, da od danes naprej do vrnitve meni danega posojila nisem upravičen s to hranilno knjižico kakorkoli razpolagati. V kolikor bi Prva hrvatska štediona Zagreb prišla vsled današnjih finančnih neprilik v zastoj, da bi delno ali v celoti propadla, pooblaščam Vas odnosno Vašega posojilodajalca že danes, da v tem slučaju zamorete to kot v ročno zastavo Vam izročeno vložno knjižico na katerikoli način vnovčiti, da s tem pravočasno obračunate Vaš oziroma Vašega posojilodajalca zahtevek, dočim mi imate preostanek vrniti. S to ročno zastavo Vam izročeno knjižico lahko prostovoljno razpolagate, lahko isto eskomptirate ali lombardirate, toda posojilo dajalec je dolžan dne 15. maja 1933 ob vrnitvi posojila 11.250 Din izročiti mojo vložno knjižico Prve hrvatske štedione Zagreb v znesku 45.000 Din. V slučaju inflacije obvezujem se Vam vrniti od Vas oziroma Vašega posojilodajalca dani znesek v današnji dinarski valuti po kurzu v Ziirichu. Za Vaše posredovanje tega posojila Vam priznam 2% od nominale, kateri znesek si ob izvršitvi tega posojila lahko zaračunate. V slučaju spora je merodajno neprizivno razsodišče obraničkega suda Zbornica za trgovino in obrt in industrijo v Zagrebu. Z odličnim spoštovanjem. Nato je pripis: Z I vsebino gorenjega dogovora se popolnoma strinjam. Sledi podpis posredovalca. Za danes toliko v vednost javnosti. Potrebno bi bilo, da vsi budno zasledujemo poslovanje teh pijavk našega gospodarskega življenja. Pristojne oblasti pa naj čimprej ukrenejo vse, da zajeze te brezvestne špekulacije. Lepo suščevo vreme Ljubljana, 27. marca. Marec, po domače sušeč, po Vodnikovo brezen rad rep zavija Tako trde vremenarji. Letos nas je sušeč s svojim vremenom splošno presenetil. Pravijo, da tako lepega marčevega vremena že desetletja ni bilo. Skoraj se bo uresničil star rek: sKa-kršno vreme na dan 40 mučenikov, tako bo 4o dni.* Štirideseti mučeniki so bili 10. marca. Takrat je bilo lepo vreme. In mučeniki sedaj regirajo Iej>o vreme z malimi izjemami. Tudi Gregor je bil lep. Dalje pravijo naši stari kmečki ljudje: »Jože lep, Marija lepa.« Tudi to je bilo. Na poljih že veselo prepevajo škrjančki, pa tudi že prve lastovke so ee pojavile v okolici. Kajti pravijo: »Pomladanska Marija pripelje lastavice v deželo, jesenska pa jih od-jjelje.« Letošnje marčevo vreme je bilo prav zanimivo. V Ljubljani in okolici v splošnem ni snežilo. Samo v jionedetjek 20. t. m. je mrzel sever s planin prignal val snežink, ki so se v hudih vrtincih sukale nad okolico tja do Krima. Doslej je bilo v marcu 91.2 mm padavin. Deževalo je.. Najhujši naliv je bil 20. marca j>opoldne, ko je padlo 30.1 m.m dežja. Prav zanimiv naravni j>ojav so nekateri opazovali z ljubljanskega Gradu. V dnevih, ko je razsajala najhujša burja z brzino 50 km na uro, se je dvignil nad Grintovcem velikanski snežili steber Visok je bil gotovo do 500m. Steber se je na vrhu razpršil v pravcato zastavo na obe strani. Prav zanimiv vremenski pojav je bil tudi pretekli petek. Snežni obroč se je ovil naokrog Ljubljane in okolice. Zjutraj so vsi vlaki z Dolenjskega, Notranjske^" In Gorenjskega, kakor tudi iz Maribora odnosno Zagreba prihajati z močno zasneženimi strehami. V marcu je hila letos prav povoljna temperatura. Najvišja temperatura +18.2 C je bila 16. marca. Lanski marec je bil izredno snežen In mrzel. Neprestano je snežilo. Po nekaterih krajih ga je lani, namreč 42cm. Najvišja temperatura je bila padlo do 1.50 m. Največ snega je padlo 12. marca lani v marcu +12.8 C. najnižja po 1. marca. Takrat ki je dobi I 3 jiartije, izgubil eno in remiziral 4. Okrog pol štirih se je začel brzoturnir, katerega se je udeležilo 11 najmočnejših ljubljanskih šahistov, ki so bili pripravljeni vzeti nase to sicer mučno tekmovanje. Ker mora pri brzoturnirju igrati vsak igralec z vsakim, je bilo vsega skupaj 11 kol. Kljub temu, da je treba pri brzoturnirju napraviti na vsakih deset sekund eno potezo, je turnir vendar trajal do 7 zvečer. Znmgnl ie Bogoljubov z 10 točkami. Naš šahist Lj. Furlani, ki je pri tem turnirju dobil drugo mesto, z 9 točkami, pa je porazil Bogoljubova. Po večerji sla igrala velemojstra Bogoljubov in dr. Vidmar še deset partij, od katerih je dobil Bogoljubov 5, dr. Vidmar 3. neodločeni pa sta ostali dve partiji. Končni rezultat se je popolnoma izenačil: imela sta vsak |>o ti dobljenih. G zgubljenih in 6 neodločenih, llpamo. da bo agilni Ljubljanski šahovski klub ta uspeh izrabil in kmalu nudil ljubljanskim šaliistom kako podobno senzacijo. Lojze Adamič ob slovesu Ponarejene njegove izjave Ljubljana, 27. marca Obisk slovensko-ameriškega književnika Lomsa Adamicha, Lojzeta Adamiča, v domovini, je vzbudil pri nas mnogo polemik v javnosti in ostrih sporov zaradi načel, ki so |ih vzbudile nekatere njegove izjave. So pa vmes ludi izjave, za katere Adamič sploh ni ved.l. Prevajalci, ki so prevajali njegove potopise iz »Harpeis Magazin«, niso d >st;kral razumeli skladnosti angleškega jezika in so oreva-jali bolj od črke do črke, kakor po smislu, za:o je bil prav za prav ves znani članek Otona Župančiča zgrajen v bistvu na neki izjavi Adamiča v Dubrovniku, ki ima v pravilni slovenščini drug smisel, kakor v angleščini. Ne glede na to, da je Adamič živel dolgo časa izven domovine in da so mu bili naši problemi, zlasti novejši, neznani, je vendar imel Adamič toliko zdravega občutka, da je povsod nastopal taktno, in so ves spor okrog njega povzročili ali nepoučeni ljudje ali pa taki, ki so imeli interes na izrabljanju njegovega ugleda. Včeraj, ko se je Adamič odpeljal iz Ljubljane proti Trstu, ga je grenilo pri slovesu marsikaj. Doživel je v Jugoslaviji dosti lepega, toda tudi nekaj neprijetnega. Za njega, ki je vajen ameriških razmer, jc bilo nekaj čudnega, ko so krožile po vsej državi umetno razmnožene njegove izjave — ki jih on nikdar nikoli podal ni. Včeraj popoldne se je odpeljal Louis Adamich v Trst, odkoder se odpelje s parnikom »Saturnia« v Ameriko. Na kolodvoru se je poslovil od male skupine slovenskih književnikov, s katerimi je prišel tukaj v stik. V Jugoslaviji je bil 11 mesecev. Prepotoval je vso državo. Umevno je, da sta mu bili najbolj všeč njegova domovina Slovenija in pa Ljubljana. Največ pisanega človeškega vrveža, največjo mešanico ljudi, tipov in rastočega življenja, zlasti v etnološkem in etnografskem oziru pa je videl po svoji lastni izjavi v južni Srbiji. Enajst mesecev je zadoščalo, da je Adamič spoznal v bistvu vso državo in ves njen ustroj. Njegovi kovčki so polni gradiva o Jugoslaviji. Gradivo je pozitivno, pa je seveda vmes tudi negativno, kar je pač razumljivo pri pisatelju njegovega obzorja in njegovega veščega reporterskega pogleda. V Jugoslaviji je dovršil svojo najnovejšo knjigo: »Planota v temi« in ima že pogodbo v žepu tei izide ta njegova knjiga tudi v slovenščini in srbo hrvaščini. Kot Američan, vajen ameriških običajev, pa ji doživel še nekaj, za kar mu je bilo lahko dati od govor v Ljubljani. Na vprašanje tukajšnjih časopisnih poročevalcev, ali ima še kaj pripomniti k razmeram v Jugoslaviji, jc odgovoril; »Kot Američan in kot gost, zlasti pa še bolj kot član Guggenheimove fondacije, ne morem govoriti o notranje-politični situaciji in ne morem podajati nobene izjave o nobeni državi, v kateri se trenutno mudim.« (Guggenheimova fondacija je namreč v tem oziru zelo stroga.) Adamič ie nadaljeval: »Neki listi v Jugoslaviji so ponatisnili neko mojo izjavo, ki jo je «Vrcme» sprejelo iz Splita. Izjavljam vam, da o tej izjavi nisem jaz vedel nič, dokler me niso moji znanci v Zagrebu opozorili nanjo. Take izjave nisem jaz nikdar nikomur dal in sem vsakemu poročevalcu, ki je pozneje prišel k meni, izjavljal tako, kakor izjavljam tu vam. Zaradi tega falzificirancga intervjuva sem se moral sam opravičiti pri ameriškem konzulu v Zagrebu. Preklicati pa tako zelo razširjenega in razmnoženega intervjuva zaradi razmer nisem mogel. Do sedaj ne.« Kakor njegova knjiga »Planota v temi«, tako izide tudi njegova najnovejša knjiga, ki jo namerava pisati o Jugoslaviji, hkrati v Newyorku in v Londonu. Na svojem potovanju po Jugoslaviji se je Adamič seznanil s številnimi ljudmi in skoraj vsi so bili z njim prijazni ter so mu šli na roko. Tem se ob slovesu zahvaljuje in se po časopisju oprošča, da sc ni mogel posebno oprostili. Oba, Adamič in njegova gospa, pa sta pod tako silnim vtisom po obisku v domovini, da sta obljubila čimprej zopet obiskati staro domovino. je vladal hud mraz ter je termometer lega dne kazal , —14.4 C. Leta 1931 je bil marec jirav lako snežen. Padavin je bilo 141.9 mm. Splošno pa tega lela ni | bilo hujšega mraza v marcu. O letu 1929, ko je hibi najkatastrofalnejša zima, omenimo samo. da je bilo v marcu takrat Se do 2 m snega. Letošnje lepo marčevo vreme prav močno po spešuje poljska dela. Naš kmet /. radostjo ziv \ rločnn«t in računa, da bo let.*, letina prav Uobiu. Ljubljana Kai bo danes? Drama: Krog s kredo«. Red C. Opera: Samson in Dalila« .Red A. Kino Kodeljevo ob 20: »Zadnji dnevi Pompejev.. Znižane cene. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. Za hranilno knjižico prodani peltoverni avto CITROEN, od katerega je plaEana celoletna državna in mestna taksa ka Dih 12.000'—. Poizve se v pisarni Kongresni trg štev. 2, desno. 0 Občni zbor zadruge Novinarski dom. V ponedeljek popoldne sc je vršil občni zbor zadruge Novinarski dom, ki jc polagala račune za drugo poslovno leto. Vodil ga je tov. A. Žclezmkar, ki jc podal obsežno poročilo o dosedanjem delovanju zadruge in posebno omenjal prizadevanje za pridobitev stavbne parcele. Tajniško in blagajniško poročilo je podal tov. Prunk. Iz poročil posnemamo, da jc število članov zadruge naraslo od 55 na 72 s 94 deleži. Premoženje zadruge dosega po dveh letih njenega poslovanja že znatno vsoto 114.000 Din. Poročilo o akciji za pridobitev parcele jc podal tov. Prunk. Me.stna občina je prepustila za zgradbo Novinarskega doma večjo parcelo ob Tomanovi ulici, za kar ji je bila izrečena zahvala. Po sprejetju revizijskega poročila, ki ga jc podal lov. dr. Birsa, je bil podan absolutorij in so se vršile volitve načcl-stva in nadzorstva, pri katerih so bili izvoljeni v pretežni v čini stari odborniki. Q Inženjersko zborovanje. V petek zvečer je bil v društvenih prostorih v Kazini redni občni zbor Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana. Občni zbor je vodil predsednik ing. Mačkovšek, ki je pozdravil zastopnika inženjerske zbornice univ. prof. ing. K a s a 1 a in ing. T o m a ž i č a. Tajniško poročilo je podal ing. Bevc. Iz .-njegovega poročila posnemamo, da je v Sloveniji sedaj okoli 70 nezaposlenih inženjerjev. Na nekaterih strokah vlada nadprodukcija mladih inženjerjev, na drugi strani pa opažamo, da je pri nas zaposlenih mnogo tujcev. Društvo je s posebno spomenico nastopilo proti zaposlitvi tujih inženjerjev v naši državi. Društvo je izdelalo tudi razne pravilnike in predloge za preskrbo novega dela Lako inženjerjem, kakor tudi delavstvu. Tajniškemu poročilu je sledilo blagajniško poročilo ing. Pirca, knjižničarja ing. Za-vršnika ter drugih odbornikov. Posebno važno je poročilo odseka za ceste, o čemer je poročal ing. Mačkovšek. Na naših cestah se uporabljata po večini le dolomit in apnenec, umestno pa bi bilo, če bi se poskusile tudi druge hribine. Iz drugih poročil je razvidno, da je društvo doseglo le malo uspehov glede zaposlitve brezposelnih inženjerjev. Ing. Zelenko pa je poročal, da manjka pri železniški upravi inženjerskega naraščaja. Sprejet je bil proračun, ki izkazuje 109,000 Din dohodkov in 117,000 dinarjev izdatkov. V odbor so bili izvoljeni: predsednik ing. Mačkovšek, podpredsedniki; ing. Josip Dedek, ing. Pchani. ing. Miklavc, ing. Platner, prvi tajnik ing. Bevc, prvi blagajnik ing._ Pire, knjižničar ing. Završnik, revizorja pa ing. Fbrsler in ing. Skaberne. • Promet ob dveh praznikih. Vreme je bilo na oba praznika, lo je v soboto in nedeljo številnim Ljubljančanom zelo naklonjeno. Izletnikov, ki so odhajali v soboto in nedeljo iz Ljubljane, je bilo ogromno. Na šentviški tramvajski progi -so bili tramvaji, ki jili jc bilo 5 več kakor po navadi, stalno nabito polni. Toliko je bilo izletnikov na Šmarno goro. Nabito polni so bili tudi vsi avtobusi, ki so \ ožili v bližnjo okolico. Po Gosposvetski in Dunajski cesti, pa ludi po Dolenjski, Zaloški in drugih cestah v okolico je šla ob gotovih urah na oba dni kar strnjena vrsta izletnikov pešcev. Samo z /eleznico pa sc je odpravilo iz mesta ta dva dni nad 30C0 izletnikov, ki so po večini odšli v oddaljenejše kraje. V smeri proti Kranju se jili je odpeljalo nad 1500, v smeri proti Kamniku nad 300, v smeri proti Notranjski okoli 200, na Dolenjsko pa nad 500. 0 Meso bo dražje. Iz krogov konzumenlov •-tiio prejeli, da skušajo ljubljanski mesarji dvignili cene mesu in sicer za 1 do 2 Din pri kilogramu. !>o žvišanih cenah žc prodajajo lheso nekateri mesarji. Mestno tržno nadzorstvo ni bilo o akciji mesarjev za zvišanje cen mesu obveščeno. Šef dotičnega urada bo moral pač ukreniti vse potrebno, da bodo oslale cene stare, kajti ni nobenega razloga za povišanje cen mesu, ker so cenc klavne živine še vedno nizke. Doslej so bile cene mesu: prvovrstno 8 do 10 Din, drugovrstno 6 do 8 Din in tretje vrste 5 do 6 Din. • 100-lctnico rojstva hrvatskcgA skladatelja Ivana pl. Zajca bo nekoliko post festum proslavilo pevsko društvo Ljublj. Zvon r cerkvenim koncertom v ponedeljek, dne 24. aprila zvečer v frančiškanski cerkvi. Izvajalo bo Zajcev oratorij Oče naš : in kantato Uskrsnure Isusovo , oboje za soli, mešan zbor, orkester in orgle. Na ta lep koncert opozarjamo že shdaj vse ljubitelje glasbe. • V Ljubljzni umrli od 17. marca do 23. marca 1933; Hamann Leo, 51 let, trgovec in hišni posestnik, Mestni, trg 8-I1I: Rebolj Ivan, 63 let, mestni dohodarstveni preglednik v p., Ižanska c. 24; Ber-nik Marija, 27 let, žena delavca, Vrhnika 0; Omejc \ngela, 4 leta, hči strojnega mazača, Medvedova c. 8; Drenovec ,Jožef, 38 let, potnik, Vidovdanska c. 9; Žnideršič Uma, roj. Ličan, 58 let, žena industrijalca, Rimska c. 12; Vospernik Marija, roj. Ra-petsehnik, 71 lel, kavaraarka, Stari trg 34; Kovač Jožefa, roj. Simončič, 75 lel. žena premikača drž. žel. v p., Janševa ul. 1. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Telič Franc, 22 let, delavec, Orhelc 3 pri Stražišču; Vdovič Bogomil, 53 let, publicist, Vegova ■jI. 8; Novak Franc, 25 let, sin posestnika, Log 4; Srebot Milan, 8 mesecev, sin kovača, Orle 30; Zore Fran, 15 let, delavec, Bogneča vas 7; Prošt Ferdinand, 10 meseccv, sin poljskega dninarja, Sv, Jurij pod Kumom; dr. Mantuani Josip, 73 let, univ. profesor in ravnatelj muzeja v pokoju, Tyrševa jesta 17-1; Zupančič Marija, 43 let, poljska dnina-rica, Straža 43 pri Novem mestu; Trobec Vera, 15 mesecev, hči mizar, pomočnika, Vikcrče 12, obč. Medvode; Nachtigal Lcopoldina, roj. Vrane, 35 lel, iena ključavničarja drž, žel., Dev. Mar .v Polju 14; Sajželj Marija, 7 mesecev, hči dninarja, Stranska vas 32, obč. Grosuplje; Suhadolnik Marija, 6 mesecev, hči banov, cestarja, Vrhnika 429. • Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja v sredo in četrtek, 29. in 30. marca zaprta. Pc.-.osrečenci. V nedeljo se je na nekem travniku ponesrečil 10 letni Dušan Kalan, sin pro-iciorja iz Štrekljeve ulice 10. Zlomil si jc levo nn-i ,jim hotelo reči: poslušajte, niučciiicc. duhovni oče va.n govori besede vesolj«. Končno so nam pevci /apeli par pesmic, katere jih je nalašč /a ia dan naučil organist g. Leopold Cvetko, Naši malčki so sc pu krasno odrezali z igrico, ki so jo gledalci navdušeno motrili. Ljudje so se razhajali .s čustvi iznoiindenja. govoreč: lic« smo pričakovali nekaj lepega, ampak kaj takega si ni nikdo predstavljal. Za to gre predvsem zasluga našemu g. župniku 1'ircu Andreju, ki vedno bolj vnelo dolnje za procvit naših zakotnih krajev. Zasluga gre dalje daljo tudi Marijini kongregaoiji in sploh vsem. ki so kaj sodelovali. Želimo le še .nnojjo lakih prireditev.' Živa baklja Maribor, 27. marca. Strahovita nesreča se jc pripetila danes ob pol 5 popoldne v Koroščevi ulici. V pralnici hiše Koroščeva ulica 2 je bila zaposlena s pranjem perila mlada deklica Antonija Fras, stanujoča v Cajn-kovi ulici. Radi nepazljivosti so ji je vnela od ognja v kotlu obleka, ki je bliskovito zajel vso ne-srcčnico v plamene. Namesto da bi skušala ogenj sama pogasiti, ga je samo še razvnela z naglim begom na dvorišče, kjer |e jela klicati na pomač. Prihiteli so stanovalci iz hišo, ki so ncsrcčnici ,!lt-gali gorečo obleko z ožganega telesa. Z reševalnim avtom so [o prepeljali nemudoma v bolnišnico. Ker je po vsem telesu ožgana, je njeno stanje zelo resno. □ Uprava »Doma in sveta« v Mariboru. Opozarjamo vse naročnike .Doma in sveta«, da je :-a' Maribor prevzela upravo .-Tiskarna sv. Cirila« (v vseh treh knjigarnah). Tu si lahko »Dobi in svet« ogledate 111 tudi plačujete, V novi obliki bo ->Dom in svel« vsakemu ugajal. □ Slovenski leksikoni na ogled v Cirilovi Knjigarni, Aleksandrova ccsta 6. Vsi, ki ste dobili prospekt Umetniške propagande za »Pdučhi slovar« in za »Domači vedež«, oglejte si te knjige v vseh vezavah. 'O Odbor krščanske ženske zveze naznanja vsem članicam in članom, da zveza deluje zopet nemoteno naprej, članarino Krščanske ženske zveze in pogrebnega sklada naj sc plačuje v društveni pisarni Aleksandrova c. 6-1., soba št. It, ki jc odprta vsako sredo in soboto od 8—12 in 2—5. Zveza i-.na v nedeljo, dne 2. aprila oli (> zjutraj v .stolni in mestni žiipni cerkvi svojo velikonočno pobožnosl s skupnim sv. obhajilom. Popbfdlie ob 5 sv. blagoslov z darovanjem za cerkvene potrebe. □ Katoliški Maribor obhaja spomin 1900 letnice smrti Kristusa v vseli mariborskih cerkvah. skupno pa dne r. aprila zvečer v mariborski stolnici, kjer se izvaja llavdnov oratorij Sedem zadnjih besed jezusovih na križu«. Q Mariborski PTL. Nn petkovem občnem /boru ProlitubciiuVozdio lige \ Mariboru, o katerem 6:110 že poročali v sobotni številki, ju bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik okrajni glavar dr. Ipavec. I. podpredsednik prvi drž. Iiravdnlk dr. Jaiieič, II. podpredsednik ravnatelj Alt, tajnik Mirko Ruvtur. blagajnik glavni urednik t i do kusper, odborniki: stol. župnik nisgr. I niek. ruv. Stenovec, gospa Ana kitko-vce, ruv. dr. Tominšck. dr. korončuil, dr. Vari, dr, Vrtov.ee. dr. Jeničko. Viktor Grčar. Joko Mihorko, Otma.r Meglic, dr. Novak. Revizorja: Josip Stabe.j in luidupra vitel j Stegnar. Razsodišče: dr. Leskovar, dr. Ilacin, dr. Kac\ □ Akademska kongregacija ima svoj sestanek jutri, v sredo, zvečer ob običajni uri v Alojzijevi cerkvi. !_ Lep uspeh Magdalcncev. Z vprizorilvijo Go-goljcvega »Revizorja« so zopet dokuzali igralci Dramatskcjja krožka magdalenskc kongrcgacijc, da so nedvomno najjačja dilctantska družina Maribora. Vprizpritcv se je vršila v nedeljo popoldne na odru Zadružne gospodarske banlcc ie.r je dosegia res lep uspeli. Režija Eiclimcistra ic bila smotreno izdelana ter tudi v podrobnostih izklesana, da so neprekosljivo komične osebnosti .Revizorja«; ua odru res živele. Sijajno razpoloženje igralcev jc našlo hvaležnega odmeva v polno zasedeni dvorani. Odlikovali so se vsi, zlasti pa še imejitelji vodilnih vlog, tako. Jovčič kot lllcslakov, Eichmcister kot njegov ncprekosljivi sluga Osip, Hameršak v vlogi mestnega poglavarja, dalje Svetov kot šolski nadzornik, Kvašič kot sodnik, Havaič kot oskrbnik dobrodelnega zavoda, komična dvojica Bobčinski in Dobčiiiski, ki sta ju podala Falič in Juh, Starčuva kot bahata žena mestnega glavarja, Piščcva, Tilka in ostali. Za take vprizoritve, kol je bila nedeljska, Magdalcnccm vse priznanje! □ Cr0ss.couutry državno prvenstvo v .Mariboru. Priprave za lo največjo lahkoatletsko prireditev so v polnem teku. Udeležbo so obljubili vsi klubi države, s svojimi najboljšimi lekači ter bodo prijatelji športa prišli v nedeljo 2. aprila v palni 1 meri na svoj račun. □ Ljubi,jaltci so zmagali. Na išcslih šahovnicah sc je vršil \ nedeljo popoldne v Grajski kleti boj med Mariborskim šahovskim klubom in akademskim saliovekini klubom Jadran- i/. Ljubljane. Zmagali so I jubl.janei v razmerju 1 in pol proti 2 in pol.-Turnir sc je odločil tako-le: Kramar (Maribor) je remiziral proti Proinfalkti, Ostanek (M) je izgubil proti Sikošcku. Konic (M) je dobil proti Cibieu. Stu-pau (M) jc remiziral z Gabrovškoni. Kukovee (M) .je izgubil proti Vadnjalu in Lobkov (M) jc remiziral z Gosakom. □ Smuk na Pcci. V nedeljo sc je vršila na Peci i tekma v smuku, ki spada med najtežja tovrstna tekmovanja. Tekmovalo jc 14 smučarjev. Radi slabih snežnih prilik so morali prireditelji premestiti tekmovalno progo na Severno, avstrijsko slran gore; start jc bil pri KnirpsoVCm studencu, cilj pa na planini pri Sedmih kočah«. Zmagal jc Jurič (MSK), kt jc prevozil 4 km dolgo progo v krasnem času 4.13. Drugi jc Ivič (MSK1 v 5,30, tretji domačin Konečnik .(Guštanj-Kollje) v 5.56, četrti Lellncr (Rapid) v 6.17, peti Lorger (MSK) v 6.54. Tekma je pod vodstvom inž. Krivčcnka in Stanka Štangla potekla brez večjih nezgod. J Iz gledališča. Abonenljc reda C dobe v četrtek 30. marca Gounodovo opero »FausU. To krasno delo jc letos na novo našludirano, Sodelujejo trije gosljc. i^l V najlepši življenjski dobi 26 let ic umrl včera j hu I ižnški cesti ključavničarski pomočnik Oton Kropi". Blagega mladeniča bodo pokopali jutri, v sredo ob 4 popoldne i/, mrtvašnice nu'stnega pokopališča nu robre/.ju. Illag mu spomin, žalujočim naše sožalje. i J ot) letnico svojega življenja je praznoval vodja kriminalnega oddelka mariborske policije. g. nadzornik Liane Gujnko. Vrlemu "možu j in priljubljenemu uradniku želimo še mnogo h I v sreči in zadovoljstvu. J Poročila sta se v tukajšnji stolnici Ivan Molan lil. orožniški podnarednik. dodeljen orožniški postaji v Bodoneili in Marica Mere, hčerka sodnega uradnika v Mariboru, Bilo □ Tiskarski vi ngcc ... \ naše poročilo pod Bogoljubov v Mariboru je vrinil svojo kremplje tiskarski vragec ter napravil /mcilo v imenih zmagovalcev. Mod drugimi je. dobil moti logoljnbovu (udi g. Hadolič in ne Kudoličif. lečno. Strahovi.. Podprimo idealno stremljenje mlu dine. □ Protiavionska obramba. O tem bo predaval na sestanku Združenju rezervnih častnikov in bojevnikov g. Mis. Predavanje lx> 30. t. in. ob 20 v dvorani hotel« »Zamorc«. □ Med mariborskimi kolesarji je bilo burno. Vršil se je v nedeljo dopoldne izredni občni zbor tukajšnje kolesarske pod/veze, ki gu je nn pritožbo dveh včlanjenih klubov sklicala zagrebška Kolesarska Zveza; zborovanja se jc udeležil tudi Zvozili delegat, tajnik osrednjega odbora Dcjanič iz Zagreba. Potekalo jc precej burno, posrečilo pa se je po daljših pogajanjih iu prigovarjanjih sestaviti nov odbor, v katerem so: predsednik Markovič (Poštela), podpredsednik Kaj.s (Celje), blagajnik Princi (Edehveis), Uijnik Ružič (Poštela), tehnični referent Zed-11 i ček (SSK Maraton), odborniki štrucelj (SSK Maraton), Kulič (Poštela), Blažič (Edchveis) in Sušnik (Celje). V nadzornem odboru sta Jaki (Penili) ili Pelicon (Poštela). □ Na Dravskem polju požiga zlobna roka. V Prenoljah je nekdo podtaknil ogenj pri Jakobu Rojiču in Janezu Bregu, ki jima je vse uničil. Tudi se je vnelo poslopje pri g. Draško-viču in požar se je razširil preko flveh objektov 1111 poslopje Jurija Hagiidina in Jakoba Rozmana. Radi hudega, severa je bilo omejevanje požara nemogoče. Omenjenim jc uničil ogenj vso imetje, zavarovalnimi pu je zelo nizka, škoda znaša preko 100.000 Din. Tudi tu jc kriva nesreče zlobna roka. □ Novo vodstvo zasebnih in avtonomnih nameščencev. Na sobotnem občnem zboru Društvu zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru je bilo izvoljeno naslednje vodstvo: Predsednik Lojze Doležlil, podpredsednik Pivec. tajnik Leban. blagajnik Puvletič. odborniki; di-. Vatovec. Ambrožič. Neralič, Miklnvčič, Kos. \Vc11ko. Pinterjovu. Nadzorni odbor: Rej«, llaš. j Sinit 1111 električnem daljnovodu. V Du- broveili je spi«"/ul kmečki fant j. R'. na električni vod ter si bolel vzeti življenje. Tok raji je o žgal levo roko v laktu in levo nogovpi-ščali. Prepeljali -so ga v mariborsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. — Pod vtisom tega si je vzel na podoben način življenje njegov prijatelj. Ovil je žico okoli roke. drugi s kamnom obteženi konec pu je vrgel preko daljnovodu. Bil je p t i priči mrtev. Vzrok obeli dejanj še 111 pojasnjen. □ Nezgoda na športnem IgrišCu. Na Rapido- vem nogometnem igrišču sc jc v nedeljo ponesrečil športnik Jože Fiičkar. Pri padcu si jc poškodoval ključnico ter so je mOral zateči v bolnišnico po polnoč. Bogoljubov u □Mladimi za naše morje. Podmladek Jadranske Straže zn klasično gimnazijo -v Mariboru vprizori v sredo, dne aprila ob 8 zvečei v Narodnem gli .lališčii dramo priznanega norveškemu pisale!in in dramatika Henriku Ibscntt C Osohua vest s sodišča. O. Vatroslav Tratnik, pripravnik na tukajšnjem okrožnem sodišču, je po potrebi službe , premeščen k okrožnemu sodišču v Novem mestu. 3- Materinski dan. Na praznik Marijinega Oznaueuja je Celje kakor običajno vsako leto tudi letos proslavilo Materinski dun. Za popoldan napovedana proslava v veliki dvorani Ljudskega (loma jo privabila toliko občinstva, da jo bila velika dvorami popolnoma iitfbitii in je moralo mnogo ljudi odili. Proslavo je otvoril salonski orkester pod vodstvom g. Lenurdonii s koračnico iu uverturo. Nato je cerkveni pevski zbor dovršeno zapel pesem -Zdrava Marija. , sledila je orkestralna točka interiuezzo iz Ilolfmannovili pripovedk, nato dc-Iclamncfja. Kot glavna točka dnevnega reda je bil govor g. bogoslovnega profesorja Stanka Ca.jn-karja iz Maribora, ti. govornik je v lepih in jedrnatih besedah episul dolžnosti matere do otrok. V svojem govoru inaler nt ne hvalil ne grajal, temveč jih je samo pozival naj vsaka natančno izvršuje svojo materinske dolžnosti, pa bo najboljše opravilu svoj materinski poklic. Sledila jc zop.ct orkestralna točk«, nato so pa igralci iu igralki? vprizorili Meškovo dramo . Matic. Proslavo Materinskega dno jc organizirala Dekliška Marijina družba. Vsi so odšli s te proslave s prepričanjem, da so tako najlepše proslavili materinski dan. O »Dva bregom« ua odru Ljudske posojilnice. V nedeljo popoldan so člani Jugoslovansko strokovne zveze v Ccljlt vprizorili na odru Ljudske posojilnice Lcskovčcva Dva bregova . dramo iz življenja beračev v Ireh dejanjih. Bili smo skeptiki. ko smo čilali nu lepakih tu naslov in smo dvomili o uspehu predstave. Pa smo se motili. — Kljub lomu, da zahteva drama izredno mnogo študija, izšolanih igralcev, prvovrstne režije in dobre scenerije, moramo ugotovili, tla so igralci rešili svojo nalogo za Celje nadvse časlno iil priznati, da razpolaga Jug, slrOk. /.veza v Celju z dobrim igralskim ansamblom, iz katerega bo mogoče z vztrajno vajo, ko se odstranijo nekatere tehnične in jezikovne napake, še marsikaj ustvariti. Igro je dobro .luištudirul in režiral g .prof. Skaberne Li., ki. je tudi ustvaril drami primerno scc-nerijo. Občinstvu sla najbolj ugajala drugo in tretje dejanje, kjer nastopajo berači in beraČicc v zboru. Toliko dela in truda s strani režiserja iu igralcev, in drama, ki jo posebno značilna za današnji čas ter nudi občinstvu poleg mogočne vsebine ludi dovolj dejanja, bi pač zaslužili tudi s strani, celjsko publike malo več pozornosti. G. režiserju, kakor ludi igralcem, smo pa zaradi izrednega umetniškega užitka, ki so gu nam pripravili prav hvaležni. r UavilniiT oratorij :tHcdcin poslednjih besedi Kristusovih s križa*, za soli, zbor in orkester izvajajo vsako leto v velikem lednu v velikih mestih. Letos gu bomo slišali tudi v Celju, kjer Oo izvajalo Celjsko pevsko društvo ua veliki petek v Marijini cerkvi. Koncert bo nedvomno velik glasbeni dogodek Zn naše Celje, siij bo lo prvi oratorij v Celju, izvajali zgolj z domačimi močmi. & muli so: V javni bolnišnici Tekauc Marija. 80 letna zascbiriea i/. Celja; Zupan Ana, 00 letna kuharica iz Celja; Proprntnik Ivan, 3 mesece star, sin dekle iz Solčave; Cankarjeva ulica 10 je unni.t Kcršnik Atiu, 73 letnn hišnica; v Novi vasi je umrla Oril Frančiška, zasobnic.v, na Zgornji Hudinji je umrla Marija Drobne, novorojenka. Naj počivajo v miru! Izproinemtjji bivališča vojnih obveznikov. Opozarjamo vse vojne obveznike nu zgoraj imenovani oglas mostnega načclslva, ki je nabit na Oglflsnl deski nieStticga magistrata. .©' Pasji kontiiuiac zn mesto Celje je bil '20. t. m. ukinjen, es Kodni lolui oblini zbor Jugoslovanske strokovne zveze se bo vršil drevi ob 7 v Tajništvu, v Delavski zbornici. Pr izgubljen ilninr. 24. L m. med 7 Iu 8 zvečei je bil izgubljen nu Olavtiein trgu bankovec za 100 dinitriev. Dnevna kronika Trbovlje Koledar Torek, 2.8. marca: Janez Kapistran, spoznava-lec; Siksl III., papež. Novi grobovi + V Ljubljani je včeraj umrl g. Jože Tomu-ž in, višji poštni kontrolor v pokoju. Pogreb bo v sredo ob pol 5 popoldne. Blag mu spomin! Žalujoči soprogi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožaljel ■f V Ljubljani jc umrla 2". t. ni. gdčna Fa-nikn Blzovičar, Pogrd) l>o v sredo, t. ni. ob 3 popoldne i/, splošne bolnišnice. Nuj ji sve-li večna luč! Žalujočim staršem in .-o roti ni kom naše iskreno sožalje! + Primskovo pri Litiji. Marijina družba je zopet zgubila zvesto članico. Btegar Alojzija, doma iz Primskovcga, jc zapustila to solzilo dolino v najlepšem evotu svoje mladosti: ni ji bilo še Iti let. Bila jc že dalj časa prikovana na bolniško posteljo. In sedaj, ko sc je pomlad vrnila v deželo, jo jo Bog poklical lc sebi, v deželo večne pomladi. Dno 24; marca so jo nesli ob obilni udeležbi lin prim.skovško pokopališče. Marijina družba ji jc zapela nekaj pesmic v slovo. Vsem so blestel* solze v očeh. Žalujočim naše iskreno sožalje, njej pa naj sveti večna luč. Osebne vesti t- Iz sodnijske službe. V višjo položajno ->ku-pino jc pomaknjen sodnik Stanko M o 5 k o n pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu na Pohorju. — Iz sodnopisarniške službe. Premeščeni so sodni kanclisti: Anton Križnik od okrajnega sodišča v Radovljici k kotarskemu sodišču v Dclni-cah; Bernard Kovač od okrožnega sodišča v Celju k kotarskemu sodišču v Osijek in Ivan P u p i s od okrožnega sodišča v Mariboru k ban-skcnui stolu v Zagreb. Smrten padec z voza Teharje, 27. marca. V petek Zvečer se je peljal g. Resnik Ivan, veleposestnik v Bukovem žlalcu, s svojim enovprež-nim vozom iz Celja domov. Žc blizu doma, pod Bežigradom, pa se jc smrtno ponesrečil. Na nekem ovinku kjer ccsta ni ograjena in jc dva do tri metre globok jarek, jc kon' lako nesrečno zavozil v stran, da se je voz nagnil in padel s cestc. Resnik je padci na g'avo, si zlomil tilnik in bil na mestu mrtev. Konj jc med tem mirno stal na cesti in čakal. Za nesrečo sta prva zvedela dva tovarniška dclavca, ki sta, videča, da ie Resnik mrtev, privezala konja k drogu in Šla naznanit nesrečo g. Čalru, lastniku Bežigrada. Nalo sla morala oditi v službo. G. Čalcr jc telefoniral po reševalni avto. Ta jc prišel, ni pa mogel ničesar več pomagati, Reševalci so poskušali z umetnim dihanjem, pa zaman. Resnik jc bil mrtev. Medtem se je zbralo na mestu nesreče kljub temi žc več ljudi, pokojnikovih sovaščanov. Orožniška patrulja jc nalo dovolila prevoz pokojnika na dom. Vzrok nesreče jc jasen. Bila je tema, ccsLa na tistem mestu in šc muhavost siccr mirnega, konju so povzročili nenavadno nesrečo. Pokojnik jc bil daleč na okrog priljubljena osebnost in ves kraj živi pod vtisom lc nesreče. Resnik zapušča ženo in štiri otroke. Prizadeti družini naše sožalje. kMIu. . .. , Umor na Marijin praznik Laško, 26. marca. Miren je bil praznik Marijinega oznanjenja. Ko ia so ljudje v nedeljo šli od prve 6v. maše iz saškega, so samo to govorili, kaj se je na Marijin praznik 25. marca 1933 zgodilo po Ave Mariji v vasi Trojno, Tam so se fantje stepli. Lenart Janez, sin Jakoba, rojen 10. decembra 1911, pristojen v občino Presečno, pošta Slivnica pri Celju, bivajoč v vasi Lahomno štev. 20, je dobil smrtonosno rano v pleča in desno nogo ter lakoj izdihnil. Kle-zin Franc, kmeteki sin, star 23 let, iz vasi Trojno štev. 16, jc pa dobil hude rane v levo roko in pleča in moral takoj ob polnoči oditi v bolnišnico v Celje. Laško orožništvo je tri osumljence, kateri so bili ves čas te nesreče navzoči, zaprlo, mrliča Lenarta Janeza pa dalo pripeljati v mrtvašnico v Eaško, kjer bo obdukcija. Ostale vesti __Z mostarske gimnazije. Kakor je razvidno iz časopisnih vesti, se je v zadnjem času položaj itn slovenskih srednjih šolah izboljšal z imenovanjem novih učnih moči in s premestitvijo učiteljev z drugih ginuiazij. Vendar manjka te veroučiteljev j tir., profesorji so na več zavodih šc preobremenjeni in pouk še ni povsod popoln. Most,irska gimnazija ima pa težavo čisto nasprotnega značaja: učnih niočl ima namreč — preveč, tako da ni mogočo vsem dodeliti niti minimalnega številu predpisanih tedenskih učnih ur. Zgodovinarjev in zgodovinark jo n. pr. toliko, da noben profesor nima (6eveda z dovoljenjem ministrstva) več nego 15 ur na teden. Ena profesorica sploh nima nikakih rednih učnih ur, ampak samo suplira zadržano ali bolno učitelje in evcntuelno Se kaj pomaga v pisarni. Med mlojSim učiteljskim naraščajem prevladujejo* ženske; lako n. pr. poučujejo nemščino in francoščino samo ženske, latinščino in matematiko v višjih razredih pa samo moški. — Sobotni »Slovoncc« jo prinesel lep članek: Slovenska mali v svetovni vojni, in pravi ludi lo: Svet pozna spomenike neznanim junakom, pozna tudi spomenike znanim padlim žrtvam. Ne premajhna pažnja, in ne premajhno spoštovanje, zdi se mi, drugje, vzrok, ker šc nimamo spomenika neznani materi, spomenika materam, ki so trpelo v svetovni vojlii. Opozarjamo, du so slovenski bojevniki tudi na lo žo mislili in so v Škofji Loki na prelepem vojnem pokopališču dvignili prekrasen kip slovenski malerl v narodni noši z doprsno obliko. In v kakšni pozi? Ja moj Bog, lo tako kot naSa prava slovenska mati zna... Ona sklepa roko in tiho vdano moli, moli zn dete svoje, ki jo zginilo bodisikjo nn bojišču, moli za rvet slovenskih fantov in ntoli tudi za tujo fantiče, ki spo nu škofjeloškem pokopališču. Da, tudi rili slovenski bojovniki, smo ohranili plemenitost v srou svojem in etno slovenske matere počastili s škofjeloškim vojnim spomenikom. Toliko v blagohotno pojasnilo nn sicer dober članek v nedeljskem Slovencu . — Slovenski bojevniki. — Zborovanje tesarskih mojstrov. V soboto n,i Marijin praznik so v mali dvorani Zbornico TOI zborovali tesarski mojstri, včlanjeni v Združenju lesarskih mojstrov, ki obsega ozemlje bivše ljubljanske oblasti. Organizacija šteje 194 članov. Zborovanje jc bilo razmeroma šc dokaj dobro obiskano. Predficdnik g, Franjo Ravnikar jc podal pregledno poročilo o poslovanju organizacijo in o položaju tcnarske obrti. Zanimivo jc bilo tudi tajniško poročilo. Občni zbor jc dal nbsolutorl| fnnkcljonttr-icm stare uprave. Zborovanje jc trajalo od 9. do- f poldne do 14. Mestoma jc bila debata prav živahna. Tudi volitve nove uprave so bile borbene, kajti predlagane so bile kar tri kandidatne liste, Z večino glasov jc bil izvoljen ponovno za predsednika g. Franjo Ravnikar, zu podpredsednika pa g. Josip Kregar, oba mestna tesarska mojstra v Ljubljani, V upravni odbor so bili večinoma izvo-Ijoni stari člani uprave. Zanimivo jc, da sc tega zborovanja ni udeležil noben zastopnik merodaj-nlh gospodarskih korporacij, — Do 500 smučarjev v Kamniških planinah. NovoZapadli sneg na planinah, dva praznika in ugodne vremenske razmere so izvabile za soboto in nedeljo v Kamniške planine rekordno število smučarjev. Vsak, kdor je lc mogel, je vrgel smučke na rame in odšel v plansVe, da se poslovi od zadnjega snega. Oskrbniki v planinskih kočah trdijo, da še zlepa ni bilo pozimi takega navala na koče. Koče na Krvavcu, na Veliki in Menini planini so bile daleč premajhne za vso številno smučarsko gardo. V noči od sobote na nedeljo jc prenočilo v Kamniških planinah gotovo do 500 smučarjev. — Pr? pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sred-slvo za čiščenje črev. »Franz-Josei« grenčica sc dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. — Nevaren požar v Trzinu. V nedeljo okrog poldveh popoldne se je v Trzinu na strehi hiše »pri Blažu« pokazal o?cnj, ki se je z veliko hitrostjo Siril. Trzinski gasilci so takoj prihiteli z brizgalno, nekaj minut kasneje pa so bili na mestu tuai gasilci iz Stoba. Zdelo sc jc že, dn bo radi pomanjkanja vode gašenje otežkočeno, vendar pa se je gasilcem iz Stoba posrečilo napeljati vodo iz precej oddaljenega potoka. Ogenj je popolnoma uničil leseno ogrodje strehe, ki je bila krita z opeko. Ker jc v opoldanskem času divjal močan veter, je bila velika nevarnost, da sc ogenj razširi še na gospodarska poslopja. Energični akciji obeh gasilnih društev gre hvala, da so ogenj srečno udušili. Škoda je precejšnja in jc le deloma pokrita z zavarovalnino. Vzrok požara jc še neznan. — Županstvo obč. St. Jurij pri Grosupljem je izposlovalo od oblasti, da sc bosta vršila v Št. Jurjti na leto dva sejma za govejo živino, konje, prašiče in vse domače izdelke, Prvi semenj bo 4. aprila, to je prihodnjo 3oboto, drugi pa 19. oktobra. — Velike goljufije z avtobusnimi voznimi listki v Zagrebu. V Zagrebu so prišli na sled veliki goljufiji. PVi avtobus.iem podjetju »Tapred*, ki vzdržuje promet z bližnjo zagrebško okolico, so ugotovili, da ee je ravnateljstvo podjetja posluževalo ponarejene štampiljke banske uprave, s katero so žigosali vozne listke, tako da se jc zdelo, da je banovinski davek za vozne listke plačan, Natančne vsote še niso mogli ugotoviti. Ker pa so goljufijo uganjali žc več let, sodijo, da gre škoda, ki jo utrpi banska uprava, v milijone. Policija je nekaj oseb že aretirala. — Jezus naj živi! 42 evharističnih pesmi iz »Cerkvenega Glasbenika« za mešojii zbor deloma z orglami uredi! Stanko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Cena partituri je 60 Din, glasovi po 12 Din, — V prav lični opremi in trpežnem papirju je pravkar izšla ta skrbno urejena in hvalevredna zbirka, ki obsega najboljše evharistične speve, povzete iz raznih letnikov prilog »Cerkvenega Glasbenika«; deli se v tri dele. Prvi del obsega blagoslovne (11), drugi splošne evharistične (26) in tretji pesmi Srca .Jezusovega (5). Večina organistov je sicer naročenih na omenjeni list, vendar so se te priloge v teku časa porazgubile, oziroma postale neiabne. S' to izdajo imajo sedij cerkveni pevc. vodic enoino priročno pesmarico, ki se odlikuje po zborni ureditvi in izbiri inapevov. Vsem cerkvenim zborom jo toplo priporočamo. — Zbori. Revija novo zborovske glasbe. Ureja Zorko 'Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon*. Deveti letnik, št. 1. Vsebina glasbenega dela: E. Adamič: Bog daj! (moški zbor); V. Mirk: Ah, št o ču (moški zbor); E. Adamič: Ivonja jezdi Kasan-aga (mešan zbor); 1». Jereb: Kam si šla? (meš. zbor). Vsebina knjižnega dela: 1. Peruzzi: Pomladna; G. Strniša: Našel sem zvezdico sreče (pesmi); H. Druzovič: Slomšek in njegov pomen za slovensko petje. Rubrike: Koncerti, Novosti, Razuo. Iz uredništva in upravništva. Lit-1 toplo priporočamo v naročbo vsem pevskim društvom, pevskim zborom, pevcem in pevkam, ki letno naročnino v znesku 30 Din lahko, poravnajo v obrokih. Zbori se naročajo po dopisnici na upravo: pevsko društvo Ljubljanski Zvon : v Ljubljani. . —V zraku jc ... Ko jc perilo s pomočjo Schich-tovega Radionu zopet belo kakor sneg in prijetno po svežem diši, jc opravilo na miliione čvrstih ki-sikovih mehurčkov svoje delo. Zakaj ta vrla armada v Schichtovcm Radionu prihrani gospodinji težavni in dolgotrajni belež perila na planem, S Schichlovim Radionom — tem samojednim pralnim sredstvom — se prenese ta belež naravnost v pralni kotel. Zdaj ni treba gospodinji drugega, kakor da dobro pazi, kako ga je treba uporabljati: Schichtov Rttdion pere sam in ji pomaga lepo beliti. — Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefovc« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Vo'nik Proslava materinskega dnevu, ki jo je priredila Marijina kongregmiju pod vodstvom svojega voditelju g. kaplana M. Cepina jo bilu lepa in pomenljiva. Tudi občinstvo je /milo ceniti in dostojno prtvluviti zasluge naših mamic. Nn sporedu jo liilo petje, deklnnmeijr. so-vor c. dr. Gantarju iz Celju in pa Iridrjunkn Snidenje*. Takšnih lepakov ne sprejmemo: Marijina kongregucijn je, kakor po navadi, razposlala lepake zu .Materinski dan in /a: .slehernika« po vseh lokalih. Nekdo se je pu \ nekem lokalu počutil (oliko uslužnega, dil je rekel: Takšnih lepa kov i,ni ne »prejmemo In jc zavrnil lrpiik. Doflčncpn »i dovoljujemo vprašali, kako da sprejema denar od tistih ljudi, ki sodelujejo pri Marijini konercijnciji? Zakaj denarju nr /(iv tile? Proslava nadih mater. Na praznik jo bila natlačena velika dvorana v Društvenem domu, da izkaže priznanje najboljšim — našim slovenskim materam. Poleg govora g. Rutejn, so se vrstile pesmice, deklamacije iu prizori. Prav prisrPno, lepo je bilo. ».Slehernike jo bil ob ponovitvi v nedeljo še boljši ko prvič. Ves nastop je bil bolj siguren in izčiščen. Tudi oder z razsvetljavo se je sedaj bolj uveljavil. Po vsebini je igra nad vse primerna za sedanji čas. Omejili bi radi zakol goveje živine pri kmetih. Zato je poleg banovine izdalo še glavarstvo ostro|še predpise radi klanja na domu. Bo težko kaj pomagalo, ker kmetje italt raje prodajo mesarju, če se le da, kakor pil da bi sami klali. Izvoz, živine bi bil edina jkhiioo enim in drugim. Neprostovoljne počituice imajo zopet rudarji. Od četrtka sem praznujejo do srede. Na ta način bosta tn teden sanio dva delavnika. Ptm Tatvina hranilnih knjižic. Ko je pred dnevi prenočeval Andrej Ambrož i/. Murctince\ \ neki ptuj«ki gostilni, sta mu bili ukradeni dve hranilni knjižici, ena oil bančne poslovalnico Brzin k v Mariboru za "180 Din. druga pa oil Kuietskc hranilnice in posojilnice \ Ptuju za 700 Din, Slednja se gla.-i na ime Alojzija l črnilu. Tatvino so osumljeni neki bloški, ki so isto noči v gos-iilni prenočevali. Osebna vest. Novi upravitelj ptujske hiralnico in bolnišnico Milan b lorjanuii: jc dne t. ni. nastopil svojo službo in prevzel ttpva-viteljske posle. Rokovnjaštvo. Pred dnevi j«' bil napaden gozdni čuvaj Frane Butara iz Jurskega vrha, ko sc je vračal v temi delilo v, Dvu neznan« moška sta ga premlatila z. železnim vijakom, da je obležal nezavesten \ krvi. Nato sta mu vzela puško ter pobegnila. Prizor je. opazoval viničar Jurij Kokot, ki je .'pravil hudo ranjenega čuvaja na dom, potem pa je prijavil dogodek završkim orožnikom. Ti so sc podali takoj na zasledovanje ter so pri enem osumljencu našli .skrito čuvajevo puško. Rokovnjučn sta še pravočasno odnesla pred orožniki pete. Vlomilci so obiskali hišo v Brozovcu pri Zavrču, last Marto Princ iz, Ptuja. Odnesli so obleko, perilo, jedilno orodje ter napravili z.a jurja in pol škode. Vloma je osumljen nek delavec, ki se je dalje časti s' Ivližni potepal, po vlomu pa je izginil, 12m globok padcc. Na Junžke.ii vrhu ,se je hudo ponesrečil viničar Jožef Milosič. Ko je popravljal od viharja poškodovano streho, jc padel a "globino 12 metrov: zlomil si je desno nogo in zadobil tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so gn v ptujsko bolnišnico. Za pomladno zdravljenje uporabljajte ki čisti in osvežuje kri in lako obnavlja ves organizem. Zavojček Din 20 — v lekarnah in drogerijah. Radeče pri Zidanem mosta Občni zbor obrtne zadruge so je vršil mi Marijin praznik 23. t. m. v gostilni g. Podlcsnika. Poleg potrditve starega odbora, kateremu predseduje g. Jeglič, je bil ustanovljen gostilničarfki odsek z g. Hiiilerjem nn čelu. Smrtno kosa. tPretokii petek jo umrl v nujlopoi dobi življenja zadet od možganske kapi g. Tilko Pcdlesnik, posestnik iu gostilničar na Njivicah. Pokojni jc bil zelo agilen in nad vse priljubljen mož. Pogreba, ki so jo vršil v nedeljo popoldne, se je | udeležilo na stotine ljudi, med njimi deputacije raznih društev in drugih ustanov. Zapušča ženo in J dva otroka. Sveti naj mu večna lu?! Preostalim ! naše sožalje. Šport Litija Lepa verska manifestacija v Litiji. Nu Marijin praznik pri popoldanskem nauku jo pristopilo v bratovščino Svete družine 136 družin z nad 700 družinskimi člani. Začasni župni upravitelj g. Vinko Lovšin je imel na množico vernikov kratek nagovor, nakar .so sledile pete litanije, potem svečanu posvetitev Sveti družini. Lepo versko svečanost so zaključili s pesmijo Povsod Boga«. Najden utopljenec v Krškem — f rane Mlakar iz Litije. Slovenec« jc pred kratkim poročal. d« je iz Litijo, neznano kam odšel 54-letni predilniSki delavec Franc Mlakar. Po časopisnih MjsteJi so v Krškem pretekli teden i/ Save potegnili neznanega utopljenca, ki je bil po opisi; sodeč identičen s pogrešanim Mlakarjem. \ Krško so jc takoj nato odpeljal Mlakarjev in. ki pa utopljenca ni več našel, ker so -a dan popreje žo pokooali. Po odrezanem vzorcu utopljenčcvc obleke jc nedvomno spoznal * njeni svojega očeta. Iz predilnice. V soboto so dali na začasni dopust 4-"'> delavk iz tako zvone >hnSpdcrijc«. ker jc trenotno zmanjkalo dela. To je vsakoletni redni pojav, ker se izdelki i t hašplerije v poletju nc nrodado tako, kot v jesensko-zi n-skem času. O priliki zadnjega, požaru v predilnici bi tovarniški delavci lahko ostali brez poškodb. ako hi imela .predilnic" mlinske maske ■pripravljene, tako pa sc jc zgodilo, dn so imeli lc eno samo plinsko masko na razpolago in šc ta jo baje privatna last nadmojstra g. Dontha. Vsekakor ta slučaj zahteva nabavo plinskih mask, da sc v bodoče prepreči še večja katar strofa. Prvi rebelni roj jc bil na praznik sv. Jožefa, 19. marca oh - popoldne pri posestniku Jelnikarju Jožefu p. d. Bučarju v Koških Po ljauah št. ">. V teku pol ure pa je Jelnikar čebele zopet spravil nazaj v čebelnjak. Sej m v Litiji so jo vršil zopet v znaku krize, živine so precej prignali, cena sc je siccr za malenkost dvignila, do kakih pomembnejših kupčij pa ni prišlo. Kramarji ravnofako niso posebno dobro opravili, ker naš kmet nima denarja, da bi si nabavili potrebni: stvari za svoje gospodarstvo. Se branjevko s semeni, ka-katerih jc bilo izredno mnogo, so nad slabo kupčijo iarnalc. Metlika Materinski (lun. Vsako loto ga proslavimo in tudi letos nismo hoteli zaootuti. Niso to take akademije, s kakršnimi se ponašajo drugod, toliko pa ic je, da jo vedno nekaj /ti mamice, nekaj zu res, nekaj pa tudi za s.neli. Tnko jc priredila to proslavo vsa naša Marijina družina. Nekuj otroci, nekaj fantje in nekaj dekleta. Gledali smo pu vsi. Kako no? Saj smo vsi radovedni in menda se je tudi vsem . marca: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas poročila iu borza. 17.30 Otroški kotiček C gdč. Vencajzova). 18.00 Angleške plošče 10.00 Ruščina, poučujo dr. N. ProObraženskv. 10.30 Literarna ura: Francoska lirika I. del (ga. Avgusla Danilova). 20.00 VIII. glasbeni večer: Frana Sni. Vilhar: Uvodno predavanje (g. Vilko Ukmar). Samospevi g. M. Rusa. Klavir-solo, g. V. Vo hlšek. Samo-■evi, g. A. Dermola. Dvospev s klavirjem (Rus-Dermota). 21.13 Prenos iz kavarne Zvr/.da . 22.13 Čas, poročila. Drugi programi i Sreda, 20. morcat Zagreli: 20.00 Koncertni večer. — Milano: 30.:to Lahka glasba. — Urnoi 21.40 Violinske in planlnsk-sonate. — Barcelona: 21.08 Radio orke.tfer. — 8(mt-Kart: 21.30 J. Brahmsov koncerl. — Tonlouse: 10.15 Vojaška godba. — Bukarešt: 20.45 Pian-inski kon čeri. 21.15 Violinski koncerl. — SoUno Romanih-20.40 Vokalni koncert. 21.15 Gledališki vc?er. Belgrad: 20.15 :.Rigolello , opera, plošče. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča. — Heromlimtor: 30.85 Operni veder. 21.40 Jodlerjl. - Praga; 10.25 Kon-eert vojaške godbe. 21.10 Planinski koncert. — Du naj: 19,50 I tria, 21.45 Koncert. — HmlnpcM: 2,'.00 Ciganska glasba. 32.45 Koncerl orkestra Polgar. Tomaž Orasch, župniki Orientacijski čut med priprostimi narodi Dva milijona obhajil za Roosevelta Pod Hitlerjevo diktaturo so nastopili za policijo zlati časi. Slika kaže policijski avtomobil, na katerega so instalirali radijsko oddajno in sprejemno postaio, da bo policija s pomočjo nje stalno v stiku s policijskim ravnateljstvom. Društvo katoliških mož v Newyorku je naložilo svojim članom, naj darujejo za novega predsednika Združenih držav Roosevelta po eno sveto obhajilo. Društvo šteje 2 milijona članov. Darujejo naj ga s tem namenom: »Da bi Bog razsvetlil predsednika, njegovo vlado, kongres in vse voditelje ameriškega naroda, da bi iskali in zagledali nebeško svetlobo, da bi se dali po njej voditi pri delu za rešitev naše ljubljene domovine iz teme in obupne potrtosti.« V Franciji so antene prepovedane Antene so že več let prepovedane po francoskih mestih. Zdaj je razširilo ministrstvo za potšte, telefon in brzojav lo prepoved tudi na ostale kraje, če ležijo v bližini njihovih vodov. Vsled tega gradijo zdaj francoski tehniki sama okvirna prejemala. Verjetno je, da bodo francoski aparati kmalu nadomestili ameriške, ki so se v Srednji Evropi zelo udomačili. Za to ne bo posebnih ovir, ker pridejo v poštev za spremembo frekvence slej ko prej iste dvomrečne elektronke in Ilartleyev oscilator. Hitlerjevi četaši so postavili svojo zastavo na najvišji vrh v Nemčiji Zugspitze. S tem je bila domovina rešena. Vsi vemo Kritičen trenutek iz tekme »Grand—National« v Liverpoolu. Spredaj zmagovalec »Kellsboro Jack«, Tekma se je vršila v rekordnem času 9 min. 28. sekund. 16.000 mark za bogosfovce Društvo katoliških žena v škofiji Freiburg je nabralo lani 16.000 mark za podporo bogoslov-cem. Leta 1931 so katoliške žene zbrale celo 18.000 mark. Vsak bogoslovec je dobil v dar 100 do 300 mark. Društvo je našlo celo dosmrtne članice, ki so se obvezale, da bodo letno plačevale 100 mark za bogoslovni podporni fond. Tožba radi zvonenja Protestantski pater iz mesta Samaden v dolini Engadine v Švici je vložil pri sodišču protest proti odredbi krajevnih oblastev, da smejo zvonovi zvoniti samo ob določenem času. Sodišče je ugodilo njegovemu protestu in razveljavilo ukrep krajevnih oblastev. Če so vprašali po Andrejčevi mamici, je sobarica vedno odgovorila: »Gospa je zaposlena s toaleto. V tem trenotku je ne smem motiti.« Nekega dne 6e je triletni Andrejček odstranil za nekaj časa iz kuhinje in se kmalu nato vrnil ves popudran in namazan s kremo. »Kaj pa si naredil Andrejček?« Andrejček odgovori resno: »Toaleto sem napravil, mamica!« Člani znanstvenih ekspedicij vedo veliko povedati o čudoviti natančnosti v orientaciji pri vodnikih znanstvenih potovanj. Ti vodniki so vzeti iz domače pokrajine, ki se preiskuje. W. J. H. King, ki je potoval leta 1931 po Libijski puščavi, je delal poizkuse pri vodnikih svo-ie karavane. V sredi puščave je dal usmeriti različnim vodnikom puške v smer sever — jug, aH ^.aliod — vzhod, ali proti kakemu kraju, kjer je karavana pred dnevi počivala, ki >a nikakor ni več bil zaznaten v brezbrežni puščavi. Pri teh poizkusih je zaznal, da so nekateri vodniki njegove karavane zadeli smer natančno. Največja napaka, katero je mogel registrirati, je bila komaj 2°. A to možnost te čudovito natančne orijentacije je zaznal samo pri nekaterih voditeljih, in sicer vedno pri istih. Ti voditelji so imeli tako zaupanje v svo-o orientacijo, da so vselej odklonili kompas. Ko ie enkrat King po kompasu določil meridijan, ga je vodnik, sodeč po svojem čutu, opozoril, da je zgrešil. In imel je prav. Evropec s kompasom, King, je napravil napako, on je bil pozabil na de-klinacijo, ki je merila v tem kraju 4". Domačin je to napako po svojem čutu korigiral tako, da je ležala cev puške natančno v meridijanu. Ta njegov čut je šel tako daleč, da je enkrat izjavil, da tečajnica ne stoji vedno v meridijanu. To se pravi: Ta domačin je doznal brez aparatov, samo s svojim čutom, to malenkostno cirkumpolarno gibanje tečajnice. Po mnenju King-a si morejo tudi Evropci osvojiti to lastnost do neke mere, a vedno zaostajajo daleč za prirodci. Vid tukaj ne igra posebne uloge, zakaj imenovani vodnik je bil zelo kratkoviden. Da, celo slepci imajo ta čut. Čudno je bilo nekaj. Pri vodnikih, pri katerih je deloval ta čut v brezmejni puščavi tako natančno, je popolnoma odpovedal v mestih in vaseh in v bližini Nila. V hribovitih krajinah so postali v orentaciji negotovi, ko so bili vendar tako sigurni v puščavi, kjer je manj- kal vsak relief. Pa tudi trenotno je včasih ta čut odpovedal. Tako je doživel King to-le: bilo je zelo vroče, brezvetrno dopoldne, fatamorgane so se že prikazovale na razdaljo 200 metrov. Vodnik je jezdil vedno v kolobarju, ker ga je bil čut popolnoma zapustil. Kompasu tudi zdaj ni zaupal, ampak je prosil odmora in počitka, da se mu čut zopet vrne, kar se je popoldne tudi zgodilo. Odkod ta čudni čut? Reeves trdi, da obdaja zemljo elektrostatično polje, katerega silnice tečejo v resničnem meridijanu. Po aparatih, ki jih je sam sestavil, je dokazal usmerjujoči učinek teh silnic. Ta učinek je zelo slab in podvržen izpremembi. Da so se poizkusi posrečili, je bilo to-le potrebno: Visok aerostatični pritisk, totej stalno vreme; suho vreme (poletje ali mrzla zima); lep, miren, brezvetrn dan, čisto nebo; postavitev aparata na visoki odprti točki, ravna pokrajina brez hribov, dreves ali poslopij, zakaj taki predmeti motijo smer silnic. Usmerjujoča sila je bila največja dopoldne od 6 do 10 in popoldne od 4 do 10 zvečer. Pri vlažnem vremenu, pri padajočem aerostatičnem pritisku, pri nizko visečih oblakih je aparat odpovedal. Naelektreni oblaki so motili elektrostatično polje in so silili kazalce v svojo smer. Tudi solnčni mrki so motila aparat. Poizkusi trajajo že od leta 1911 in ie izmerjena severna obla do 80" širine. — Oglejmo si Kin-gove voditelje! Pod istimi pogoji kakor Reevesov aparat odpovejo tudi ti. Torej nimajo posebnega čuta za orientacijo, ampak njihovo živčevje jc zelo občutljivo za te elektrostatične silnice, ki ležijo v ugodnih okoliščinah v meridijanu. Ptice selivke Če opazujemo ptice selivke, vidimo, da le te letijo primeroma visoko, v višini kjer te silnice niso motene po površju zemlje. Da najdejo čebele pot do panja, in mravlje pot v gnezdo — mogoče vpliva tudi tukaj moč teh silnic. MacDonald v Vatikanu. Angleški ministrski predsednik je med svojim rimskim obiskom obiskal tudi svetega Očeta, ki ga je sprejel v posebni avdijenci. MacDonald se je podal v Vatikan v spremstvu zunanjega ministra Simona; oba je vodil pri sprejemu papežev ceremonijalni mojster, ki ga vidite na siiki. Misijonarji - nositelji civilizacije Prvi iz Scheuta, ki so leta 1891. pričeli širiti evangelij v Kasai-u, v belgijskem Kongu, so nameravali takoj razširiti šolstvo po celi pokrajini, najpreje osnovno, nato srednje. Po 4 letih neprestanih naporov so dosegli ta-le rezultat: štiri srednje šole; šola za klerike in pripravnike. Ta se nahaja 15 km od misijonske postaje Luluaburg. Dve učiteljišči: v Luluaburgu in v Čiumbe, za vzgojo učiteljev in katehistov (študijska doba obsega tri leta) učiteljišče v Luluaburgu velja za eno najboljših v belgijskem Kongu — in mali seminar v Kabvve, 30 km od misijonišča v Luluaburgu, s 6 razredi in 70■—90 učenci. Osnovni pouk se vrši v dveh zelo različnih vrstah šol: v osrednjih šolah misijonskih postajališč in v podeželskih šolah. Prvih je 33, drugih pa že 1275. Osrednje se morejo kosati z najboljšimi belgijskimi osnovnimi šolami. V njih je na stotine, včasih celo na tisoče otrok. V osrednjih šol ah je 218 diplomiranih učiteljev in 68 učiteljic za 12.000 dečkov in 3700 deklic. Učna doba traja 5 do 6 let. Z enako skrbjo pazi učitelj na pouk kot na vzgojo. Pri tem upošteva vse posebnosti tamkajšnje pokrajine. Pri vsakem misijonišču je po en misijonar, ki vodi in nadzira po 10, 15, včasih tudi 20 učiteljev in 500—1500 učencev. Če pridejo redovnice, jih dodeli ženskim razredom. Apostolski vikarijati mo- rajo dodeljevati veliko število misijonarjev šolam in skrbeti za vzgojo učiteljskega naraščaja. Vsako leto potuje od šole do šole nadzornik, ki pregleduje, nadzoruje in enači pouk- To je pot 6000 km, ne da bi všteli podeželske šole. V šolah se pospešuje razvoj tamkajšnjega narodnega jezika. Kmečke podeželske šole so ustanavljali misijonarji v okolici postaj. Teh je danes 1275. Obiskuje jih 52.000 dečkov, pa samo 7400 deklic. Pouk vrši 1423 učiteljev in 7 učiteljic. 30. junija 1932 je imel apostolski vikarijat v Gornjem Kaseiju: 1308 osnovnih šol, 1641 učiteljev, 75 učiteljic ter 75.858 učencev (64.719 dečkov in 11.139 deklic). V primeri s prejšnjim letom, ko je bilo 948 osnovnih šol, 48.500 dečkov in 8291 deklic, znači preteklo leto prav lep napredek. Tudi učni uspehi so bili zelo povoljni; mogli bi se primerjati z državnimi šolami v Belgiji. Zelo ugodno jih ocenjujejo ne samo duhovske, ampak tudi državne oblasti. Nekatere podeželske šole v Kabala, Ngu-lunda, Katanda so oddaljene do 100 km od misijonskih postaj, pa so dosegle prav lepe uspehe in vztudile pozornost domačega prebivalstva. Najboljši učenci dobivajo misijonske ali pa tudi državne nagrade. Misijonarji imajo v načrtu, da razširijo svoje šolsko delovanje in ustanove več novih šol. da so nitke pristne svile okrogle, niti umetne svile za ploščnate: da 6o v Ameriki uvedli bančne čeke s pisavo za slepce, da jih lahko rabijo tudi ti; ,da je riž ena najbolj razširjenih jedi; saj »e milijarda ljudi v prvi vrsti prehranjuje z rižem. V lanskem letu so na vsem svetu pridobili zlata za 145 milijonov funtov. Od tega so izkopali zlata v vrednosti 121 milijonov funtov v angleških kolonijah; samo v južni Afriki pridobivajo polovico ».late proizvodnje na vsem svetu. Japonske čete med odmorom po bitki pri DKeholu. Vojaki so tako utrujeni, da so se vlegli na sneg. Koliko cerkva ima Rim? Po najnovejših podatkih je v Rimu 390 cerkva. (60 javnih in drugih kapel ter 53 molilnic. V Rimu je 44 krščanskih pokopališč. Po I. 1870, to je po zasedbi Rima so bile zaprte, predelane ali porušene 93 cerkve. Danes gradijo 25 novih cerkva. Na letališču Groyden pri Londonu je tik pred pristankom treščilo na tla veliko letalo, last družbe »Lufthansa«, ki oskrbuje letalsko zvezo med Uerlinom in Londonom. Triletni Janezek se vrne s sprehoda in noče sezuti čevljev. Mamica ga pokrega češ, da ni vendar prišel na svet zato, da bo lenobo pasel, temveč zato, da bo pridno delal. Janezek odgovori jokaje: »Če bi bil vedel. Da ne bi bil Drišel na svet.« Mariborsko okoliško trgovslvo Občni zbor združenja. Maribor, 26. marca. Združenje trgovcev /.n okraju Maribor levi m dc.-ni breg je imelo danes popoldne v prostorih hotela Orel svoj redni letni obrni /.bor. Za zborovanje jo vladalo med člani izvanredno zanimanje, dn je biln velika spodnja dvorana hotel« nabilo napolnjena; občni zbor se jc talto razvil v pravcato manifestacijo stanovsko-zavedne misli našega trgov-rtvit i/, obeh okrajev mariborske okolice. Občni /.bor je vodil velrzaslužni predsednik /.druženja g. Janko KosInjuSek, ki je obenem s tem občnim /.borom slavil pomembno obletnico: desetletnico svojega nepretrganega vodstva Združenja, .'ozdravil jc navzočega zastopnika oblasti, načelnika okraja Maribor desni breg, Načelnik okraja levi >rcg jo bil poklicno zadržan. Predsednik jo nato podal izčrpno in strokovno poročilo o delovanju Združenja v minulem pCslovnc.ni letu, obenem pa je nazorno. orisal težavno stanje podeželskega Ir-gevstva. Položaj jt' letos še mnogo resnejši, kakor je bil lansko lelo. Kupna moč kmeta neprestano IMida, tako da kmet ikot kupec sploh izginja iz trgovino ter se omejuje le na najnujnejše potrebščine in še te kupi samo na kredit. Zakonska zaščita kmeta pa jo kreditno poslovanje zelo oležkočila in spravila marsikaterega trgovca v velike neprijetnosti. PodeKelfi i trgovci so zelo občutno prizadeli radi visokih državnih in avtonomnih dajatev, poleg tega jim dela veliko škodo konkurenca krošnjar-jev, ki prodajajo manulakturo in drugo blago po I hišah. V mariborski okolici dela trgovcem škodo | tudi živahno tihotapstvo, ki .«ja kljub vsem strogim | meram ni mogoče, zatreti. Težavno stališče inmjo j do kemzumov, s katerimi se ni mogoče spuščati v j konkurenčni boj, ker so ti oproščeni vseh dajatev, ki znašajo pri trgovcu dobršen odstotek njegovega ! anslužka. — Poročal jo za leni o novi pridobitvi, ki I jo bodo pozdravili zlasti lesni Irgovci iz dravske | doline. Splavarji, ki vozijo splave v oddaljene kraje. bodo imeli na povratku h posebno legitimacijo pravico do polovične vožnje na železnici. Opozarjal je, da novi obrtni zakon ae poznu več branjevcev. Vse branjarije se izpremene v male trgovine, novih branjarijskib koncesij pa se no bo več dovoljevalo. Prečital je tozadeven pravilnik, ki določa predmete, ki jih branjarije ne smejo prodajati trije opozarjal na kontrolo, ki se bo v kratkem vršila po celem področju Združenja ter bo obenem ugotovila vse trgovce, ki še niso člani Združenja. — Trafike bodo v bodoče smele prodajali samo tobak in monopolne predmete, no pa raznovrstno trgovpko blago. isto lio z lekarnami] ki bodo prodajale lahko aino zdravila, dočim so imele doslej v zalogi ludi parfu merijo, galanterijske predmete, toaletne potrebščine itd. Izterjevanje davkov je preveč rigorozno: na vsak način mora prenehati Hmeljarji zborujejo Žalec, 26. marca. Danes «o jc vršil v Žalcu v Roblokovi dvorani 53. glavni- občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo, katerega sc je udeležilo 61 delegatov posameznih podružnic in večje število članov. Kmalu po 9 dopoldan je otvoril po.lpredscdnik g. Miliclčič namesto obolelega predsednika občni zbor, konstatiral sklepčnost, pozdravil nato vladnega zastopnika, okr. podnačelnika g. Klopčiča. zbrane delegate in člane ter zastopnike tiska. V svojem navšo. šola je priključena osnovni šoli ^Krčevini; |x>seča jo znatno šlevllo vajencev ler je velikega pomena /a slrokovno-obrtni napredek trgovskega naraščaja. — Za sekcijo lesnih trgovcev jc pod hI poročilo industrijalec g. Glaser Iz Rus. Njegov referat je podal sliko obupnih razmer, s katerimi se bori unšn lesna trgovina. Za branjev- i i-c ili male obrtnike, ki so včlanjeni v Združenju, I bedo znašale doklade 5t) Din, za trgovce brez vn- I jencev in pomočnikov 80 Din. zn trgovce s pomoč* I nikl ili vajenci, za večje obrtnike in izvozne trgo- I vine 100 Din. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor, ki J se jo takoj po zaključku občnega /.bora na seji kon-stilutral: Predsedhik Janko KostajnSck (Sv. Marlin | pri Vurbergu), podpredsednik Lanipreht Franc. I (Rušo), odbornik^ škerbinek Josip (Brezno), Mo- ! ran Aloi/, (Kače), Ranlašn Martin (Studenci), Požar Anion (Ruše(, Renčelj Štefan (Pobrežje). Paum-sartner Štefan (Sv. Marjeta ob Pesnici), Dobaj Fr. I (Sv. Jurij ob Pesnici). Varnostniki: GeratIČ Slavko ' (Sv. Lovrenc na Pohorju), f.cbe Slavko (Razvatije), i TurilSek Adolf (Llmbuš). Nadzorstvo: Vodonik j Anton (lločc). Razboršek Franjo (Hoče). Zelenko i Milan (ril. llj). šolski odtx,r: Rostajnšek Janko, snuderl Franc (Sv. Jakob v Slov. gor.), Lebe Joško ! (Iteka). Namestnik Arli Matija (Svečina). Novi odbor je izvoljen zu dobo treh lei. Zborovalci so za tem sprejeli resolucije, v katerih zahtevajo omejitev krošnjarstva z manufaktur-n1rn blagom, ki ga vršijo zlasti trgovci iz Hrvatske, nadalje protestirajo proti kontroli, ki jo izvršuje kompeteutn« institucija na I nedeljskim dolom vajencev in pomočnikov ter zahtevajo, da ?mcjo bili trgovine od nedeljah dopoldne odprle tudi v neposredni mariborski okolici, kakor so to občine Studenci, Tezno, Pobrežje. Krče vi na itd. — Ob&irnn debata so jc ruzvnrla nalo o vprašanju novoletnih koledarjev, lo. lani je Združenje sklrnilo na občnem zboru. da se koledarji no smejo deliti, kar pa nekateri člani niso upoštevali. Hiti so radi tega kaznovani /. globami po 100 Din. Pri glasovanju je bilo 21 trgovcev za delitev, vsi ostali |>a so se izrekli proti ter so sprejeli sklep, dn so kaznuje vsak tozadeven prestopek z globo lOOO Din v korisl blagajno Združenja. t 8.5 (2.7). konoplja 1.0 (1.0), goveda 8.9 (10.3), konji 2.7 (2.6), prašiči 21.6 (25.15), perutnina 7.3 (5.6). svežo meso 11.1 (12.9). jajca 24.8 (11.2). drva 2.2 (2.4), stavbni les 33.7 (30.7), oglje 1.6 (1.3). lesni izdelki 1.5 (1.75), ccnirnt 5.3 (4.7), sirov baker 16.8 (33.0). rude in zemlja 10.8 (8.3). Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o stanju Narodne ha.ikc dne 22. marca kHŽe tele važnejše izpremembe: Zlato je ostalo skoro neizpremenjeno in znaša 1761.4 milij. Din. valute so narasle, za 3.87 na 4.4 milij., dočiiu so devize v podlagi padle za 7.8 nn 103,8 milij. Din. Skupno se je podlaga zmanjšala za 391 nalD31.04 milij. Din. Istočasno'so ludi devize izven podlage nazadovale za 1.1 na 12.2 milij. Din. Zopet je naraslel kovani denar v blagajnah banke za 3.1 na 216.96 milij. Din. Posojila padajo dalje in sicer eskoitt za 5.15 Im 2026.7. lonibard pa za 5.0 na 334.8 milij. Prejšnji predujmi države so narasli za 0.2 nn 1811.3 milij.. začasni predujmi v znesku 600 milij. pa so ostali lieizpremenjeni. . MciL.pnaivi jo cbtok bankovcev. ko! običajno v lej dobi meseca padel /.a 57.8 na 152!>.2 milij. Din. Temu padcu obtoka bankovcev odgovarja dvig obveznosti po vidu za 52.8 na 928.0 milij. Din. Med temi so narasle državno terjatve za 5.56 nn 0.3, žiro-racUni za 33.15 na 303.2 in razni računi za 14,1 na 615.54 milij. Tudi obveznosti z rokom so se /manjšale za 16.25 na 1301.95 milij. Skupna vsoln obtoka in obveznosti po vidu sc jc zmanjšala zit 3.0 na 51.457.2 milij. Din. Zaradi '/.manjšanja podlago se je odstotek kritja znižal od 35.43 lia 35.39. samo zlato kritje pn je naraslo od 32.24 na 32.27%. Cene zlatu so zadnje čase nekoliko popustile. Zlnto se je celo v Švici plačevalo nekoliko dražje kot bankovci. Pri nas znaša ažio 10% dinarske paritete. Cene so sedaj za zobno zlato 22 karatne čistosti 51—52 Din za gram. Borza Dne 27. marca 1933. Denar Danes so bili zabeleženi na ljubljanski borzi višji tečaji za Bruselj, Ncvvyork iu Pariz. Neizpremenjena sta ostala Curih in Praga, oslabeli pa so Amsterdam. Berlin, London in Tr:-- Avstrijski šiling je bil z."rfeIjit»Vn na ljubljanski borzi po 8.80—8.90, v Zagreb« p<> B.H05 (8.555 do 8,655), v Belgradu je notiral 8.05 l>|. Grški boni so notirali v Ljubljani (zaključek) 33. v Zagrebu 30 den., v Belgradu ?8 bi. Iz belgraj-skili listov irtisnenumio, da jc začela te bone v Belgradu kupovali Samo?.!, monopolska uprava, kar je dviignilo njihov lečaj. Ljubljana. Amsterdam 2314.29 -2325.65, Berlin 1368.17—13*9.27, Brusi lj 801.07 -805.01, Curih 1108.35—1113.83. London -19G.42~198.02. \ewvorfc 5722.14—5750. K >, Pari/, 225.79 - 226.91. Pragu 170.67 —171.53, Trst 291. Ui—296,80. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 58.621 Din. Curih. Pari/. 20.3075, i/olidon 17.71. Xe\work 518.50, Bruselj 72.275. Milan 26.61. Madrid 13.875. Amsterdam 208.80. Berlin 123.675. Dunaj 72.94 (56.50). Stockholm 93.80, ()?lo 90.80. .Sofija 3.70, Praga 15.40. Varšava 58.Hi. Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Vojna škoda je bila danes čvrstejša. dolarski papirji so blM nezpnatni. Prome! Je bil slsb in je znašal na zagrebški borzi saino 200 kom. voj. škode-. Ljubljana. 7% invest. pos. 41—43, vojna škodo 181 — 185, 8% Bler. pos. 38—39, 7% Bler. pos. 34.50 —30. Trboveljska 150 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42.50-15. agrarji 22 den.. vojno Skoda 180—181.50 (183, 184). 6% begi. obv. 30.50—31.25, 8% Bler. po.-. 30.50—38. 7% Bler .pos. 35—37. 7r. pos.' DHB I') 12. — Delnice: Narodna banka 3000 hI., Priv. agr. banka 190 —195, Nar. šum. 28—30, šečeratia Osjek 100—140. lmpex 55 den., isis 30 bi.. Trboveljska 135- 150. lielgrad. Narodna bank i 3345 3400, Priv. agr. banka 192.50—104 (101. 193). voina škoda 130- Ralael Santi 28. III. (6. IV.?) i483 Največji upodabljavec madon vseh časov, ki je božanskost dotedanjih madon tako počlovečil v neskončni milini, da jc približal fcozjo Mater človeški materi in božje Dete človeškemu otroku, Rafael Santi, se je rodd v srcdiiieitalijanskem gorskem mcstccu Urbino, kjer jc njegov imoviti oče zlataril in slikal. To jc bilo po enih podatkih 28. marca, po drugih 6. aprila leta 1183. Mati je Rafaelu zgodaj umrla, zatorej se jc la z v«o dušo .navezal na očeta. Rafael ni kazal genija že v otroških letih, kakor so to delali mnogi glasbeniki, marveč je živel prvotno iz samih vplivov; te pa je seveda kesneje tako preločil vase in izčistil, da je dajal iz sebe povsem nove stvaritve, ki go se radi svojstvenega . I. 1.25—1.45, II. 1.10—1.20, III. 0.7.1 0.85. krave I. 0.95—1.05. IL 0,75—0.9O. biki 0.82 1.00, klavna živina 0.58—0.71. Cene so v splošnem narasle za 5 do 10 grošev. socialno skriv ljenega reda: od vuro subjektivistične j rujc v Boga, a nc \ vere« i/befe lo to, t stičnem opernem svetu v Hoffmannovih pripovedkah' zaslovela, ki pa tudi v burleskno groteskni opereti Orfej v podzemlju prijetno učinkuje in privlačuje. Takoj v drugI sezoni slovenskega Narodnega gledališča \ Mariboru je Orfej; na našem skromnem pozorišSn taval lu blodil i7 okolice Teb v olimpijska višanja it£ odtod v pod zemeljsko svetovje; v soboto zopet. \ se to oderskr okoljo je bolehalo na siromaštvu sceničnih pripomočkov: nalezljiva bolezen :blagajnicltls . \ pa. radoksno parodičnih valovanjih je žuborelo vse lo pestrobujno življenje ter prisluhnilo zanimivim ter izvirnim ekstcntftoracijam, aI '.i od strani gro-movnika Jupitra (P. Kovič), k' zaslužijo, do po svoji aforlsticni dragocenosti pridejo v slovensko literaturo, V^o jo bilo tekom treh ur in vseh -tirih slik v višku rktivne napetosti in napornosli ter dosegalo višek umetniško oderske tvornosti ob zaključni sceni druge slike. Čudovita zmes bogov in ljudi, raznašalccv javnega mnenja in čestitlh princev iz Arkndlje, ki slovi po svojih kozlih iti kozah. vnemo je pela in itjrala Pdovičeva kot Evridika, ob njej z odlično igro in polnozvoEitim spevom Sancinov Pluto in Medvedov Orfej. iu posrečeno žlobudrav! in pevajoce - mekotnjofi Ras-bergerjev Stvx, Harastovlčev gibčno pobožni Merkur. terorizujoco javno nlneiije v utoleteiiju E. Barberičeve, in potem Zakrajškovu kol ljubcuUiiinii Juno, Dinna S. Gorinfikove« Venu« Starčeve, Cu-pldo D. Savinove, hišnica 8, Dragutinovičevn. Or. fejeve gojenke, spremstva, plesalke iu končno SkrbtnSlcov MorfeJ ter Gorinškov Mars. Gdč. Ju-teršnikova, naša primabalerina. napreduje od nastopa do nastopa. Režija je biln v rokah g. Pov-beta. ki je v svoji režiserski funkciji gostoval. Bilo jo pri vseh veliko trudu ln dobre volje; slednje je zlasti trebu v stopnjevani meri. Baje je to poslednja glasbena prireditev v letošnji sezoni, ki je med najsinšimi, kar obstoja slovensko Narodno gledall-ičo v Mariboru. —e. . Se V. Vodušeh: Nedclishe misli Izhajale ao tedensko \ lanskem Slovencu«. Rad selil jih bral. toda periodični članki le vrste bravcu vselej ne ohranijo potrebno kontinuitete in orgasiičnosti. vtisi se vendarle pora/gube. Sedaj mi > M i s I i < zbrane nn 15? straneh, vezani" \ modernem lormntu. Dodano pa je loliko novegu. širše ra/mi:lji negu in poglobljenega. dn Inhko govorimo /e <1 drugi izdaji. Voduškovo gledanje življenja gre silb .«pe-eie večne ljube/ni ker pa Bog ni sentimentalen, preptija njegovo ljube/en modrost in previdnost kot sveti korektiv iu regulutiv našemi omotičnemu hrepenenju po /udovoljslv 11 in sreči. ZIcih izkušene ustnice, zapele, botne oči /.r' le li le. mrtva srca zolirepcncla. trpeči ljudje -e /v selili« (str. 80). lolle. loge. slovenska mladina: se/i |r. 'Mislih«, da li postanejo beseda in življenj' ' Spoznala boš, dn spada Voduškova blago* e kot illi.šna postilat stalno na kleealnik. k' nočna lltrvnrna pridobitev pa 11.1 pisnlnik. \'i lika je moja vera in živo upanje v vaju. mladenič in Inlmlcuku: /ato sem tiverjon. du vaju bo Vital prepričal, kako jc v Cerkvi lažja |iot v jutro in večet in v življenje (str. 64). Dr. Jak. Kotnik razple perikopo enul tudi Kazalo- t |l v ua vi-naj bi AVali oolau V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. i m atmi I Večletna kuharica in gospodinja v župnišču išče primerno službo radi smrti g. župnika. Marija Kafolj, Spod. Zabukovlje, Trebelno, Mokronog, (a) 400 Din dam onemu, ki mi preskrbi službo v pekarni, trafiki ali tovarni. Cenj. ponudbe prosim na upr. »Slov.« pod »Poštena« št. 3461. (a) I Vajenci ii Učenko ki ie dovršila meščansko šolo, zmožno slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, sprejme trgovina mešanega blaga V. Zottl, Vojnik pri Celju. (v) \luzbodobc Mlada pomočnica (začetnica), ki zna tudi nekoliko Šivati, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. - Ponudbe pod »Vestna« na upravo »Slovenca« v Mariboru. (b) Zastopnike krajevne, za Slovenijo — iščemo za prodajo preprog banovinske tkalnice. Ponudbe naj se pošljejo na prodajalno banovinske tkalnice preprog, Zagreb, Gunduličeva 5. (b) lliliiillllHl Zaslužek Krajevne zastopnike za prodajo našega izdelka peronospora škropil-, niče »Vinogradar« model 1933, s patentirano napravo na cevi za škropljenje, iščemo za Dravsko banovino. — »Vodolim«, Zagreb, Ljubljanska 15. z Denar1 Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. Sprejmejo zastopnike. r.oElITE "H0W SLOVENCA 3 W _____,,,^(illHllHMllt!IH" Vložne knjižice kupite ali orodaste nal-bolie pri Komand družbi M JANKOLE Liubliana. Selenburgova ulica 6 II. Telelon 30-52 Idi Kdo mi takoj posodi 15.000 dinarjev? Vrnem v treh mesecih. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Visoke obresti« št. 3444. (d) Objave Preklic Podpisana preklicujem, kar sem govorila o g. Ladislavu Čuku, učitelju v Grosupljem, ter se mu zahvaljujem, da ie odstopil od tožbe. — Frančiška Janežič — Grosuplje št. 13. (o) Stanovanja IŠČEJO: Sobe dve ev. tri išče za takoj ali za maj državni uradnik (dve starejši osebi). -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3450. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam s • 1. majem nasproti tobač- , ne tovarne, Tržaška ce- i sta št. 19. (č) Mehanična delavnica se odda v najem z aprilom. Vprašati v pisarni Draga Guštin, Kapiteljska 3. (n) I Stanovanje sobo in kuhinjo oddam takoj Črnuče 68. (č) Stanovanje velika soba in kuhinja — oddamo. Poizve se: Breg št. 2.__(C) Sostanovalka značajna kongreganistinja — se sprejme v Kolodvorski ulici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3447. (č) Gospoda mirnega, solidnega, sprejme na stanovanje krščanska družina. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3416. (č) Opremljena soba s |K)SPbnim vhodom, se odda. Friškovec 3 a. (č) -1 'IIIIMIIMI Lokal z inventarjem za manu-fakturno trgovino, v središču Ljublj., poceni oddam. Istotam se odda zaloga manufakturnega blaga v komisijo. Ponudbe pod »Ugodnost« št. 3449 na upr. »Slov.« (n) V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša ljuba mama, sestra, tašča, stara mama, in teta, gospa Kratnar Jože la roj. Tajč posestnica v Kamniku dne 26. marca 1933 po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 83. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v torek, dne 28. marca t. 1. ob 4 pop. izpred hiše žalosti na Šutni na pokopališče na Žalah. Sv. maše zadušnice bodo brane v nadžupni m frančiškanski cerkvi v Kamniku. . Priporočamo jo v blag spomin! Kamnik, dne 26. marca 1933. Žalujoči otroci: Fran, Marija, Fanika, in ostali sorodniki Pozor, trgovci! Ustanavljam 200 komisijskih zalog za prodajo čevljev z gumi podplati. Cene brez konkurence. Nikakega rizika. Kdor želi katero prevzeti, naj sporoči na: Ivan Prešern, tovarna čevljev - Kranj. Šivalni stroj dobro ohranjen, poceni prodam. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko 800 Din« 3417. 1 Trgovsko hišo enonadstropno, in več stavbnih parcel - prodam pri Stadionu v Ljubljani. Pojasnila daje F. Jerko, Črnuče, p. Ježica. (p) Hiša ■ gostilniškim lokalom in lokalom za trgovino, v dobro idočem kraju, ob glavni cesti — v okolici Ptuja — se da v najem, eventuel. tudi proda proti gotovini. — Naslov v podružnici »Slovenca« v Ptuju._(p) Trgovsko hišo novo, blizu Ljubljane, poleg cerkve in šole, pripravno za večjo obrt -prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3462. (p) Polovico hiše prodam na najbolj prometni cesti v Ljubljani. -Sestoji iz dveh lokalov, dvosobnega stanovanja in kleti. Mesečni donos Din 2000. Naslov v upr. »SI.« pod št. 3463. (p) Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker. Sv Petra c. 14, Ljubljana (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri » vseb vrstah t a železnici najmanj 20 komadov — oddaja Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. (1) Mce nizke. novejših krasnih barvah, 10 grmičkov Din 60 — razpošilja vrtnar-j stvo »Jemec«. Maribor. 1 Buffet v Zagrebu v bližini Jelačičevega trga naprodaj. Krasno uvedeni lokal. Odprt dan in noč. Proda se radi izselitve. Interesenti naj se obrnejo direktno na naslov: Buffet, Zagreb, Radičeva 13. Za 30. marca ob 16 v Mostah, Klunova 12, razpisana dražba šivalnega stroja in raznega pohištva, se n e vrši. (1) Ročna tiskarna (Debego), 21.000 tip, 600 tračnice, poceni naprodaj. Restavracija Union. (i) —————-r - Poceni prodam circa dva vagona pol-kislega sena in velik čoln, 10 m dolg, skoraj nov, Franc Premrov, Marti-njak, p. Cerknica. (1) Francis-turbina za 2 m padca, do 1300 1 vode na sekundo — se kupi. Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Slovenca« v Celju. (1) Ploščice za tlak betonske, barvaste, z bor-durami, razprodaja od 25 do 48 Din Jos. Cihlar, tvornica cement, izdelkov Ljubljana, Tyrševa c. 69. Horu#o za Krmo oddaja oaicenei« veletrgovina ftita m moke A VOLK LJUBLJANA Re«lle>a cula U Za pomladansko serijo velika izbira in nizke cene vsemu blagu v Trpinovem bazarju v Mariboru, Vetrinjska ulica 15. Čudovito poceni okusni in brhki pomladanski in poletni klobuki v vseh barvah in cenah v veliki zalogi pri A.Stauber, modistinji Maribor, Ulica X. oktobra Modele ne dam v izložbo radi posnemanja OZEBLINE DRVA IN PREMOG pri iv.Schumi Dolenjaka cesta Telefon St 2951 novo nastale vsake vrste na roki, prstu, nogi nosu, ušesu, ki so zatekle in srbiio takoi izgineio ako tih namažete s poznano i »LJEKOVITO BARTULIČEVO MASTJO« Cena zavitku samo 10 Din Proizvaia in v promet jo daje stara. leta 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna Sv Marije. Zagreb. Dolac krai Tržnice. Dobi se v vsaki lekarni. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. Voigtlander. Welta. Certo itd ima vedno f zalogi ioloodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani • It Drva dobite po zelo znižani ceni Prelesnik. Janševa, telefon 3389. (1) Čebušček in druga semena za polie nudi po najugodnejših cenah FRAN POGAČNIK Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 67, nasproti mitnice. Sir-trapist 12 Din kg zopet v zalogi v Mlekarni na Dunajski cesti 17, Medija-tova hiša. (1) Kupimo Bukovo oglje kupi vsako množino Uran Franc, Liubliana. Sv Petra cesta 24. (k) Vsakovrstno zlato Ropale po naiviSiib cenah CERNE tuvelii Liubliana. Woltova ulica »t 3- Zapustila nas je za vedno naša ljubljena hčerka edinka, gospodična Fanika Bezovičar danes, dne 27. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo, dne 29. marca t t. ob 3 popoldne izpred mrtvaške v<:že splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. marca 1933. Žalujoči oče in mali ter ostalo sorodstvo. Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, brat in striček, gospod Jože Tomazin višji poštni kontrolor v pok. Mirna smrt ga je danes ob tričetrt na 16 odrešila dolgotrajnega trpljenja. Pogreb bo v sredo, 29. marca 1933 ob pol 5 popoldne izpred Vidovdanske ceste št. 9. V Ljubljani, dne 27. marca 1933. Žalujoča žena imenom ostalih sorodnikov. ™ j •o eo .o a o o VS >-t e Jj o g c S a ■ŽE* .o . =jUl tu .jLJ s „ E ■ -1 d Is cu 6> -V _} ca, S Č I L. - » C iC je cft. ..O : a "> •ot o a JO a a. j (A a u > > ta o >o a "5T . •2 jj 'u » 2 s a ° ! ca a 1 'i : S«s .5 iaga ^ c m n 1/1 n 3JŠ S <»*t JI 5 1*1 ts „ J sls« s — 'Z « « 5..n a "o c -.' „a T" > «r • a. c <» -o P. C. Wren: Lepi Mihael 72 »Tega nisem bil dejal,« je odvrnil Mihael. »Vi sami ste to rekli... Vi se mi zdite tudi eden najbolj prebrisanih.« »Kaj bi storili?« je vzkliknil Schvvartz. »Nič,« je svetoval Mihael dalje, »ker ne morete ničesar opraviti. Vi ste brezpogojno v Lejauneovih rokah. Poslušaje ntoj nasvet in opustite to blaznost, in stvar bo opravljena ... Čez en teden ali dva pride morda nov poveljnik ...« »Da, in imenoval se bo Lejaune,« je odgovoril Schwartz. »Vsekakor oni vse ve in radi tega ne moremo ničesar ukreniti proti njemu,« se je vmešal Brandt. »Jaz sem za to, da ničesar ne započnemo. Potem ne more nobenega bolj kaznovati nego ostale. In vse te vražje posadke ne more vtakniti v te preklete posamezne celice!« »Prav imaš,« mu je pritrdil Haff. »To je edino pravilno. Ves načrt moramo opustiti, pravim jaz. In najti moramo izdajalca in mu pripraviti tako noč, da bo še v peklu večno mislil nanjo ...« Toda Schwartz ni hotel opustiti svoje ukoreninjene misli, da bi Lejaunea uničil. »Ničesar ne opustimo!« je zarjul. »Jaz vam pravim...« je divje izbruhnil, toda Mihael ga je prijel za roko. »Mir, vi nebrzdani norec!« je dejal hladnokrvno. Mar še vedno ne pojmujete, da bo Lejaune takoj vse zvedel, kar hočete sedaj izgovoriti?« Schwartz je planil s peno na ustih nad Guantaia. »Glej, da se pobereš odtod!« je zarjul togotno in pokazal vrata. »Prisežem, da jaz...« je pričel Guantaio užaljeno. »Ven, ti pravim!« je zakričal Schwartz, »in kadar nastopi čas za naš udar, potem se pazi! Le vedi se količkaj sumljivo, pa te bom za eno nogo obesil na praporov drog . .. Pri Bogu, da bom ... Zgini!« Guantaio se je tiho odplazil. »Sedaj me poslušajte!« je začel Mihael. »Kakor sem vam že povedal, ve Lejaune vse o nameri, da ga hočejo umoriti in ob ščipu pobegniti. Jaz mu tega nisem povedal. Toda hotel sem mu bil povedati, ako ne bi hoteli poslušati mojega nasveta, da opustite svojo namero.« Schwartz je zopet hotel razsajati. »Najprej sem vas hotel opozoriti,« je nadaljeval Mihael. »in če bi si stvar premislili, bi seveda molčal... Toda sedaj si zapomnite, ako zvem za kakršenkoli nov načrt, ki ga Lejaune še ne pozna, mu ga bom povedal... Me razumete?...« »Ti prekleti vohun! Ti izdajalski pes! Ti...« je rjul Schvvartz. »Zakaj hočeš ti...« »Oh, ne počenjajte takega ropota, vi topoglavec,« ga je prekinil Mihael. »Jaz in moji prijatelji ne bomo dali Lejauneu povoda, na katerega preži, vendar se pa tudi ne bomo dali pomoriti... Mi imamo prav takšno pravico živeli, kakor vi!« »Živeti!« je siknil Brandt. »Mar pravite temu življenje?« ».Bodisi, tukaj vsaj ne poginete od žeje,« je odgovoril Mihael. »In ako nas Lejaune tu psuje, muči in ravna z nami po pasje, je to še zmeraj boljše, kakor če je človek preganjan do smrti od jezdecih obhodnih straž ali Tuaregov.« »Kateri pa so ti vaši krepostni prijatelji?« je vprašal Haff. »Pet jih je tukaj,« se je oglasil St. Andre. »In kje so drugi?« je dodal Schvvartz. »Te boste spoznali, ko boste začeli z uporom, moj dragi,« je odgovoril Maris.« Pa da si ne boste domišljali, da se smete zanesti na vse v vaši trumi...« »In sploh,« je posegel vmes Cordier, »vi niste edini zarotniki. Obstoja še ena zarota, ki je sklenila, da se ue bo upirala... In nekateri vaših dobrih prijateljev so tudi zraven.« »Torej zavrzite to stvar. Schvvartz,« sem rekel jaz. »Nihče izmed nas ni vohun in nihče ne bo ničesar javil Lejauneu. preden ne bi vas posvaril... V- pa ste ies-nično obdani od vohunov, ki bodo vse sporočili Lejaunen « »Vi mevžasti psi!« je renčal Schvvartz. »Nobenega moža ni med nami, vsi ste satni bojazljivci!« »Morebiti,« je pritrdil Mihael, »imamo pa dovolj srčnosti, da vzamemo vse na nas, dokler bo L/ejaune *e poveljnik ... Na vsak način veste sedaj, kako je z zadevo.v Mihael je zapustil skupino in St. Andre, Maris, .'"or-dier in jaz smo mu sledili. »To je blaznica,« je pripomnil St. Andre. »Nekateri izmed nas bi morali nocoj bedeti,« je pripomnil Maris. »Posebno, ako Bolidarja ne bo v postelji,« sem dostavil. Mihael me je potegnil v stran. »Bilo bi primerno, če bi še z Bolidarjem govorili kako besedo,« je rekel. On nam bo še lahko zelo koristil Mihael in jaz sva šla na dvorišče »Kaj bi storili, ako se danes ponoči prebudimo in opazimo, da se je stvar že začela?« sem vprašal. Z« ».lmroslovansko tiskarno« v Liubliani: Karel Čet Izdajatelj: Ivan Ifakovec L rudnik Franc Ivrctiuar.