N«j večji ▼ Zdruicnik driarak V«|}0ttTMld0 ... 16.00 Za pol lata.....$3.00 Za New York celo leto • S7.00 Za inozemstvo celo lata $7.00 I J NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea S—1242 Entered u Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at Hew York, N. Y, nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 31 — Stev. 31. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 6, 1937—SOBOTA, 6 FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. PRIZNANJ V STRAHU PRED NEMIRI JE MESTNA OBLAST ZAPRISEGLA 1000 POMOŽNIH POLICISTOV Navzlic sodnijskemu povelju ostanejo "sedeči' stavkarji v tovarnah. — Zahteva za priznanje CIO je največja zapreka pri pogajanjih. — V Flintu je pripravljenih 3500 vojakov. — Izjalovljena stavka avtnih delavcev bi škodovala vsemu ameriškemu delavstvu. JE PRVI POGOJ STAVKARJEV DETROIT, Mich., 5. februarja. — Priznanje u-nije avtomobilskih delavcev kot edine organizaci-ie, ki se more pogajati z General Motors glede plač; i n delavskih razmer, je največja zapreka, ob katero je zadela konferenca med governerjem Mur-phyjem ter zastopniki avtomobilskih delavcev in atvomobilske družbe. Da bi stavkarji odšli iz tovarn v Flintu, je pri sedanji konferenci postalo postransko vprašanje. Četrta konferenca je bila končana ob 6.30 zvečer in je bila zopet nadaljevana ob 1 0 zvečer. Po-poldne je governer Murphy po telefonu govoril s predsednikom Rooseveltom. Governer Murphy, ki je sklical konferenco v u-radu svojega brata, sodnika George Murphyja, je delil svojo pažnjo med pogajarfji in položajem v Flintu, kjer je 3500 vojakov, kjer je bilo zapriseženih okoli 1000 prostovoljnih policistov in kamor orihaja vedno več odločnih unijskih delavcev, ki hočejo svojim tovarišem v Flintu pomagati. Governer pa je na vse one, ki imajo odgovornost v tej stavki, obrnil poziv, da se zdrže vsakih huj-skajočih izjav in dejanj. V Flintu je policijski načelnik James V. Wills r»ričel zaprisezati prostovoljne policiste, da bodo vzdrževali red, ako bo potrebno. Narodna garda ima še vedno zaprto okolico, \ kateri se nahaja Fisher Body št. 2. Pred tovarne F isher Body št. I, ki je izven policijskega kordo-na, pa demonstrirajo ženske. Premirje, ki je bilo včeraj sklenjeno med voditelji stavke in med mestno oblastjo, je ostalo v veljavi. Nek unijski organizator je rekel, da Willsovo nabiranje prostovoljnih policistov ne nasprotuje pogojem premirja. Predno se je governer Murphy popoldne zopet sestal z uradniki General Motors, Johnom L. Le wisom in Homerjem Martinom, je rekel, da bo storil vse, da doseže mirno poravnavo stavke. Glede položaja v Flintu je rekel: "Vojaškim poveljnikom "V najvišjem sodišču naj bo 15 sodnikov!" MORNARIŠKI STRAJK KONČAN Na delo se je vrnilo 40 tisoč mornarjev in pristaniških delavcev. — Unija je glasovala za sporazum. SAN FRANCISCO, Cal., 5. februarja. — Najdražja mornariška stavka v Združenih državah je bila končana v četr-lek ob 2.4.") popoldne in vseh !0,000 delavcev se je vrnilo na delo ter bo v kratkem odplulo -39 parnikov, ki so stali v pristaniščih tekom stavke. Ko so stavkarji po veliki večini glasovali za sprejem za časnega sporazuma, so unijski voditelji naznanili, da je stavka, ki je trajala 08, dni, konča na. Delavci, ki so bili zbrani v, pristanišču, so z veseljem pozdravili to novico. Parobrodne družbe naglo delajo v svojih uradih in prista niščih, da čimprej odpošljejo pa mike na morje. Vsem mornarjem in pristaniškim delavcem je bilo naročeno, da se v petek ob 8 zjutraj vrnejo na delo. "Štirideset tisoč delavcev je zadovoljnih." je rekel voditelj stavke Harry Bridges, "in jaz sem samo eden med njimi.'' Začasna pogodba določa, da unija nadzira urade za najemanje mornarjev in pristaniških delavcev, da dola jo po P ali manj ur na dan in da se izboljšajo delavske razmere, j Samo unija mornariških kur-jačev je zavrgla začasno sporazum, toda njeni člani so z veliko večino glasovali, da se linija še pogajaja s parobrodni mi družbami. NAPAD NA KOOPERATIVNO FARMO roženi roparji napadli nekcj Kooperativno farmo pri Colimi ler usmrtili pet oseb. osem so jih odvedli. MEXICO CITY, Mehika, 4. _________r _ februarja. — "Časopis "La sem naročil, da so v stalni zvezi s civilnimi oblast- jPrensa" je sporočil, da so obo mi in delavskimi voditelji, da vsi skupno skrbe za red." General Motors Corporation še ni sodnika zaprosila za povelje, da so stavkarji vrženi iz tovarn. Družba niti od šerifa ni zahtevala, da s silo izprazni tovarne, ki jih drže stavkarji že 38 dni. Celo pravni svetovalec avtomobilske družbe R. E. Brownell je rekel, da ne bo zahteval, da so stavkarji pregnani iz tovarn, temveč da upa, da jim bodo unijski voditelji naročili, da prostovoljno zapu-ste tovarne. Navzlic temu. da je Ameriška Delavska Federacija izključila odbor za industrijsko organizacijo, kamor pripada tudi unija avtomobilskih delavcev, je vendar avtomobilska unija pozvala vse unije, ki ao včlanjene pri Delavski Federaciji, da prispevajo v sklad za stavko. Unija avtomobilskih delavcev v svojem pozivu pravi, da imajo vsi ameriški delavci pravico pristopiti h katerikoli uniji in da bo zmaga avtomobilskih delavcev dobra za vse, njen po-raz pa bi ikodil vsem ameriškim delavcem. SENATOR OBTOŽEN UMORA PONCE, Puerto Rico, 4. feb. — Danes so tukaj aretirali senatorja Moisesa Echevaria, ker je baje lani meseca septembra usmrtil Francisca Solde-villa. Postavljen je bil pod varščino $20,000. MOŽ MLADE ŽENE ARETIRAN Žena, ki je stara 12 let, bo v juniju postala mati. — V Tennessee gorski prebivalci ščitijo 9 let staro ženo. WATERTOWN, N. Y., 4. februarja. — Postava je posegla v zakon 18 let starega Stan ieva S. Backusa in 12 let stare Leone E. Rosliia ter je postavila Backusa za železno ograjo. Državni pravduik Carl J. Hynes bo proti mlademu možu dvignil obtožnico zaradi zapeljevanja mladoletnega dekleta. Backus je priznal, da je občeval z Leono že dolgo pred poroko 15. januarja. Zdravnik je dognal, da bo Leona dobila otroka v juniju. Razna dobrodelna društva in družba za varstvo otrok so se obrnila nu sodišče in sodnik Harold F. Porter je odredil, da je bila deklica odpeljana z doma svojih .-tarišev ter je bila izročena v oskrbo Mrs. Angie Kellogg, ki je ravnateljica mestnega urada za javno blagostanje. Ko je Leona stala pred sodnikom, je s solzami v očeh rekla, da je vedela, da ji oblasti ne bodo dovolile, da bi živela s svojim možem. Njena mati s svojim možem. Njena mati pa jo je zagovarjala pred sod-rikom, rekoč: "To je sramota ! Zakaj se ljudje np brigajo i-ami za sebe! Mnogo boljše je, da je Moja Leona poročena. Kaj pa pri tem ni prav? Ali jo hočete pognati na ulico?" SNEEDVILLE, Tenn., 4. iebruarja. — Gorski prebivalci so se zbrali pred Winsteado-vo hišo, da branijo 9 let staro Eunice "W instead in njenega 22 let starega moža Clias. Johnsa pred radovedneži. Možje so se zgodaj zjutraj zbrali pred Winsteadovo hišo ob cesti ter zakurili ognje. O-rožja pri njih ni videti, toda poznani so, kako naglo imajo pri rokah skrito orožje, kadar pride sila. Do hiše ne puste ni kogar. Ko je prišel fotograf za nek časopis in je Charlesu po nudil $500, da bi ga slikal in njegovo ženo, so ga možje od-podili in tudi CHiarles je rekei, da se ne mara več pustiti fotografirati. FRANCOSKA VLADA BO PREVZELA TOVARNO PARIZ. Francija, 4. feb. — Minister ža aviatiko Pierre Cot je naznanil, da bo francoska vlada prevzela Morane-Saul-nier tovarno za letala, ker je vodstvo tovarne zavlačevalo izvršitev vladnih naročil. IME 'TROCKT JIM NE PRIJA MOSKVA. Sovjetska unija, 4. februarja. — Ko je bil Leon Trocki na višku svoje moči, si ;je v Rusiji precej ljudi nadelo njegovo ime. Zdaj tega ime na nočejo več, ker smatrajo Trockega za največjega zarot nika proti sovjetski vladi. Na sodišča so že začele prihajati prošnje za spremembo imena. KAROČTTE SE N^ "GLAS ffABODA". NAJVEČJI ST O VENSKI DNEVNIK ^ DB2AVAK STALIN IN VOROŠILOV STA SI V LASEH Na Stalinovo povelje so bili aretirani častniki. — Velika parada rdeče armade za Vorošilova in proti Stalinu. LONDON, Anglija, 5. feb. — Prvi znaki upora proti diktatorju Josipu Stalinu so se i>okazali, ko je rdeča armad:*, korakala po Moskvi in klicala ime vojnega komisarja maršala Vorošilova, prezrla pa je Stalina. Kot pravi poročevalec lista "London Daily Miror", v svojem poročilu iz Varšave, je bi lo zažganih več vladnih poslopij in mu niči j skill tovarn v protest proti usmrtitvi 13 od-ličnih sovjetskih uradnikov. Samo v sredo je pričelo v Moskvi goreti na 1«">0 krajih. Odkar je postal Stalin dik tator, je bila vsaka javna demonstracija namenjena njemu, zato pa je bila včerajšnja demonstracija velikega pomena /a tuje opazovalce, ki čakajo na spor med Stalinom in Voroši-lovom. Spor med Stalinom in Voro-šilovom se je pričel pred m° J seči, ko so na Stalinovo pove Ije agenti GPU aretirali več armadnih častnikov pod političnimi obdolžitvami. Voroši -lov je proti temu protestiral ter obenem zahteval, da ima delež pri vladi, kar pa je Stalin odklonil. Kot pravi "Daily Miror," je vsled zdaj niš koga procesa zavladala v Rusiji zelo napeta kriza. Vorošilov je baje Stalinu naravnost povedal, da ne bo tr-. pel, da bi bile proti kakemu vi-I sokemu častniku dvignjene sli-čne obdolžbe kot proti Rade-ku in njegovim tovarišem, kai pa je Stalin nameraval. Vorošilov je šel celo tako daleč, da je na svojo odgovornost pustil aretirati več GPU agentov, ki «o bili določeni, da iz-vrše aretacije med častniki. Poleg 150 požarov v Moskvi so bili tudi v Ljeningradu gasilci dan in noč zaposleni, ker je bilo treba gasiti požare v municijskih tovarnah. Mnogo oseb je bilo ubitih pri eksploziji v municijski tovarni v Kijevu. Vorošilov je bilo zelo razjarjen in je odločno protestiral, ko je bil pred meseci aretiran poveljnik garnizije v Kijevu. general Schmidt. Po Ljeninovi smrti leta 1923 je sovjetski Rusiji vladal tri umvirat Stalin - Zinovijev -Kamenev, in Trocki je bil izgnan iz Rusije. V avgustu lanskega leta *ta bila Zinovijev in Kamenev s 14 drugimi obtoženci obsojena na smrt in u-streljena. Letos 23. januarja se je pričel izdajalski proces pro- S PRIPOROČILOM JE ROOSEVELT PRESENETIL AMERIŠKO JAVNOST WASHINGTON, D. C., 5. februarja. — Pred- sednik Roosevelt je poslal danes kongresu poslanico, ki je vse presenetila. V poslanici zahteva pre-osnovo zveznih sodišč, predvsem pa zveznega najvišjega sodišča, ki ima sedaj devet članov. Predsednik predlaga, naj se število sodnikov poviša za šest. STOJADINOVIC ZADOVOLJEN S SPORAZUMOM BEOGRAD, Jugoslavija, 5. februarja. — Bolgarsko - jugoslovanska pogodba je naj večji uspeli sedanje jugoslovanske generacije, ki je po treh strahovitih vojnah dosegla prijateljstvo med obema narodoma," je rekel ministrski predsednik Milan Stojadinovič v svojem poročilu o vnanji politiki v narodni skupščini. "Jugoslavija nadaljuje svoje dobre odnošaje skoro z vsemi državami,*' je nadaljeval Stojadinovič.'' Posebno so se njeni odnosaji izboljšali z Italijo. Jugoslavija ostane iskrena prijateljica Francije in Male antante, obenem pa je tudi v prijateljskih odnošajih z Nemčijo in drugimi državami. Njena politika ni niti pro-nem-ška, niti pro-italijanska. temveč čisto jugoslovanska. Ker je dosegla vse, kar je zahteva la v mirovni pogodbi, ne zahteva sedaj ničesar, temveč nasprotuje vsaki zahtevi po prcmeinbi moja." Skupščina je soglasno odobravala njegovo izjavo. Stojadinovič se bo jutri sestal s turškim vnanjim ministrom Tefik TCuždi Arasom, ki se vrača iz Milana ter mu bo poročal o svojem razgovoru z italijanskim vnanjim min i-strom grofom Galeazzo Cia-nom. ti 17 bivšim visokim sovjetskim uradnikom zaradi vele i zda je. Poglavitni obtoženci so bili u-rednik "Izvestij" Kari Radek, podkomisar za težko industrijo Gregorij Piatakov, bivši poslanik v London Gregorij So kolnikov, prometni podkomisar J. P. Sercbrijakov in bivši tajnik sovjeta v Moskvi J. N. Drobni s. Presenetljivo je, da sta bila Radek in Sokolnikov, ki «ta bi-•a voditelja zarote, obsojena na iO let ječe. Ravno tako sta bila obsojena V. V. Arnold na 8 let in M. S. Stroilov na 10 let ječe. 1. februarja pa so bili ustreljeni naslednji: Piatakov, Ivan Knjazev, Serebrijakov, S. A. Ratajčak, I. J. Gaše, M. I. Mu rolov, J. A. Livšie, J. N. Drob-nis, M. S Boguslavski. B. O. Norkin, G. E. Pušin, L 1). Tu-rok in A, A, Se9tov, __ Kongresniki so se takoj raz delili v dva tabora. Večina, ki je z a4'New Deal'se s priporočilom popolnoma strinja. — Manjšina — nasprotniki 4 zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" aiaipiagiPCTt^ NAROČNIKE _ v West Virginiji in Pennsvl-vaniji opozarjamo, naj ne čakajo potovalnega zastopnika, ker ga ne bo k njim. Oni. ki SRCE NA DESNI STRANI. Pred meseci so pripeljali v londonsko bolnišnico učenca Alberta Moseleva. Avtobus ga je na cesti podrl na tla in ranil, da je bil potreben zdravniške oskrbe. Ko so dečka odpustili iz bolnišnice, pa se je izkazalo, da ne more več izvrševati telovadnih vaj kakor pred nesrečo. Preiskali so ga temeljito in odkrili, da ima srce na desni strani. Avtomobilska nesreča mu je tako pretresla notranje organe, da so se premaknili s srcem vred na desno stran. Zdravniki so nato dečka operirali, da bi popravili napako nezgode toda fantič DVA NOVA NEMŠKA IZUMA. Stroj za pisanje not, ki so si z njegovo konstrukcijo belili glave skoraj 70 let izumitelji vseh držav, je končno izumljen. Imenuje se "Nototyp Ruml-statter" in piše na čistem papirju brez vsakih črt. Vsaka tipka je opremljena s črtami, ki se obenem z znaki lahko pišejo po petčrtnem sistemu. Tako ne dobimo samo točnega pisanja, t«*mveč lahko napravimo tudi popoln«' kopije, ker se du-plikati pod valjarjem ne morejo premikati. Novi izum je največjega pomena za pevska društva, zbore, glasbene šole in gledališča. Čeprav je stroj zelo precizno izdelan, se pa lahko glasbeno izšolani ljudje kaj hitro nauče ravnati z njim. Pet-črtno normalno vrsto not s ključi, takti in vsemi drugimi glasbenimi znaki lahko napišemo v 2—3 minutah, kakor da bi bile note tiskane. Razt'ii stroja za pisanje not bodo razkazovali na letošnjem pomladnem velesejmu v Leipzigu, ki se prične 28. februarja, tudi aparat, ki omogoča, da se napišejo note skladbe, ne da bi se bilo treba skladatelju za to tehnično stran pisanja kaj brigati. a parat deluje po principu fotoaparata, samo s to razliko, da je v njem namestil filma poseben papirnat trak. ki se pomika v kaseti s pomočjo tiho delujočega motorčka. (V hočemo uporabiti ta aparat, recimo na klavirju, j«» treba namestiti pod taMaturo samo prožnico za kontakt. Potem kabla, ki ga pa lahko tudi odstranimo, dobimo zvezo uied kontaktno prožnico in aparatom. Aparat piše note povsem samostojno in tQ pisanje v ce- ni zdržal več naporov, ki mu1 ,oti odgovarja običajnemu na-jih je pripravila m^licinska i činn pisanja not. Skladatelj se znanost in je umrl kmalu po o-.hiliko torej nemoteno posveti peraciji. ' svojemu delu in ko razvije po- | tem pred seboj to papirnate -----------i trakove, ima točno slikrt svoje IMAMO še nekaj IZVODOV skladbe z istim tempom in isti- MOHORJEVIH KNJIG za leto 1937 CENA $1.50 (pet knjig) Kdor jih želi, naj takoj pošlje potrebno vsoto na U p r a v o Glasa Naroda in prejel jih bo poštnine prosto. mi izpremembami, kar brez na-daljnega omogoči ponovno i ir ran je skladbe s te kopije. Tudi ta nemški izum bo prinesel ! mnogo kori'sti. jim je naročnina potekla, naj jc letala, ki pa bas zaradi svoje j pošljejo naravnost na upravo hitrosti niso mogla dobro metati bom)b. Nova ruska bombarderska letala niso več tako hitra, pač pa učinkovitejša. Vlada rabi mnogo letal za sodelovanje s topništvom. Vojaški izvedenci nasprotujejo, da bo v bodoči evropski vojni protiletalska obramba sestrelila celo tretjino napadalnega letalstv-a. V španski državljanski vojni letalstvo ni do- 4'Glasa Naroda". Uprava KJE JE — JOHN TOMAZIN. Zadnje pi smo je pisal 27. novembra 1933 in takrat je bil na 407 N. 5th St., Kansas Citl, Kans. Kdor kaj ve o njem .naj mi sporoči, ali naj se pa sam oglasi na: Ivana Tomazin, Vapčeva vas št. 14, p. Doberniče, Dravska živelo tako velikih izgub, banovina, Jugoslavija. (2x) IbIMS 9 LM $ 7JM fll.1t $23.00 1M Za $ SM f 12.25 S M.M 9 57.0t $11230 IM7.M Lir 1M Ur 2M Lir Ml Lir UN Ur 2t06 Lir NN III BE CENE SEDAJ HITMO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVSŠENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Wm taftaUa veljfc wm+m kot sgeraj -win, bedfcrt t dinarjih aH to MJto ph*M- IZPLAČILA V AMMUftHIM DOLARJIH .J UM JH9M 42L—i kraja lapiaOla v OoUrjlk. ro CABIJ SA .> r f KLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda" SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOiviOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — 216 W. 18th Street "Glasa Naroda" New York City Poailjite takoj, da bodo dobili za praznike! naroČila za MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za loto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje vo knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, bo dobil knjige iz domovine naravnost na svoj na siov. Knjigarna Glasa Naroda. soba v najem Odda se veliko, svetlo sobo v privatni hiši. Dva bloka od Ditmars Avenue postaje. — 2931 — 31st St.. Astoria, L. I Varocite se na "Glao Nam4a'' največji slovenski dnevnik i Združenih držatsiK. Varno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga ad tam, Je potrebna, da je ponton v vseh stvareh. Vsled nato dolgoletne škoduje Vam samoremo dati naJboUto pojasnila hi tedi we potrebno pireskrbeti, da Je potovanje udobno in kitic. «*to se sa-apno obrnite na nas sa vsa pojasnila. f ( Ml preskrbimo vso, bedM profoje sa povratna dovoljenja, potni liste, vi stoje to sploh vso, kar Je t* p*tov*aje potrebno v najhitrejtoai tosn, ta kar Je glavno, sa najmnjto stroite. NedriavUanl naj ne odlatojo da tadnjega trenutka, ker . se dobi Is Washtegtetfa povratno dovoljenje. BB-ENTBY PERMIT, trpi Pftite torej toka/MWctplatoa aavodUa in da boste poceni ta udobno potovali. ( ' ' " ^ ...... SLOVEN5C PUBLISHING. COMPANY (Travel Bureau) 216 West !8tk Street New York, N. Y. " -"ft. » - «<-«> >• h . . i . » • ; , i | ..«. »• u ^ •• - j. i Prijatelj WeibL, ki nikdar nobene reči ne pretirava, in kar se t ice brooklvnskih novie vedno čisto resnieo govori, mi je sporočil, da je zadela znanega rojaka Valentina Kobilco, velika nesreča. Njegovega zvestega prijatelja in tovariša — papagaja — ni več. Kar iznenada ga je vze lo. Marsikatero uro mu je razjasnil in marsikatero zainračil. .Posebno tedaj, če je bil Tin«-I>o trdem delu potreben čase o-krepčujoče pijače. Takrat je papagaj z od ločnim glasom protestiral. Toda Tine mu je odpustil in resnično žaluje za njim. Tinetovo žalost je pa še po večala novica, da je umrl v starem kraju njegov največji iu najbolj iskren pri.j«telj Lojze Skrabar. ★ Rojakinja iz Rosobooma mu vprašuje: — Zadnjič si pisal o farmer-,'u, ki je hlapcu zaudal, ker je asoval pri njegovi hčeri in ženi. In si omenil, da ni nikomur izdal svoje skrivnosti. Kako si io pa ti zvedel, Zgaga ? Katarinea, meni prileti mar. .-ikaj na uho, česar ne sme vedeti javnost. In tudi nikdar ne izve. Tisto o farmer ju je bilo pa izmišljeno, četudi nočem pri seči, da se ni nikdar zgodilo. Večkrat je treba, da je človek tak kot je bil moj postranski patron sveti Janez. Ni in ni hotel povedati, kdo je hodil h češki kraljici vaso-vat. Se predno so ga v Vltavo vrgli, ni hotel črhniti besede. In ko so ga zagrnili valovi, je pritiskal prst na ustnice. Zdi se mi, da bi bilo v uličnem slučaju z menoj istotako. * Masletu v Little FalKsu pa povem, naj prihodnje leto tako skomandira, da bo na pustil" soboto maškara veselici na dvestopetdeset milj dolgo pot, lahko rečem, da b: se v nedeljo popoldne tudi veliki New York, ki je vajen vsakovrstnih presenečenj, tre! t littlefallških maškar ustrašil. Masle, Gregorin ali kdorkoli ze, naj si zapomnijo, da bo prihodnje leto drugače, to se pravi, da če že mislijo prirejati holadri, naj ga prirede na pustno soboto. * Dosti hvalevrednih nasvetov priroma v uredništvo — kako naj pišemo, o čem naj pišemo in kaj naj pišemo. Kdor je čital dopise v včerajšnji številki, je »najbrž opazil nasvet, ki ga bo treba uva-ševati. — Pišite raje o delavskih razmerah, ne pa toliko o cesarjih, kraljih in pfepežu! ★ Upam, da se bodo samske rojakinje, vdove in žive vdov.; ravnale po nasvetih, ki sem jih v torek in v sredo objavil v svoji koloni. Tiste, ki mislijo — "o saj je ie čas!" — naj pa prečita jo kolono, ki bo v sredo objavlje na. * Za dobrO mer©, vam povem, da nisem bil letošnji predpust na nobeni veselici; da se letos nisem zaljubil, ne zaročil in ne poročil. Isto bi priporočil iz dna duše vsem mojim prijateljem. "GLAS NARODA New York, Saturday, February 6, 1937 ' THE LARGEST SLOVENE DAILY IN XJ.8H. -MIHAIL ZOŠCENKO: Xi še € I • 11 go tega, ko je uuirl prijazen moi. S»'V«lit liil j«* neznaten »Mavec. Ko j»* pa končal svojo življenjsko pot, kakoi pravimo, so j«li mnogi govoriti o njeui, kakor da V»i I ■ i I imeniten mjž in lovit »lelav<*c v svoji -tro-ki. Vsi -o gu silno hvalili in s« zanimali zanj po njegovi smrti. Vsi so so zanimali za to, kako či-to in kulturno «*• ji oblači 1 in kako lepo v redu je imel svoj stroj. Prah je vedno sproti odpihal z njega in vsak vijak j»» obri-al s l:i»lro "-kopirno vato. In pri vsem tem se je v«»ln»> držal na načelni višini. \ tekočem letu je m'C. (»bolel. Slabo mu je postalo na vitu Nekega dne je bil prest, pa je šel na vrt delat, Okopj.-val j«- rastline in sadilo «ir« v je. Naenkrat tnn je postalo pa dejal eden izmed njegovih ožjih prijateljev, smuk a jo«* >e okrog njegove vdove. — Kdor hoče )>oča klieu | l>i >«• najedel, t <»i 11 bolj. ker zdaj svojega srca. To ti rad verja-/. jedjo nikogar ue presenetiš.' meni. Tmla vdova je imehi v Sel j«- samo idejno. Tako vzo- mislih samo sorodnike in može-ien mož je bil, je pomislil, daj ve dobre znance. (V hi te jh>-' da stopim k njegovi vdovi, da vabil takole kak |M»djetnik na povedim na toplem in poslušani večer, ]x>svečcn njegovemu s|x>. opomine njegovih sorodnikov. ininu in ee bi te postavili jhmI Pridružil se je skupini po- kap in te proglasili za tujca, ureheev in odšel z njimi tudi '»i hilo to čudno. V takih k»»-<»n. jčevjivili zadevah se je treba ved Tako so prišli vsi k vdovi, no dobro s|H>zuati. Kar se |ki Miza j«« bila seveda že pogrnje- tiče njih. so ravnali s teboj na. jedače in pijače polna. grobo, netaktno in dejal bi ne-Vm mi odložili kučme in kulturno. Da ti je pa eden iz-s ii k nje, naš M. st\.»da tudi j med njih potisnil na glavo kuč-Hodil j«* med tarnujočimi so- j mo, to je svinjarija in vrag ga rodniki in po>Iušal -pi»mi:n ! vzemi, mrho! Ker -o stopili v jedilnici k nje-1 Pri teh be-edah se je možu •mi trije, rekoč: | celo malo zjasnil obraz in de- — Tu so se zbrali h':žn|! -<•- jai je: rodniki. Vi ste med njimi tu \ —Zdaj razumem, v kakšnem iec. Vdova ' stanovanje svoj.« prisotno -ti. Po ti h besedah je ; rstalo aa-'''iiiii možu seveda neprijetno •n jel je pogivbeeni pojasnjevati. da ni prišel no nič drn-rega. nego sumi po klicu svojega srca. Kden izmed j>ogi d>."ev mu oa dejal: — Poznamo vaše >ree. Pri Mi <• srni. da bi se nažili. in že s tem ste razžalili pokojnika. (Jlejte, da se brž poberete odtrd kajti v tem trenutku mot»te razpoloženje pokojnikovih prijateljev in sorodnikov. Tn vzel je nji govo sukn jo ter mu jo vrgel čez rani". Drugi je pa pograbil njegovo kučmo in mu jo z obema rokama na razburja več. Tedaj |lt1l «.gel v roko. Podaril sem mn knjigo Tn lo-"i!:i sva s<* ki»t najboljša prijatelja. Po njegovem odhodu sem se zamislil nad tem, da isti ljudje, ki so ga tako grobo postavili pod kap, gotovo zelo nežno ravnajo s svojimi stroji. Gotovo jih skrbno snažije in negujejo. In v nobenem primeru jih ne vržejo po stopnicah, t* m več napišejo pri prenašanju na zaboj: "Ne metati!" ali "(Iprezno!" O tem sem nekoč že pisal, prijatelji, pa sem si zdaj to reč še enkrat priklical v spomin. Potem sem pa pomislil, da bi ne bilo napačno, če bi tudi na taknil na glavo tako. da si =e! človeka kaj napisal s kredo, mu zavihala ušesa. j Recimo takole kakšno krilati- \'e dotaknili se ga niso in tu-! <*'): "Porcelan!" "Nalahko!" di nalmilil ga ni nihče. V temiT>okl('r i(' to W P™' *!<>- 1 »ogled u turno. Pač se ga pa prijeli roke in odvedli v predsobo.i0,1 stro-ia-Tam so ga vdovini sorodniki1 T» ko sem tako « teli stvareh malo stisnili In eden -a je celo razmišljal, sem sklenil napisati in ga ni ninee. \ temi........ ............. '..... je šlo vse nekako kul-lv' Pač se ga pa prijeli zair°' ,l° -otove mo-ic slabAl nekoliko »Iregnil s komolcem. To je pa bilo našemu možu bolj moralno nego fizično neprijetno. i MoJo je pomislil, jifc»teiii jej !>a skočil na stopnice z užalje-j nostjo in gnevom v duši. In tri dni ni našel miru. Tako je prišel snoči k meni. Bi' je slabe volje, od užal jeno-j -ti se nin je tresla brada, iz oči i so mu tekh- solze. Povedal mi je to zgodbo in me vprašal, kaj sj mislim o nji. P"mislil sem in odgovoril: — Kar se febe tiče, dragi orijatelj, si storil majhno na- v pouk to povest kakor se je zgodila v resnici. In evo je! GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svojo sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši- I T*rr»r> - - DIVJE RACE UNIČUJEJO POSEVEK V državi Washington prepoveduje postava streljati divje race. Farmerji pravijo, da jih bodo navzlic temu začeli streljati, ker jim uničujejo po sevek. Slika je bila posneta pri Mt Vernoo, W*sh, IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1937 Cena 25c • poštnino vred. Glas Naroda 216 West 18th Street New Torte, K. Y. 400-letnica L. Ganghofer: gin Grad Hubertus ctB :: Roman :: t i >7 Kar >i izrazil tu. si Ziijel iz globine, kamor m .lisem pogledal. Otresel si se vse postavil -i se ua la-toe noge. Ivan, zdaj si nekdo!** — -Werner je udaril Korlweka z desnico po rami In mu v sreeifcm |»ono>u zrl v oči. '"Da bi mi t.> Za ča- je bilo liho. Pojili. Ivan! Na čist /rak morava, midva oba!" Odšla -t;, iz hi^e. Idolini >e je h' inračil ». < ez Io|hse oblake je zadel gorske vrhove ill planine >e žareč sončni |H»zdrav. V>e višine bile tako jasno o-vetljene. da >e je dala razlo- ii 99 povedal, bi v svoji brzojavki ne smel biti takoičiti vsaka planinska koča in vsaka i*o*amcz:ia skopih lwsed. V prvi osuplosti sem menil, da kal«. V ostrih obrisih je dvigalo slednje -i bolan. In zilaj!" Zasmejal seje. P'orlieek, ki se mu je veselje v očeh skalilo, ji hotel govoriti. Werner ga ni pustil i prišel do tega modela* Ti otrok praznične sreče! In kam -i jo postavil! Sredi najbolj žarke luči! Ta zadnji sončni žarek, ki jo boža kakor zaljubljenec, se zdi, da ji hoče reči: imam te in te več ne izpustim! Ali >i našel za sliko že ime!" "Da, Werner, zdaj!" 44 Kako se bo imenovala.''' '4 Za« lil j i sončni žarek.'' 14 Prav. fant! S tem je povedano vse!" Wer- ki je upiral skaljene oči v svetli dekliško po stavo. "Ivan, kaj ti je?" Forbeek ni cul. Nasmeh. "Ivan, kdo je to dekle '" Forbeekov glas je bil liripav. "Neka grofi-ea Egge. Werner je pobledcl. "Ivan, ti tudi."' Potem ie prijel Forbeek a za ramo in ga stresel. "Ivan, govori vendar! Odreši me te skrbi!" "Skrb ti kopljcm na glavo, Werner.' Odpusti mi! Zagrabilo me je kakor vihar, zadalo mi bolečino že v prvem veselju." stoletja je bilo v Italiji in Nem- "er je umolknil in osuplo pogledal Forbeeka. čiji že nekaj trgovcev, ki so gojili in za drag denar two/1 tajali kanarčke. Kanarček živi torej 400 let v Evropi, »lasi samo v kletkah. Ali so ga poznali stari narodi? Saj so jim bili znani Kanarski otoki, kjer je bil 'kanarček doma. Feničani so imeli živahne kupeijske zv»>z»' v Guanči, z on-dotnimi praprehivalei in Rimljani so bili radi lepili kanarskih pokrajin in krasnega podnebja tako navdušeni, da so tjakaj namestili svoje "elizej-ske poljane". Plinij imenuje te otok«' "Canaria", ker j«> živelo ondi mnogo v psov (canis, lat.— pes.) a sicer so jih imenovali srečne in blažene otoke. Zg»»-dovinsko je dognano, i-•'eiio sitijino ja*-nečega se neba. 44Poglej, Ivan," j»* dejal Werner, "kako j.' to lejH>." Forbeek je prikimal. 44 In. ali vidiš nad prostranim mai*e>iiovim gozdom oni bleščeči pas.' Biti mora slap. Ali ni. kakor bi -e bile pravljično razklale skale, da bi za trenutek odprle iskri»čo se zakladnico g»>r--kili škratov pred začudenim človeškim <»tro-s'niii ' In dalje zgoraj, tista čudna samotna -kala. Mar ni podobna zlato okronani ogromni glavi, ki -e dviga iz zemeljskih gl«»bin? Kakor pravim vedno: kd«u- hoče razumeti, kako rast o pravljici', mora iti v gore. Tako j»' kramljal Werner s svojim mirnim nasmešom dalje, zaj«'inaj<»«' sle«lnji mik, ki ga je kazal prekrasni večer. Samo včasih je izdal pogled, ki je z njim ošinil Ft>rl*e<*ka, »la ta zunanji mir ni v skladu z njegovim notranjim občutjem. Ko sta že v temi pri'1 i blizu do Jezerskega dvora, kjer je hilo-na terasi polno veselih ljudi. «• dejal Werner: 44Poiščiva si kak prostorček tudi midva. V !:i»'iii >«• oglaša žival. V naglici sem |K>zahil. »la bi opoldne jedel." Našla sta prazno mizo in Werner se j«' navidezno z v se resnobo zatopil v branje jedilnega lista. Okoli njiju so se vedro razgovarjali g»» ^tj«'. Iz pristaniške krčme so se culi glasovi ••armonike in odmevali koraki plešočih parov. 44 Kaj boš vz» ' ti. Ivan "' i,N«' morem jesti." "Pač. Ivan, moraš!" Werner -e je spet zatopil v lisi. "Anah! Ocvrta postrv in jerebica z rdečim zeljem. Kaj »les. mar ni to prava kulinarična pesem, vredna, »la bi jo uglasbil >am Wagner .'V 1'jcl je strežajko, ki j<- Švignila mimo mize. " Dražest-na »levica!" ne žaliti!" -«■ j«- zasmejalo dekle. "Kaj !«i želeli ?" D Al JE 1> lil DE s/ SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street "TILIB NIXVD?" New York, Saturday, February 6, 1937 TEE LA ROE 8 T StDVENE DAILY IN UJ93. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # GLAS NARODA" 37* PRIREDIL: I. H. Največja skrb za zaročni par je bilo stanovanje. In bilo je slabše, kot sta si mislila. Velika stanovanja je bilo še mogoče dobiti, tona?" Z velikimi, prestrašenimi očmi ga pogleda in mu pokaže pr«*c«\i velik o«rlas. "Ludvik, — beri vendar1." Ludvik se skloni in tedaj zagleda tudi svoje z debelimi črk:uni tiskano ime. In bere celi oglas: 44Išče se dedič miljotiov. — Baron Ludvik Hennersberg .-in v vojni padlega obersta barona Jurija Hennersberga in lijc gove žene, baronese Brambach, je naprošen, da pošlje svoj naslov odvetniku Harry ju Fleed-u, San Francisco, Cal., Gol-d«-n Gate 24. Njegov stric, baron Henner Hennersberg, ki je umrl 24. januarja IfKIO, ga j«' imenoval za dediča svojega okoli poldrug ntiljon dolarjev vrednega premoženja." Ludvik presenečen stiini v oglas, slednjič s«> zave njego-vega pomena in zopet jiojrletla na dan izdaje. In tt'daj razumi', da je ta ogla> bil objavljen v jutru po onem večeru, ko ga je major zavrnil in ko je bila gospa Hermina tako huda ranj. Z bliskovitim razumevanjem dvigne pogled in gleda ostro gospo Hermino. Vitli, da se v pridušeni zbeganosti trese in za n leva in prebledeva, kot ne bi vedela ,kaj je bilo v tem oglasu. Vidi, kako se krčevito prizadeva, da bi bila mirna, pa se ji ne posreči. Medtem pa se je tudi Loni posvetilo v glavi; vidi zbeganost mačehe in tedaj spozna po mnogih pregibih na časopisu, da je bil to oni časopis, v katerega je bila mačeha onega jutra tako tiato|j|ljoiia iu katerega je takrat naglo zganila in ga spravila v žep voje jutranjes obleke. In spomni se, da je tedaj časopis kar naenkrat- izginil in ga ni bilo nikjer več videti. In naenkrat ji je vse jasno. fc4edaj Lona ve, zakaj je od onega jutra mačeha kazala svoje premenjeno mišljenje, ve, zakaj je časopis najprej izgi-Jiil in s kakim namenom je bil sedaj prinesen na mizo. Xc-1 do je moral videti oglas in če ga nikdo drugi ni videl, ga je zasledila mačeha. Mučen občutek se poloti I^one. Pogleda Ludvika, vidi, kako svoj bledi obraz obrne od majorjeve žene k njej. In v njegovih očeh bere, da je tudi sam vse razumel, v njegovih očeh pa tudi vidi dvom, ki je veljal tudi njej. Da, Ludvik prvi trenutek dvomi tudi nad njo, in Lona to občuti in postane rdeča in je v zadregi, kot bi jo zalotil pri grehu. Je kot okamenela, samo razumeva, da Ludvik tudi njej ne zaupa in ne samo mačehi. In Ludvik vidi v Loninih očeh iramoto in zadrego, ko je bil sam ves zmeden, časopis in prebledi. Zopet se zapiči njegov pogled v oči ma jorjeve žene. ki je zaman zatajevala svojo zadrego, in nato v Lono, ki ni bila nič manj v zadregi kot njena mačeha. Ne-popisna bol se loti Ludvika in se niti popolnoma ne zaveda bogate dedščine. S hripavim, zadržanim glasom pravi: "Torej zato! Zato ste me zopet milostno sprejeli, zato n*»j:a dela In str«»Skov, Van proximo, da skuftate naročnl-o« pravočasne |N«ravuatl. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naftemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed M»lo|ilkoT, soji h Imena *.> tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nafiib rojakov naseljenih. VEČIN.l TKll ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TI/DI KOLEDARJE IN PR AT IKK; C K NE JIH PA ZA VAS NAROfK. — ZATO OBI^ETIf ZASTOPNIKA. ČE KAJ POTRKBIMETK SHIPPING NEWS Mb parnlklh, M n MeIt IMu*, r tanla UMI H " faknicncfK spreaaljevalea. so nesrečnico najprej prepeljali na grad Tervouren pri Bruslju, potem pa na graščino Boucliot, ki je bil s svojim ogromnim pKAlM>: 1'uehlo. Peter Culi*. A. ttaftie Walsenburg, J. Bavuk 1X1*1 AN A : Indianapolis. Fr. Zupcočlt. 'Ll.lNOIS: Cbb-ago. J. Revčlč. J. Lukanbb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cl< to in Illinois) Jollet. Mary Bambicb La Satle, J. Spellch Maseontah, Frank Augustia North Chicago, Joe Zelene MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: IH-troit. f.. IMiinkur MINNESOTA : Chlsholm. Krank Gou2e Ely. Jos. J. Peabel Eveleth. Loui.s GouSe Gilbert, I,ou!s Vessel Hibhing. John Povie Virgina. Frank Hrvatleh MONTANA: Roundup. M. M. Paulan Washoe, L. Champa z vidnim navdušenjem. Navdušenje je bilo tako spretno in sceni rano. «la tega niti Sarlota ni prav opazila. Pisala je svoji babici o tem kmalu po prihodu v Srednjo Ameriko: "Ta dežela je kljub navidezni raztrga-nosti zelo vdana mojemu so- natrganim cvetjem je krasila grajske sobane, od časa do časa pa je dala prižgati vse svetilke v gradu. Dne 19. januarja 1927 je končno ugasnilo njeno življenje in napravilo konec KODRI GOVORE. l Neki pariški pisatelj je izumil nov "jozik*' govorico z — lasmi. Ta jezik naj bi rabil posebno zaljubljencem. Za sporazumevanje naj bi rabila oblika in smer kodra nad desnim ušesom. (V hoee mlado dekle svojemu oboževalcu kaj j>ovedati. je do- progu in pričakuje od njega i tragediji, * katero je sočustvo-vse. Ljudje postajajo pametni, val ve« svet. upori poneha vajo." Na koncu je o]H>mnila. naj ne bodo na belgijskem dvoru nikar v skrbeh zanjo in za cesarja, kajti' vse s<* razvija kakor oba lita. Cesar in cesarica pa sta morala kmalu spre videt i, da so razmere v resnici dokaj drugačne, kakor se jima je zdelo v začetku. Položaj je postal popolni) m a nevzdržen, ko je Napoleon TIL umaknil svoje čete iz Mrliike. Zato se je odločila Sarlota za potovanje v Evropo, kjer je menila, da bo z osebnim i>osredovanjem ome-čila srca svojih sorodnikov ter izposlovala vojaško in denarno pomoč za Maksmilijana. 11. avgusta 1H66 je res bila v St. Cloudu sprejeta v avdijenci od Napoleona. Francoski cesar ji je pri tej priliki odprl oči in ji povedni, da nima od njega pričakovati nobene podpore. Tako je prišlo do tistega prizora, ki poroča o njem neki očividec, da je izgubila Sarlota ves trezni prevdarek in obvladanje ter si je začela očitati, čemu s<* jo ponižala do "Bona-T>nrta. Ali jo žo todaj zapadla blaznosti? Pravijo da. Toda njena okolica ni zaenkrat še ničesar opazila o tem. Sarlota se je še nekakjkrat sestala s francoskim cesarjem in cesarico. -Pri nobenem teh sestankov ni uveljavila svojih prvotnih zahtev, tudi ni pono-r vila svojih žalitev. Sele ko je Trdo zgane I bila nekaj tednov pozneje sprejeta pri papežu, se je izbruh blaznosti ponovil in papež je bil primeren zadržati nesrečnico v Vatikanu v posebnih prostorih. NEBRASKA: Omaha. P. Broderirk NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha r.lttl* VmUm Frank Masts OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobe k. Chu. Karl linger. Ja<-ob Kemik. John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Isoula Balant, John Krxpfe Toangfftown. Anton KlkelJ OREGON: Oregon Cltj, Ore., J. Koblar I'ENNSYLV AN IA : Broughion, Anton Iparec Conemaugh, J. Brezo vee Cover d ale iu okolica. Mrs. Ivans Rupnik Export, Louis Supantii Farrel, Jerry Ok^rn Forest City, Math Kamin (Jroensburg, Frank Novak Johnstown, John Polarna Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Ballocb Midway, J obn Zust Pittsburgh in okoliva, J. Pogarar iu Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrcr West Newton. Joseph Jovao ; WISCONSIN: ; Milwaukee, West Allls, Fr. S»sk Sheboygan, Joseph Kmltei WYOMING: Rock Springs. Louis Tauehar DiamondTllie, Joe Rollcb Vsak zastopnik Izda potrdil« sa avs i o, katero je prejel. Zaswpn)k« topi« priporočam«. nPRAVA "fliAA NARODA* dovolj, da da kodru samo določen položaj, pa jo bo takoj razumel — seveda če se je naučil tega jezika z lasmi. Jezik je pa precej kompliciran, čeprav je bogatejši v svojih izrazih od govorice s cvetlicami in poštnimi znamkami — tako pravi vsaj izumitelj. Seveda <> Kantovi filozofiji v tem jeziku zaljubljenca ne bosta mogla mogla razgovarjati. tudi roš«»-vanjo kakšnih matematičnih problemov bi bilo nekam težko. Hvala Bogu da imajo zaljubljenci drugačne snovi za ]>o govor. V 10 MESECIH 10 JEZIKOV. J. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Washington ▼ Havre 13. februarja: Conte dl Saroi* ▼ Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja: lie de France v Havre Saturnla t Trst \14. februarja: Manhattan v Havre gueeo Mary v Cherbourg J6. februarja: Kuruiia v Bremen 27. februarja: Paris v Havre Hex v Genoa ;}. m n rea : Ni>:uandie v Havre Berengarla v Cherbourg fi marca: Conte die Savoia v Genoa y. marca : Bretneu v Bremen 10. marca: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre J I !-. marca: lie de France v Havre 17. marca: Normandie v Havre 18. marca : Europa v Bremen Berengnrla v Cherbourg 24-letni Donald Whiles, sin nekega londonskega tvorni-čarja avtomobilov, jt' sklenil s svojimi prijatelji stavo, da se l>o v desetih mesecih naučil deset ih 'zikov tako, da se bo mogel v njih pogovarjati o vseh zadevah vsakdanjega življenja in čitati časnike. Po desetih mesecih bo napravil izpit. ('e izpit dobro opravi, dobi 800 funtov. Doslej je prešlo že sodem meseeev in Whiles se uči sedaj že devetega jezika — danščine. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA ki mu je Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! ! ^POOOOOOOOOOPPOOOOOOOOOO'- Pilite nam sa oec« v onih U-itov, reaervadjo kabin la pojasnila aa potovanj«. 8LOVEN1C rCBLWONe COMPANY (Travel ftsaaa«) ti« W. lllk tt, Nm lad f 999 »tfi IZ BA(*ftiADA V STAMBUL 4 knjige, a slikami. 627 si rani Vaeblna: Smrt Mohamed Ribi na: Karavana smrti: Na begn t Goropa; Drniha Rn Ni:: Cen ---------------1JI KRIŽRM PO jctrovkm 4 knjige. 698 atnal. • slikami Vaebtna: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri damarib; Med Jezldl Cena_______________134 PO DIVJKM SITRDI8TANU 4 knjige, 594 strani, ■ slikami Vsebina: Amadija - Beg ts ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _____________________1M Izdajalec: Na lovu: K|>et n* divjem zapadu; KeSenl milijoni; Dediči Cena .................„....S PO DEŽELI SkIPETARJET 4 knjige, • siikamL 577 strani Vsebina: Brata AladSlja; Koča v soteski; Uirldit; Ob Vardarjn Cena ___________ SATAN IN idKARIOT 12 knjig. > slikami. 17M strani Vsebina: Izseljenci: Turna Setar; Na sledu: Nevai* nostl nasproti; Alraaden; V treh delih aveta; LM V OORAn BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vaeblna: Kovač fiimen; Zaroaa z zaprekami: V go.'-»b-njaku; ^ohamedanskl svetnik Cena .....................1.54 WINf.TOV 12 knjig. • slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem za padu; Za življenje; NBo-čl, lepa lndijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva: Med Komanči In Apačl; Na nevarnih potili; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Kom unči h; Wlnnetova smrt; WLn-netova oporoka Cm* ____________s M £ O T 1 4 knjige, a slikami. 597 straal Vsebina: Boj z medved m; Jama draguljev; Končno —; Rih. In njegova poslednjs pot Com .................—1.S4 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York, N. Y. 19. marca : ltex v (ii'Dua '14. mara : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 'Z~. man a : Ji. marca: 1. aprila : lic de Franre v Havre Kremen v Uremen 3. aprila : Conte di Savuia v flenoa 7. aprila: Washington v Havre I ^ fa yet te v Havre Queen Mary v Cebrbotirs aprila: Kuropa v Bremen Rex v (ienoa 11. aprila : Normandie v Havre 15. aprila: Berengaria v Cherbourg 16. aprila : Vulcan la v Trst 17. aprila: Bremen v Bremen •JO. aprila : Koma v <;enoa JI. aprila : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg '14. aprila: lie de France v Havre Conte dl Savoia v Genoa 27. aprila : Kiimpa v Bremen 'JS. aprila : Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 1. maja: Sat urn ia v Trst 4. maja : Paris v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre 7t. maja: Queen Mary v Cherbourg 8. maja: Rex v Genoa "1. maja: Aquitania v Cherbourg '4. maja : Cham plain v Havre Europa v Bremen 15. maja: Conte dl Savola v Genoa '9. maja: Normandie v Havre Manhattan v Havre X). maja: Berengaria v Cherbourg ti. maja: Bremen v Bremen --2. maja: Roma v Genoa 15. maja: Lafayette v Havre M. maja: Queen Mary v Cherbourg J8. maja: Paris v Havre •J9. maja: Rex v Genoa Advertise in 'CW Narod*'9