PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA Leto 111 - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din O Z EM L «J A TRST sreda, 26. novembra 1947 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-80« in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414. 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55,165. 330. 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski doevnik*— uprava 60-4045-34. Poštnina plačana y gotov.n: ^Sp£dizlmiMtwibboikjiostaUP ^tev. 756 ll_ y ■ ■ ■__________■ ■ ________________■ _ _ g ---------------------- ______________________:_____i____z. Delovno ljudstvo tega ozemlja, " ie že za časa narodno-osvobo-“«ie bbrbe zdtužilo v enotno '[°nto za borbo proti fašizmu, je lloboko doumelo tole resnico: “Mboda ne pride sama, zanjo se ji treba krvavo boriti. Za nas. ** živimo na ozemlju, kjer faši-!''n že ni bil popolnoma uničen, to pravilo v polni meri* tu-ta vso bodočo borbo. Kolikor j? bomo bordi, toliko bomo dobi-'• Mi pa se bomo borili ter si tu• , 1 Priborili zaželeno svobodo, pa CCPrav se v demokratično fronto n.a tem ozemlju zaganja vsa žiru-Teakcija! Narodna-osvobo-| «na borba je tudi vsej naši bo-j borbi z vso jasnostjo začr-°‘a pot. Zaradi tega se čutimo noin, kova ■e m nas strupena sovrazm-, . propaganda prav nič ne pži Naše ljudstvo vidi danes že Okretne pridobitve narodno-otvobodilne borbe: naglo dvigali"- narodov FLRJ na gospodarim ter kulturnem polju. se pa vprašamo: Cernu ni tržaški reakcionarni tisk ene same dobre besede za Jfrodno-bsvobodilno borbo, ki je ^s°la jugoslovanskim narodom °M zgodovino, napolnila liste te Vodov in e z junaštvi, ki jim v 9°dovini človeštva skoro ni pri-era» Tako dejanje s strani tega w'a bi bilo brez dvoma visoko turno dejanje in bi kazalo na r*ro voljo nek'h italijanskih “rogov v Trstu. Zakaj ta tisk ne -menja niti ene same besede o Špehih FLRJ. ki jih je ta do-?Qla v tako rekordnem času na sm področjih družbene aktivisti? Mar sta Mazzini ter Gari-iH, • 710 nauke katerih se ta tisk vneto sklicuje, tudi tako o.««, na- borbo, ki so jo nekoč i0^1' narodi, ki mejijo na Ita-(,0’ Tu lahko pribijemo, da se 11 tisk toliko sklicuje na neke “ke Italijane iz preteklosti le Uradi stoje idejne puhlosti ter 'a^osti. S takim ponašanjem ta,, tisk, da je odkrit so- - Pinih vsake resnične kulture, ha priOTent FLRJ smo to že *02ali. Kakor so nekoč fašisti t*ivali pred delovnim Ijud-borbo, ki jo je vodilo sa-delovno ljudstvo, prikrivali , Oženja in različne tajne proce-.1 ravno tako danes prikriva ves ® reakcionarni tisk vse, kar je jP-foolj plemenitega, vse, kar je j**no pozitivnega v FLRJ. 7-daj Jfjfo povemo, zakaj, čemu vse to Skrivanje. Enostavno zaradi te-’ *°r jih resnica bode v oči, - ° ker se bojijo, da bi izgubili les malo krdelo srednjih slo- ' ki jim sledi zgolj zaradi svO-n.nePoučenosti. S takim ponaša-r T1 dokazujejo, da so pravi n.akcionarji ali pa celo avtentič-' fašisti. Njihov postopek je do-j 0 podoben tistim, ki so nekoč . r°di naprednih idej preganjali 0. mučili na pr. Gali il e) a ali pa ■ l°rdana Bruna. aTadi svoje okostenelosti ter tr, l':sa egoizma se še danes ves tlsk zaganja, kakor na enotno U)t~lie' Proti SlAU. Fašistični Jot el *La Fiaccola» te. 11. 47) piše: n,tai moramo mi Tržačani, ki »o dvoličneži, zavzeti jasno hi’^e Proti SlAU in proti vsem >n- ki ji pripadajo. Kdor je 'san v SlAU, ta ni Italijana» *La Voce libera* (29. 10. 1,7) itasc Ja’ *Znaiw ie- da s0 Pn' SlAU vse drugo kakor pa m že posebno pa v vpraša-^mlja, ki ga zaradi slabše Piosti osvajajo le kot nekaj t,J^ncga, dokler se ne približa JVf # * ko bodo «italianissima km? *• zvezano za noge in roke d izročili Jugoslaviji. Iz tega ie ’ da v SlAU ni poštenja in £lan) Pa prostora za poštene.'/) */! Lf&ifco drugače pa nastopa ^Ornale di Tricsten. Ta, po v svojih napadih ne imelianh.S^AU, zato pa rajši pr’naša ta ke s takimile naslovi: -Udar f,j°N»/e v koprskem semenišču» jo(. 7- 4V «Nekdanji zaščitnik bgnePred fojbami», tl. s. ),7) «No-la, Vestio stanju mons. Ukmtr-t> 8. ifl), «Barbarski zločini hy ni B» (27. s. 1,7), oTito je re-8. 1,7) itd. itd... »iljj re Socialista* (31. 7. ),7): tj0, e,iostavno odrekamo SlAU iaQ,° Pravico, da ta govori o de-*raciji.* Prom* ti. 7. 1,7) pravi: t,,*1 fašisti so se ugnezdili veli-V SlAU.v %,a V,ta Nuoi'a» *S1- 6- Š7) \ja avlja: iProtikrščonska mrž-Ooni. AU-ja vzplamtela (eks.) v n° skrunitev.» aja S Skozi stopile pred širokimi množicami. Vendar pa se lahko še vprašamo: Ce so si te stranke tako enotne glede borbe proti resnični demokraciji, zakaj se ne združijo v eno samo stranko, zakaj ostajajo le pri tako zvani «Giunt‘»? Ce se le nekoliko poglobimo v to vprašanje, opažamo v vodilnih krogih teh strank pravo moralno razsulo. Vsaka skupina bi rada grabila in sebi polnila žepe. Tu ni nobenih idealov, ki bi te ljudi vezali v neko resnično skupnost. Parola o obrambi italijanstva postaja le pripravna taktika za nekatere občutljivejše in sentimentalne meščane, s pomočjo katere jih hočejo držati na vajetih, da bi vendgjle lahko še dokazali, da imajo nekoga za seboj. Toda praksa dokazuje, da imamo med italijanskimi meščani in tudi med inteligenco mnogo poštenih ljudi, ki se jim zdi taktika njihovih «voditeljem> vedno bolj ogabna. Zaradi tega zapuščajo svoje '('voditelje.) in se tako polagoma vedno bolj približujejo demokratični fronti. Zadnji dogodki (praznik Lege Nazionale) so to dovolj očitno pokazali. Nekateri od avoditeljevn stokajo zdaj zaradi politične pasivnosti nekaterih nekdanjih njihovih pristašev. V listu «La Pr or a/) (15. 11. 1,7) piše neki G. B.: «Nasproti temu skupnemu stališču italijanskih strank stoji .skeptični indife^en-them nekaterih slojev prebivalstva... vendar pa nas nove boleče desertacije iz političnega življenja zagreniujejo.D Ce pomislimo le za hip. kaj vse pišejo ti Usti proti Jugoslaviji ter demokratičnemu gibajvju v Trstu, se ne bomo čudili, da se iz reakcionarnih krogov javljajo od časa do časa atentatorji ter skvadristi, ki mečejo bombe celo na otroke ter na stare onemogle ljudi. To so prve posledice vzgoje, za katere je odgovoren predvsem tržaški neofašizem in z njim vred tisti, ki ga podpihujejo. Kdor se je za demokracijo resnično boril, ta zna globoko ceniti vse, kar je in kar je bilo na pr. v Italiji naprednega, in zavračal bo z gnevom ves tak tisk, ki danes svoje podle akcije tako špretno prikriva na pr. s človečanskimi načeli G,- Muzzini-ja. Pred takim nas-protnikom se čutimo močno in globoka prepričane, da njihove intrige ne bodo uspele, pa čeprav si za svojo akcijo zagotovijo v inozemstvu še tako pomoč. Spremembe v vladi CSR Prnga. 25. — Predsednik Bentš je imenoval za podpredsednika vlade dr. Kočvaro na mesto slovaškega detrokratičnega voditelja Urs:niyja, ki je podal ostavko, ter Františka Tymesa 'pa mesto bivšega predsednika socialdemokratične stranke Fierlingerja, ki je tudi podal o-stavko. OBISK MARŠAL A TITA V SOFIJI DEmOKRATIGNE SILE USEDA SVETA BODO ZIME PHEPRECITI IZBRUH HOVE VOJNE Maršal Tito in Georgij Dimitrov govorita ogromni množici v Sofiji -Namen obiska je, poglobiti sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo Sofija, 25. — Danes je prispela v Sofijo jugoslovanska vladna delegacija, ki je bila navdušeno spreleta. Na postaji jo je razen drugih osebnosti pričakoval vladni predsednik Dimitrov z ostalimi člani vlade. Maršal Tito je imel govor, v katerem je med drugim dejal, da pomeni ta obisk nadaljevanje dela za utrditev sodelovanja med novo Jugoslavijo in nevo Bolgarijo, k: sta krenili po isti poti, od kar sta prekinili s preteklostjo. Naši .narodi, je nadaljeval maršal Tito, so razumeli duha časa. Ob velikih naporih za izboljšanje giospodarskega položaja naših dežel bomo ostali združeni pri graditvi in izvajanju prave nove ljudske demoki acije v obrambo naših meja, naše domovine in naših narodov; ostali bomo združeni®pri graditvi boljših dni. To je naša dolžnost in naša naloga. Obisk naše delegacije ima namen dokončno urediti z vašimi predstavniki pod vodstvom tov. Dimitrova, kar je bilo že dogovorjeno na Bledu. Ne ostaja nam torej drugega, nego, da se združeno lotimo dfla za obnovo. Naša usoda je v naših rokah. Pri nas ni več privilegiranih vladajočih krogov ali kakega vladajočega razreda. Narodi Jugoslavije in bolgarsko ljudstvo so vzeli svojo usodo v lastne roke. Nova Jugoslavija in nova Bolgarija bosta sporazumno šli po svoji poti. Naši državi imata velikega prijatelja, Sovjetsko zvezo, ki je nepremagljiva domovina socializma. Nobena sila nas ne bo mogla več ločiti od te bratske države. Narodi Jugoslavije in bolgarski nairod imajo mnogo prijateljev na Poljskem In' v CSR, v Romuniji in Madžarski. Omenjam Romunijo in Madžarsko, ker je ljudstvo teh dveh držav tudi krenilo po novi poti in ker njihova notranje ureditev o-mogoča tesno sodelovanje med temi raroiir,-ki niso slovanski, in slovanskimi narodi. Naši slovanski bratje in vsi tisti narodi, ki so tu na vzhodu krenili na pravo pot za izvedbo nove prave ljudske demokracije, predstavljajo nepremagljivo silo, ki je važen činitelj za mir v svetu. Toda ml imamo mnogo prijateljev tudi v drugih državah. Ko govorim o prijateljih, mislim hkrati, da imamo tudi sovražnike; toda prvi presegajo druge. Sovražnik se zelo trudi, da nam bi preprečil izvedbo tč ga, za kar smo se odločili. Samo naša odločnost, da bomo do zadnje kaplje krvi branili, kar smo mcipazione* (e9. 6. 47) , •' “SlAU pna že v krvi voj- nkt. Navajena je izvajati *l’r 'n samovoljo.» h, J^ea Liberalec (30. 7. 1,7) pi-Au je organ nasilja jugo-n'kega komunizma...*. • % j. Zavoro* (tl. 9. 1,7) ugbtav-kp adelujejo ES po nav-odiUh 8 ‘er SlAU.* 'C;0 tak ega stanja ni pač nič J>is ^ e9o, da v vsem tem časo-V '• ki ima demokracijo samo l^ ziku, ne najdemo niti ene. besede o narodno-osrobo- lil^1 borbi ali pa recimo o uspe ta /!°ve Jugoslavije. Iz njihove-''rir veje mržnja do vsega, 1.,, £ demokratično. Pri vpnia-i *fi)e ali Kitajske prav ta-h^ejo. da sa ostali verni stari ' Pridni ideologiji. To skušajo ks *■ ati jim ne uspeva. 'htlu [a Pisana družba vodit;'jev b»| ,^‘ti strančic, ki so šli skoro fašistično šolo, najde v J” stl/t>sku °d'nl argument, ki s0 0 Premleva. Tq pomeni. 9Qt(tte stranke brez takega Bl°< * katerim bi lahko na- Organizaciji združenih narodov Protest kulturnih in prosvetnih delavcev TO Slovenski in hrvatski kulturni in prosvetni delavci Tržaškega ozemlja najodločneje protestirajo pri Organizaciji združenih narodov zoper krivično in sovražno ravnanje anglo-ameriške vojaške uprave na škodo slovenskega kulturnega življenja v Trstu. Ta krivičnost in sovražnost se kažeta od začetka do danes zlasti v odločitvah glede šolstva, gledališča in radia. Zadnje čase se je to krivično ravnanje poostrilo s prepovedjo mladinskih in drugih slovenskih oddaj in je doseglo svoj višek s prepovedjo Cankarjevih del. Anglo-ameriška vojaška uprava hoče izločiti iz kulturnega življenja Slovencev v Trstu največjega slovenskega pisatelja, velikega slovanskega in evropskega umetnika, ki ga Evropa in svet cenita in upoštevata. Kdor se drzne Slovencem na Tržaškem ozemlju ukazovati: «Cankarja sploh ne!», uničuje najvišje kulturne vrednote in tiste svoboščine, ki jih tudi anglo-ameriški predstavniki vedno poudarjajo. Kulturni in prosvetni delavci Tržaškega ozemlja apelirajo na moralno podporo slovenskih, slovanskih in drugih kulturnih delavcev, obsojajo tako reakcionarno ravnanje anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu, izjavljajo, da si Slovenci Tržaškega ozemlja nikdar ne bodo pustili jemati takih kulturnih vrednot, kakršne vsebujejo Cankarjeva dela, in pozivajo Organizacijo združenih narodov, da kot merodajni organ intervenira pri anglo-ameriški vojaški upravi v Trstu, da te krivice zoper slovensko kulturo na Tržaškem ozemlju pod anglo-ameriško vojaško upravo nemudoma popravi ter zagotovi popolno svobodo kulturnega udejstvovanja Slovencev in Hrvatov na delu Tržaškega ozemlja pod anglo-ameriško vojaško upravo. Trst 19. novembra 1947. KULTURNI IN PROSVETNI DELAVCI TRŽAŠKEGA OZEMLJA Podoben protest so kulturni i>i prosvetni delavci poslali organizaciji UNESCO in prof. Janku La vrl nu na univerzi v Nottingham u. Izjave stanoja Simiča o balkanski komisiji si pridobili, lahko prepreči načrte imperialistov in vojnih hujskačev, ki nam na vsakem koraku skušajo vsilili to, kar oni imenujejo demo, kracijo, tako imenovano «zapadno demokracijo*. Patrlotiena fronta, ta nova organizacija vsega ljudstva je edina sila, ki lahko pomaga vladi pri u-stvarjanju boljše in srečnejše bodočnosti. Pravimo vam to in mislim, da boste imeli v narodih Jugoslavije tudi v najtežjih dneh svoje zveste prijatelje, in da ne bo mogla nobena sila nikoli ustaviti naše poti. Imamo pred seboj težke naloge. Pripravljeni moramo biti na največje napore, ki nam bodo cmogcčili dosego tega, po čemer težimo. Marsikdo bo ob tem obisku dejal, da smo prišli zato, da ustvarimo balkansko federacijo, toda sebja koncentracijskega taborišča. Kot prvi je govoril javni tožilec KurCtvšk. Izjavil je, da so bila taborišča politično sredstvo za iztrebljenje narodov, k; so bili usuž-njtni nemškemu rajhu, v prvi vrsti Slovanov in Zidov. Nato je omenit povezanost, ki je obstojala med taboriščem v Ostvieczinu in nemško težko industrijo, ker je ta izkoriščala jetnike na način, Ki jih je vodil V smrt. Za njim, je nastopil javni tožilec Cyprian in' dejal, naj bo v trenutku ga propasti. Laburistični «Daily He- j zasedanja londonske konference rald* prihaja s senzacijo, da dame-1 Osv.ecz.n opozorilo za spoznanje, Borba francoskega ljudstva proti vladi niiiiorske finance Pariz, 25. — Delavstvo vseh industrijskih strok postavlja Svoje upravičene zahteve, ki jih hkrati naslanja na edino orožje, ki mu v neenakem boju proti delodajalcem in vladi ostaja, na stavko. Na splošno se je stavkovno gibanje po vsej Franciji še razširilo. Na pariških postajah je položaj nespremenjen. Razen na vzhodni postaji, osebni in blagovni promet na vseh ostalih postajah popolne ma miruje. Isto velja tudi za železniški promet v pariški okolici. — V Bordeauxii sc prenehali z delom vsi T( Novi predsto n,k francoske Schuman Hude pristaniški in ladjedelniški delavci. Zlasti se širi stavka železničarjev, poštno-brzojavnih nameščencev in rudarjev v centralnih pokrajinah, Na novo se opaža stavkovno gibanje v Limongesu, kjer počiva delo v neki novi kovinarski ‘ovar-n;. dalje v industrijah za porcelan, obuvala, pohištvo, kakor tudi v tovarnah za duraluminij in baker. Na Sorbonj — pariškem vseučilišču — so straže stavkajočih zasedle vhode, tako da je zaprta tudi vseučiliška knjižnica. Na medicinski fakulteti stavkajo nameščenci anatomskega laboratorija, m dtem ko je na fakulteti za naravoslovne vede v stavki 50% profesorjev in nižjih vseučiliščnili nameščencev. Tudi na srednjih, šolah se kažejo znaki stavkovnega gibanja profesorjev. Trenutno stavka milijon delavcev in stavkovno gibanje je zajelo vsa področja javnega in gospodarskega življenja. Toda istočasno pripravljajo reakcionarni kregi napad na stavkovno pravico. S posebnim zakonom ho čejo predpisati, da sme delavstvo prič iti stavko šele na podlagi tajnega glasovanja tovarniških odborov. Izsilit: hočejo tudi zakonito' določilo, da bi n. pr. javni uradi, kakor pošta, železnica ne mogli nikoli popolnoma ustaviti obratovanja. Čeprav zanima pariški tisk danes že v glavnem londonska konferenca. posveča še vseeno svoje članke sestavi Schumanove vlade. Tako piše «Humanite», da kadar pokaže reakcija svoj pravi obraz, ko je prisiljena postaviti v prve vrste osebnosti kaker je Rene Majni- in postaviti za predsednika vlade bivšega pristaša Guy De Wen-drla, predstavnika klerikalizma in konfesionalne šole, bivšega Petainovega ministra, je t žko prevarati prave republikance in prave domoljube. Javno mnenje naroda, zbrano okoli delavskega razreda ne bo ostalo dolžno odgovora vladi nju-jorike finance in. ameriške stranke, kaj bi nastalo iz Evrope, če bi bil zmagal Hitler. Kot previ obtoženec je b)! zaslišan poveljnik taborišča Liebcn-schal. ki se dela nevedn ga glede vseh zločinov v taborišču. Trgovinski dogovor med področji Nemčije Berlin, 25. — Danes so med sovjetskim in anglo mer škim področjem Nemčije podpisali trgovinski dogovor za izmenjavo blaga v vrednosti 156 milijonov mark v letu 1948. To je že drugi trgovinski dogovor ki je b,l sklenjen med obema področjema. Prvi je bil sklenjen za leto 1947 in je predvideval zamenjavo blaga v vrednosti 100 milijonov mark. Pogodbe mod FLRJ in Italijo bo v kratkem podpisana Beograd, 25. — Iz obveščenih kro-kov javljajo, da bo trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo v kratkem podpsana v Rimu. Romunija bo vrnila izposojeno žito Bukarešta, 25. — Romunski minister za poljedelstvo je na seji parlamenta izjavil, da ima Romunija zadostno zalogo hrane za prebivalstvo in krme za živino do prihodnjega pridelka. Letos je bil pridelek dcbtf in Romunija bo lahko vrnila žito. k: ga je aob la r.a posodo lan-| sko leto od Jugoslavije n Bolgarije. V CSR pa bodo poslal; 260 tisoč ton koruze. Minister je nato omenil .štiriletni gospodarski načrt, ki bo cir.ogočil znatno izboljšanje in zvišanje poljedelske proizvodnje. Thorez o politiki francoske vlade Varšava, 25. — Glavni tajnik francoske komunistične stranke Maurice Thorez je včeraj govoril na zborovanju v Katovvicah. Najprej je poudaril velike uspehe poljskega ljudstva na vso 17, novembra je od 20.600 o bdeli h na koleri umrlo 10.130. Nevarnost epidemije se je zmanjšala 'n sedaj je povprečno 10 smrtnih primerov dnevno. Ali zakonitost ali nasilje V nedeljo je bila v Sv. Križu predkongresna konferenca ZAM. Ko se je konferenca nehata, so prišli civilni policaji k upravniku kinomatografa in zahtevali, nai jim pojasni, zakaj je dovolil konferenco v svojih proalorih. Upravnik jih je poslal k predsedniku ZAM v Sv. Križu tov. SuU Čiču Viljemu. Odpeljali so ga na policijo in prijavili sodišču, češ da je prekršil proglas ZVU št. 2. Zopet nov primer nasilja civilne policije, ki se noče odreči svojim ^tradicijam* in «dobremu glasu*, katerega si je pridobila od uboja pri Sv. Jakobu (Cover-hzza) do škedenjskih dogodkov, od kraje Unrrinega sladkorja pa do tihotapljenja s cigaretami. Da bi bil njen sloves še večji, so tedaj kar deževale pohvale na njen račun. Zadnje čase smo sicer opa-stili, da ni bilo več tako pogostih pohval, ker so se najbrž odločilni činitelji prepričali, da je sloves policije že dovolj utrjen. Toda če ni bilo javnih pohval, je prišlo poltciji vendarle latskavo priznanje: povabili so jo namreč celo na poročne svečanosti v London, ker najbrž niso našli boljših zastopnikov Trsta, ki bi mogli na bolj vreden način prestavljati naše mesto v tujini. Ta tslavnat> policija, pa se prav divjaško in prostaško vede proti demokratičnemu tržaškemu ljudstvu in postaja zadnje čase vse bolj srdita. Ne vemo, če je tega kriva bližnja preteklost in vzgoja njenih članov, ali jo mika morda zgled raznih «pionirjev», ki so šli s knuto kultivirat zdivji* Zapad. Naj bo vzrok že kakršen koli, bo taka policija med našim ljudstvom vedno osovražena. To samovoljno ravnanje policije mora višja oblast preprečiti, saj je naloga vsake policije zaščita, ne pa kršenje zakonov. Ce pa ta višja oblast sama krši svoje zakone — kar ne moremo verjeti — tedaj tudi sama sebe bije v obraz. Zato se vprašamo: ali velja pri nas oni zakon, po katerem je predvčerajšnjim kap. Leaning oprostil tovarišico Starihovo, ali velja načelo samovolje in terorja, ki ga zadnje čase v naših predmestjih in v tržaški okolici uvaja policija, ki ji baje na svetu ni enake. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Odpusti z dela se morajo prenehati Pismo Enotnih sindikatov gen. Gaitherju Včeraj so Enstni sindikati poslali generalu Gaitherju, višjemu oficirju za civilne zadeve ZVU, naslednje pismo: «Po našem pismu z dne 18. n. t. I., v katerem smo zahtevali zaporo nad odpusti z dela in na katerega niste odgovorili, Vas ponovno naprošamo za razgovor glede vprašanja odpustov, ki je tako pereče in nuino za vse delavce. S spoštovanjem Destradi Ivan Bukovec predsednik tajnik.* Kakor vidimo iz pisma, so Enotni sindikati že enkrat zaman zahtevali razgovor z gen. Gaither-jem, ki se mu ni zdelo niti vredno na to zahtevo odgovoriti. Vs« to nas potrjuje v prepričanju, da ni vojaški upravi prav nič mar, če delodajalci vržejo na cesto nove delavce in se še poveča število brezposelnih. Vojaški upravi tudi ni nič mar, če bo zaradi tega beda še narasla in če je zima tik pred vrati. Tej upravi so mnogo bolj pri srcu delodajalci in njihovi dobički. Ravno včeraj smo poročali o obisku sindikalnih zastopnikov pri oddelku za delo VU, kjer so zahtevali zaporo nad odpusti. Ta oddelek pa noče o tem nič vedeti. Tako razna podjetja kakor Salvador, Sat im, Irco, konopljarna lahko nemoteno odpuščajo delavce. Po'eg tega se pričakujejo novi odpusti pri Stocku, Alabardi, ladjedelnici Sv. Roka, podjetju Fabiani itd. Razni izgovor; o začasnih odpustitvah so jalovi in čisto navadno Malo vec resnosti, gg. visokošolci! V soboto 22. t. m. so na univerzi Izvolili «novcga» visokošolskega tribuna. Za to visokošolsko man festa-cijo se je vršila močna propaganda v korist Pierandrea, ki je letos že tretj.S kandidiral. Med huronskim vpitjem, piskanjem sirene in zvonjenjem zvoncev so visokošolci že v naprej odklonili tajno glasovanje, ne da bi pri tem vprašali, koliko jih je za tajne volitve. Tako so izvolili Pierandrea, ki je tako ponovno oblekel rdeči tri burski plašč. Take so bile volitve, če jih sploh lahko tako imenujemo. Važnejši od volitev pa je bil govor Pierandreja, Pierandrei je namreč zaskrbljen, ker hoče ZTV reševati probleme, ki so ž vljenjski za vse visokošolce. tako na primer znižanje univerzitetnih taks. On poziva visokošolce k udejstvovanju univerzitetnega življenja, pri tem pa je zaskrbljen zaradi dela. kj ga vrši ZTV. Pieran- 2ENE! UDELEŽITE SE KONFERENCE ASI2Z, KI BO 27. t. m. OB 14.3« V DVORANI CHIMICI, ULICA CONTI 11. izmikanje. Z izgovorom o začasnosti odpustov bi radi potolažili delavce, hkrati pa onemogočili vsako protestno akcijo delavcev in Enotnih sindikatov. Vojaška uprava in podjetniki se poslužujejo besed, da bi zmešali pojme in lahko delal, po sVoji mili volji. Sli so celo tako daleč, da so obljubili zaporo nad odpusti, ko bodo ti dosegli število nekaj tisoč. Razumemo, da je vse ta za vojaško upravo običajen sistem. saj spada to v tako zvano «liberalno gospodarstvo«. Toda časi za tako gospodarstvo so že davno m'nuli in delavstvo ne bo trpelo te brezbrižnosti in potuhe, k- jo daje oblast delodajalcem. Izgovori, da bi odpusti z dela povzročili škodo celotnemu gospodarstvu ozemlja, tu- drei najbrž misli, da je ves srn'sel univerzitetnega življenja, kakor pustne šeme hoditi po mestnih ulicah ter strašiti ljudi v kinu Fernce, kakor se je zgodilo v soboto, ko je bil brucovski dan. Po volitvah so. kakor po navadi pričeli s šovinističnimi provokacijami. Hoteli so namreč v stilu tribunovega govora vreči iz univerze demokratične v.sokoJolce. Vse v stilu faš stične ideologije! Pa naj še kdo reč«, da tržaška umverza nima -esnega značaja. di vise le v zraku. Da bi delo povzročalo krizo, tega tržaški delaycl ne verjamejo, prepričan- pa so, da armada brezposelnih nikomur ne koristj razen peščici kapitalističnih zkorlščevalcev, ki bi radi poceni dobili delovno silo. Zato vse delavstvo zahteva, da se ti odpusti prenehajo, tudi če bi zaradi tega nekateri delodajalci spričo padanja cen nekoliko manj zaslužjU. Kako bo odslej s pionirskimi oddajami v radiu Radio Trst II. vam je sporočil, da bo otroške ure tudi v naprej prav tako oddajal kot jih je doslej, kakor da bi se nič ne spremenilo. Res- nici na ljubo pa vam moramo povedati, da bodo do nadaljnjega vodili otroško uro tisti ljudje, ki so iz iz enega ali drugega vzroka pobegnili iz Jugoslavije. Pobegnili pa so v pretežni večini zaradi slabe vesti. Ti ljudje so že prej delovali proti Jugoslaviji bodisi v Jugoslaviji sami časopisu «Glas zaveznikov«, kjer so bodisi pri radiu Trst II. ali pa pri stalno izlivali strup proti vsemu, kar je v zvezi z osvobodilno borbo slovenskega ljudstva. Zdaj pa bi vas radi pri otroški uri bivši plavo, belo in ne vem še kakšni gardisti, vzgajali v 'sovraštvu proti svojem lastnemu narodu ter MORILCI VRABCEVE Oguljeni argument da so morilci duševno bolni Po sedemnajstdnevnem odmoru se je včeraj . nadaljevala sodna razprava proti morilcem pokojne Milke Vrabec. Takoj po uvedn h besedah predsednika glavnega zavezniškega sodišča majorja Mc Holma, ki je opomnil poslušalce, da ne bo dovolil nobenih komentarjev v sodni dvorani med razpravo, je obramba začela s svojim delom. Vsekakor se tudi zagovorniki teh mladih mladoletnih zločincev očitno dobro zavedajo, da je njihova pravda že v naprej izgubljena. Kot običajno v tak.li pravdah, kjer so vas radi vzgojili za sužnje in pro- dokazi proti obtožencem močni in dance, kakršni so sami bili v pre- ni dobrih ugledov zanje, so vče-teklosti, so danes in bodo ostali. | raj zagovorniki začeli obkladati so- 0 kamionu, ki je zavozil i/ angleško stražnice in o bujni novinarski iantaziji F/ZKULTURA Kaj namerava Aquila? Štiri neodločeni rezultati in dve zmagi v okrožnem nopometnem prvenstvu Borba za Okrožno nog-rnetho prvenstvo se je razživelo. Aqui)a, ki je bila šele naknadno sprejeta v to prvenstvo, je začela ogrožati cstalj ekipe, saj je v nedeljo odpravila Bolniško blagajno kar s 6:1 in to pač ni slepa nesreča, temveč znanje in borbenost njenega moštva, kar dokazuje tudi precejšnja zmaga nad Sv. Vidom itd. Z istim rezultatom so Tiskarji premagali Arzenal, čigar moštvo nnj-brže ni niti pričakovalo takega poraza. Tekme Col-Skorklja, Proletar-Sv. Vid, Kolonfa-Sv. Marko pa so ifončale z neodločenim rezultatom, in sicer 1:1, medtem ko se je tekma OMMSA-Greta končala tudi neodločeno, ln sicer 2:2. Številke govore... Za športnika je pač najbolj zanimivo pregledovanje raznih lestvic, kajti tu imamo pred sebo; najbolj verno sliko stanja te ali one ekipe. Podajamo zato nekaj lestvic, in sicer: LESTVICA NOGOMETNEGA PRVENSTVA STO-ja: LESTVICA ITALIJANSKEGA PRVENSTVA A-LIGE: Skedenj 7 6 1 0 38 6 13 Sv. Ana 7 6 1 0 14 3 13 Magdalena 7 5 2 0 20 8 12 Strojna tov. 6 5 0 1 9 2 10 Dreher 7 S 2 2 12 6 8 Piran 7 3 2 2 10 7 8 Ižola 7 3 1 3 13 7 7 Fonziana 7 3 1 3 14 i2 7 Rojan 7 3 1 3 8 12 7 Aurora 7 3 0 4 5 13 6 Montebello 7 2 1 4 10 12 5 Koštalunga 7 2 1 4 7 9 5 Miljo 7 1 1 5 3 17 3 Nabrežina 7 1 0 6 6 26 2 FTistaniščnik 7 1 0 6 3 18 2 LESTVICA ISTRSKEGA PRVENSTVA: Partizan Brtonilje Umag B Florentia Aurora B Ižola B Novi grad Petrovja Rdeča zv. Medusa Zaščita Ollmpla Torino 10 7 1 o 30 5 15 Milan 10 7 1 2 20 12 15 Juventua 10 5 3 2 21 12 13 In ter 10 5 2 3 27 12 12 Bologna 10 4 3 3 14 11 11 Fiorentina 10 4 3 3 8 7 U Mod ena 9 3 4 2 U 8 10 Genoa 10 5 0 5 19 17 10 Triestina 9 3 4 2 U 10 10 Salernltana 10 3 4 3 16 16 10 Bari 9 3 3 3 8 10 9 Pro Patria 10 3 3 4 12 14 9 Al ssandria 10 3 3 4 12 18 9 Livorno 10 3 3 4 12 18 9 Roma 9 3 2 4 12 18 8 Lazi o 10 3 2 5 7 11 8 VI cenza 9 3 2 4 9 17 8 Atalanta 10 2 3 5 8 13 7 Lucchese 9 3 1 S 8 25 7 Napoli 9 1 4 4 8 11 6 Sampdoria 9 3 1 6 12 16 5 Kakor smo poročali že v včerajšnji goriški izdaji našega lista, se je pripetil v soboto zvečer na bloku št. 11 pri Lipici blizu Bazovice nenavaden dogodek, ki je zahteval smrtno žrtev in enega ranjenca, Malo pred 21. uro je pridrvel z naglico okrog 60 km na uro od Lokve kamion «3 RO« s prikolico. Ne da bi se zmenil za znake, ki so jih dajali jugoslovanski obmejni stražniki, je kamion drvel dalje, polomil cestno zapornico, prekoračil mejo :n zdrobil še zapornico civilne policije na drugi strani. Jugoslovanski stražniki so oddali za kamionom 32 strelov iz strojnice in prav tako je streljala nanj policijska in angleška obmejna straža. Strel je zadel srce 23-ktnega šoferja Rojca Jožefa iz Cerknega, ki je bil takoj mrtev, doč m so drugi streli ranili mehan ka 38-letnega Kosmača Leopolda tudi iz Cerknega pri Idriji. Kamion, ki ga mrtvi šofer ni mogel več voditi, je krenil s ceste in zavozil v barako, kjer so imeli prenočišče angleški vojaki in ki je oddaljena okrog 150 metrov od meje. Na kamionu sta bila še 48-letni Zla-taper Ivan iz Cerknega št. 120 in njegova hči 22-letna Marija, ki pa ju k sreči krogle niso zadele. Kosmača, ki je bil zadet v lice in v nogo, so pod policijskim nadzorstvom prepeljali v glavno trža ško bolnico, kjer se bo moral zdra-viti najmanj 10 dni. Tam so ga prva dva dni držali pod policijsko stražo v oddelku za aretirance. Zla taperja Ivana in Marijo je policija pridržala na policijski stražnici v Bazovici. Ker se je izkazalo, da omenjeni potniki niso hoteli prekoračit; rr.eje nalašč, ampak so zgrešili cesto, misleč, da voz jo iz Lokve proti Stžani, j.h niso obdolžili prestopka nedovoljenega prehoda meje. Zato so angleški obmejni stražniki izročili ponedeljek ob 17.45 jugoslovanskemu obmejnemu častniku truplo u bitega Rojca Jožefa, kakor tudi Zlataperja Ivana in njegovo hčer Marijo. Včeraj pa so vrnili tud: ka,-m.on. ki je tako nesrečno in ponevedoma prekoračil mejo. Mehanik Kosmač Leopold pa bo moral ostati še nekaj dni v bolnici ter ga bodo pozneje izročili Jugoslovanskim oblastem. Ze v zvezi z gornjim dogodkom je neki italijanski dnevnik v Trstu trdil, da so hoteli zgoraj omenjeni ljudje pobegniti v Trst ln trorda celo v Italijo. Se bolj pa se Je razpisal isti list o nekem drugem kamionu, ki je šiloma prekoračil mejo v soboto dopoldne. Po njegovem poročilu se je šofer, dotičnega kamiona, po imenu Jurij Colakovč sam javil v nedeljo pcpoldne ob 11. url na policiji v Trstu. Tam Je baje izjavil, da je star 21-let in da je po poklicu šofer iz Maribora. Jugoslovanske oblasti, da so ga obsodile na 10 let prisilnega dela, ker se je v dobi italijanske okupacije izkazal prevelik prijatelj fašističnih čet (morda bi se takemu dejanju reklo po naše tudi kolabora-cionizem s sovražnikom). Colakovič je na prisilnem delu vozil kamion, s katerim je pozneje prepeljal do jugoslovanske ir.eje dve dekleti po imenu Vilma In Maja Pajk iz Zagreba, ki so ju baje iskale ljudske oblasti. Ker se oblast: zvedele za to njegovo dejanje, so ga baje obsodili na smrt. Smrtno obsodbo bi morali izvršiti šel« naslednji mesec in čeprav obsojen na smrt, je vendar Colakovič, po poročilu gori omenjenega Usta še vedno lahko vozil svoj kamion in imel celo možnost, da je z njim neovirano prevozil vso dolgo pot od Maribora do meje pri Bazovici, čeprav je Maribor dosti bliže severni meji, kjer bi bil pobeg lažji. Vsakemu pametnemu človeku je jasno, da kaj takega ni mogoče in da je vsa zgodba pošteno izmaličene po blodni fantaziji novinarja dotočnega lista. Opčinah Avtobus povozil kolesarja Delavec Zlatič Anton iz Doline št. 226 se je peljal sinoči okrog 18.30 po Zaveljsk; c^sti s svojim kolesom. Nasproti pa mu je nenadoma pridrvel avtobus, ki vozi od Sv. Ane v Rafinerijo in ga spravil pod kolesje. Zlatič ima rano na licu in sumijo, da ima zlomljeno tudi kakšno rebro. V bolnico ga niso sprejeli, vendar se bo moral zdraviti okrog mesec dni. * Kurji tat v Barkovljah V noči od nedelje na ponedeljek so neznanci vlomili v hišo, ali bolje v kurnik Muntjana Rudolfa, po rodu iz Romunije, ki biva na Bar-kovljanskem nabrežju št. 271. Splezali so preko zidu na vrt, prerezali signalno napravo za alarm in odkrili kurnik, ki je stal v kotu dvorišča. Iz kurnika so pobra’1 10 kokoši in enega purana v skupni vrednosti okrog 16.500 lir. Gospodar se je spravil na lastno pest nad tatovi in je res že v ponedeljek zjutraj našel tri svoje kokoši na trgu Ponterosso pri branjevk; Virginiji Serpilli, ki jih je spoznal po pos:bnem znamenju. Branjevka je izjavila, da je kupila kokoši tisto jutro od neznanega mladeniča. Citatelji «PRIMORSKE-GA DNEVNIKA!» Dopisujte v svoj edini dnevni list! "Via Mala" na Preteklo nedeljo so člani slovenskega narodnega gledališča za Trst po daljšem odmoru zopet obiskali Opčine. To pot so gostovali z John Knittlovo dramo *Via Mala* in s svojo dovršeno igro nudili številnemu občinstvu, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, res izreden umetniški užitek. Ugotovili smo, da je občinstvo psihološko globoko zajeto dramo doumelo, kajti ves čas igranja je bilo vsakomur mogoče občutiti tesno vez, ki je gledalce spajala z igralci. To dejstvo je najboljši porok, da je bilk igra podana resnično umetniško in da so vsi igralci brez izjeme v tej globoki drami ustvarili like, ki bodo nedvomno marsikateremu gledalcu zapustili v duši trajen spomin. Ob končni vsakega posameznega dejanja je občinstvo naše neumorne in požrtvovalne igralce, ki se morajo pri svojem igralskem udejstvovanju že tretje leto boriti s naj različne jŠimi nevšečnostmi in mnogokrat skoro nepremostljivimi ovirami, nagradilo z navdušenimi aplavzi. Upamo, da nam režiser drame tov. Milan Kosič ne bo zameril, če ob tej priliki izdamo javnosti njegovo izjavo, da se tržaški igrclci najbolje počutijo na openskem odru, kjer zaradi tega tudi najraje gostujejo. Ob prihodnjem gostovanju jih bomo. pozdravili v lepo preurejeni dvorani. Da se pa bodo v egarde-robi» bolje počutili, bomo polagoma tudi poskrbeli. Res je, da smo revni, da pri nas ni bogastva in razkošja, razpolagamo pa z neizčrpno ljubeznijo do kulture in prav posebno velika je pri nas ljubezen do gledališke umetnosti- Ravno ta ljubhen ustvarja v nas tisto silo in moč, da talco rekoč iz nič gradimo in popravljamo naše kulturne domove in da si bomo v doglednem času tudi v Trstu postavili h'am kulture, ki bo vsem Slovencem STO-ja i) ponos, našim igralcem pa nudil zavetje, streho in Seske, do česar imajo po vseh božjih in človeških fjostavah vso pravico. MILAN Sreda 26. novembra Konrad. Zdedrag Sonce vzhaja ob 7.20, zahaja ob 16.22. Dolžina dneva 9.02. Jutri 27. novembra Ahac, Vija Spominski dnevi 0)25 je bil izdan zakon o društvih, ki je onemogočal obstoj slovenskih kulturnh in športnih društev v Slovenskem Primorju. lSltž je bilo prvo zasedanje AVNOJ v Bihaču. dišče z že znanimi argumenti, da so obteženei duševno bolni ah pa dedno obremenjeni in da sa vs; razen enega mladoletni. Zaradi tega so zagovorniki predlagali, naj bi zdravniki preiskali njihovo duševno stanje in da bi se mladostne obtožence postavilo pred sodeče za mladoletne. Zagovorniki so postavili vso svojo obrambo na to kocko, toda zaman, po odločnem stabšču ki ga je proti tem predlogom zavzel tožilec kapitan Dye, se je sodišče umaknilo na posvet, da odloč' o tem. Po daljšem odmoru Je sodišče gladko odbilo vse predloge obrambe in izjavilo, da bo šele mod razpravo, če bo treba upoštevalo mnenja branilcev. Tudi na predlog obrambe, da bi si sodišče ogleda’o kraj, kjer se je izvršil zločin, je predsednik sodišča odgovoril, da so dokazi proti obtožencem tako močni, da bo po potrebi, zaukazal ogled kraja, kjer se je izvršil zloč-n. Takoj nato je začel govoriti bot priča policijski inšpektor De Gor-gi, ki je sedišču predložil slike dvorišča kulturnega krožka, kjer so ubili. Vrabčevo. Nazorno je tmM opisal in pokazal brzostrelko, s katero so zločinci streljali na dvorišče krožka. Sreča je bila, da zločinci, ko so v naglici streljali proti odru na dvorišče krožka, n.so trdno pritrdili strelne cevi na leseni del. Zaradi tega je cev brzostrelke Pri streljanju odskakovala in strel; niso leteli v vodoravni sirfcrj proto odru na dvorišču krožka. K popoldanski razpravi je prišel Pacco Ruggero. član odbora Kulturnega krožka «Magajna». Opisal je prostor kulturnega krožka »Magajna«, ki je bil 13. septembra zvečer razsvetljen, ker se je vrš' 1 ples. Tedaj so si obtoženci, izprijeni mladoletni zločinci lahko dodobra izbrali kraj, od koder so streljali. Zjutraj pa je skušala obramba dopovedati, da so duševno izčrpani in mladoletniki, ki niso sposobni, da bi preudarili pomen dejanja in njegove posledice. Zadnja priča je bila Vanda Jerman, ki je slabo razumela v italijanščini stavljena yprašanja in zaradi tega tudi ni mogla dajati takojšnjih pravih odgovorov. Predsednik sodišča je izrazil mnenje, da bi poklicali tolmača za slovenščino, toda proti temu so protestirali odvetniki Annoscia in Flliput-ti, ki sta se zbala, da bi ,se zaradi tega razprava preveč zavlekla. Ker se tov. Vanda Jerman ni_ mogla izražati s književni italijanščini, se je pri tem večkrat zarekla. Marsikateri gospodiči in gospodične, ki se kot nosilci dvatisočletne kulture pozdravljajo z merilci, so se Jermanovi zato večkrat ironično ma-smihali. Očitno se. zavozniško sodišče še ne zaveda, da tu v Trstu žive tudi Slovenci, ki imajo pravico, da se pred sodiščem izražajo v slovenščini. Tudi inteligentni odvetniki, ki so v Trstu gostje že več let. naj svojo dvatisočletno kulturo izkažejo s tem, da tudi slovenskim pričam priznajo pravico, da se izražajo v svojem narodnem jeziku. Razprava Je bila odgodena na danes zjutraj. Preskrba Razdeljevanje bele moke za brezposelne, upokojence in reveže. Danes 26. t. m. se bo začelo izredno razdeljevanje bele moke za mestne in podeželske brezposelne, upokojence in reveže in sicer po 1500 gramov na odrezke «52 c« dodatnih nakaznic. Konec razdeljevanja 10. decembra. Cena 33 lir. Oddaja odrezkov z>a sladkor in predložitev seznama odjemalcev. Danes morajo vsi razdeljevalci živil oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu odrezke za sladkor (št. I., Il.-sladkor). Istočasno morajo predložiti istemu uradu sezname odjemalcev ter zakasnele Vpise naročilnic nabranih do 25. t. m. Planinsko rajanje priredi Planinsko društvo Trst v sb boto 29. t. m. ob 20. uri v dvora« prosvetnega društva Škamperle pn Sv. Ivanu. Za smeh in dobro voljo bo skrbelo Slovensko narodno 8le' daljšče za Trst in Primorje. Nastopilo bo s šalolgro, skeči in šaljiv*« prizori. Po 'sporedu bo ples, sr«80, lov in loterija z bogatimi dobitki. Vabila dobite v ponedeljek, K>re in sredo ob 19.30 do 21. ure na K* dežu Planinskega društva, Ponterosso štev. 6, II nadst. Vpisovanje na slovensko učiteljišč« je vsak dan razen ob nedeljah o izvršenem zločinu. Kot je že MIRKO G. K UH E L Molčeče ljudstvo govori Vini Roberta St. Johna o Jugoslaviji V.V.VV.W.V^AWAV.V. WWWWWWWWWUVAVW W.WAWAS.VAV.IVW.% .-.V.V.V.V.V.% Poslušaj! Uredništvo tega tednika se jo obrnilo na Pattcrsona da napiše serijo šestih člankov o Jugoslaviji. Saj veš, kakšna naj bi bila vsebina. Preskrbeli so tudi primernega pisca (ghost writtm) ki jr v Pattersonovem imenu napisal v strogi obliki io, kar je on ze javno govoril proti Jugoslaviji. Plačali so mu SOOO dolarjev. Patterson je jCnudbo sprejel. Ko so mu pa predložili v pregled izgotovljene in odobrene članke, s« je Patterson uprl. Zahteval je popravek tistega dela «njegove» politične analize Jugoslavije, kjt-r je najeti piseo oklevetal maršala Tita in ga blatil tudi kot osebo. Dasi je Patterson napadal Jugoslavijo zaradi -rkomunizma* in kri-tizi-al maršala Tita zaradi njegovega političnega prepričanja, ga vendar kot osebo in človeka globoko spoštuje ter ga smatra za velik’ga gentlemana. Temu se je posebno upirala tudi gospa oatter-sonova. Zahteva pc popravku seveda ni soglašala z glavnim namenom uredništva in je uredništvo tudi sprejelo. Članki niso bili objavljeni in tri tisoč dolarjev je šlo u izgubo. Zame je važno d/jstvo, da se je cel) eden izmed najhujših nasprotnikov Jugoslavije uprl, da bi postai orodje propagande. In ta primer je. zop‘t dokaz, das i zelo tajen, da se opozicija proti Jugoslaviji poslužuje vseh mogočih načinov, tiuli laži in osebnih obrekovanj ter klevet, da zatre kakršno koli prijateljsko razpoloženje ameriškega ljudstva do Jugbslasije ter tako pripravi pot za nadaljnje napade in postopanje proti interesom te države.» St. John je prižgal novo cigareto. Opazil je, da je Adamič pci-gicdal no uro ter me pogledal. S tem me jr. opozoril na drugi sestanek, ki je bil določen pol ure kasneje. Pogladil si je razmrš no brado in se zasmejal. sVidita to-le brado t Pustil sem si jo rosfi zaradi udobnosti, med vejno. Kar privadit sem sr je. V Jugoslaviji pa brade menda niso preveč na dobrem glasu. Nekega, dne, ko sem hodil po prašni cesti, prlfrči mirno moje glave precej debel kamen. Pogledal sem okrog in opazil fantička, ki je stal med cesto ob grmu, kazal s prstom name in kričal: Četnik, četnik! Dozdeva se mi, da četniki niso kaj prt-ljubljeni! — Ob prihodu v Makedonijo me je skrbelo zaradi denarja. (Sc nadaljuje) IV. eKako je ljudstvo reagiralo na sodni postopek prot i Furlanu in Snoju ?», je vpmšat Adamič. cDa vama pou m resnico, stvar me ni zanimala. Poznal «'se.n ne enega, ne drugega. Koncem koncev je to bolj vasa nego m ja zadeva. Usojal bi reči, da je sodnija postopala prec‘j milostno. V Ameriki bi za veleizdaje taki ljudje dobili kroglo v glavo.* Rt. John je govoril še o raznih zanimivih dogodkih v Jugoslaviji m domačih zadetkih, toda trenutno ga je posebno zanimala njegova nova knjiga. Pripovedoval je tudi o svojih predavanjih, hi jih bo imel po raznih mestih to jesen in zimo in no katerih bo razpravljal o svoji h vtisih na Balkanu. Z velikim navdušenjem je pripovedoval o zbirki fotografij, ki mu jih jc v zameno za obljubljeni fotografske potrebščine izročil slovenski fotograf po imenu pajf-r. Ta zbirka obsega okrog .".0 povečanih slik, ki so po njegovem nnie-nju ne samo tehnično popolne, t-mveč imajo še eno značilnost: tretjo dimenzijo. Te slik- bo razstavil v zvezi s svojimi predavanji. Ob ljubil pa mi je, da jih bo pozneje tudi posodil slovenskemu aru -nšk-mu narodnemu svetu. Pogovor je nanesel na sodobne ameriške zadeve in nato zopet na politična vprašanja. St. John se je pozorno obrnil proti Adamiču in rekel: e Ali tt je znan primer bivšega vel’ poslanika v Beogradu Richarda C. Pattersona in «The Saturdag Evening Post-a* T Nel tedaj zdravnik po zločinu omenil, da je Favento najprej ubil Superino, nato pa se samega sebe, je tudi včeraj zdravnik ponovil svoje mnenje o samomoru in umoru. Faventova rana je namreč bila malo ožgana, kar bi nekako podkrepilo mnenje, da se je sam umoril. Zdravnik je izzrazil svoje mnenje, da je bil samokres, s katerim je bil Favento zadet, sprožen največ 2 cm od zadetega mesta, Po tem pričevanju je obramba še predlagala, naj bi sodišče zaslišalo še enkrat strokovnjaki za balistiko, obenem pa naj bi potrddo 27 vprašanj, ki jih je zagovornik nap sal za strokovnjaka sodne medicine, Ta naj bi mu na ta vprašinja, ki so ps‘hične narave, odgovoril o duševnem nastrojenju obtoženca. Zagovornik obtoženca je poudaril, da hoče samo odgovor na vprašanje, ne pa pravega psihiatričnega pregleda, ker smatra, da je obtoženec duševno zdrav. Po enournem posvetovanju pa je sodišče sklenilo, da se obtoženec podvrže psihiatričnemu pregledu in je razpravo odgodilo za nedoločen čas. Pozdravno pismo nabrežinskih pionirjev predkongresni konferenci mladine Na predkongresno konferenco mladine, ki je bila v Sv. Križu 23. t. m. so p onlrji iz nabrežinskeka okraja prinesli to-le pismo: Pionirji iz nabrež.nskrga okraja vas na predkongresni konferenci prisrčno pozdravljamo. Danes smo še majhni, smo pionir-jl-jutri se bomo že skupaj z vami borili za naše pravice, za našo boljšo bodočnost. Mladi smo še, a vemo, kakšne so naše in vaše naloge: učenje, delo m prosveta, l<*po obnašanje in zavest, da smo vsi čiani svetovne demokratične družine. A nekaj vas prosimo. Da v svojem drlu ne pozabite na nas! Tudi ml bi radi nastopali z igricami, petjem, telovadbo, rad. bi se zb rali na sestanke, radi delali ročna dela. A smo še premajhni, da b: lahko vse napravili sami. Biti morate z nami in nam pomagati. Le tako bomo pripravljeni stooili v vaše vrste. Razstava slovenske knjige v Borštu Razstava naše knjige v Borštu je bila dobro ovganizTana ln med ljudstvom je bilo zanjo veliko zanimanje. Razprodan h je bilo 175 knj.g. To je velik uspeh, če pomislimo, da Boršt ni prav velika vas. Prižnanje gre tudi sotrudnikom, ki so proviz jo od izkupička darovali v dobrodelne n mene, in sicer 600 lir za Dijaško matico ter 1070 Ur za ZPP v Borštu. Simfonični koncert v tfledalisču Verdi Osrednja točka sinočne-ga simfoničnega koncerta pod vodstvom H Karayana je bila Beethovnova 111 simfonijo — imenovana «E»o'c.i». Junaška je po svoji arhitektonski zgradbi, novih izraznih sredstvih in v prti vrsti po vseblii ter vam jasno izpričuje Beethovna revolucionarja in borca za demokracijo in človečanske pravice. Pri poslušanju te monumentalne skladbe dobiš nehote vtis, da stoji sam Beethoven sredi orkestra in nas bodri k borbi za svobodo. Dirgcnt H. Karavan je izvajal simfonijo s tisto prepričevalno in elementarno s’lo. kot jo delo samo vsebuje. Dosegel je lirična razpoloženja in dramatične viške tako, da je delo zaživelo v vsej svoji veličini. — V drugem delu smo slišali poleg Sibeliusove legende zTuonelt» — i kateri se je odlikoval angleški rog — še simfonično pesnitev Riharda Straussa uVesele dogodivščin» TJla Eulenspiegla■, v kateri je skladatelj združil glasbeni humor z rafinirano instrumcntacijo. V tej skladbi je imel orkester priliko pokazati svojo tehnično izvežbmost ter je to tudi v polni men dosegel Mojster Karayan je ponovno dokazal svoj visok umetniški občutek in dal skladbi potrebno lahkotnost in šegavost. Mnogoštevilno občinstvo je dalo dirigentu priznanje za njegovo umetniško delo in mu priredilo ob koncu koncerta navdušene ovacije. Za ZPP Sotrudniki pri razstavi nase vj. ge v Borštu pri Trstu so »d jjr. zije na izkupiček darovali 1«'' Jpj Franc Bojan je daroval * Skaberju Emiliju 1000 lir. Radiiski spored v sredo 26. novembr« TRST II (m 238.6/Kc 11.30. Simfonična glasba. «j. Sodobna Anglija. 12.10. ba. 12.45. Napoved časa in :■ dne P., orisi* la. 13.00. Koroške narodne v-^- 13.15. Pevski koncert tenoris'" ■ lova. 13.45. Pestra glasba. 1*-’ gled tiska. 14.29. Citanje ®Pr, jr 14.30. Zaključek. 17.30. Salon*** j,j. kester. 18.00. Pravljice za naj jjj, se. 18.15. Klavirske skladbe, gj Zenska ura. 19.00. M;l°j*M« t»; nota za violino in klavir, Karlo Rupel in Lavra Ferlan- ^ Lahka glasba. 19.45. Napove« ^ in poročila. 20.00. Iz Pavlihov ^ rane. 20.30. Vesele melodije-Slovenščina za Slovence. 21-60- ),K» ba raznih narodov. 21.30.. 0ji glasba. 21.45. Slovenska knji*® ^r 22.00. Berezov»ky: Koncert ** to in orkester. 22.20. Plesna jj}. ba. 23.00. Večerne melodije- C- Napoved časa in poročila. 23 « \(s-tenje sporeda. 23.35. Polnočna ba. 24.00. Zaključek. Koncert boljunskpRa pevskega društva v Lonjerju Pred nabito polno dvorano je bil v nedeljo v Lonjerju koncert pevskega zbora iz Boljunca. To je svež in mlad pevski zbor, ki je pod vodstvom tov. 2erjala dosegel ven lepo dovršenost v predvajanju narodnih in umetnih pesm;. Spored je biil sestavljen -z partizanskih, tu-skih, slovenskih narodnih ln umetnih pesmi naših najboljših skladateljev. Občinstvo je z močnim ploskanjem izrazilo svoje občudovanje :n hvaležnost za res lepo uspeli koncert boljunsk h pevcev. KINO OB MORJU. 15.30: na pot«. FILODRAMMATICO. 15.30- :j] p-v Water1oou», V. Leif?n Taylor. . . i*1’ CENTRALE. 15.00: «Vedn° nesrečo«, Stanlio in Oho. -ff'1 MASSIMO. 15.30: «Hazardn* • Marlene Dietrich. nf*®6’ ARMONIA. 15.30: »Nedokon Ilona Massev, A. Curi:*ibfv « ROSSETTI. 16.00: «Milr man«. J. Cravvford, J. AI,» SUPERCINEMA. 14.00: siamski kralj«. oiie^s IDEALE. 15.30: »Nieno V Vlsočanstvo je zaljublj-" Ilavvilland, R. Cumming9- viič" RADIO. 15.30: »Skrlvn«*^^. T. Foster, Margareta C*| ( P FENICE. 16.00: «2ivljcPJs man«, Spencer Tracy. pl« NOVO CINE. 15.30: «Nun» učila«. „o'/t NOVO CINE. 15.00: «Peta Ne ubt.jai!«, Charl-s Laug^r. BELVEDERE. 15.30: Lu!za. • * , KINO V NABRE2INI. sele zgodbe majorja B ruska komedija. Odg. Tisk urednik DUŠAN Stabilirntnto Tip. > KRZNA, N«' Popolna Ijbtra ea vsak °^u> vodna, sr-dnje in dragoc,n*^^Bfe hovin*. Plačilo tudi »a KRZNA K ST VQ Z1L Trst - ul. Trento )1 - 10IJ£ tel. DEŽNI PLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČ« ^ V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CEfJA^ jUagazzini del Corso -Trst CORSO 1 - PIAZZA DELLA BORSA (Gallerla A- vt° ; * i i;: j 30. NOVEMBER.^. mihu: / Cim bolj se zaostruje borba mednarodne reakcije proti nar prednim silam, tem bolj se utrjuje demokratična ljudska fronta v borki proti mednarodnemu imperializmu za popolno razorožitev in ta mir v svetu. Veliko težo te borbe pa nosi prav žena, ker je sama Pri tem najbolj prizadeta. Zato se v okviru vseh demokratičnih zenskih organizacij v svetu vrši kampanja za mir, ki bo dosegla iwj višek SO. novembra, na mednarodni praznik miru. Ta dan so namreč na prvem mednarodnem ženskem kongresu v Parizu 19!,5. KRAŠEVKA !e*s, ki ga je organizirala mednarodna demokratična ženska zveza, določili za ^Mednarodni dan mirm. Na predlog mestnega odbora ASIZZ pa bodo žene proslavile 0(* S', do 30. novembra na Svobodnem tržaškem ozemlju »Teden n"rus., v okviru katerega so na programu številne manifestacije in Pobiranje podpisov žena za mir. Mestni odbor ASIZZ je zaprosil I|J,L vojaško oblast v Trstu, da bi mu izdala potrebna dovoljenja tovrstne prireditve. " * Ta iniciativa nima le lokalnega, marveč ima tudi mednarodni P°inen. Prav tako kot tržaške žene bodo tudi ostale demokratične tene v svetu pobirale podpise za obrambo miru-, s čimer bodo Plašno obsodile atomsko orožje ter vsa bakteriološka sredstva j n Klemeni Gotlivald 51 letnik ^'fd 51 leti, dne 23. novembra se je v Dedicah na Morav- rodil ministrski predsednik pSko$lovaške republike Klement Go«wald. mu je bilo 12 let, so ga ^arši pgsjaii na Dunaj, da bi se W;l mizarstva. Tu je spoznal krivico, ki se je godila nie-Vl domovini. Ze 1912., leta se , Pridružil delavskemu gibanju 61( Se Ves predal borb: za življenj-zboljšanje delavskega raz- izbruhu prve svetovne voj-e se je vrnil domov in delal kot jurski delavec v raznih tovarni1- Leta 1915 je bil mobiliziran. .^Peljali so ga na vzhodno bojl-^ ki«r Je bil 1916. leta ran j m. uri J« ozdravil, so ga poslali na Gansko bojišče. Ko pa je nato pl dopust, je dezertiral. .p° prvi svetovni vpjni so ga tegovi delavski tovariši izbrali , j; Zaupn ka v tovarniškem svetu jjl' za voditelja smdlkalne mga-h?,aeje levega socialdemokrat :č- krila. <% l ob ustanovitvi češkoslovaške ^.'bUnistične partije je postal {(b član .n kmalu njen najbolj-na-bo:J delaven borec. Po1 stil se je izključno partijskemu U l'^ vedstvu njendh Časopisov i slovaškem in Moravskem. Letal/25, na m- kongresu _ AOSlrvvačb-n nantUp i7.vrti n V ,l925. je b>>uJovaške partije izvoljen -raini svet. 1928. leta pa je L. ba iv. kongresu komunistične ‘Ute Ml.' • °°r- Na V. kongresu češkos.o- rnaclona.le izvoljen v izvršilni ke komunist.čne partije pa so h., izvolili za glavnega tajnika ^Ue. .vSo ,, ^Jeve ho-de zasedle rieško- C'“' hu®° dobo do 1938. leta, ko so ,' rJtve horde zasedle feško-,^aško. je b i Gottvvald vedno h j1 Prvimi borci delavskega raz-jb*. Novembra istega leta pa je , ltfy5anJan zbežal v Moskvo, od fyj?.er Je ®e nadalje vodil borbo ]e pr rt; j e proti nacizmu, j« 18. oktobra 1944. leta. ko b»i armada pričfla osvo- i -Rti Češkoslovaško, je Gottwa.ld j^taiim; komunist.čnimi pred-bo-) ‘ sestavil nov program za vlado. Dne 4. aprila 1915 VfJ° Prvič v zgodovm Ceškos'o-bist c vstt>P‘-lii v vlado tudi komu-ju ■ Pri volitvah je komiuvstič jjj: ^rtija dobila večino nad \se-Rstalimi strankami. Tak "at Primorski dnevnik» je svoji informativnosti višini vsakega najbolj l7}f°rmirancqa evropskega Ovnika. „ Prinaša vesti sledečih ^opisnih agencij: ATI (Trst), TANJUG [Ju9oslavija), TASS fSo-letsk,a zv.), AFP iFran-'»}a)> CTK (CSR), ATA Mbanija), ONA (Angli-rnerika), ANSA (lta-/£}• Ncw China News Vojska). drugo moderno orožje, s katerim grozi mednarodna reakcija uničiti demokratične države ter povzročiti ponoven pokol. Ti podpisi pa morajo biti zlasti v Trstu pravi plebiscit v korist miru: kjer koli so žene v hišah, v pisarnah in tovarnah, na polju, v uradih in šolah, povsod bodo demokratične žene pobirale podpise za mir in s tem zadajale udareo reakciji, ki bi hotela vojno in ki ustvarja pteko tiska in radia med ljudstvom vojno psihozo. Vse žene Trsta, tudi one, ki še niso vključene v naše organizacije, morajo čutiti 30. november kot svoj praznik, z njimi vred pa naj ga čutijo tudi osi oni, ki se bore za demokracijo in boljšo bodočnost delovnih množic. Saj jo vendar mir tisto najosnovnejše vprašanje, ki jim more zagotoviti njihov življenjski obstoj in boljšo bcdJČnost. Akcijo za mir so naše tržaške žene tesno povezale z volitvami v nove odbore ASIZZ, ki se že izvajajo po terenih in na vseh delovnih področjih, kjer delajo žene. Te volitve predstavljajo okrepitev združenih demokratičnih sil in so prve v resnici demokratične volitve žena na STO-ju sploh. Zato bodo žene v teh dneh storile vse, da bodo te volitve čim bolj uspele v korist demokratičnih žena Trsta. Kakšne predstavnice si bodo namreč izvolile v svoje odbore, od tega bo odvisno, kako bodo njihovi odbori voditi borbo za gospodarsko, socialno, kulturno i»t politično osamosvojiti v žene. Ti odbori in z njimi vse demokratične žene Trsta pa bodo najboljši porok za to, da preprečimo novo vojno, ker edino politično zrela žena lahko presoja dejanski položaj in postavi svoje upravičene zahteve vsej ja/vnosti v presojo. Na žalost preti tudi danes nevarnost bolj kakor kdaj koli preje, da ee po-nove napake, ki so bile usodne v preteklosti. Kes je, da ljudi (v nasprotju z mnogimi živalmi) izkušnje niso ničesar izučile. Prof. Luzzatto - Fegiz v predgovoru h knjigi «L’E-conomia della Venezia Giu-l:a»; Trst 1946, izdan je statističnega zavoda Tržaškega vseučilišča. Mirovna pogodba je stopila 15. septembra v veljavo. Samostojno tržaško ozemlje je s tem postalo mednarodna stvarnost. Sedaj čakamo na imenovanje guvernerja, da prevzame skupno z začasnim vladnim svetom oblast. Med najbolj pereča vprašanja, ki že trkajo na duri in ki bodo preizkusni kamen mednarodne trajnosti in dogledne obstojne možnosti našega ozemlja, ji treba uvrstiti vsekakor gospodarske zadeve. STO bo moralo gospodarsko živeti in po možnosti procvitati, če bo hotelo prebivalstvo gmotno obstati, ozemlje samo pa ohraniti po mednarodni pogodbi predvideno in zajamčeno samostojnost in samobitnost. m mmmm GOSPODARSKO ZALEDJE Načelne pripombe h gospodarski politiki STO=ja Mnogi znaki kažejo, da bi nekateri mednarodni krogi ne želeli ohraniti mlademu mednarod-ntm.u telesu bog ve kako dolgo življenje. Sodimo pa, da so vse resnično miroljubno razpoložene države vendarle za to, da se mednarodna pogodba striktno spoštuje in novorojenček lepo razraste in krepko na lastne noge postavi. Življenjska naloga gospodarskega življenja STO-ja pa je pravilna usmeritev sedanje in bodoče gospodarske politike našega ozemlja. Da je v mnogih krogih obilo dobre volje, vsaj za sedaj, ne moremo oporekati. Prav za prav si jo kot striktni varovalci mednarodne pogodbe tudi še v obilnejši meri želimo. V tej zvezi naj nam bo dovoljeno, da toplo je Klement Gottvvald bil imenovan za ministrskega predsednika. Kakgr v svoji preteklosti, tako tud: danes dela Klement Gott-wald nesebično za dobrobit svo j ega naroda in svoje države. Iz Jugoslavije USPEHI v Sloveniji Ljubljana, 22. — V prvem letu petletke so dosegli velike uspehe pri graditvi poslopij v republiki Sloveniji. Gradbena podjetja so zaključila delo pri gradnji 500 večjih objektov, ki jim je prišteti še obnovo in graditev porušenih vasi. Velike uspehe so dosegli pri gradnji tovarn. Ne daleč od Ptuja so zgradili tovarno aluminija in novo mestece. Del ljubljanskih livarn «Ti-to» je že dograjen. Zgradili bodo tudi dve tekstilni tovarni, v Mariboru in Ljubljani pa širijo številne že obstoječe tovarne. Dogradili so tudi velike električne centrale na Mariborskem otoku in v Mostah. Začeli so s pripravljalnimi deli za zgraditev nove velike električne hi-drocentrale in termične centrale v Trbovljah. Med največja deta spada tudi mednarodna cesta Maribor-Trst. j Spravili so zopet v promet progo Gcrica-Repentabor. V Ljubljani so' zgradili 4 univerzitetne zavode in J razna javna poslopja. Dalje so zgra-, dili vtč stanovanjskih blokov v' osmih velikih središčih Slovenije. ] V porušenih in požganih vaseh pa j so zgradili 5500 hiš. Vlada LR Slovenije je izdala za ta dela 110 milijonov dinarjev, vrednost prosto- ( voljnega dela ljudstva pa znaša 190 milijonov dinarjev. 1 Do spoznanja sc pfisli po poli ^srenke^a razočaranja Tok nesrečnežev, ki so jih lani z velikansko propagando napotili, da so se odločili zapustiti svoje domove in sc vrniti k amater i Italiji », ki ečaka svoje sinove, da bi jih pritisnila na svoje ljubeče src-», se je sedaj obrnil na nasprotno smer. Mnogi od njih se brez krika in vika in brčz cirkuške propagande vračajo nazaj na svoje domove ali prosijo dovoljenje za povratek. To je suho ,dejstvo. In pri tem dejstvu ne gre za številke, ki se dajo potvoriti, o čemer bi znald kaj več povedati «Voce libcran, ki je naštela kar 200 tisoč esulov iz tistega dela bivše Julijske krajine, ki je sedaj sestavni del Jugoslavije, in ima svojo posebno matematiko, po kateri se je od 31 tisoč prebivalcev Pulja izselilo 32 tisoč, pa jih je vkljub temu še ostalo precej tisočev, ki so manifestirali ob prihodu jugoslovansko vojske. To so pač pojmi višje matematike, ki jih pač mi, ravadni zemljani, ne moremo doumeti. Ko govorimo o beguncih, pri tem ne mislimo tistih šovinističnih plačancev, ki služijo tujemu imperializmu v borbi proti delovnemu ljudstvu, in tudi ne ljudi, ki ne morejo živeti brez izkoriščanja svojega bližnjiket. Večina ostalih ljudi, ki so jih pregovorili za izselitev, gotovo ni zapustila domačega krova iz golega koristolovstva, ampak se jo< dala speljati na led po varljivih vabah brezvestnih šovinistov, ki so jim nti eni strani slikali Italijo kot nekako Indijo Koromandijo, kjer vsi komaj čakajo na rtrpeče brgte^, kjer bodo delavci dobro živeli in zelo malo ali nič delali, kjer bodo uradnikom na razpolago in na izbiro najboljše službe, kjer bo trgovec odiral svojega bližnjika po mili volji in plačal zelo malo davkov in druge podobne goro-stasnost i. Sladke besede in še slajša obljube so tisoče teh revežev tako ztmdle, da jih je zapustil spomin na zadnjih 25 let, ko so že uživali in preizkušali tak raj, in da so pozabili na enake besede o prvi svetovni vojni, s katerimi so jim tudi takrat «ta raj» obljubljali. Vendar pa je tokrat izkušnja nekaj mesecev zadostovala, da je večina spregUdltlla. Od neštetih obljub niso v celoti izpolnili niti ene, ker je bilo to pri vsej bedi in zrAedi, ki vladata v Italiji, praktično nemogoče. Namesto lepih stanovanj in lahkega dela so jih čakale vse od Tržiča dalje lesene barake ali vlažna skladišča, v katerih so celo zimo zmrzovali in nabirali revmatizme za stara leta. Domače prebivalstvo jih je gledalo naprijdzno, ker še zanje ni bilo dovolj kruha in bi vsak novi begunec pomenil zmanjšan obrok živil in naraščanje šttvila domačih brezposelnih. Kdor js prinesel s seboj dovolj denarja, se je kmalu rešil taborišča in se vključil v verigo črnoborzijancev ter nadaljeval svoje parasitsko delo, zaradi katerega se je umaknil iz stare domovine. Vsi drugi pa, ki niso imeli dovolj sredstev, ali ki moralno niso bili dovolj propadli, da bi začeli tako življenje, so ostali po barakah in hirali v brezdelju. Prejete podpore niso zadostovale niti za smrt niti za življenje. Po drugi strani pa so jim sporočili tisti, ki se ni so dali prevariti in ostali dom/P, da jih nova ljudska oblast ni pojedin, da oblast ni nikomur storila nič žalega, da imajo že od samega začetka dovolj hrane, da je dela dovolj za vse in dfl so šele sedaj začeli redno, mirno ter človeka vredno življenj‘. In tako jih je na tisoče, ki bi se zopet radi vrnili domov, kamor jih žene trdna volja, porojena iz žalostne izkušnje, da bi si zopet ustvariti človeka dostojno življenje, daleč od laži in prevar, daleč od gladu in pomanjkanja, ki so jim bili v begunstvu stalni in edini tovariši. Mnogi med njimi so se kljub oviram, ki jim jih stavijo isti propagatorji na pot. že vrnili domov. Materialno so sicer bednejši kakor so bili pri odhodu, zato pa so bogatejši moralno. Saj so te zadnje mesece morali iti skozi vrsto ponižanj, omalovaževanja, preziranja in b:de. Tisti pa, ki so krivi njihove nesrečne odisejc pljujejo na n ti h bedo in jih zasramujejo sdmo zato, ker so spregledali, ktr sc ne dajo več varati po njihovih lažeh in se s prerojenim duhom vračajo na delo v človeško skupnost koristnih ljudi, kjer se bodo lotili še z večjo vnemo dela za boljšo bodočnost prav zaradi dejstva, da so prišli do spoznanja resnice po poti grenkega razočaranja. Pismo iz Italije ngelca je Obnova Pulja naglo naprede Pulj, 2a. — Včeraj je bilo na glavnem trgu v Pulju veliko pred-volivno zborovanje, i.a katerem je govoril podpolkovnik Zlatan Suz-n;č v imenu jugoslovanske mornarice . in prof. Guldo gmareglla v imenu SIAU, kakor tudi predsednik mestnega ljudsk ga odbora in kandidat za zvez?.o skupščino Ne-fat Franc ter Daros; Ema, član mestnega odbora Ljudske fronte. I Podpolkovnik Suznič je govoril o pomenu prvih svobodnih volitev v Istri. Franc Nefat je v svojem govoru poudaril veliko pomoč, ki jo je dala jugoslovanska vlada za obnovo mesta Pulja. Od dneva osvoboditve do danes je bilo v Pulju odprtih 22 prodajaln za jestvine m oblačila, 3 menze, 4 restavracije in 4 hoteli. Odprli so tudi 2 kinematografa, 2 lekarni in 9 skladišč. Na- i dal'je je povedal, da so se v Pulju začela d la za obnovo in gradnjo 239 hiš. V novih stanovanjih je bi-'o nastanjenih 919 družin, za uran-no potrebe pa je bilo popravljenih 55 prostorov. Angelca obiskuje srednjo šclo v Mestrah. B-la je vedno med najbolj pridnimi učenkami. Njen c če je uradnik. Pred dvajsetimi let:, ka se ona še ni niti rodila, so ga fašistj prestavah :iz rodnih krajev v Itak:jo. B.i je Slovenec 1 Letos pa Angelca ni izdelala1 Njena razredničarka jo je od prvega šolskega dne zasovražila. Sovražila jo je tako kot lahko sovražijo samo tisti, k; ca z vsem svojim srcem in dušo verova’; in še verujejo v fašizem. Padla je, ker je hčerka slovenskih staršev in ker je ponosna na slovenski narod, ki sj je za ceno tolik.h žrtev priboril svobodo. Padla Je, ker Je v šolah po Italiji še vedno ostala fašistična miselnost. Padla Je, ker italijansko mladino vzgajajo še vedno vzgojn'ki, prežeti s fašizmom. «Tujka!» je Angelci vse leto metaia v tbraz'»vzgojiteljica«, ki b: ji morale bit; enake vse učenke. «TuJka!» so ponavljale učenke in jo tudi one sovražile. Sicer v začetku niso vedele, čemu naj b: Jo sovražile. Bila je dobra sošolka in odlična tovarišica. Sovražile pa so Jo, ker jo je sovra- žila razredničarka, profesorica za angleščino, in ostali vzgojitelji Razredničarka je sčasoma dosegla svoj namen! Bodoči italijanski izobraženci so jo sovražiti kot tujerodko, predvsem kot Slovenko. Ideja fašfzma ne' sme odmreti ! «Tujka, pojdi k Titu in mu povej, da si so:ava», ji je zabuisila profesorica za angleščino. Od takrat naprej se je tudi nje pr'Jela psovka «sciava». Angelca se je še bolj zagr zla v učenje. Učila se je, vendar pa ni n kdar zadest: znala, kajti razredn čarka, profesorica in d"u-g: «vzgojlte!jl», ki bi morali pie-sojati po znanju in pridnosti, so presojali na podlagi ras’zma, Ko je na koncu šolskega leta dob1 la v roke šolsko spričevalo, je videila, da bo morala razred ponavljati. To, da je Slovenka, je morala Angelca plačati z *mim šolskim letom. Angelca pa se ni razjokala. Stisnila je roke v pesti in s; dejala: ( »Nimam s: kaij očitati. Znala sem mnogo več kit toliko mojih sošolk, k. so izdelale. Padla sem! Nič zato! Srečna in ponosna sem, da je vstal moj narod!» L JOŽE 'PiŠap Velik požar v Ankaranu Pretekli teden se je na seniku tov. Božiča Albina in Jurija nenadoma pojavil rdeči petelin. Gasilci, ki so takoj prihiteli gasit, niso mogli več rešiti senika, ker je c.genj že zajel vse lesene dale senika s senom vred. Skoda je ogromna. Božiču Albinu je zgo”el hlev, dve junici, krava, razno kmetijsko orodje in več lesa. Božiču Juriju pa 20 stotov sena, rad 3 kubične metre lesa, več sodov in tramov. Skupna škoda znaša nad 1 milijon lir. Pogorelca r.ista bila zavarovana za primer požara. Roditeljski sestanek v Škofijah Zadnjič smo imeli sestanek roditeljskega sveta. Neki tovaiiš iz Trsta je govoril o važnosti in nalogah šolstva na STO-ju. Slovenski otroci morajo obiskovati slovenske, italijanski pa italijanske šole. Vsi navzoči starši, m sicer 220 po številu, smo odločno protestirali proti učiteljici-begunki, ki jo je šolska oblast VU nastavila proti volji vseh vaščanov in to kljub temu da smo imeli v vasi vzgojitelje, ki jih ljudstvo spoštuje. Sklenili smo, da se bomo- poslužili drugih sredstev in jo odstranili sami, če šolska upm-va VU ne bo odstavila sedanje učiteljice. . Svojih otrok nočemo pošiljati v šolo, kjer uči belogar-distka. Na s stanku pa smo razpravljali tudi o ustanovitvi pionirskega pevskega zbbra. Nastop delavske dramske skupine v Ižoli 4 V četrtek je dramska skupina delavcev iz tovarn «Arrigoni» in «Ampele®» nastopila s komedijo »Praznični uhani* in s partizansko dramo »Tudi jaz pridem, tovariš*. S to svojo predstavo so se delavci prvič predstavili občinstvu. Ljudstvo, ki je veliko dvorano napolnilo do zadnjega kotička, je igralcem izkazalo zasluženo priznanje. Od igralcev je bila najboljša Vilma De Paze. Dramski skupini čestitamo In ji želimo še mnogo uspehov pri njenem delu za dvig ljudske kulture. Slovenska Istra za demokratičen tisk Zavedni Pomjanci so v tednu demokratičnega tiska poleg novih naročnikov zbrali tudi ^15 Mr za tiskovni sklad. S tem so pokazali globoko razumevanje do de-m c kmtične ga tiska. Tudi v Dekanih smo zbrali Sj novih naročnikov za razne časopise. Največ se jih je naročilo na uLjudski tednik», nato na »Primorski dnevniki in na druge ča-soj ise. Dobro jm bi bilo, če bi se »Ljudska založba» pozanimata za rednejše prihajanje teh časopisov. V Ankaranu so zbrali 87 novi/l. naročnikov. Vprašanje pa je, kako bodo ti časopisi prihajali v našo vas, kajti pošta pride le trikrat tedensko. Tudi tukaj bi bilo dobro, če bi se «Ljudska založbam dogovorila s pošto za večje št avto raznašalcev, ker jih je premam, da bi vsaj po večjih krajih dnevne dostavili vse časopise. V Babičih so razkrinkali tajnika Na množičnem sestanku SIAU smo razkrinkali našega tajnika, ki s; je v škodo drugih prilastil več blaga, kot mu ga je pripadalo. Predsednik je pred vsemi raztrgal potrdilo za prejem blaga, ki si ga je tajnik sam nepra- vil, okrog pa je pravil, da je potrdilo cdco.il predsednik. iVer bo prišle na dan tudi druge nepravilnosti, smo sklenili, da bomo pregledali delo vsega odbora. Zelo smo zadovoljni s prašiči, ki jih je na spomlad preskrbel gospodarski odsek. V kratkem času so se lepo odebelili. Domači prašiči še z daleka niso dosegli njihove teže. Želeli bi, da bi gospodarski odsek tudi za prihodnje leto preskrbel prašiče za rejo in za pleme. Barka tihotapcev se je razbila na obrežju pri Piranu V ponedeljek 17. novembra je nevihta treščila ob pečevje obrežja Mogarone v Piranu barko, ki se je popo’noma razbila. Na krovu je bilo 9 ovac, ki jih je narodna zaščita izročila odseku za prehrano. Narodna zaščita je ugotovila, da je barka last esula Chersona Maksimilijana, ki je imel za pomagača znanega piranskega tihotapca Bonifacija Lovrenca, ki je bil pred časom aretiran. pozdravimo stike, ki so bili v poslednjem času navezani med obema vojaškima upravama na našem ozemlju. To je vsekakor dobro znamenje. Iz medsebojnega obveščanja in skupnega obravnavanja vsakodnevnih vprašanj bo prišlo do skupnih splošnih vidikov za bodoče načelne rešitve. Dejansko stoje stvari sila enostavno. STO je po svojem obsegu resnično nebogljeno dete. Komaj nekaj km v globino, a tudi njegova podolžna razsežnost tik ob obali ne vliva občudovanja. Jasno je torej, da bo njegova bližnja in daljna okolica — ali, da se točneje izrazimo, njegovo neposredno in posredno zaledje igralo precej važno, če ne docela odločilno vicgo, predvsem za vpra-. šanja vsakdanjega življenja, kakor je preskrba, kakor bo tudi uvez sirovin iz zalčdja imel v bodočem gospodarskem življenju STO svojo posebno težo. Postavimo kar tezo, ki nam jo resni gospodarski in statistični krogi ne bodo mogli izpodbijati: STO tvori z Julijsko krajino že tisočletno gospodarsko enoto! Res da je mirovna pogodba to enoto formalno pretrgala ali prav za prav recimo točneje samo ločila z novo črto, ki pomeni državno mejo med Jugoslavijo in STO-jem. Toda ta meja je samo dr-žavnopravnegia značaja, ni meja, ki bi imela iste kompetence ali recimo gospodarske posledice, kakor je navadna državna meja med dvema državama, kjer odločajo bilateralno najrazličnejši či-nitelji o poteku izmenjave blaga med ob.ma 'državama. STO je državnopravno deželica zase, tako rekoč država, ki ima obratno funkcijo, da baš stopi v najtesnejše stike z vsemi svojimi sosedi, predvsem pa s tistim sosedom, ki je podedoval večino ozemlja, ki tvori s Trstom že navedeno t'sočletno gospodarsko enoto, to je Julijsko krajino. Uvodoma emo v tem oziru citirali pref. tržaškega vseučilišča in knjigo, ki je bila namenjena pariški mirovni konferenci. To je debeta razprava samih zavedn h «veščakov». ki so enotnost :n povezanost STO-ja oziroma T;tfa in njegove obale z Julijsko kra,i-no utemelijli baš z vseh y peštev prihajajočih vidikov. Gospodarska enota pa pomeni neposredno, tako rekoč vsakdanjo povezavo, neprestano izmenjavo vsakdanjega blaga in sirovin, ki jo na lastne cči pozna vsakdo, kj je tod živel ali se celo tu rodil. Kar je mirovna pogodba le formalno pretrgala a1, ločila z mejo, ki kaže malo gospodarske smiselnosti, pa še vedno lahko ostane gospedarska celota. Potrebna je le debra volja upravnikov enega in drugega ozemlja. Cc so krogi ali stranke, ki jih je idejno zagovarjala navedena knj.ga -.n ki je utemeljevala njihove politične želje, bil* tedaj, za časa mirovne pogodbe in mnogo preje prepričani o enotnosti tega gospodarskega ozemlja, bi b.Io logično, da to svoje prepričanje uveljavljajo tudi sedaj, ko je vprašanje ž!viljenjskega obstoja Vsega tržaškega prebivalstva po-stalno zelo resno. Bodoči upravn.k STO-ja ne bo mogei preko tega tisočletnega gospodarskega dejstva. Rešitev mnogih, ne rečemo vseh vprašanj go- spodarskega življenja STO-ja, je torej ppdana sama od sebe v tistem obsegu gospodarske izmenjave med STO-jem in ostalim ozemljem Julijske krajine, Kakor je potekala doslej skezi' tisoč let, to je prav tako ped sto in stoletno avstrijskp nadvlado kakor pot petindvajsetletno italijansko vladavino. Pristavljamo takoj vsaj v desrdanjem obsegu! Jasno pa je, da bo Julijska krajina že s prvo pe.tfie.tko v izdatni meri povečala svoj gospodarski potencial kakor ne dvomimo po drugi strani, da bo mogla storiti to tudi Italija. Prizadetim krogom ni treba na tem mestu in pr. sedanji prir ki naštevat; podrobno vsa tista nepregledno cbsežna in številčna gospodarska dejstva, ki so to gospodarsko enoto v tisočletni pre- «PrimorsJci dnevnik» je edini slovenski dnevnik na STO-ju. Zato mora biti vsak Slovenec njegov naročnik! teklosti ustvarila. Morali bi ponavljati lestvico, ki gre od poljedelskih pridelkov do industrijskih' surovin, električnega toka, prometnih sredstev pa do vsakdanjih življenjskih potrebščin. A še tehtndjši so po našem mnenju tisti finančno-industrijski načrti , ki so že v navedeni knjigi predvideni. T. načrti so bili skovani iz istega vidika gospodarske zaokroženosti STO-ja s svojim neposrednim zaledjem, to je 3 Julijsko krajino. Prav kram: : zgledi se tu odpirajo gospodarstvenikom za bl žnjo in daljno bodočnost STO-ja In Julijske krajine. Opozorit; je treba tedaj vse tiste, ki že sedaj in ki bedo v bližnji prihodnost; orali brazde trajne zunanje gospodarske politike STO-ja In usmerjali njegovo go spodarsko življenje ter upamo tudi preevit, naj se iz ozkosrčnih alj tudi daljnosežnih polltičnh nakan, k; pomenijo same na sebi apr!črno nelojalnost do m rovne pogodbe in s tem do bitnih mte-resov pač sedaj ustvarjenega STO-ja, ne oddaljujejo od neizpodbitnih gospodarskih dejstev. Sedaj bodo gospodarstveniki STO-ja dcslovno na preizkusnem kamnu! In na zalest je danes jasna, bolj kakor kdaj koli nevarnost, da ee pmove. K. Puli In Peka intSusirijski sred ici Buzet, 22. — Min'ster za komunalne zadete LR Hrvatske Dna Zlatič Je imela včerej v opatijsko-buzetrkem vol vnem okrožju razne predvolivne rhede. V Zejanah je govorila o petletki in med drugim izjari.la: »Petletka predvidiva za Istro zgradlt:v mnogh Javnh dol. kar bo domineVo k občutnemu zboljšanju te pokrajine. Ta dela bodo predstavljala stalni vir dohodkov za naše delgvno ljudstvo. Za-padni del Istre bo razvil v prvi vrsti vjnagradništvo in sad'erejo, ker ima ta pokrajina za tozadeven razvoj vse pogoje. Pulj in Reka pa besta postali, kakor sta bil- do sedaj, naši industrijski središči in to v še večjem obsegu. LJUDSKI PESNIK Ruski pisatelj Nikolaj Ti-hco.ov, avtor cikla 14 pesmi o Jugoslaviji, je napisal naslednji članek o VI. Maja-kovskem, naj večjemu pesniku socialistične revolucije v Sovjetski zvezi. V življenju sem ga malokrat srečal. Nekajkrat sem se razgo-varjal z njim, poslušal sem ga, ko je čital pesmi, in sicer v ožjem krogu. Vselej pa se mi je v srcu zbudila želja, da bi ga čimprej zopet sječal. A do tega srečanja ni več prišlo. V meni se je bolj in bolj utrjevala misel, da se zaradi njega ni treba vznemirjati, ker ve sam vsako stvar bolje od drugih. Tud' glede njegovega življenja sem bil prepričan, da mu ne grozi nobena nevarnost im da bo živel delj kakor mi, ker je bil njegov organizem močan in krepak tako, da jo bilo užitek videti, kakšna stvariteljska sila polje v njem, kako polno zajema iz neizčrpne Življenjske radosti. Potem sem opazil čudno ne-sladnost med njegovo sončno energijo, ki je tako blagodejno vplivala na vso njegovo okolico in osebno potlačenostjo, ki se ,:e javljala sredi njegove šaljivosti in sime ha. Ni se rad mudil na efiem in istem mestu. Bil je velik popotnik, stalno je romal iz kraja v kraj širom svoje velike domovine, ali pa je križaril po Evropi, če ni bil na morjih in oceanih. Te vožnje in potovanja, množice novih ljudi, ki so ga pozdravljali, menjavanje pejsažov, zlasti mestnih, kajti mesta je ljubil na poseben način, neprestana nova srečanja, na tisoče zapiskov, beležk in obiskov — vse to je v njem budilo veselje, vse to mu je dajalo pobud za nove stihe. Vrnil se je iz Amerike ter v Filharmoniji predaval o potovanju, čital pesmi, se šalil in jezil, iz razgovora i občinstvom, ki je bil njegov poseben način občevanja, pa je sijala vsa njegova duhovitost. Potem je nastopil odmor. . Med tem odmorom sem ga hotel obiskati na odru, da domislil sem se, da je krog njega gotovo polno ljudi in da ne bcm mogel ujeti trenutka, da bi mu stisnil roko in se pomenil z njim. Zato sem sklenil, da rajši ne grem tja. Cez nekaj trenutkov pa sem sprevidel, da bi bilo to nespametno. Naj se tare krcg ■ njega še toliko ljudi, morda se mi bo le posrečilo, da se prerinem do njega in rečem besedo, dve, o njegovih ameriških stihih! Stopil sem na oder. In kako sem bil iznenaden, ko sem videl po njam korakati samotnega človeka, ki je hodil po ozkem in tesnem prostoru za odrem s prekrižanimi rokami na hrbtu. Popolnoma sam je Majakovski hodil gor in dol in ko sem mu stisnil roko, sem ugotovil, da je vlažna. Napravil je name vtis zelo utrujenega človeka, z eno besedo povedano: bil je mračen. Po večeru smo sedeli v restavraciji. Ostal je mrk in nerazpoložen. Takšnega — mračnega — sem srečal nekoč tudi na ulici v Moskvi ter ga po spremil do stanovanja. Takrat sem opazil, da je v zasebnem življenju mnogo boli osamljen kakor se zdi na prvi pogled. Nekoč sem ga obiskal v stan o--vanju. Hodil je kakor po hotelski sebi sem in tja in je napravil vtis popotnega človeka, ki se je v tem prostoru ustavil za nekaj dni in bo kmalu odrinil naprej. A zopet je čital pesmi, polne vere v življenje, stihe, ki so pomenili nov doprinos v naši pre-porojeni državi. Njegov glas — glas prvega f pesnika — je ponovno zazvenel iz listov, časopisov, brušur in zbornikov. Nihči ni slutil, da bi se utegnilo kaj primeriti Majakovskemu. Njegova pesem se je širila po vsej državi. Spominjam se, kako sem nekega oblačnega in hladnega večera na obronkih kavkaških planin, ko sem se odpravljal k počitku v imajhnem vojaškem šotoru, slišal, kako hrume v sosednem šotoru alpinisti, razkačeni zaradi slabega vremena, ki jim je pokvarilo izlet, in kako je nekdo s plašnim glasom spregovoril: «Naj gredo oblaki k vragu-meni se hoče sonca!* Nekdo mu je veselo odvrnil: »Pričaral ti bom sence!* Im je začel recitirati: Da mi je dano pogledati v Havano... Recitiral je in recitiral. V šotoru so vsi obmelknili in pobožno prisluhnili. Ko se je recitator ustavil, so zavpili vsi v en glas: «Dalje, dalje!* In spet je povzel: Beli je zreli ananasi, črni nagnitega, vlažnega... Smela, junaška mladina, ki je osvajala planinske vrhunce, si je krčila pot po zemlji s stih: Vladimirja Majakovskoga, mi pa smo vedeli, da ni pojava v življenju, ki se v njem ne hi odražal ta bogat in obilen talent. L. 1930. je brigada književnikov potovala po Turkmeniji. Prebujena pustinja je bila krasna! Zrak, prežet z ostro, prijetno in prodimo aromo džlde nas je opajal. Rdeči mak ,n tulipan sta pokrila peščeno zemljo. Doletevale so ptice in njih glasno ščebetanja se je razprostrlo nad bregovi zelenice. S hribov, na katerih je korflaj skopnel sneg, se je odpiral razgled v zelenkasto daljavo. Razdelili amo se v brigade ter se zvečer vračali iz pustinje, trudni, vendar zadovoljni, v gostoljubne hiše malega mesteca, kjer je pošumevalo spomladno, razcvitajoče se drevje. Noči so bile mračne, dehtive in tople. Neki zobotehnik nas je povabil k sebi na obisk. Veselo smo pohajali po mečnih planinah iiv preskakovali hudournike. Zobotehnik je živel preprosto. Pripovedoval nam je različne stvari o zemlji in svojem delu. Njegova žena, preprosta gospo- dinja, je spraševala o Moskvi. Be. seda je dala besedo in obisk se je zavlekel globoko v noč. Na koncu smo jo prosili za prestol-niške liste. Kaj je novega v Moskvi? «Liste sem pravkar izročila sosedom, je rekla gospodinja, v njih ni nič posebnega. Takoj vami jih prinesem*. Stopila je proti vratom, tam pa se je ustavila in, rekla: «Da, pasejo o Majakovskem, o pesniku. Umrl je...» Vsi smo obstali. Gospodinja je pristavila: ««Ce bi bila vedela, da vas bo vest tako razburila, ne bi vam bila črhnila besedice*. Vzeli smo liste v roke. Novica najj je pretresla. Listi, ki so poročali o pogrebu, so bili Že stari. Takrat so v tisto mesto prihajali šele sedem dni po izidu. Pozneje smo izvedeli vse... Minevala so leta. Glasovi ljudskega pesnika so se zlili v skupni zbor pesnika Sovjetske zveze. Vedno močneje so odmevale pesmi maše dobe jn vsi so se čudili novi raznolikosti barv v naši sovjetski poeziji. Ntkega hladnega degestanske-ga večera smo sedeli y gozdičku tik starega avla ter se pogovarjali z lezginskimi ljudskim pesnikom ašugom Sulejmanom Stalskim. Pozneje smo se vračali čez širok kamenit most. Meseč'na je oblivala zemljo, burna reka je šumela pod mostom, v ušesih pa so nam odmevale pesmi slavnega ašuga. Govorili smo o pesnik;h, ki so vznikli iz ljudskih množic, ki so opevali novo življenje, novega, svobodnega človeka. Govorili smo o ruskih pesnikih in neki mladec s planin mi je dejal z nežnostjo, ki me je izne-nadila: «Tudi vi imate znamenitega ašuga...* «Katerega pa?» sem začudeno vprašal, ker še nisem bil vajen te vzhodne oznake za ljudskega pesnika. Mladec mj je pojasnil: «Vi Imate slavnega ašuga revolucije — Vladimirja Majakov-skega...* Skozi mrak so mu v nasmešku zasijali beli zobje. Tedaj sem doumel, da je tisto, kar smo mi smatrali za rusko svojino, postalo že svojina vseh narodov, vseh naših bratov, da se ime MajaKovskega izgovarja širom Sovjetske zveze kot ime pesnika, ki je vsem enako ljub in blizek. Kljub raznolikosti svojega dela pa Majakovskemu ni uspelo, da bi pisal o vsem. Kako potreben bi nam bil danes, ko se pred našimi očmi porajajo velika dela, ko naši podvigi odmevajo širom sveta! Ta dela bi bilo treba proslaviti z gromkim glasom, kakor je z njim razpolagal Majakovski! Kako veselo zasijejo obrazi ljudi, ko se v frontnih listih na dan obletnice sovjetske armade pojavijo stihi, spominjajoči na Majakovskega! On je tudi sam bil vojak te nepremagljive vojske in njegovo smrt smo občutili kakor smrt borca na bojišču. Toda njegovo ime, njegovo pesniško delo bo ostalo večno med novimi rodovi v osvobojeni zemlji, pod tisto slavno zastavo, ki se je pod njo Vladimir Majakovskij boril vse življenje. - ' * ll/.J' v. . r _. _ — Ali veš, zakaj je zadnja seja mestnega sveta trajala le sedem minut? h — Menda se jim ni ljubilo niti otrobov več vezati — Ah, to še ne, toda ves mestni svet je šel k brivcu. Seja lfeslnena sveta «V imenu vseh in mene samega pozdravljam presvitle gospode svetnike in sebe ter jim želim na današnji seji mnogo uspehov pri njihovem napornem in odgovornem delu za dobrobit tias vseh. Vaša imena bodo z zlatimi črkami zapisana v zgodovini Trsta, o vašem ‘ delu bo govorilo še pozno potomstvo s skremženim, ustnicami na jok.* Po pozdravnem govoru se je pričela štirideseta seja članov Vestnega sveta. I. svetnik: «Gospodje svetniki in jaz sam. Po globokem študiju sem se prepričal, da gorzi živinoreji STO-ja velika nesreča. Od nas, predstavnikov tržaških ovčic, zavisi, da to nesrečo odvrnemo. ZatQ predlagam z dvajsetletno o važnejšem problemu, ki ne dopušča odlašanja. V nevarnosti so otrobi. Ce se pokvarijo, bo nastala za naše gospodarstvo neprecenljiva škoda, ki jo bo občutilo vss svetovno gospodarstvo.* vero v sebi, da se mora naša živinoreja na vsak način rešili. Takoj se mora kupiti v Italiji čistokrvne dirkalne žrebce, s kA-terimi bomo oživeli našo domačo plemensko dirkalno pasmo. Potomci italijanskih žrebcev in tržaških kobil pa bodo razveseljevali tržaško konjsko občinstvo na dirkah na dirkališču Monte-bella.* II. svetnik: »Bravo! Živio! Genialno! Naj živi rešitelj tržaške živinoreje.* »Formalno soglašam s prekrasnimi, odrešilnimi besedami genialnega prvoboritelja živinoreje, vendar pa sem mnmja, da moramo najprej razpravljati Vsi svetniki: »Bravo! Živio! Genialno! Naj živi' rešitelj tržaških otrobov!* III. svetnik: »Pridružil sem se iz solidarnosti prvima dvema predlogoma mojih Častivrednih gospodov sosvetnikov o rešitvi Živinoreje in otrokov. Polagam pa na srce vam, ki skrbite za življenje in srečo naših preljubih Tržačanov, da rešimo vprašanje, proti kateremu sta živinoreja in kislo zelje daleko manj nujnejša. Zgodilo se je namreč, da si bo neka gospa iz nam najbližjih finih družin, najbrže vzela življenje. To pa samo zaradi tega, ker so pasje takse veliko previsoke. V naših rokah jo življenje meščanke, zato zahtevam, ka- & In potem le trdijo, da se iznebimo orožja ga pošilja ne razorožujemo. Samo, da se mo v GrHjo in v Turčijo. n tegorično in z rekami na srcu, da takoj znižamo pasje takse.* Vsi svetniki, ki so jim stopile zaradi tehtnih in ognj svitih besed solze v oči: «Bravo! Živio! Genialno! Naj živi rešitelj človeškega življenja in prvoboritelj za znižanje pasjih taks!* . IV. svetnik: «Ne morem si kaj, da bi mi ne stepile solze v oči, ko vidim, 3 kakšnim poletom in samezatajevanjem rešujemo težke ir. silno važne probleme. Vendar pa bi v zvezj 3 predlogom gospoda, svetnika imel častno nalogo dodati, da bi se najrajši uprl zni žanju taks. To pa zaradi tega, ker se je v kampanji za tišino pregrešil samo en p:s (gospodar je bil kaznovan), zdaj pa ko je končana, ščeneta zopet ravskajo in motijo nam, ki smo preobloženi s težkim sejanjem ljuljike, toliko petreben mir in tišino.* Vsi svetniki: »Bravo! Živio! Genialno! Naj živi eden, ki se je spomnil vseh nas in se bori za naš tolikokrat zaslužen poijjtek!* V. svetnik: «Prg,y v tem trenutku, ko mi sejemo o tako važnih problemih STO-ja, sem 'zvedel jz verodostojnega vira, da je v Amerikj zmagal pri boksarski tekmi nekdo, ki se je rodil v osrčju evropske civilizacije 'n je bil v svoji preteklesti vnet in požrtvovalen borec tistih idej, ki so vzdignile škorenj do imper.ja. Zato smatram za našo dolžnost, da odpošljemo boksarju naše najbolj vroče in iskrene čestitke ta ga povabimo, da pride ,y. Trst, kjer potrebujemo njegovo doigo.etno izkušenost in borbenost.* Vsi svetniki; Bravo! Živio! Čestitke! Naj živi itali^jaisssimo, leganacionalisssimo, iredentisssi-mo naš Vesti svet! Navdušenje nad navdušenjem! I. svetnik se usekuje, II. svetnik si z mezincem čisti nos, III. svetnik objema IV. svetnika, ki od strani stiska svetnico. Ves Vestni svet zapoje: «Viva la e po bon*.' Nekaj mornarskih Kastavci o Lovrancih Tale se je dogodila Lovrancem. Temna jesenska noč je legla na podnožje Učke. Najmanjša sapica se ni zganila. Iz Lovrana v Zader pa je morala težko natovorjena jadrnica. Ko je bilo za odhod vse pripravljeno, je močen glas presekal nočno tišino: «Razveži in takoj vesla!*. Kakor bi trenji so bili mornarji pri veslih. Vso dolgo noč so veslali, da jim je pot curljal s čela in jim močil hrbte. Ze so se pričeli oglašati petelini, ko je kapitan dal znak in odredil, naj prenehajo veslati. «Ce le nismo nasedli!* ga je zaskrbelo. «Niti enega svetilnika ne vidim*. Se mialo in zdanilo se je. Da ste vidi: dolge obraze, ko so videli, da so še vedno v Lovranl. Pozabili so dvigniti sidro. Kastavci dražijo tudi Lovrance, kako je bilo takrat, ko jih je na morju zajela trda noč. Z majhno jadrnico so namreč odpulili na edprto morje. Ko so bil: že čal-č od obale, so se spomnili, da so pozabili kompas. Kako priti domov, kdo jim bo kazal pot? Pa se je sestal na krovu mornarski svet. Po 4°lgem presojanju je odločil da bodo spuščali v morje slamnato bilke, ki jim bodo kazale pot, ko se bodo vračali domov.... Lovranci o Kastavcih No tudi Lovranci ne ostanejo ene dolžni Kastavcem. Pravijo, da so sila brihtni ljudje. O njih pripovedujejo, kako se jim je neko 5 zazdelo, da jim prihaja morje vedno bliže. V stranu, da bi njihova cerkev ne padla v morje, so se zbrali vsi vaščani pred cerkvijo z namenom, da jo bodo potisnili malo više. Zavzeli so svoja mesta in se s hrbti uprli v cerkveni zid. Predno pa je nijhov vodja dal zrak za pričetek potiskanja, se je prekrižal in rekel: »Dobri Bog. pamagaj!*. Pa so ga Kastavci urno zavrnili: »Ni treba ne, bomo že sami!*. Slaba partija Mladenič je snubil dekleta svojega srca. Gospa milostljiva pa so ga premerili od nog do glave in ga vprašalt: »Koliko imate mesečno?*. «Trideset t’soč*. «Pa se hočete oženiti. Saj to naši Liziki niti za robčke ne zadostuje !». «Oprostite gospa, nisem vedel, da imate tako smrkavo hčerko!* se j: odrezal snubec. Še ena mornarska Pod staro Jugoslavijo je bilo, ko je bil še kaplar «Bog begova*. Pa ji razlagal novincem o podmornici! Ko je z razlago končal, je povprašal: «Ali je še kdo, ki ni razumel?*. Nekaj časa se ni nihče javil, kljub tfemu da niso nič razumeli, ker tudi kaplar ni nič razumel. No pa se je končno le nekdo ojunačil in dejal: »Gospod kaplar, jaz nisem nič razumel!*. Pa je pričel kaplar še enkrat razlagati in je vprašal: «Od kje si doma?*. «Iz žabje vasi*. «Ali imate pri vas kakšno reko?*. «Imamo». «Ali si se že kopal v njej?*. «Sem». «Ali je vdrla voda v Tebe skozi zadnjo plat?*. «Ne». „ «Evo, vidiš isto je s podmornico!*, je kaplar končal s svojo razlago. NOVE IZNAJDBE V Ameriki je nekdo iznašel motor, ki ga ni treba mazati. Napro-šamo ga, da izume tudi uradnika, ki ga bi ne bilo treba podmazati, ker bi bil prav dobrodošel na uradu za dela itd. Stanovanjska kriza mmi BOGATA GOSPA: — Pomislite, dragi grof! Da bi nama ne zasedli stanovanja, morava z možem spati v najini vili na $ kor kiji, prebiti dopoldne v najinem stanovanju v ul. Roma, popoldne pa v stanovanju v ul. Ghega. pravijo... Da bodo peki takrat pekli pravilno kruh, kadar bo dovolj ostra kontrola nad njihovim delom. Da bodo krave dajale dovolj mleka takrat, kadar ljudje ne bodo več jedli otrobov. Dai zdravniki zato niso poučevali ljudstva, kako se zdravijo bolezni, da jih ljudstvo obiskuje in jim polni žepe. Da bodo ustanovili društvo malih živali takrat, kadar bo dovolj goveje živine. Da se bodo ljudje po prihodnji vojni pogovarjali, kako so trpel* pod imperializmom. Da so bodo v stiskalnici oljnatih semen Iva Košiča in Nor-beda pod Manžanom prenehale tatvine šele takrat, kadar jo bodo prenesli v drug rajon. Da so v gostilni v Vanganelu mešali med belo vino pomaranč- Nekje so zaskrbljeni MARGOTTI: — Kalco to, da se «Primorski Slovenec* ne m°re sam vzdrževati? . MAJOR: — Gospod general, ako bi njegove naročnike lanu s silo rekrutirali, kakor nekdaj k SS ali v domobranc potem bi morda še res kakšnega kalina ujeli. PRIHODNJIČ PA GOTOVO! ) CV^ Ker danes ni prostora, bosta Tinca in Marijanca spregovorili prihodnjič. ODPUSTITVE — Mi, industrijci imamo vsekakor zelo dobro srce; mi ne moremo gledati bede svojih delavcev, zato poskrbimo rajši, da umrejo od gladu. Ni spal Ne vem, katero nedeljo je bilo, pa je naneslo, da je s prižnice razkladal župnik Kristusovo trpljenje. Med verniki v cerkvi je sedel tudi lovec Simen. Bil je m a-. le včerajšnji, pa j? med pridigo zadremal. Baš tedaj je župnik pravil s povzdignjenim glasom, kako je Jezus na Oljski gori svaril učence: «Cujte in molite, da ne zaidete v skušnjavo!*. In ko je Petra videl spečega, da ga ja pozval: «S!men, ali spiš?*. Pa je sosed v klopi dregnil lovca Simna — preglasno je smrčal; lovec Simen se je zdramil, pa s- mu v uš»aih zve-rle ražnje besede: «Simen, ali spiš?*. Mislil je, da veljajo njemu. Pa ga je bilo sram pred vso faro in za-malo se mu je zdelo, pa se je glasno zakregal: «Figo spim, Kristusovo trpljenje premišljujem*. Po F. 2. MADE IM ZDA Baje je ameriška država Kansas uzakonila zaščito vodnih ptici Posebni zakon, ki velja po vsej Ameriki, pa je z zakonom zaščitil tudi časopisne race o Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in drugih demokratičnih državah. Hvala Bogu, mi Američani smo za* jtravo dr mokraoijo ter smo miroljubni ljudje, samo SOfc državnega proračuna gre za vo-jaštvo. vik, ker so bili že prej nivajeru na velike dobičke. Da so v gostilni pri Sv. Kacijč' mu na postaji prodajali kislo ** no po isti ceni kot dobro v* Da bo tekla a sta voda na ska kolesa -mlina Stare v Kopru šele takrat, kadar b°?j uvedli strogo kontrolo nad *n 1 narjevim delom, ali pa takrat k* dar bodo sedanje .mlinarje menjali z drugimi. . Da bodo omejili cepljenje belega grozdja takrat, kader b°-do ceno belega vino. občutno zn* žali, ceno črnega runa pa obei no ttvfšah. . F. A- Najnovejša smešnic* „Due sod" U v boogie - woogie Sjor Bartolomeo Cioudolo, ali kakor so ga smeli imenovati najboljši prijatelji, šjor Bartolo, se je preživljal s trgovino. Prav za prav ne samo s trgovino, imel je tud. tovarno. Ne take tovarne v velikem obsegu kot so one v Turinu ali Milanu, marveč majhno tovarnico, kot se spodobi za malo državo kakor je tržaška. Podjetje sioer ni oglašalo po časopisih niti si ni dalo nalepljati velikih privlačnih slik in napisov po mestnih ulioah in tramvajih, vendar je bilo podjetje dovolj upeljano, da je preživljaj3 gospoda Bartolomea in njegovo družino in je še ostala kaka lira za\kartanje, za kak li-kerček in za pošteno zabavo družini. Gospod Bartolo ni bil Tržačan po rodu, toda tako mu je mesto prirastlo k srcu, da ni hotel niti slišati, da bi odšel izpod zvonika svetega Justa, tja d/Hi v svojo domovino pod dimastim Vezu- vom. Razlagal je svojim znan-oem, prijateljem in sosedom: «Naženimo iz našega mesta vse one, ki jim ne teče po žilah prava čista laško kri. Sramota je, dragi moji gospodje, da v tem tako najbolj lašlcem mostu biva spl c h še kdo drugi, razen onih, ki jih je mati pestovala in ujčkala govoreč v naši najslajši govorici». Tak je bil šjor Bartolo. Imel je mnogo znancev in mnogo prijateljev. Po poslovnih poteh, kakor je zahtevala trgovina, je hodil mnogo po mestu; kajti ni bil samo ravnatelj svoje tovarne, bil je tudi poslovodja svoje trgovine. Gospod Bartolomeo ni imel nekg stalne trgovine, kje pa dobiti v teh časih primeren prostor, marveč je prodajal izdelke svoje tovarne, kar po cestah in to v času, ko sc je s pr- h (lin! po mestu, oziroma v času, ko je sklepal po- slovne zveze. Se najraje se je za-
  • riti z njim in veliko število je onih, ki so Mii z njim tudi v poslovnih zvezah. Biti trgovec in tovarnar ni že od nekdaj poklic gospoda Bartolomea. Teija se je lotil šele v zadnjem času, ko je vslcd nesrečne vojne izgubil sxxij prejšnji pošte- ni zaslužek. Gospod Bartolomeo je čisto slučajno prišel p naše kraje in to ga je vrgla usoda in takrat je to smatral za veliko kazen in krivico. Toda dobr • mu srcu gospoda Bartoki so se ti kraji tako priljubili, da ni hotel več od tod. Sjor Bartolomeo ni nikoli rad težko delal, že ni bil revček za to ustvarjen, irač pa mu je dala narava, da je rad dobro jedel in mnogo jedel. Razmišljal je in razmišljal, kako bi zadostil temu klicu narave, kajti proti na-rat-i se grešiti ne sme, naravi je tir rim dati svoje. In prišlo je tudi nadenj razsvetljenje, t im ob sončnem nearp'l)skem zeli,-n; ko jt končno vse preudaril in pretehtal Je sklenil: .Grem in se irpišem v fašistič-no miHco*. Opravil je vse potrdne vaje, izuril se je V pretepanju in na-pi jan ju svojega bližnjega z ricinusovi, vtisnil si je v spomin, kako je ravnati s puško, kako s strojnico, kako metati bombr, z eno besedo postal fašistični miličnik in gamba. Ni pa ves to čas gieši' proti materi naravi, rad ,* jedri in to dosti jed-1. Bilo pa jr takih, njemu enakih dosti, zlasti med njegovimi učitelji in »ini-stoja ki, pa so si mis'ili; «Dober mladenič, sposoben mladec, Imr smo mu mogli, smo mn dah, naj gre na življenja pot in naj si išče sam, kar zahteva od njega narava, to pa, kar je tu, naj ostane v naiš blagor*. «Pojdi sinko najdražji*, mu je velel poveljnik krvavih oči. «Pojdi kot obmejni miličnik našega velikega dučeta, tja na našo sveto, najsvetejšo vzhodno mejo*. Ze je s'egnil, združil in stisnit palec, kazalec in sredinec d< špice nad' budni gojenec Bartolomeo Ciondolo, toda krvave poveljnikove oči so ga še bolj krvavo pogledale. zDragi, zlaU moji domači*, je pisal po narekovanju Bartolo-mea, pismeni tovariš, pismo tja pod pobočje stkrrega kadilaa Ve-suva «motite za me, priporočite me u isirst »o naš i preb pl sveti Luciji, prižgite, ljubljeni moji, svečo na oltarju svetega Gcnnara za me. za vašega nesreč n ga Bar-Ma, Živini tu v gozdovih, nekje t> hribih, okoli in okoli sam gozd in mraz. Ljudje sam i grozni barbari, sama sveta nebesa noj me varujejo in sv ta pomočnica Lucija, da saj ne bi bili ljudožrcl. Pišite, pišite mi čimpn je vašemu nesrečnemu sinu sem o Postojno*. Težko, težko je bilo od začet-lat, pa scm se privadi l*, je rad pozneje pripovedovat, Kako bi se ne, saj je bil potomec slavnih Rimljanov in miličnik milikega dučeta. Znašel se je, sledil je klicu narave. eKako je lipo okrogel*, so daleč naokoli vedeli. rVsako leto se mu zoži obleka in mu počijo gumbi na ovratniku, srajce in suknje od debelosti, kot koža kači*, so modrovali kmetje. Bartolo je postal ris šjor Bartolomeo. Bil je sti-ah neuvidevnih tihotapcev, ki mn niso plačevali visokih pristojbin. Vslcd svoje požrešnosti je postal groza In trepet obmejnega prebivalstva. tjp res, je res*, so stokale gospodinje *že, zopet gre tn lakota*, lco so ga videle, da se bliža trni. To lopo življenje je trajalo orlih desot U t. tam med Idrijo, Postojno in Knežakom. Ali se. ne spomni nekega dne veliki duče in pravi: «Nr bom več d uče*. (se nadaljuje) Ta je res imenitna! & si jo slišal?! u Včeraj, ko sem bil na s conskega sveta. ft M0RTE! Zbirališče sjv nist°v^(,n(j» kvedotu so si zbral1 vrabci vsega Trsta javno stranišče. — Ti vrabci so gotovo Tj*. duti ui slavo-coniu„ — Prav res, podnevi ^ . ,a-,, okolico — čez ^ stor* jest, da lahko V zvečer na nas . - •