Moje pesmi so ptičke!
Moje pesmi so ptičke mladostne, vesele ...   Ko zbrale so glaske, so v lozo hiteie, V jutru so čistem se v gaju rodile,                  na bukovja vejo zeleno so sele
kljunčke si z roso srebrno umilej                    in s Sumom zelenja glasno so zapele . . .
iz -čaSic medice se sladke napile.
S to pesmijo k morju so se napotile,
Z draguljfki v perju zravnanem natkane,        v pravljično bajne nasade se skrile dobrot neizmernih do sita pijane,                    in tajno z valovi morja govorile . . ,
spustile se v pisane Sumne poljane —
0, ptički, poromajte Se tja v višave,
in tam, kjer so ravnokar cvetke vzkalile,         pred zvezdo usode priklonite glave, nožk so prelahkih se pred nje spustile           od nje izprositc biaginje in slave —
in glaskov prirode so tam se ufile ...            in to ponesite v vse naSe dežele! —
Tone Rakovčan