official organ
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1951 W. 22nd Place,
CHICAGO, ILL.
Retura PwU|« Guaranteed.
L' - • V * - ' " •
t ' f	""•» - V . ' W "i - ,
• • . i.k
NS§& .dBS -w
■ •
The largest Slovenian Weekly in the United State« of America.
Issued every Wednesday
Subcription price: For members, yearly.«0.96
For noamembers.....92.00
roreim Countries. ,. .$3.00
Telephone: Canal-2487
V.--_j
lusasa . :	v	f
A. S. Borleson, Poitnaiter General.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Eauwd u	M.tUr J.nu.ry 18, 191». .1 th. Pwt OKic .( Chicfo. Illip.1., ..J., th. Act of Aufiut 24. 1812.
r	.
Največji slovenski tednik v Združenih državah.
I shaja vsslco sredo.
Naročaja«:
Za člane, na late. Ca nečlane.......
tmwmmti^m
NASLOV
aredništva in uprav-ništva:
1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487
v._u
ACCEPTANCEFOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTfON IIO^ACTOFQCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON JUNE 22 ma
No. 37.—Štev. 37.
Chicago, 111., 15. septembra (September), 1920.
Leto VL Volume VL
Razne vesti.
XI. REDNA KONVENCIJA J. S K. J.
Minuli ponedeljek, dne 13. t. m. se je pričela v našem mestu v dvorani Pilsen Auditorija na 18 cestti in Blue Island Ave. XI. redna konvencija druge najstarejše slovenske podporne organizacije: Jugoslovanske Katoliške Jednote s sedežem na Ely, Minn.
Xa predvečer (v nedeljo) ob osmih se je vršil v označeni dvorani oficijelni sprejem in pozdrav ' delegatom od strani chicaškihdruštev1 J. S. K. J. in v imenu cele naše slovenske naselbine. V imenu mesta Chicaga je novodošle delegate pozdravil neki "alderman 10. warde rodom Čeehoslovak. •
Dne 13. sep. je bilo v konenčni dvorani zbranih 78 delegatov in 18 glavnih odbornikov. Konven-čnim predsednikom je bil izvoljen g. Rudolf Perdan iz Clevelanda Ohio. Temu je popolne sledilo po-ričilo glavnih odbornikov o minulem poslovanj u/
Tudi J. K. S. K. ima na tej konvenciji več zelo važnih točk na svojem programu; predvsem je vprašanje o združenju s S. X. P. .J. in pa točka glede dosege solventnosti, kar bo dalo gg. zboro-valeem največ dela.
Zborovanje J. S. K. J. se vrši v najlepšem redu, pravi bratski slogi in v lepem parlamentarnem redu. Z delomgre naglo naprej tako, da bo XI. konvencija skoraj gotovo še tekoči teden zaključena.
Ker spada lepo število članstva naše .Jednote tudi k J. S. K. J. in naobratno, radi tega iskreno pozdravi jano v ipnenu "Glasila" in članstva K. S. K. J. vse došle gg. delegate XI. konvencije, želeči jim največ uspeha pri delovanju za dobrobit njih organizacije, ali celokupnega članstva.
po mučni vožnji konecno dospeli sestradani in zbegani k svojim dragim. Za spomin na to vožnjo si je marsikdo na parniku nalezel uši.
Zares žalostno, da tako hvalisa-na Jugoslavija ne zmore niti enega lastnega potniškega parnika, s kojim <bi prevažala svoje ljudstvo v Ameriko. Nase izseljence dandanes italijanske parobrodne družbe izkoriščajo in odirajo, zahtevajoče za tako slabo vožnjo $150. — iz Trsta do New Yorka; ker živimo v do<bi zopetnega narodnega preseljevanja, mora naše ljudstvo rado, ali nerado prestajati vse napore pri vožnji; samo da dospe do svojih dragih sorodnikov v obljubljeno deželo. — Seveda, slavna vlada v* Washing-tonu nima sedaj časa, da bi se brigala za odstranitev teh razmer; treba je pač slediti agitaciji političnih "bossov" tik pred predsedniškimi volitvami 1
VLADA BO POSREDOVALA PRI STAVKI PREMOGARJEV.
Iz glavnega urada K. S. K. Jednote.
VAŽNO NAZNANILO VSEM KRAJEVNIM DRUŠTVOM.
Pri konvenciji je bilo določeno, da se uvede pri K. S. K. Jednoti prostovoljno centralizacijo bolniške nodpore, pod pogojem, če se v to prijavi zadostno število krajevnih društev, tako, da bi skupno število članstva znašalo najmanj 500 udov^
Radi tega se naznanja vsem krajevnim društvom K. S. K. Jednote, ki so za to, da se upelje centralizacijo bolniške podpore in ki go pri vnlji vpisati se v ta oddelek, da o tem poročajo na glavni urad Jednote in to najkasneje do 15. okt. 1.1. Če se prijavi zadostno število, potem se bo dalo vsem onim društvom na razpolago, da določijo koliko podpore naj bi se plačevalo dnevno itd. Zaradi tega se prosi vsa ona društva, ki so pripravljena zavarovati se proti bolezni pri Jednoti, naj to kakor hitro mogoče poročajo, da se zamore do pričet-ka prihodnjega leta pripraviti pravila, določila, tiskovine in vse druge potrebne stvari zadevajoče centralni bolniški oddelek.
Če se prijavi zadostno število društev, se bo pričelo s poslovanjem tega oddelka 1. jan. prihodnjega leta.
Prilika je torej dana vsem krajevnim društvom, da izrazijo svoja mnenja do 15. okt. 1920.	/ Za glavni urad K. S. K. Jednote: t I
Jos. Zalar, gl. tajnik.
SOBR. ANTON GRDINA SE JE VRNIL IZ STARE DOMO VINE.
Washington, D. C. 10. sept. — Vlada Združenih držav sč je. odločila ukreniti potrebne .korake da se cim preje konča stavko v o-krajih antracit nega premoga v Pen nsy Ivani ji.
Delavski department je namreč zelo v skrbeh, Če se bo ta stavka razširila tudi v okraje mehkega premoga, kar bi povzročilo še večje pomanjkanje kuriva tik pred zimo. Vsled tega bo vlada zahtevala da morajo operatorji in stavkarji (premogarji) takoj započeti s pogajanji v svrho dosege sporazuma pri novi plačilni lestvici. Dejje bo vlada zahtevala, da se morajo stavkujoči premogarji vrniti zopet na delo, česar pa premogarji ne odobravajo, zahtevajoči ponovno razpravo glede plače.
DAROVI ZA VOJNE SIROTE.
Do sedaj ne je prejelo naslednje dOrove za vojne sirote v stari domovini:
K. S. K. Jednota .............................7.......$1,000.00
John Zalar, North Chicago, nabrano vsoto .............. J25.43
ZMAGA PREMOGARJEV MONTANI.
Billings, Mont. 9. sept. — Premogarji države Montana in severnega dela - Wyoming se vesele zmage, katero so včeraj dosegli glede povišanja plače. Po tridnevni konferenci med oprat or ji in premogokopj se je namreč doseglo sporazum s tem, da bodo dobivali premogarji; $1.50 več plače na dan, dečki pa 82c. To povišanje se bo vpotsevalo že od 16. avg. t. 1. naprej.
jem, da Italija posodi
milijonov lir.
Reki 200
JUGOSLOVANI BODO V ALBANIJO.
VDRLI
Sobr. Anton Ordina iz Clevelanda, O. ki se je mudil več tednov na obisku v Jugoslaviji, ter je zastopal ameriške katol. Slovence na velikem orlovskem taboru v Mariboru, se je dne 7. t. m. z ostalo deputacijo srečno vrnil v New York, od koder je poslal u-^redništvu našega lista daljše poročilo, kaj je vse videl in doživel v si ari domovini.
Označeno poročilo sobr. Ordine priobčimo v prihodnji številki.
NAVAL
INOZEMCEV V NEW YORK.
New York, N. Y. 13. sept. — Minuli teden je dospelo v New York z raznimi parniki iz raznih evropskih pristanih 8000 izse-Ijeneev. Med temi se je izkrcalo s parnika "Pres. Wilson" nad 300 Slovencev in mnogo Hrvatov. Pa mik "Pres. Wilson" je vozil iz Trsta do New Yorka 16*dni.
Vsled veliKga navala novodo-šlih tujcev so imeli uradnifti na Ellis Islandu posla čez glavo. Od-prema potnikov se je zakasnila vsled tega, ker je na naseljeniš-kem uradu mnogo novincev uradnikov; tako so »bili n. pr. Slovenci zadržani do 11. t. m. pre-dno so odpotovali k svojcem v zne kraje Združenih držav, le tniki II. razreda so bili takoj pušč/eni.
Op. ured. Tudi v Chicago je dospelo te dni več rojakov in rojakinj iz Slovenije. Skoro vsi se pritožujejo nad slabo oostrežbo Co-sulich parobrodne družbe, ki im^ same polentarske uslužbence, dasiravno je lastnik rodom Hrvat. Smilili so se nam ti revčki ker so
USODA NAJVEČJEGA PARNI KA NA SVETU.
Društvo sv. Jožefa 2, KSKJ, Joliet. 111. Društvo sv. Frančiška Sal. 29, KjSKJ., Joliet, 111.
Rev.' Frank Šaloven, La Salle, 111. .............
Josip Zalar, Joliet, 111........................
Mrs. Mary Venišnik, Joliet, 111................
Andy Hu jan, Bloeton, Ala. .	_______
Društvo sv.V.arbare 23, Bridgeport, Ohio____
Frank Likovich, Joliet, 111.......'.'.'............
Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Anna Kočevar, Ely, Minn. .. Albina Kočevar, Ely, Minn. . Jos. J. Peshel, Ely, Minn. ...
Skupaj..........................................$1,184.23
Prejem zgoraj omenjenih zneskov se uradno potrjuje. Vsem cenjenim darovalcem in darovalkam izrekam naprisrčnej-zahvalo. Za odbor:
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
15.00 10.00 10.00 10.00 3.00 (K) 3.05 1.00. 5.00 25 25 25
SKOPUŠKI PREMOGAR UMRL V REVŠČINI.
Dne 8. t. m. je umrl v neki državni bolnišnici v New Yorku 65 let stari premogar P«f er Vido-vič (rodom Dalmatinec) o kojem so oblasti mislile, da je popolnoma ubožen, lser je živel- več let v raznih mestnih hiralnicah.
Po njegovi smrti se je pa na veliko začudenje oblasti dognalo da je bil pokojnik vreden $125.-000. — Zapustil je namreč nekje shranjenih za $54,000 bondov Svobode! $60.000 je imel v raznih bankah v Alaski, ostanek je bil pa v gotovini.
Rim, 9. sept. — Kakor se semkaj poroča, namerava Jugoslavija v kratkem s številno svojo armado vdreti v Albanijo ter zasesti vse važne kraje.
Posedaj so Jugoslovani že zavzeli Taraboš in oblegajo Kastra-to. Dibro in Elbassn. V boju pri Dibri so imeli Jugoslovani občutne izgube; več bosniških in slovenskih čet se je moralo Albancem udati, tako da znaša število zajetih vojnih ujetnikov nad 1000. V drugih krajih Albanije pa naobratno Jugoslovani dobro napredujejo.
Dalje se semkaj poroča da se je vsled sedanjih nemirov ves A-meriški Rdeči križ iz Albanije ii-maknil.
ČITANJE SV. PISMA V JAV NIH ŠOLAH DRŽAVE --------ATLANTA
Iz bivše Avstro-Ogrske se je izselilo leta 1907 največ podanikov označene dežele, in sicer 338,452.
Washington, D. C. — Orjaški potniški parnik 'Vaterland", last nemške Hamburške paroplovne družbe, katerega je ameriška vlada tekom minule vojne zasegla in prekrstila v "Leviathan", ne bo mogel več opravljati svoj6 službe na morju, ker leži že toliko časa v blatu v hobokenskem pomolu. Lansko leto je mislila vlada ta parnik prodati nekemu sindikatu, kar je pa znani časnikarski miljo-nar W. R. Hearst preprečil s svojo pritožbo. Ako bi se hotelo parnik "Leviathan" prenoviti in do cela popraviti, bi to veljalo okrog 8 miljonov dolarjev.
Označeni parnik je služil tekom vojne za prevoz ameriških vojakov v Evropo in nazaj. Pregradi-ti so ga tako, da je lahko naenkrat prepeljal od 10,000 do 12.000 vojakov.
PRISELJEVANJE V AMERIKO TEKOM MINULIH 100 LET.
SOVRAŽNIKI SUPRAGETK.
Washington, D. C. 12. sept. — Danes se je iz Nashville, Tenn., napotila proti Washingtonu posebna delegacija sovražnikov su-fragetk pod vodstvom Seth Wal-kerja, ki prihaja semkaj na zelo važni misiji. Ta delegacija bo naprosila državnega tajnika Colibi-ja, da naj ne izda v javnost pro-klameije o oddbritvi 19. ustavnega amendmenta glede splošne ženske volilne pravice, češ., da zakonodajna zbornica države Tenn. 14. avg. t. 1. ni za predlog sufragetk pravilno glasovala.
TETA "ŠTQRKUA" ZASTAV-KALA V WASHINGTONU D. C.
Washington, D. C. — Tekom minulih 100 let se je v Ameriko (Združene države) naselilo 34 miljonov. inozemcev in to je povzročilo, da so štele Združene drve 1. 1910 97 milijonov prebivalstva.
Največ izmed teh novodošlecev prišlo iz Anglije, Irske, Škot-in Valesa (8,205,675), tem Nemčija 5,495,539; na tretjem mestu je bila Italija (4,100.-740); Avstro-Ogrska (4,068,-448) Rusija (3,311,408); Skandinavija, Danska in Norveška so poslale v tem času semkaj 2,134,-414 izseljencev; Francija 523,806, (največ v letu 1851 — 20.126); Švica 256,707, Kanada 843,450 in Mehika 217,256.
Washington, D. C. 12. sept. — V zgodovini mesta Washington, D. C: še ne pomni zdravstveni u-rad takega slučaja, kaUor se je prigodil včeraj in danes. Znana teta "štorklja" je namreč za-stavkala. Tekom zadnjih dveh dni ni bil v tem i^estu uradno priobčen niti eden slučaj rojstva.
O. p. stavca: Smo pa tu v Chicagu glede tega na boljšem! seca avg. je bilo namreč rojenih 6250 otrok, — kar znaša nekaj nad 200 rojstnih slučajev na dan.
OGNJEGASCI IN POLICAJI V NEW YORKU ZAHTEVAJO VEČJO PLAČO.
New York, N. Y. 10. sept. — Danes je zahtevalo 14,000( new-yorskih ognjegascev in policajev, da jim mora mesto s 1. jan. 1921 zboljšati letno plačo na $2500.— Doslej so dobivali od $1450.— dO $1900.— na leto.
TRANSKONTINENTALNA ZRAČNA POŠTA.
Mineola, N. Y. 8. sept. — Danes zjutraj ob pol 7. uri je bila ofici-jelno otvorjena zračna pošta med New Yorkom in San Franciscom, ali med atlanskim in pacifiškim oceanom. Razdalja med tema točkama znaša 2651 milj.
Pilot tega poštnega aeroplana je R. G. Page ki ima s sabo 400 funtov različne pošte namenjene za mesta Cleveland, Chicago, Omaha, Cheyenne, Salt Lake City, in San Francisco. Chicago, 8. sept. — Znani avi-R. G. Page je dospel danes 4:45 popoldne semkaj iz New Yorka s svojim poštnim aeropla-nom. Za to razdaljo je potreboval 10 ur 15 minut, za kar potrebuje najboljši vlak 22 ur. Iz Clevelanda do Chicaga je trajal polet 2 uri in 54 minutt.
Ob 5:22 uri je bil na državnem aerodromi v Maywoodu pri Chicagu pripravljen že drugi aero-plan s pilotom J. P. Murray na čelu, ki je nadaljeval ta kontinentalni polet proti Iowa City in Salt Lake City. Od tam do San Francisca bo polet nadaljeval neki drugi pilot, tako da bo vsa razdalja v 3 dnevih dosežena; naravno, da ti letalci po noči ne bodo vozili.
Poštjia uprava zatrjuje, da bo na ta način več tisoč milj dolga razdalja med New Yorkom in San Franciscom prikrajšana za 42 ur v primeri z navadnimi poštnimi vlaki.
Današnja pošto je vsebovala mnogo pozdravnih pisem generalnega poštarja in New Yorškega župana na župane drugih mest na zapadu. — Iz San Francisca bo naobratno plul poštni aeroplan sleherni dan proti iztoku če bo u-godno vrene. — Amerika se torej lahko ponaša, da ima najdaljšo redno vračno poštno zvezo.
Atlanta, Ga. — Ker se je še lansko leto sprožilo lepo misel za uvedbo verouka po vseh ljudskih šolah države Georgia (in sicer potom čitanja sv. pisma) je ta načrt državni šolski svet kratkoma-lo nedavno zavrgel ter določil, da naj označeno točko ljudstvo potom splošnega glasovanja reši. K sreči je bil predlog za uvedbo čitanja sv. pisma v ljudskih šolah pri minulih primarnih volitvah v juliju z veliko večino sprejet in je stopila ta uvedka že v pravomoč.
Sleherni dan od 8:30 zjutraj se vrši pred rednim šolskih podukom 10 minutno čitanje gotovih točk važnih iz svetega pisma, katere točke je šolski svet izbral in določil. Vendar je dano vsakemu otroku na razpolago, da^se tega čitanja udeleži ali pa n& Sv. pismo v primerni pomanjšani izdaji je darovala javnim šolam neka ameriška verska organizacija*.
SPORAUM MED FRANCIJO IN ITALIJO.
Aix Les Baines, 13. sept. — Po večdnevni konferenci, ki se je tukaj vršila med italijanskim mistr-skim predsednikom Giolittijem in francoskim ministrskim predsednikom Millerandom se je prvi danes vrnil domov proti Rimu. Giolitti je z uspehom svoji misije zelo zadovoljen, ker se je baje dosegel popolen sporazum med Francijo in Italijo v zadevi ja-Iranskega vprašanja.
V kratkem se bode pričelo z norimi direktnimi pogajanji med Italijo in Jugoslavijo.
Glede rešitve reškega in jadranskega vprašanja so Italijani pripravljeni svojim sosedom (Jugoslovanom) popustiti kolikor mogoče.	*
POSLEDICA VELIKEGA TRESA V ITALIJI.
PO-
REŠKO VPRAŠANJE REŠENO. — REKA POSTALA SVOBODNA DRŽAVA.
London, 12. sept. — Tukajšnjemu Časnikarskemu izvestju Exchange Telegraph se iz Florence poroča, da je bilo vsled minulega potresa zadnji teden v Italiji ubitih nad 2000 oseb, Potres je prizadel skoro vse kraje in mesta v gornji Italiji tako, da bo treba prezidati in popraviti nad 60 vasi, trgov in mest.
Skupna materijalna škoda znaša več sto milijonov lir.
Reka. 9. sept. — (Po Associated Press)Gabrijel D'Annunzio je danes proglasil Reko kot neodvisno in svobodno državo.
Annunzio poroča da je prejel iz Pariza privatna poročila, ki so ga prisilila do tega koraka. Zadeva je bila tako nujna da z isto ni smel več čakati do 12. septembra kakor nameravano in da je vsled tega proglasil Reko neodvisnim državam že danes.
Na podla&i te proglasitve je reški narodni svet podal svojo ostavko.
REVOLUCIJA V TRSTU.
ANNUNZIO ZAPLENIL AMERIŠKI TOVORNI PARNIK.
London, 12. septembra."— Iz Reke se semkaj poroča, da je te dni Gabrijel D'Annunzio, diktator Reke v Cataniji zaplenil ameriški tovorni parnik "€ogne" ki je bil namenjen v Brazilijo. Vrednost blaga na tem parniku znaša 40 milijonov lir. ,
Vsled protesta ameriške in italijanske vlade Annunzio sedaj zatrjuje, da je pri volji izročiti o-značeni ameriški parnik pod pogo-
Trst, 12. sept. — Tukaj je nastala včeraj dne 10. t. m. popoldne velika revolucija sOcijalistov, ki so hoteli zavzeti mestno upravo ter proglasiti svojo vlado. Ker so bili uporniki dobro oboroženi je prišlo po ulicah do krvavih spopadov med njimi in vojaštvom, na stotine je ubitih in ranjenih. Ker se uporniki na poziv civilnega guvernerja ^[oseonija niso hoteli takoj udati, je pričelo vojaštvo nanje streljati iz strojnic; mesto je zasedla tudi kavalerija in arti-lerija v tržaški luki pa patrulira več italijanskih bojnih ladij.
Šele naslednji dan so se uporni socialisti udali vsled premoči številne vojaške sile. •
Dalje se semkaj poroča o velikih izgredih ter revoluciji skoro po vseh znanih italijanskih me-tihs, Milanu, Genovi, Benetkah, Florenci i. t. d. V teh mestih so boljševiki zasegli skoro vsa večja obrtna podjetja, arzenale, tovarne i. t. d. ter imajo sedaj iste oni v rokah po načini komunizma. V raznih mestih so italijanski boljševiki' premagali vojaštvo in proglasili sovjetsko vlado. Dalje zahtevajo italijanski boljševiki takojšen odstop kralja.
Proslava 201etnice društva sv. Jožefa St. 53 K. S. K. Jednote, se je vršila minulo nedeljo 5. sept. v najlepSem redn in v veliko zado-voljnost soudeležencev. Društvo sv. Jožefa si šteje v prijetno dolžnost, da se prisrčno zahvaljuje vsem sotrudnikom, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. V prvi vrsti se moramo zahvaliti sobr. Joseph Sitarju, gl. predsedniku K. S. K. J., sobr. Joseph Za-larju, gl. tajniku K. S. K. J., ter sobr. Ivanu Zupanu, uredniku "Glasila K. S. K- J." za trud, da so nas obiskali, ter nam podali tako krasne, tako lepe govore pri banketu. Dalje se lepo zahvaljujemo našim vrlim članicam-kuha-rieam, katere so nam pripravile tako dobro in ukusno kosilo. Hvala tudi vsem gospodičnam, katere so stregle pri obedu. Prisrčna zahvala tudi cenjenim sobratskim društvom, dr. Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J., ženskemu dr. sv. Ane štev. 127 K. S. K- J-, dr. Pres. Srca Jezusovega 1533 C. O. P., dr. sv. Družine štev. 6 D. S. D. ter Slov. Sam. Podp. dr. Vitezi sv. Jurija, ki so se korporativno tudi udeležili slovesnosti v cerkvi in potem korakanja v dvorano. Lepo se zahvaljujemo častitemu gospodu župniku Rev. F. J. Ažbe, kakor tudi drugim častitim duhovnikom za krasno opravilo in govor v cerkvi, kakor tudi v dvorani. Dalje se zahvaljujemo našim vrlim igraleem za njih trud in uprizoritev igre "Vse Naše". Hvala tudi vsem udeležencem banketa. Prisrčno se zahvaljujemo vsem onim, ki so na katerikoli način pomagali, da se je naša slovesnost tako dobro in tako lepo obnesla.
Cenjeni sobratje, sosestre, rojaki in rojakinje! 20 letnico in banket društva sv. Jožefa vam bo gotovo v vednem spominu. Vsled tega vam naše društvo zagotavlja, da kadarkoli bode kdo potreboval naše pomoči, bodisi društvo ali posameznik, vam bo naše društvo vedno na razpolago. K sklepu se vam vsem skupaj še enkrat prisrčno zahvaljujemo^ ter vam kli-| čemo Bog vas živi!
Za odbor društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., Waukegan, 111.
Matija Iv&netač, tajnik.
pravnika "Glasila K. S. K. Jednote "~Mr. Sch. — sem od čaasa do časa posofjeva* razne knjige in preskrbe! zgodovinske podatke k 25 letnici o ustanovitvi K S. K. J.; Posojeno stvar sem pa vni-Čeno nazaj dobil.
Ko sem gl. odboru večkrat predložil račun za $600 je označeni predsednik Sch. vse iz gotovih vzrokov pregovoril proti meni, da so metali moje račune v koš in na XIV. gl. konvenciji so pravieoljubni delegat je v imenu K. S. K. J. javno pripoznali, da sem (bil jaz na svojem mestu in da bi zopet lahko s> tožbo radi vničenih knjig nastopil za dosego odškodnine. Kakor zapisnik kaže, dobil sem zadoščenje in zadoščenje in zahteval sem le mesto cele svote le $25. — kar sem izdal pri pošiljatvi knjig.
Matija Pogorele.
NAZNANILO.
Članicam društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. se naznanja, da se vrše s mesecem septembrom seje zopet ob nedeljah. Torej bode redna mesečna seja za sept. zopet na tretjo nedeljo, dne 19. sept. ob 3. uri popoldne. Se prosijo članice, da to upoštevajo in vse tiste, ki dolgujejo na asesmentu istega gotovo porovnajo na tej seji.
S pozdravom do vseh članic .
Marija Blaj, tajnica.
8 POTA.
V pojasnilo.
Očitalo se mi je češ: "Če že nismo nič drugega storili na Evele leth, Minn., pred 3 leti na kon venciji, si moral ti plačati $800.
Pred me je stopil neki gospod v trenotku, ko sem spremil delegate na evelefhski kolodvor ter mi je porogljivo rekel: "?fo, sa mo da smo te spravili ob $800—" Da mu nisem odgovoril z batino kakor je s tem prosil, je bila edina zasluga moje potrpežljivosti.
Ker omenjam onih $800.— naj povem, da sem bil oskrbnik nekemu otroku. Ker pa po malomarnosti bodisi društva, ali ono-časnega odbora KSKjJ ni pokojni oče tega otroka prenaredil svoje oporoke, bi se bil moral s KSKJ. tožiti. Na podlagi njenih pravil člen I L, točka 5. stran 8 je pripadala posmrtnina pokojnikovi ženi in onemu otroku; saj pravijo pravik: "Namen te Jednote je na podlagi eharterja: Podoi-rati vdove in sirote v slučaju nesreče in nezgode, ter v bratski ljulbezni skrbeti, da se lajSuje s tem njih tužni stan." Onih $800. — bi bi! mogoče jaz dobil, ker je na tedanji preds. Sch. želel tožbo, ko je javno na konvenciji vpil, kdaj naj pričnemo Pogorelca tožiti in iz razloga, da se jaz nočem tožariti na stroške sirot, vdov, brstov in sester KSKJ., sem mesto tega da bi se tožaril za onih $800.— raje vse pustil in plačal to svoto. S tem sem KSKJ. prihranil nepotrebne tisočake za tožbo.
..South Chicago, 111.
Spoštovani sobr. urednik:—
Že doligo se ni nifhče oglasil i? naše znane southcbikaške naselbine. Posebnih novic tudi za danes nimam, razen poročila o našem, družabnem, ozir. društvenem življenju.
Na minuli Delavski praznik (Labor Day) je imelo tukajšaje društvo Vit. sv. Florijana svojo veselico v Medoševih prostorih iif sicer od 6. ure naprej. VdeleJba je bila nepričakovano velika. Lepa hvala vsem cenjenim gostim in vdeležencem, ki so nam pripomogli do lepega uspeha Veselica se je vršila v najlepšem redu, in miru in veselju. Pri tej priredi tvi gre priznanje in zahvala našemu neumornemu predsedniku hbr. Martin Rral-u in agilnemu tajniku br. John likoviču, ki sta se trudila ,da sta dobila brezplačni prigrizek in nekaj pijače. Društvo je s finančnim uspehom nad vse zadovoljno; torej še enkrat vsem skupaj najlepša hvala za ves trud in vdeležbo! ' Zdaj se trudijo tudi naše ženske, ki nameravajo prirediti dne 19. septembra zvečer vinsko tr gatev v Med ose vi dvorani na 95 in Eiving cesti v korist tukajšnje slovenske cerkve sv. Jurija.
Dragi mi rojaki! Ne pozabite tega lepega večera, ker bo dcsti zabave za stare in mlade. Vsakdo naj se zaveda, da je treba polagati cerkvi, ker to je it udi naša sveta dolžnost. Pridite na označeno vinsko trgatev in ne bo Vam žal. Videli boste dosti v narodno ndšo lepo oblečenih viničarjer ter viničark. Zabava se bo vršila prav po starokrajskem načinu. Torej ljubi mi farani, prijatelji eerkve in ljubtelji lepe domače zabave, pridite dne 19. sept. zvečer ob 6ih v Medoševo dvorano. Zajedno prosimo in uljudno vabimo tudi naše sosedne rojake iz Chicaga. Pridite ta večer k nam na obisk. Mi smo vedno pripravljeni to naklonjenost Vam ob priliki povrniti. Držimo se gesla: "V dogi je moč!"
Dasiravno živimo v dobi "suše", bomo imeli zvečer dosti o-kusnega mošta ter razne dihige bladilne pijače; pa tudi brez finega prigrizka ne bo, za kar bodo poskrbele naše vrle gospodi nje.
Pridite in se prepričajte, kakš na kapljica bo letos. Pridke, da bomo skupaj zakrožili ono znano "Mi, Slovenci, vinca ne prodamo, ker ga sami, dobro piti zna mo!" —.Torej na veselo svide nje dtne 19 septembra!
Frank Gorene.
PREDNAZNILO.
Odbor Slov. Mlad. Sam. Podp. Društva "Danica" v Chicagu s tem naznanja cenj. občinstvu in vsem drugim društvom v Chicagu, da bo "Danica" dne 24 .aprila 1921 vprizorila krasno zgodovinsko igro "Legijonarji" v lit vinski (Meldazius) dvorani, 2242 W, 23 Place.
ZAHVALA
Škofijskega društva ta Varstvo sirot v Ljubljani za prejeto podporo.
V zadnji številki "Glasila" smo ponovno na prvi strani obelodanili oklic gorioznačenega dobrodelnega društva pod našlo-, vom "Dobrim srcem!" Zajedno smo posvetili celo prvo* stran 'Glasila" kampanjski svrhi za
po izdaji lista t. m.) nam je prinesel Ivan Terselič, tajnik S. M. P. druStva "Danica" v Chicagu obSirnO zahvalo "Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani," kateremu so vrli "Da-ničarji" dne 12. julija t. 1. poslali K7720. — v podporo vsled priporočila in posredovanja našega lista. : <	• • ■ *
Kako iskreno se ta dobrodelni zavod zahvaljuje društvu 'Danica", nam priča sledeče ,dobesedno ponatisnjeno pismo, koje pri-občujemo na tem mestu s trdnim prepričanjem, da bodo vrli "^Danici" hledila še številna druga društva širom Amerike. Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani; Mestni trg 8. T. Št. 65
V Ljubljani dne 20. avg. 1920. 1 Veleeenjenk)
Slov. Mlad. S-jpm. Podp. društvo "Danica", Chicago, 111.
V posesti Vašega cenj. dopisa z dne 12. julija/t. 1. Vam poročamo, da smo danes prejeli potom Podružnice kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani z zgoraj navedenim dopisom avizi-rani znesek 7720 K. — Nimamo primernih besedi, da bi se Vam zadostno zahvalili za to tako zdatno podporo. Bog povrni stotero Vam in vsem darovalcem! Bodite prepričani, da bo podpora porabljena kakor želite sami in da bo pomagala lajšati bedo na&ih vojnih sirot v sirišču sv. Jožefa .v Št. Vidu nad Ljubljano. Kljub velikanskim težkočam, ki nam jih povzroča še vedno rastoča draginja, se trudimo, da obdržimo sirotUŠče tudi v bodoče, ker računamo na pomoč blagih in usmiljenih src ne le doma, ampatk tudi onstran morja. Upamo in prosimo Vas, da se nas blagovoljno spomnite tudi v pri hodnjem šolskem letu. Sirotišee je že zdaj polno in moramo — žal— odklanjati sirote, ker. ni mamo prostora. Zato nameravamo zavod razširiti kakor hitro nam bodo denarna sredstva pripustila, kar je pa zopet odvisno od zasebne dobrodelnosti. Prosimo Vas pomoči tudi za to dobrodelno akcijo!—
Omenjamo, da smo po istem denarnem zavodu prejeli tudi znesek K 1330. — kot prispevek "Glasila K. S. K. Jednote", ki ga tudi omenjate v svojem cenj. dopisu. — Uredništvu "Glasila" K. S. K. Jednote istočasno zahvalno potrjujem prejem teh zneskov. — Torej še enkrat prisrčni: Bog plačaj združen s prošnjo za prihodnjost.—
Z rodoljubnim pozdravom u-dano
Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani.
Frank J^avtižar, nadzornik. Opomba:
Gospod tajnik Ivan Terselič! Vam še posebej najiskreneja zahvala za ves Vaš trud in bla gonaklonjenost našim vojnim sirotam in našemu društvu! Bodite prepričani, da se vsa denarna sredstva, ki nam jih naklonite, porabijo z največjo vestnostjo edino le dobri vzgoji naše mnogoštevilne ' vojne siroeadi Veliko delamo in radi bi še več, ko bi nam pripuščala denarna sredstva. — Še letos bom najbr-že izdal obširna tiskana poročila delovanju naše zasebne dobrodelnosti. To Vam svoječasno do pošljem takoj, ko izide. — Ohra nite prosim svojo blago naklonjenost našim sirotam in našemu društvu še zanaprej in spomnite se še na nas. Bog Vas živi!
Najlepše pozdrave g. predsedniku in Vam!
Udani
Frank Lavtižar, nadzornik.
_ potem bi bilo drugač- ! Jugoslaviji smo (tri plemena, kakor trije rodni bratje med se
boj, j« riosi vsak svoje ime a skupni priimek. Zato gredo vsem trem jednaike pravice in dolžnosti. Tako je bilo obljubljeno in tako je edino pravičtao. Če .bodo držali tudi, -bomo videli. — Ml smo mnenja, da naj ima Slovenja svojo samoupravo, Hrvati svojo itd. v skupni Jugoslaviji. Potem ne bo eno pleme nad drugim in ljudstvo bo zadovoljno."
Te vrstice je pa čital tudi neki neznanec iz Clcvelanda, ki pozna morda toliko Jugoslavijo, kakor mi prebivalce na maršu — jeli zeleni liberalec ali rdeči soei-jalist, ne vem, "moker" ali 'suh', tudi ne vem (najbrže pošteno "moker"), — se našopiril kakor puran nad rdečo cunjo, izlil svoj žolč na kartico in jo poslal iz daljna Amerike podpisanemu z sledečo vsebino: "Cleveland, <>., 7. 24. Gospod župnik!. Vaš dopis v "Glasilu K. S. K. J." je nekaj, kar odgovarja starokopitnrt-sti in avstrofilstvu glede politike katero omenjate. Seveda v nemško-mažarski vladi ste bili bolj zadovoljni ikakor v sedan i i katera govori vaš ozir. jezik vaših ptradedpv in vaše matere. Torej take duhovnike imamo v Sloveniji. Za starega avstrijaka stv molili vaše brate pa sovražili. Jugoslavija pa ne bode prepala kljub nezavednežem katere nosi naša sv. zemlja. Zapomnite si to!!!" — Tako tedaj nepoznani "jugoslovanski'* junaik iz Cleve-landa. Človek bi ne odgovariai na tako nedosledno neumnost, ampak naj bo eenj. čitateljem za smeh in »kratek čas. Neznanec se nad nečim repenči, kar v dopisu, kakor vidite, nikjer ni. Kar o« je, to je mišljenje ogromne v«"vi-nc slov. ljudstva, razen pasje ponižanih, flkodljh'ih liberalcev ki bi čimprej radi izbrisali slovensko ime v Jugoslaviji. Zalo pa, dragi neznanec, če se že raz koračiš. v svojem sovraštvu n id duhovnikom, stori vsaj tako, da ne befc pni čitatdljilh vzbudil s svojo zlobno nevednostjo pomilovalnega smeha. Pripomnim pa v tolažbo, da sem bližnji sosed Hrvatom in Srbom, s katerimi se dobro razumemo. j
Jos. Bambič, župnik, i _
za tekmovalne, patrijotične dopise.
Domoljubni ameriški Slovenci! Odgovorite na vprasarfje: Čemu jaz ljubim Ameriko?"
SLO-
SODBA AMERIŠKEGA VENCA
o življenskih razmerah v Slove-. ni ji.
POSLANO.
. Preloka na Kranjskem, 19.
avgusta 1920 Velecenjeni g. urednik! Prosim Vas, sprejmite te vrstice v Vaš cenjeni list, za kar Vam izrekam toplo zahvalo.
.Nekaj odgovora.
V dopisu, ki sem ga bil v 'Glasilu K. S.. K. J." naslovil na pre-loške rojake v Ameriki, sem se proti koncu površno dotaknil tudi naše politike. Takole sem bil napisal: " V višjo politiko se nc vtikamo, ker je zmešana, da si nas nc zmeša. Rečem le to, da Slovenci ne bomo mogli biti ni-tdar veseli, tudi Hrvatje ne, pa naj še tako govore o plemen skem zjedinjenju v Jugoslaviji, če pa nam odseka Italijan desno, a Nemec levo roko. Da, ko bi bi-
Prijatelj našega lista, ki se je bšš te dni vrnil iz stare domovine nam piše o tem sledeče:
"Kako ljudstvo živi tamkaj, je zelo različno. Eni so omilova-nja vredni siromaki v veliki draginji brez kakih dohodkov; posebno so oslabeli in stari ljudje; nekateri pa zopet zaslužijo, da bi jih človek z gorjaČo nagnal na delo. Največ je same "unterho telige,, ali zabave po kavarna in gostilnah. Vse je "šport", vse mika lepo in udobno življenje brez dela. Vse se lepo praznično pomika od kavarne do kavarne in vse zabavlja eden črez drugo ga. Dela se v obče samo po 8 ur na dan. Trgovine so zaprte z ju traj do 8. ure, opoldne od 12. do 2. ure in zvečer zopet ob 6. uri tako da človek še isto drago bla go, kar ga imajo v Ljubljani te/, ko kupi. V Ljuibljani je blago najbolj drago, ker ga imajo ti gqvei le za silo in ga nočejo več naročati, da za staro blago dobi jo cene; povsod drugod je več blaga na trgu in ceneje nego Ljubljani.
Jaz ^em stvar presodil, da tako ne bo šlo dolgo naprej. Osi, ki kaj imajo silijo vedno napve.i iil bi imeli najrajši še več. Ni ei da, da je v Ljubljani že neko drušitvo samih milijonarjev; kaj tatkega niti tu med nami ameriškimi Slo*&nci ne poznamo. Ti x>gatini so trdovratni in se nočejo dosti ozirati na delavski narod ali reveže. Zopet drugi, ki malo več zaslužijo, vse poženo po ka-vaimah in s palčko v roki zaprav-jajo zlaiti čas po zabaviščih in i-griščih. ZaTes zlorabljajo to novo svobodo in tako bodo še morda dočakali velike lastne prevare, ter bodo polagoma prešli v trde srbske roke, ki gledajo, da se le zanje dobro obrača.--"
Važno sa vsakega člana!
Ako ste se preselili in preme-nili svoj naslov, naznanite to taj-nifcu(ici) krajevnega društva; ne naznanjate pa to premembe naravnost upravništvu '' Glasila ". Na taka pisma se upravniitvo ne bo oziralo.
Uredništvo "Glasila K. S. K Jednote" je prejelo te dni i i u-rada patrijotične družbe "United Americans—State of Illinois' v Chicagu nastopni poziv s prošnjo,, da ga obelodanimo v prvi izdaji. Označena patrijotična družba, ki sestoji iz zastopnikov vseh, v Illinoisu živečih 32 različnih narodnw?ti (Slovence zastopa urednik našega lista) hoče med tu živečimi inozemci zbuditi več zanimanja za domoljubje; vsled tega bi rada zvedela izraze in občutke, kakoršne imajo razni v Ameriki živeči inozemci do njih adoptirane ali nove domovine, do Amerike. Ta svoj na črt hoče izvesti označena družba zajedno z znanim chikaškiui dnevnikom "Chicago Daily News" in razpisuje v to svriio sledeče nagrade v gotovini:
L nagrada $100.00 xa najboljši odgovor vprašanja: čemu jaz ljubim Ameriko?"
II.	nagrada $50.00.
III.	nagrada $25.00.
Poleg tega je še 25 nagrad po $1.00.
Pogoji:
Tekmovalno dopisovanje je s tem otvorjeno in traja do 21. septembra do polnoči. Tekmovalnih razprav se lahko vdeleži vsak mo&ki, ženska, ali otrok te ali one narodnosti. Odgovor ne sme vsebovati več kot 50 (petdeset besed) in se mora ozirati le na gori navedeno vprašanje: "čemu jaz ljubim Ameriko?" Pismene odgovore naj se pošilja na: The United Americans, Contest Edi tor 108 South La Salle Street, Chicago, 111. Vsa pisma morajo dospeti v roke gorioznačenega u redni'ka do 21. septr pred polno ejo.
Posebni odbor sodnikov, sesto ječ iz uradnikov družbe Unitec Americans, raznih učenjakov in drugih sposobnih oseb bo po za ključe nem kontestu določeval nagrade, katere bodo zmagoval cem kmalu zatem na njih naslove poslane.
Pisma, ali odgovor na to vprašanje se lahko naredi v vsakem poljubnem jeziku, tako torej tu di v slovenščini. Kdor hoče vpo si at i več različnih odgovorov, to lalrko naredi; samo treba je, da se pod vsakim odgovorom podpiše in označi svoj naslov. Kakor že omenjeno, ta kontest velja za vsi inozemce živeče v Ameriki, neo-ziraje se na njih jezik, narodnost, versko prepričanje, ali bi val išče.
Cenjeni čvtatelji in eitateljiee "Glasila!" Ker traja ta, nad vse zanimivi kontest samo en teden, radi tega apelira podpisano uredništvo "Glasila' 'na Vas ,da se pcslužite te prilike in da v primernih besedah izrazite svoje občutke ljubezni clo naše nove do movine. Napišite odgovore v pristnem, domoljubnem tonu in jih pošljite na gorioznačeni naslov do določenega dne. Iz srca bi želeli, da bi dobil izmed številnih drugih narodov tudi kedo izmed naših rojakov kako razpisano nagrado, kar nam bo v priznanje ter ponos.
Tekme se lahko vdeleži tudi mladina, ali Vaši otroci. Recite jim, da naj napišejo odgovor na vprašanje: "Why I love America?" ter naj ga dopošljejo n*» gornji naslov do 21. sept .
O izidu tega zanimivega kontest« bomo kasneje poročali. Uredništvo "Glasila K. S. K Jednote."
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo Jka-lostno vest sorodnikom, prijateljem in znancem, da je prišla v našo družino nepovabljena žena: bela smrt in nam vzela iz naše sredine ljubljenega sinkota
Franki-ja Juha
po trimesečni mučni bolezni v starosti 4 let in 11 mesecev.
Rodil se je dne 30. sept. 1915, umrl je dne 30. avgusta 1920; pogreb se je vršil dne 1. »ept. ol» 9. uri dop. iz hiše žalosti v cerkev sv. Cirila in Metoda in od tam na k atol. " pokopališče. Pokojni naš Franky je l>il čl^n Mladinskega oddelka dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ.
Oj, Franky, Franky, naš ljubljeni sinček ti! Prerani grob ti je izkopala neizprosna smrt. Z« pustil si plakajočo mamico, sestro in očeta. V tolažbo nam ostane le še to: da pridemo vsi v ne Ijesa* kjer zopet se veselo snidemo. Spavaj, spavaj, sladko spa-vaj, ljubi sinček moj! Naj lučka večna ti gori. Prepevaj pesmi svete v družbi med krilatei tamkaj v nebeških višavah! —
Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsem onim, ki so nam stali na lit rani in nas tolažili v težkih urah preskušnje. Posebna hvala cenj. družini ' Ambrožič, ozir. sestri žalujočega očeta, ter sestri Mislej in Gradišek, ter Martinu, bratu žalujoče matere. Najlepša hvala vsem, ki ste položili krasne vence na krsto naše ga ljubljenega pok. sinkota. Hvala sosedu Mr. Williams Da vis za njegov .trud ker je pre.v'kr-bel avtomobile. Hvala Mr. L. Vi-rantu,, 'Joe Urbasu, Fr. Justinu in J. Oma'hen za naklonjenost s svojim avtomobilom na dan pogreba.
Še enkrat khčemo: Najlepša hvala vsem skupaj!
Žalujoči ostali:
John in Frances Juha, stariši.
Ana, sestra. Lorain, O., dne 8. sept. 1920. (Advert isment.
Najslajši glas. .
Sloveči francoski pisatelj Fon-tenelle trdi, da na celem svetu ne najdemo milejšega glasu, kot je glas; ki nas hvali. Malo je izdelkov med zdravili, ki se z vsakdanjo hvalo lahko tako psnašajo. Tri-nerjevo ameriško grenko zdravilno vino spada v to vrsto že zadnjih 30 let kajti vsakdo, kdor ga rabi mora priznati, da ni boljšega zdravila za želodec, slab okus, za-basanost, glavobol i. t. d. Dne 7. avgusta 1920 nam je pisala Mrs. Katy Serafin iz Weldone, Colo.: "Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je najboljše zdravilo ,kar sem jih še rabila; ne samo jaz, ampak tudi moji štirje otroci ne morejo biti brez njega. Pošljite ni ga zopet torej kakor hitro mogoče." — Vašlekarnar ali prodajalec zdravil ima tudi razna druga Trinerjeva zdravila v xalozi. Za bolezni, ki so v tem Času na dnevnem redu so Trinerjev liniment, Trinerjev olajševalec kaš-Ija (Triner's Cough Sedative) in Trinerjev Antiputrin najbolj priporočljivi. (Slednjega se rabi za ^rglanje in izpiranje vnetja v grlu). Joseph Triner Com pan v, 1333—43 S. Ashland Ave., Chick-«?o? 111.	(Advert.)
ZAKLJUČEN SEZNAM
darovalcev za nove zvonove pr Treh Farah, na Dolenjskem. 1
Dodatno k že objavljeni svoti sem prejel še sledeče zneske: Rojak Martin Knezič v Lorain, O. doma iz vasi Dolence je daroval $2.00; rojak John Piškur, Lorain. Ohio, rodom iz Dolge Njive je daroval 75c in rojak Jos. Vukšinič v Gary, Ind., doipa iz vasi Curile je daroval $5.00. Dosedaj znaša skupna, v to svrho nabrana svota $816.75, katero sem odposlal na določeno, mesto. Iskrena hvala vsem darovalcem!
Martin Petric, West Pullman, 111. (Advertisement) c
Ali ste že kaj prispevali za naše vojne vojne sirote v stari domovini? Usmilite se jih!
SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO.
Priseljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Amerika Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skendeis Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil.	(Advertis.)
POSESTVO NA PRODAJ.
Prodam iz proste roke svoje lepo posestvo v vasi Šipek, fara Dragatus, okraj Črnomelj na Dolenjskem. Več se poizve pri lastniku Peter Music 113 State Str. Joliet, m. (Advert isment .36, 37. 38.)
oče papež i-
1.	Kaj nas sveti skreno žele 1 4_
Sveti oče iskreno želo, da bi vsi verniki, posebno pa otroci, pogostokrat, če mogoče, vsak dan hodili k svetemu obhajilu.
2.	Ali ni to nekaj čisto novega? Nikakor, ravno nasprotno!
Sveti Ignacij pravi: 44Bili so časi, ko so vsi kristjani vsak dan pristopali k svetemu obhajilu. Po božne navade prvih kristjanov se pa morajo na vsak način zopet u-vesti."
3.	Ali sme zdaj vsak katoličan iti vsak dan k svetemu Obhajikt?
Da, če je le duša njegova v takem stanu, kakor ga zahtevajo
sveti oče.
4.	Kaj pa zahtevajo sveti oče od onih, ki gredo večkrat k svetemu obhajilu?
Sveti oče ne zahtevajo nič dru-zega kakor:
1.	Čisto srce;
2.	čist namen.
5.	Kdo ima čisto srce?
^Kdor nima nobenega smrtnega greha.
6.	Ali ne sprejme svetega obhajila nevredno, kdor ima male grehe.
Ne! Mali grehi sicer zmanjšajo milosti, a svetega obhajila ne store nevrednega. * 7. Kaj mora torej storiti, kdor se zaveda kakega smrtnega greha?
Mora se kakor hitro mogoče izpovedati,
8.	Ali ne zadostuje popolnikes? Ne! Popolni kes bi zadostoval
samo ob smrtni uri, če bi se ne mogel več izpovedati.
9.	Kaj naj stori, kdor ima na vesti male grehe?
Dobro ie, Če pred svetim obhajilom obudi kes; a ravno ukazano pa ni.
10.	Kdo ima čist namen?
Čist namen ima, kdor želi zaužiti kruh življenja zato:
1.	da dobi moči zoper skušnjave ali pa potrpežljivosti v križih in težavah;
2.	da se polagoma popolnoma znebi smrtnih grehov, število malih si pa zmanjša;
3.	da ust reže želji svetega očeta.
11.	Kdo ne hodi s čistim namenim k svetemu obhajilu?
Kdor hodi:
1.	iz navidezne pobožnosti ali svetohlinstva;
2.	iz gole navade ali nečimrnosti;
3.	zavoljo kašnega posvetnega dobička, n. pr. da bi dobil lepo soričevalo, ~ohvalo itd.
12.	Kdo bi hodil k svetemu obhajilu iz gole navade?
Kdor bi prihajal k svetemu obhajilu kakor k zajutreku: brez pobožnosti in gorečnosti, brez priprave in zahvale,". . . ker ne razloči telesa Gospodovega."
13.	Kakšen greh bi storil, kdor bi 'Najsvetejšega ne prejel s čistim namenom?
Navadno bi storil samo mali greh.
14.	Kaj naj rečemo takemu, ki svetega obhajila ne prejme s čistim namenom?
Rečemo mu. ali
1.	opusti vsakdanje sveto obhajilo, ali
2.	spremeni poprej svoj slab namen ,in šele potem prihajaj vsak dan!
Zadnji nasvet je boljši.
15.	Kako se moramo telesno pripravljiti za vsakdanje sveto obhajilo?
Moramo:
1.	biti popolnoma tešči:
2.	se preprosto, a snažno obleci;
3.	vsaj deset minut pred in po svetem obhajilu pobožno moliti.
16.	Ali se moramo za vsakdanje sveto obhajilo tudi vsak dan spo-vedovati ?
Ne! Ako se ne zavedamo nobenega smrtnega greha, je zadosti, če gremo k spovedi vsak teden ali tudi le na 14 dni.
17.	Če na nimamo nobenega smrtnega greha, kaj naj s? pa spovedujemo tako pogostokrat?
1.	Malih grehov ;
2.	vklenimo stare že prej spove-dane smrtne grehe, ki se jih znova zopet kesajmo.
18.	Zakaj naj se še kesamo in spovedujemo že skesanih in spo-vedanih smrtnih grehov.
1 Samo malih grehov se je težko " odkritosrčno kesati, kesanje pa pri spovedi mora biti.
Pomoč zoper težkoče.
19.	Ali vsakdanje sveto obhajilo ni prevest *J|/, till hL.
kruh!" vsaso jutro
oče,
torej mora biti nam danes naš
20.	Ali pa imaš
čas?
Če ga nimam, si ga pa vzamem. Saj je rečeno; "Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo privrženo."
'Marta! Marta! Veliko se trudiš, a le eno je potrebno. . . "Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?"
21.	Toda saj drugi tudi ne gredo?
Kaj delajo drugi, za to meni ne bo treba odgovora dajati. Moja dolžnost je, da rešim svojo dušo.
22.	Kaj bodo pa ljudje rekli? Bogu in papežu moramo biti
bolj pokorni kakor ljudem.
23.	Toda ti imaš kljub temu še marsikatero napako?
"Ravno zatp hočem pristopati k mizi Gdspodovi, da se kolikor mogoče znebim teh napak. Kak šen bi šele bil, če bi redko hodil svetemu obhajilu t J "Pridite k meni vsi, ki -ste obteženi!". . .
"Sveto obhajilo je pomoček, s katerim se čistimo vsakdanjih napak in varujemo smrtnih grehov. * (Tridentski koncil.)
"Bolniki potrebujejo zdravnika, ne pa zdravi.' (Sv. Benedikt.)
Opomba: Seveda sveto obhajilo ni za mrtve, — razumeš? —pač pa za bolne! Torej pozor!
24.	Ali nezasluži Kralj kraljev več spoštovanja?
Sveti Tomaž Akvinski pravi: "Boljše je, iz ljubezni prejemati sveto obhajilo, kakor iz spoštovanja ga opuščati. To bi bilo napačno spoštovanje.
25.	Ali nam ne izginejo sčasoma sladki občutki pobožnosti?
Mogoče! Toda ne gre se za sladke občutke. Kruh nasiti človeka, četudi ni sladak.
Kdo bi urpil lakote, če nima medu?" (Sv. Ignacij.)
26.	Pozneje vendar ne boš več tako pogosto "hodil k svetemu obhajilu ?
1.	Kdo to ve?
2.	Kdo pa ve, kako dolgo bom sploh živel?	j
3.	Zdaj moram biti priden, če hočem pozneje pride ostati.
Danes, ko slišite moj glas, nikar ne zakrknite svojih. src!"
'Norec! Še danes, to noč bodo tirjali tvojo dušo od tebe!"
'Človek, vajen svoje . poti z mladosti, tudi v starosti ž nje ne odstopi."
"Kar se Janezek nauči, to Janez zna!"
27.	Ali nisi še premlad za vsakdanje sveto obhajilo?
Če nisem bil premlad za prvo sveto obhajilo, potem tudi nisem premlad za vsakdanje. Saj je Jezus rekel: "Pustite male k meni in ne branite jim!"
28.	Potem moram pa cel dan prav resno preživeti* ?
Ne! kajti.
1.	<Sveto obhajilo ni nikaka natezalnica, ki bi nas mučila, ampak ženitovanjska gostija.
2.	Kruh, ki ima vso sladkost v' sebi, me naredi šele prav veselega.
"Veselite se! Še enkrat vam rečem: Veselite se!" (Sv. Pavel.) r "Služite Gospodu v veselju!" (David).
"Poskusite in poglejte, kako sladak je Gospod!"
29.	Kaj pa, če ne čutiš nikake-ga hrepenenja po sveti hostiji?
Potem pojdem še tem bolj k svetemu obhajilu, da vsaj dobim lakoto po tem angelskem kruhu.
"Blagor jim, ki so lačni in žejni. . . kajti nasičeni bodo.".
30.	Ali ni nevarno, da pogosto sveto obhajilo postane samo navada?
Gotovo! Toda dobra navada je čednost. Da ne postane slaba navada, pred tem me varujejo čisti namen in pobožne obhajilne molitve.
Opomba: Zajutrek je tudi navada in vendar se ž njim hranimo. Ravno tako je z dušno jutranjo hrano.
31.	Ali ne občutiš ravno ob dnevih svetega obhajila hujših skušnjav?
To je dobro znamenje! Hudobni duh takrat ravno besni nad menoj. Toda čim več bojev, tem več zmag!
"Bog ne dopusti, da bi bili skušali nad naše moči."
"Vse premorem v njem, ki mi daje moč!"
Ti prav«; zebe -mftl je tvoje izmozgano telo, te jo s trikratnim železnim čem.
Ti praviš: lačen sem. In odgovore ti: jej drobtine, ki jih namedejo iz naših veseličnih dvoran.
Ti praviš: 'žejen sem, in odgovore ti: srkaj svoje solze.
Zgrudiš se pod bremenom de la, a tvoji gospodarji se raduje jo tega. Tvoje muke in tvoj true imenujejo neobhodno potrebn jarem dela.
Tožiš, da ne moreš negovati svojih .duhovnih zmožnosti, ,da ne moreš razprostreti svoje inteligence; a tvoji zatiralci ti pravi je: 4prav je tako! Da ljudstvo le-hkio vladamo, ga moramo pone-umnjevati.
• • •
Sto kron, — $1.00; to skromen je dar. Delite dobrote, za vojne sirote!
Vi ste ljudstvo; poslušajte torej, kaj pomenja "ljudstvo".
Ljudje so na svetu, utrujeni od dnevnih bremen, izpostavljeni neprestano solncu, dežju, • vetru in vsem rteprilikam letnih časov, ljudje, ki s trudom obdelujejo zemljo, v katero polagajo s plo-donosnim semenom del svoje moči, svojega življenja, čelo v potu, da tako pridelujejo za vse potre->no hrano. Ti lindie so možje ljudstva. Drugi delajo v goždovih, kam nolomih, minah, se pogrezajo v neznanske -glolboeine, v notranjost zemlje, da izkopljejo čoI, premog rudnine, sploh vse za o->rti in umetnosti potrebne surovine. Ti, kakor oni se postarajo ob trdem delu, da preskrbe vse stvari, ki jih potrebujejo vsi. Tudi ti so možje ljudstva. Zopet drugi tope rudo, jo obdelujejo in jej dajejo obliko, potom katere postane šele uporab-jiva za najrazmovrstnejšei stvari; ali obdelujejo les, predejo volno, tko platno, svilo in različno blago, ali pa se trudijo z enako vnemo, da zadoste različnim potrebam, nastajajočim neposredno iz narave ali iz socijalnih razmer.
Tudi ti so možje ljudstva. Drugi brodarijo ikrižem po morju, večno obdani od nevarno-
sti, da prevažajo izdelke ene dežele do olbal druge, ali pa se bore proti valovom in vihram v žgoči tropični vročini kakor tudi v mrazu večnega ledurda z lovom rib pom no žujejo za skupnost živila ali pa da iztrgajo morju množico nam koristnih "plrocfcuk-tov.
Tudi ti so možje ljudstva. In potem, ali niso tudi oni o-troci ljudstva, ki zgrabijo orožje za domovino, jo branijo, jej žrtvujejo najlepša leta svojega življenja, svoje telo, svojo kri; ki se žrtvujejo in umirajo za varnost drugih ljudi, da jim za-go*tove mirno veselje družinskega življenja?
Drugi zopet 1 premagajo tisoč ovir, osrčeni in podpirani le od svojega ženija in oplemene umetnost, literaturo in znanost, ki dviga življenje, izobražujejo narode dn jih odevajo z onim ble-»čem sijajem, ki mu pravijo slava in postanejo tako vir in sicer najplodonosnejši — javne blaginje,
V vsaki deželi so *torej "ljudstvo" ti, ki delajo, tki so v vsakem oziru produktivni, ki daru-jeja svojo delovno silo skupnosti, razred so, ki najbolj pospešujejo blaginjo države, ki je najbolj potreben za njej obstoj! Zatorej proč z manjšino privilegi-rancev. ki se kopljejo v samem uživanju; le v ljudstvu je utelešen človeški rod.
Zakaj se čudite, da ste želi do današnjega dne tako malo sadov svojega dela? V vaših rokah, je bila moč, da preobrazite svet, ali v vaših srcih ni bilo dovolj volje za dejanja. Prayicnost vas je dostikrat zapustila, ljubezen do bližnjega še vselej.
Ali hočete biti srečni? Tedaj mislite na svoje brate kakor sami nase. Njihova stvar naj bo vaša stvar, njihova blaginja vaša blaginja, njihova žalost vaša žalost. V tem trenotku, ko priznate en sam skupni interes, eno voljo, eno dejanje—imenujemo mi moč, ki vas premaga!
• • • i
Že zori ljudstvu vseh narodov spoznanje, da imajo enake interese, da ni treba med njimi naspro-tstev, kakor jih hočejo pregovoriti; oni, ki bi jih radi prevarali, da jih ločijo in ki jih hočejo ločiti, da jih imajo tem bolj gotovo v svojih pesteh. Nagon sili ijud-
Prihaja srečnej-eas, ko bo ves svet le eno mesto, vladan po enaki postavi, po postavi pravičnosti in ljubezni, enakosti in bratstvu —vera bodočnosti, za ves človeški rod!
(Iz 'Knjige za ljudstvo", spi sal F. de Lamennais, leta 1838.)
; to naj si za pom-oni, ki so proti izse-
1
=
pod Movnikom premog. Triinse-demdeset jik imam že, pa tega ni-
V	M "t	O # V V \T	«
i poživljajo naše be sem še nikoli slišaL No, ja, sem si
Iz zasužnjene Primorske
Ona drobna plast uljudnosti in gentlemenstva, ki so ga pokazali Italijani ob njihovem prihodu v naše slovensko Primiorje,se vedno bolj lušči in mesto nje prihaja na površje prava, naravna barva barva surovega nasilja in zasuž ujevanja. Čim bolj se Lahi utr ju je jo v pričanju, da jim bo slav na pariška mirovna konferenca priznala gospodarstvo nad našo zemljo, tem oholjsi in nasilnejši postajajo. S to laško samozavestjo pa raste na drugi strani obup našega ubogega ljudstva, ki izgublja polagoma vero v one zlate sanje osvobojenja, ki jih je sanjalo še do včeraj. Le majhno število je onih, ki še vedno verujejo v rešitev ter se ne morejo in ne morejo odpovedati poslednjim nadam, ki se jih oklepajo kakor potapljajoči rešilne vrvice. Njihove oči se obračajo proti severu, tja proti mejam, ki jim tako neizprosno ločijo od njihovih bratov, ki uživajo zlato svobodo, ne da bi jo znali ceniti. O, ko bi bili naši ljudje tostran demakracijske črte taki Jugoslovani, kot so oni tam doli, potem bi ne bilo toliko brezpo-trebnega in toliko neumestnega zabavljanja in prerekovanja, ka-*or ga opažamo v svobodnem o-zemlju žalibog dan na dan. Je pač resničen oni stari pregovor, ki jravi, da zna svobodo ceniti le oni, jo je izgubil. Še leto dni ni, kar smo vrgli s sebe nemške suženjske verige, pa smo že pozabili nanje. Jrehitro smo se preobjedli naše svobode in preseda nam celo 'srbska hegemonija". Takim in enakim žalostnim junakom naše svob. domovine stavim za zgled suženjstvo naših zavednih, a tako nesrečnih Primorcev, ki ga jim nalaga okrutna italijanska okupacija : suženjstvo, ki je brezprimer-no večje, nego je bilo ono v stari Avstriji in bi se dalo primerjati -c o maj še z nekdanjim madžarskim. Pa tudi našim Nemcem, ki po nepotrebnem vzdihujejo, da so zatirani, bi priporočal, naj si ogledajo, kako ravnajo njiihovi laški bratci z našim slovenskim primorskim ljudstvom. Kako ga za vsako malenkostno besedo vklepajo v verige ter vlačijo po zaporih, kako ga gonijo v internacijo v smrd* ljive sicilijanske luknje; potem bodo spoznali, da so oni v Jugoslaviji napram našim ljudem na Primorskem v — nebesih!
Kraji, ki so veljali za najčistejše slovensko ozemlje, izgledajo že danes po nekaj mesecih okupacije, kakor mešani. Dočim ni bilo poprej n. pr. v Vipavi niti enega Italijana, slišiš danes po tem našem trgu že polovico laščine. Takoj po zasedbi so pričeli romati v naše kraje lačni laški delavci in trgovci, polni svetega prepričanja, da bo ta novo osvojeni del Italije njih blaženi eldorado, kjer se jim bo cedil le med. Odšli so eni zelo razočarani, večina pa jih še vstraja ter skuša s pomočjo vojaških Oblasti izpodriniti naše avtohtono prebivalstvo, kar se jim ttiintam tudi res posreči. To velja v prvi vrsti za trgovce in obrtnike, drugače pa je seveda z delavci. Italijanska vlada popravlja ceste, mostove itd. in v ta namen je poklicala iz "regna" svoje brezposelne ter jih postavila pri svojih javnih delih za paznike, strojnike, uradnike itd. Za navadna dela, za kamenje tolči itd., pa so seveda sprejeli domačine, seveda tudi od teh le one njim prijazne. Na vodilna uradna mesta, kakor na mesta šolskih nadzornikov, so postavili svoje ljudi, ali pa zanesljive rcnegate. in uradniki ter učitelji ,ki so"bili poprej voditelji, so danes le uborni hlapci laških priseljencev, predani na milost in nemilost njihovim šikanam. Uradni jezik je laščina; kdor ga ne ume, je nezmožen in če se ga krat-komalo ne odslovi, se ga pa vsaj zapostavlja, šikanira in zbada, češ, kaj ne bo še šel tja, kamor spada.
Tako se godi sinovom našega naroda na zemlji svojih tisočletnih pradedov. Narodno delovanje je, vsaj za enkrat, spodaj popol-
, naj se vrnejo nazaj domov. Italijan je Šef, Slovenec njegov hlapec in kakor hitro bi ta zinil le eno samo besedico, je odslov-ljen, njegova eksistenca ubita, on sam pa v nevarnosti, da ga odvedejo v zapor. Da, gospodje, ki sedite tukaj na varnem ter se prekljate med seboj, vam je lahko oznanjati evangelij vstrajanja; toda še^imate res toliko dobre volje in poguma: stopite doli v naše tužno Primorje, stopite doli in prepričan sem, da boste kmalu drugače mislili in sodili, kot mislite in sodite tu na varnem. Oni uradniki in učitelji, ki še vstraja^ jo, in ki jih vi tako visoko cenite, oni so povečini že prodali svoje narodno prepričanje za borno skodelico laškega riža in makaronov. Oni pa, ki beže izpod krempljev grabežljivega laškega kragulja ,onl so ljudje, ki raje zapuste zemljo, ki jih je rodila, nego da bi zapustili prepričanje, ki jim ga je vcepila draga slovenska mati. Nikomur ni lahko zapustiti domači je, a najtežje jo je zapustiti Primorcu, posebno še v teh današnjih razmerah. Vprašajte kogarkoli hočete in povedal vam bo, kako mu je krvavelo srce, ko se je poslavljal od vasi, kjer je živel njegov rod od pamtiveka, kako ga je sina objela mati, kako ga je objel oče, ter se ločil «d njega z besedami. Ko se vrneš kedaj zopet v rodno vas, nas ne boš našel več; jočivali bomo pod hladno rušo, cajti tega suženjstva ne bomo zmogli več dolgo. Blagor ti, ki greš v svobodno domovino naših bratov, o, ko bi mogli tudi mi za teboj, toda kam naj gremo mi starci.?" — Ali hočete še več tragike, še več bolečine?
R. Rehar.
Premog.
Nimam ga naprodaj, ker nisem verižnifc in ga tudi ne iščem, ser nisem verižnik, ampak zgodba o premogu je vredna, da jo napišem.
Ne vem, kako me je zaneslo )aš tja gori na Lcsičje. Prvič v živjenju. In nič mi ni žal.
Tako sva sedela za javorjevo mizo s starim Šuštarjem. Pogovor o letini in vremenu, kajpada. Zanimivi vega pa ni bilo na tem čisto nič, zakaj kmetu šc nikoli nista bila všeč ne vreme, ne letina.
Na ovinku za lesiškim gradom sem opazil velik čm kup. Pilo je >odobno drobnemu premogu, ka-zor sem take kupe videl za tovarnami ali poleg železniških kuril nic. Tam, da, tam rabijo dan na dan mnogo premoga in tak kup robiža so tam nemara izmečki, ri se ne dajo porabiti za kurjavo, o že razumem. Ali kaj ibi np Liesičjem s takim ogromnim kupom premogovega drobiža, ko nimajo ne tovarne, ne železnice? Vprašal sem starega Šuštarja za jojasnilo.
V nervoznem sunku je povlekel usta proti levemu ušesu, pljunil je v sigurnem loku v kot pri peči, si popravil redke brke, pa se je nasmejal:
'Premog, ja! To so vam bili mojstri! Dve leti so se valjali pri nas. Nekaj jih je bilo po bajtah, največ pa v gradu. Kakih dvesto jih je bilo in cel kup oficirjev.
ezik pa, kakršnega si hotel. Pa se mi zdi, da je bilo največ Ma-žarjev. Naši fantje so se morali ravsati z Lahom, ti pa so iskali premog pod Movnikom . . . Premog, ja! Avstrijo so žulili! Vrag vedi, kdo jim je povedal, da je
mislil, učeni ljudje več vedo nego kmet. Prignali so sabo celo čredo konj. Vse polno jih je bilo po naših hlevih in še po grajskih kleteh: ITboga žival, koliko je pretrpela! Vlačili so tja pod Mov-nik vsakovrstne stroje in pa koliko lesa! Cele vagone. Ne vem, kaj so tam brkljali, saj ni smel nihče nas tja. Samo to vem, da se je tisti kup, ki pravite, zmerom večal, kadar sem gnal tam mimo na polje ali v gozd. Tisto je bilo menda vse. kar so nakopali. Privlekli so tja za grad in tam je ležalo in obležalo.
5 Vprašam nekoč vojaka ki je hodil spat na našo izbo, kako je vendar s premogom? Ali kurijo ž njim, ali ga prodajajo, ali kaj šmenta ? In ali je to vse, kar leži tam za gradom? — Hrvat je bil in imeniten brivec. Vse se je hodilo k njemu brit, še celo oberst z (irosuplja in Pehaeki iz Ljubljane, tisti, ki ima pri nas lov v zakupu, v Ljubljani pa apoteko. Vsak je rekel, takega brivca še nikoli! Zgovoren fant je bil ta Hrvat in še po naše je malo zavijal, tako da sva se prav dobro razumela. "Brate," tako mi je zmerom dejal.
"Brate," pravi, "jaz mislim, da s premogom ne bo ništa. To je samo toliko, da ni treba na fronto, črno je res kakor premog, ali -goreti noče. Naš kapetan pa pravi: "Bo, bo! kopati bo še treba, da pridemo do prave plasti".
Čez nekaj mesecev, malo pred prevratom, sem ga zopet vprašal, kako je?
"Ništa, brate," pravi. "Iz Ljubljane pride tja v grad skoro vsak teden kar major, zadnjič je Bil celo neki general. Kapetan jih vodi tam okoli, pa jih tolaži: Bo, bo! Malo pijače v gradu, pa malo zabave z lepo kapetanko in potem odhajajo zopet, odkoder so prišli.
Pa jaz bi bil naposled še nekaj verjel, "je dejal Hrvat", zakaj baš včeraj je bil tu zopet neki štabni častnik, in kapetan mu je razkazoval premog, ki je zares go rel. Strašen halo je bil v gradu! Pili in plesali so do ranega. Še nam so bili pokazali tisti premog No, gorel je, kakor sploh dober premog gori in smrdel, kakor smrdi sploh vsak slab premog. Ko pa sem šel po opravkih na Škofljico, srečam tam pod Lan išče m kapeta-novega slugo, ki je nesel na hrbtu težko košaro. Vprašam ga, kaj da nese, on pa kar naprej. Pa zagledam ko j poleg sebe na cesti košček premoga in potem celo sled do postaje na Škofljici.
"No, zdaj pa vem, brate, kateri premog gori!" se je hudomušno namuznil brivec in odšel gor na izbo.	;
Tako je torej bilo z movniškim premogom," je mežiknil stari Šu -štar. "Tako so žulili Avstrijo in jo dožulili Tiči so bili Mažari iu znali so. Kopali so še naprej in mučili ljudi in živino, in kadar je prišel tak kalin iz Ljubljane, so mu posmodili pod nosom košček premoga s škofeljske postaje, pa so žulili zopet dalje, dokler jih ni našel prevrat. Prvi, je bil kapetan. Je pač vedel, zakaj se mu ie tako nudilo. Kar noč ga vzela in — adijo premog.
Kadarkoli grem zdaj mimo tistega kupa, ki nam nemara ostane za spomin na pokojno Avstrijo, pa se mi zdi dobro in si mislim: "Tiči so pa le bili tisti premo-garji."	)	.
No, ne le tisti. Tudi naši. tudi naši so tiči: ujede, roparice. .
Vilko Mazi.
»oooooooooooooooooooor
VSI SLOVENCI IN SLOVENKE
V CHICAGU IN OKOLICI
SO VABLJENI NA
VELIKO JAVNO VESELICO
prirejeno z bogatim sporedom
v počast delegatom XI. konvencije J. S. K. J.
katero priredijo chikaška društva J. S. K. J.
v soboto, dne 18. sept. t. 1. ob 8. uri zvečer v Pilsen Auditorium, Blue Island Ave.,
[	blizu 18. ceste.
Vstopnina 50c za osebo. Za otroke od 6—12 leta 20c.
Na sporedu bo petje pevskega zbora "Sava" in "Soča", solo-spev Mrs. L. Nemanich, temu sledi zanimiva šaloigra v 1 dej. "Ce sta dva", ples in prosta zabava. K obilni udeležbi vabi uljudno
Združeni priprarlj. odbor.
ftjmttffliTT
—
Canal 2487.
r
CHICAGO, ILL.
............................. ••••	• •••• «$0.96
..........................................."jSr
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
Issued every Wednesday.		
' Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.		
1961 Weet 22nd Plaea,	OFFICE: Phone: Canal 2487.	CHICAGO. ILL.
	SaWiptiM prices	
For Member®, per year.		
Por Foreiirn Countries		
"1		
| Poziv
za ustanovitev bolniške centralizacije.
več
na sledeči način:
podpore iz centralnega uklada naj pridene, ali pa do-, $2 ali $3 na teden iz svoje blagajne in naj jemlje morda 10c več za bolniški asesment poleg določenega Jednotinega. Člani, ki bodo na ta način dobivali po $10 — $17 ali še več podpore, bodo gotovo zadovoljni, kajti z »bornimi $5 ali $7 na teden je dandanes bolnemu človeku težko izhajati.
Na noge torej cenj. članstvo in cen j. društva! za uvedbo prostovoljnega bolniškega centralnega sklada pri K&K. Jednoti!
Ena izmed najbolj važnih točk, ki je bila na dnevnem redu na minuli (XIV.) konvenciji, je bil predlog za ustanovitev bolniške centralizacije za vsa krajevna drušitva. O tej važni zadevi se je razpravljalo v konvenčni zbornici na 8. seji dine 18. avg. popoldne. Kakor že pričakovano, se je isto ugodno, pa tudi neugodno rešilo s tem, da se je dalo vsem društvom na prosto voljo, da pristopijo v ta bolniški oddelek kakor se je to vršilo že po XIII. konvenciji, ko smo imeli pri naši Jednoti bolniško centralizacijo samo nekaj časa.
Za uvedbo splošnega bolniškega podpornega sklada je bilo pri končnem glasovanju XIV. konvencije .oddanih 29 glasov, proti pa 77. Da se ust reže onim društvom, ki se zanimajo za ta sklad, se je zopet sklenilo in določilo število 500 članov tega oddelka od strani raznih krajanih društev. Ako se jih torej zopet toliko prijavi, se bo a tem oddelkom pričelo z novim letom 1921. O tem čitate danes uradno naznanilo sobr. gl .tajnika, koje smo vsled velike važnosti priobčili na prvi strani današnje izdaje.
Ako prelistamo .izid zadnjega glasovanja za uvedbo bolniške centralizacije, vidimo, da je za isto glasovalo 6 glavnih uradnikov in 23 delegatov 17 različnih društev. Društva, ki so v celoti, ali deloma glasovala po svojih delegatih za to točko, so sledeča: 1, T, 11, 16, 21, 25, 30, 40, 59, 72, 86, 88, 92, 112, 135, 136 in 153.
Nad vse pomenljivo je pri tem dejstvo, da najdemo vmed temi številkami dva največja društva naše KSKJ, to je dr. sv. Jožefa št. 7 v Put'blo, Colo., in dr. sv. Vida št. 25 v Clevelandu* Ohio. Tudi dva delegata društva sv. Štefana št. 1 v Chicagusta glasovala za to točko. Vse meri na to, da kažejo akcije za ustanovitev prostovoljne bolniške centralizacije pri naši Jednoti dobro. Ako seštejemo skupno število članov gorioznačenih 17 društev, dolbdmo skupaj 2537 članov in članic. To je torej še več kot dobra šestina izmed celokupnega, članstva odraslega oddelka. Ako bodo gorinavedena rarz-sodna in previdna krajevna društva še vnaprej obstojala pri uvedbi bolniške centralizacije, je ista zagotovljena, kajti ta društva štejejo skupaj 5 krat toliko članov, kolikor se jih za priglasitev uvedbe tega oddelka zahteva. Pomniti je pa treba še sledeče:
Na minuli konvenciji je bilo zastopanih po svojih delegatih samo 63 društev, 71 pa ne. Pretežna večina nezastopani'h društev , se gotovo tudi strinja z uvedbo bolniške centralizacije; saj to smo ra/,-videli iz številnih dopisov alt razmotrivanj (23) za to točko." - r»r»-
Najbolj razveseljivo dejstvo, kakor smo že omenili v tej zadevi je to, da se zanima za uvedbo boln. centralizacije dvoje največjih krajevnih društev. Iz ust delegatov dr. sv. Jožefa št. 7 smo slišali, da je označeno društvo iz bratstva in naklonjenosti do drugih manjših društev pri volji sodelovati v tem bolniškem oddelku, dasiravno temu društvu tevga ni treiba, ker ima svojega lastnega premoženja nad $20,(XH) (dvajset tisoč dolarjev). Istotako ima tudi lepo premoženje društvo «t. 25, št. 30 in št. 1.
Ker je glavni tajnik določil samo dober mesec za razmotrivanje in rešitev te točke, radi tega apeliramo dobri st\ari na ljubo na vsa gorioznačena* društva, da naj na svoji prihodnji seji o tem ukrepajo in glasujejo za uvedbo bolniškega centralnega sklada. Ravno tako prosimo tudi ostala društva, ki se za to točko zanimajo, da naj svoj ukrep naznanijo do 15. oktobra t. 1. na glavni urad KSKJ., da bo gl. tajnik vedel, koliko članstva se je za ta sklad prijavilo.
Zajedalo daje uredništvo "Glasila" svoje predale na razpolago vsem posameznim članom (icam), kakor tudi vsem krajevnim društvom, da započnete živahno kampanjo za ta oddelek potom razmo-trivanja. Mi smo za trdno prepričani, da 'bo točka glede boln. centralizacije prodrla; da bo ta oddelek v veliko pomoč in korist posameznim društvom, tako tudi celokupnemu članstvu. Veseli nas, da so v tej zadevi močna in bogata društva odnehala in so pri volji pomagati drugim, manjšim društvom. Dalje smo uverjeni, da kmalu potem ko uradno priglasi svoj pristop v ta oddelek društvo št. 7 in 25, in tudi ostala večja društva (čast ysem društvom iz Minnesote!), bodo tem sledila še druga, tudi večja, srednja, osobito pa manjša društva.
Ker živimo v vseh drugih razmerah kakor pred leti, je za vsako krajevno društvo dandanes veliko težje podpirati na svojo roko svoje bolne člane, kakor pa nekdaj. Veselice, pikniki in druge prireditve so splavale po vodi vsled suše. Le računajte dohodke bolniškega sklada pri društvu in stroške, pa boste uvideli primanjkljaj. Vedno ste bolj na kratkem in vedno je treba poselbnih doklad za zolniški oddelek.
Vsakdo nam ibo pritrdil, da 2500 broječa skupina članov veliko lažje vzdržuje ta sklad in plačuje podporo bolnim sobratom, kakor pa samo 50, 100 ali nekaj več članov. Potem bi imeli iz glavnega bolniškega sklada podporo zasigurano; treba bi bilo le natančnosti in kontrole pri bolnih članih. Kar se tega tiče, mislimo, da je dandanes malo takih članov, ki bi bolniško blagajno izrabljali. Vsakdo je rajši zdrav da zasluži $5 ali več na dan, kakor pa da dobi kot je rajši zdrav, da zasluži po $5 ali več na dan, kakor pa da 'bi kot simulant od društva vlekel $1 dnevne bolniške podpore.
Ak<i ima n. pr. kako društvo dosti močno svojo blagajno, je lahko veselo in ponosno. Nihče se ne bo iste dotaknil, najmanj pa KSKJ. Za pristop v ta sklad se lahko vsakega člana vzame iz društvene blagajne potrebni znesek morda $1, ostanek bo pa v dru-
Nekaj zlatih zrn za članstvo K. S. K. J.
Agitirajte marljivo za pridobivanje novih članov in članie.
Plačujte redno vse društvene in Jednotine ase&mente.
Zanimajte se za svoje krajevno društvo in K. S. K. Jednoto.
Hodfte redno k mesečnim sejanf.
Pomnite, da se društvo ne vodi samo zase, ampak v vašo pomoč in zaščito, tako tudi v zaščito drugih članov, vaših sobratov; radi tega morate za dobrobit društva skupno in združeno delovati.
Pazite,' da bodo v odboru društva samo agilni in dobri možje. Ne glasujte za kimavce, ali malomarne uradnike.
Odstranite uradnika, kateremu je društvo samo deveta briga. Važna uradniška mesta morajo voditi samo taki uradniki, ki so vneti za društvo in Jednoto.
Zahtevaj tej da se finančno poročilo društva večkrat v letu m redno na sejah prečita.
Bodite previdni pri izdatkih društva. Plačo uradnikom, najemnino dvorane itd. določajte po številu -članstva.
Ako le mogoče prirejajte večkrat domače družalbne sestanke za člane, njih ožje sorodnike in prijatelje; na ta način bo vaše društvo pridolbilo več zanimanja in privlačne sile.
Ako imate kakega marljivega agitatorja za društvo in doibre uradnike, pomagajte jim, kar najbolj morete. Bodite napram njim odkritosrčni ter hvaležni za njih požrtvovalno delo v vašo lastno korist.	' . '
• Geslo vsakega člana naj bo: "Agitirajmo za društvo in K. S. K. Jednoto!"
Glejte, da se bodo društvene seje redno vršile, kar to zahteva državna in naše lastna postava. Društvo ki zanemarja redno obdrža-vanje sej, ne more uspevati.
Bodite prijazni z novimi člani. Dajte jim priliko do kakega urada pri društva.
' Pozdravljajte se medsebojno v društv. dvorani, doma, ali javno z nazivom "brat," ali "sestra". Odkritosrčna uljudnost in medsebojna prijaznost je glavna vez pravega bratstva pri podporni organizaciji.
se pa izognili
Kdor bo torej trezno precntal in preštudiral gornji članek, ta ne bo nikdar tarnal ali predbacival XIV. konvenciji povišanje ases-menta, dobro vedoč, da nesolventni razred nikdar ne more slediti, ali plačevati svojih dbveznosti. Da se postopa dandanes z vsemi podpornimi organizacijami širom Amerike tako natančno in pod državnim nadzorstvom, je tp neprecenljive vrednosti za vse stare podp. organizacije. Ako bi ne bilo to zavarovanje urejeno pod državno kontrolo, bi na miljone že starih članov nikdar ne prejelo one zavarovalnine, za katere plačujejo že leta in leta.
Hočeš, nočeš —moraš!
Slika iz poslovanja stare bratske organizacije.
V strokovnem mesečniku št. 1. leto XXXI. "The Fraternal Monitor" za arvgust čitamo na 40. strani zanimivo črtico iz poslovanja 27V2 let stare ameriške podporne organizacije "The Catholic Relief and BeliefJciary Association" z glavnim sedežem v Syracuse, N. Y., ki je letos dne 29. junija prenehal* poslovati vsled bankrota.
Označena "Katoliška dobrodelna in podporna družba" je bila ustanovljena dne 31, jan. 1893 ter je poslovala po starem bratskem podpornem sistemu celih 27 let. Največje število članstva, ki ga je dosegla, je bilo 12,400. Ker se ni v tem času dosti brigala za preure-
ditev asesme nt a in zboljšanje končno zadela nemila usoda — b
3£o je leto« označena druži varovalninskemu departmenturfu perintendent Mr. Phillips odredil 1
ega finančnega stališča, eroj.
loSila svoje letno poročilo^za-New York, je zavaroval, su-■	vidaeijo<ia podlagi velikega pri-
manjkljaja v družbeni blagajni, ati vsled nesol vent nosti. Imetje te drufžbc je namreč letos znašalo $$),094.60, dolg na neizplačani posmrtnim pa $54,612.34; torej je 'bila za Celih $24,17.74 na kratkem; njena skupna obveznost posmrtnlpskih certifikatov je pa znašala $4,210,250.00. Bivša Kiitol. dobrodelna in podporna družba je imela 157 podrejenih društev v sletfreiHt drjavah: New York, Pennsylvania, Wisconsin, Colorado, New Jersey^ Ohio, Michigan, Washington in District of Coluanlbia; ob času likvidacije je štela le še okrog 5,000 članov.
Država New York je to zadevo rešila na ta način, da spojila označeno podporno družbo z American Insurance unijo v Columbus, Ohio, ki je tudi bratska zavarovalna družba in ima slično ustavo ter pravila kot prvo označena podporna družba.
Zadevo je prevzel na ukaz zavroval. načelnika Jesse S. Phillip-sa, načelnik državnega zavaroval, likvidacijskega oddelka Clarence C. Fowler. Vseh preostalih 5000 članov stare podporne družbe je prejelo nove certifikate datirane z dnem 1. junija t. 1. Vsak izmed preostalih članov bo moral za naprej plačevati asesment po starosti tega leta (1920),
Ta prememba se je izvršila vsled zavarovalninskega štatuta države New York, ki določa natančno kontrolo nad vsemi podpornimi organizacijami, ki poslujejo v označeni državi. V vsakem slučaju nesolventnosti kake podporne organizacije^ ali vratolomnega (lia-zardnega) poslovanja naprosi zavarovalnins ki komisar generalnega državnega pravdnika, ozir. vrhovno sodišče, da naj mu podeli pravico prevzeti vse posle (knjige, lastnino in denar) take podporne'organizacije. Zavarovaln. komisar zatem ali ustavi poslovanje nesol-ventne organizacije, ali določi likvidacijokali isto združi s kako drugo solventno zavarovalno družbo, kakor se je to izVršilo v slučaju reorganizacije Catholic Relief in Beneficiary družbe.
Ta članek smo napisali vsled" tega, da pokažemo članstvu črno na belem, da dandanes nima noben glavni odbor izključne kontrole nasd tO ali drugo ibratsko organizacijo, ampak so iste podvržene edino le strogim postavam državnih zavarovalninskih oddelkov. Pri tem se je ravnati po geslu: Hočeš, nočeš, moraš!
Neumestno je torej kritizirati gl. odbor, ali C(jlp konvencijo, če je n.. pr. plačilno lestvico asesmenta zvišala. To se je ukrenilo vsled potrebe in vsled višjega ukaza, proti kateremu ni nikakega priziva. Postava je postava!
To smo napisali tudi v zvezi z minulo (XIV.) konvencijo KSKJ., ker se je na isti določilo za dosego solventnosti predpisano plačilno lestvico. Ako bi stari člani KSKJ. plačevali vedno prenizke ases-mente in če <bi bili vedno Jednoti na dolgu, bi se ta dolg od časa do ča"sa večal. Čez leta bi prišlo tudi z našo Jednoto (z razredom 'A') taiko daleč, -da bi jo državna oblast prevzeila v svoje roke v svrho
Prof. Friderik Juvančič:
Amerika, mirovia pogodba in koroški plebiscit.
■1 1 ■■
Celovec dne 6. avgusta.
Pred kratkem me je posetil ameriški publivist Frederick W. Roman (Philadelphia), ki se mudi v oficijelni misiji v Evropi. Umevno je, da se je sukal najin dogovor okoli mirovne pogodbe, ki je Zedinjenje države žal še niso ratificirale, kar je , imelo za nas že mnogo zlih posledic in otežkoča tudi naše stališče pri koroškem plebiscitu. Po členu 50. saintgermainske mirovne pogodbe bi morala namreč šteti koroška plebiscitna komisija 6 članov, in sicer zastopnike Zedinje-nih držav, Anglije, Francije, Italije,* Avstrije (ki je v tem členu imenovana pred Jugoslavijo!) in nase države. Ker bi imel glasom miroVne pogodbe jugoslovenski zastopnik pravico glasovanja je v zadevah, tičočih se pasu A, avstrijski pa v onih, tičočih jj>e pasu B in bi odločala absolutna Večina glasov, je jasno, da bi bil naš položaj pri petih glasovih (Amerika, Anglija, Francija, Italija, Jugoslavija) mnogo ugodnejši nego je sedaj, ko je pri štirih glasovih absolutna večina mnogo težje dosegljiva, tako da je izid glasovanja večinoma odvisen od angleškega predsednika. Ne glede 11a to težko pogrešano ameriško podporo, ki bi nam bila v naših pravičnih zadevah toliko kot gotova.
Popolna odsotnost Zedinjenih držav pri koroškem plebiscitu je posledica dejstva, da predsednik Wilson kljub skoro nadčloveškim naporom doslej še ni mogel doseči ratifikacije mirovne pogodbe v senatu Zedinjenih držav, vsled česar je morali on in vsa oficijel-11a Amerika vsij navidez začasno opustiti skaro Vsako sodelovanje v evrop. zadevah, torej tudi pri koroškem plebiscitu. Zanimivo je razmišljati o vzrokih, ki so dovc-dli ameriški senat do tega, da je desavuiral predsednika Wilsona. Brezdvomno je igral že pred vrnitvijo predsednika v Ameriko v tem oziru veliko vlogo odpor a-nieriških merodajnih krogov proti nemodernemu načinu mirovnih pogajanj in osobito proti Wilso-novi popustljivosti v kardinalnih točkah njegovega lastnega evangelija. Še večjo vlogo so najbrž igrali materijalni interesi ameriške veleindustrije, ki ji Wilsonova "Liga narodov" nikakor ni bila povšeči. Tudi ameriška notranja politika je močno vplivala na razvoj položaja, kakršen je sedaj in ki bi ga bil morebiti Wilson mogel preprečiti, da mu tega ni onemogočila za vratna protivnica: bolezen.
Ker utegnejo zanimati izvajanja gosp. F. W. Romana tudi naše kroge, jih z njegovim dovoljenjem predajem tu v glavnih potezah'slovenski javnosti.
Zelo umljivo mi je — je rekel ameriški publicist — da je postopanje našega senata napravilo v Evropi in osobito v Jugoslaviji mučen vtis. Skušal bom obrazložiti momente, ki se morejo smatrati kot podlaga politiki ameriškega senata ;ne pričakujem pa, da bi vaš narod mogel našim narodnim zastopnikom na podlagi mojih izvajanj odpustiti udarec, ki so ga zadali njemu in mirovni stvari s tem, da so v zadnjem trenotku zapustili svojega voditelja. Izrek: " Tout comprendre c* est tout pardonner" vtem slučaju ne velja.
Amerika je vstopila v vojno iz idealnih in iz materijalnih nagi-
bov. Dočim so se za materijalne vzroke zanimali predvsem kapitalisti in mogotci, je narod izvedel le za idealne povode ameriškega pohoda v Evropo. Vedno in vedno se mu je ponavljalo, da morajo Zedinjene države rešiti demokracijo sveta, da bo ta vojna zadnja vseh vojen, da bo vojna ubila samo sebe . . .
Dasi je pa že od počet ka na podlagi teh nazorov velika večina ameriškega naroda simpatizirala z narodi Sporazuma, je v prvih meescili vojne le malokdo v Ameriki veroval v možnost, da bi se Zedinjene države kedaj aktivno udeležile vojne. Osobito so hoteli veletržei za vsako ceno vzdržati . nevtralnost Amerike, ki je na ta način mogla trgovati z obema vo-jujočima se strankama. Kakor veste, je takoj v začetku vojne a-meriški kongres energično protestiral proti blokadi Nemčije s strani Anglije, ki je onemogočala izvoz ameriškega bombaža v centralno Evropo.
Polagoma pa so se razmere iz-premenile tudi za materijaliste. Blokada centralnih sil je postajala vedno bolj efektivna in trgovina je cvela skoro izključno z državami. Sporazuma, ki so kupovale večinoma na kredit. Čim bolj je pa rasel dolg antantnih držav, tem jasnejše je postajalo ameriškemu kapitalu, da morajo države Sporazuma dobiti vojno, ako naj morejo ta dolg sploh kdaj poplačati. Prav ko je bilo pri mogotcih ameriškega velekapitala dozorelo naziranje, da bo treba aktivno podpirati države Spora-* zuma, da ostanejo zmagovalke, je storila Nemčija veliko taktično hibo s tem, da je proglasila brezobzirni podmorski boj. To je ze-dinilo ameriške idealiste in ma-terijaliste — in vojn#hapoved A-merike je postala gotova stvar.
Amerika je z orožjem razmeroma malo posegla v gigantski boj obeh sovražnih si skupin. Njena moč pa je vendar postala indirek-tno odločilna v moralnem in ma-terijalnem oziru. Poleg ameriških rezerv v moštvu, orožju iu denarju, je na množico v centralnih državah močno vplival ameriški i-dealizem. Ne le v Ameriki v državah Sporazuma in nevtralnih državah je vsled odločitve ameriških vodilnih krogov prišlo ljudstvo do prepričanja, da je pravica 11a strani Entente, tudi x o-srednjih državah je jel narod dvomiti o pravičnosti svoje stav-ri. Skoro odločilno je v tem oziru vplival predsednik Wilson s svojimi štirinajstimi točkami, ki so obljubljale mir na zemlji vsem ljudem dobre volje. Wilsonov manifest je osob. na širše mase nemškega naroda, a nudi na avstrijske narode skoro odločilno vplival in moglo bi se s-koro trditi, da je vzel osrednjim državam zadnji ostanek odporne sile.
Tako je prišlo do premirja, nemški militarizem je bil zdrobljen in ves svet je bil uverjen, da bodo Wilsonova načela postala dejstvo. Wilsonov vpliv je bil o-sobito v početku mirovne konference, zelo velik. Polagoma pa je jel pešati in to je bilo prvo, kar jc Amerikance osupnilo. Točka za točko Wilsonovega programa se je odkrhnila od mirovne staiv-be. Wilsonova popustljivost v načelnih stvareh je postajala vedno bolj neumljiva. Diplomatsko slepomišje po starokopitnih vzorih, zapostavljenje ljudskega zastopstva in časopisja, vse to je neugodno vplivalo na ameriške merodajne kroge.
Vendar je bila ob Wilsonovem povratu v Ameriko še velika večina ameriškega ljudstva mnenja, da bo senat mirovno pogodbo ratificiral. Z drugimi besedami: A-
CITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO!
%m\\\\

H
bilo treba ob sedanji priliki imeti na svoji strani, liberalci so bili itak gotovi.
Župan je torej to pot prekosil samega sebe. Mlajev, kakršnih še niso videli Ljubljančani, je dal iss svojih gozdov, pregovoril in naprosil vaščane, da so okrasili svoje hiše, dekleta so pletla vence in fantje so postavljali mlaje noč in dan. Kar čez noč je si al Česnov del onega zgodovinskega dne okrašen kakor krnetska nevesta.
Glavna stvar pa je prišla šele zdaj. Določiti se je moral prostor, kjer se regent ustavi. Sestavila se je komisija in se podala "na lice mesta".
"Tukaj bo najbolje," je dejal prijatelj gostilničarja Perogrina in pokazal prostor pred Pcregri-novo '•( stilno.
"Seveda, kar v gostilno ga pe-l.jimo!" ga je zavrnil drugi, ki ga je srce nemaro vleklo bolj h gostilničarju Francclinu.
' Tukaj pod znamenjem je najugodnejši prostor; sredi vasi je, vidi se daleč naokoli," je menil tretji odbornik.
"Kaj pa misliš!" ga je nahru-LiJ župan. "Pred znamenjem Matere Božje vendar ne moremo sprejemati pravoslavnega regen-
gane, vse čaka napeto drugega voza z regentom.
Toda kaj je to ?! V vozu se' nekdo obrne, začudeno pogleda zbrano ljudstvo, prijazno poki-ma in pozdravi z roko in —» ni ga bilo več!
"To je on! To je on!" je za-šumelo med ljudstvom.
Odborniki pogledajo drug dru-zega, župan stoji osupljen, rekli-ci s šopkom za utrne solzica in vsakomure se bere z obraza, ne ve, ali bi se jokal ali jezil ali smejal. ,
Za prvnim avtom so prišli drugi vozovi in išolska mladina si zdaj ni dala vzeti veselja in .je krepko in vztrajno pozdravljala
vse vozove, tudi one ki so bili prazni . . .
Oren ko je bilo pivo, ki ga je nato nastavil gostilničar Vrtnik, grenko je bilo v resnici, toda sto-tisočkrat bolj grenke misli ao navdajale odbornike.
Predolgo bi bilo navajati različne hudomušne opazke in opombo. Primerjali so celo svetopisemskim devicam, ki so čakale ženina! Vzrok blamaže je bil zdaj župan, zdaj glavar, zdaj prostor.
Dokler je ni pogodil, župan "Vrag ga vzemi," je rejal, "prednika! To nam je nalašč naredil on, da se ni ustavil regent." _ In od iste ure in od iste minute je postal socialist.
r	A. Pajek.
ODDELKU:
Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 31. dec. 1920. Druga $10.00, tretja pa $5.00. Tudi imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. 8. K. Jednote.
Dalje dobi vsak tajnik krajev-nega društva lOe (deset) za vsakega novega člana; najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovanju Mladinskega oddelka.
Za vstanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade.
Kako so Česnodolci čakali regenta.
Ko so prinesli časniki poročilo, da se regent na svojem potu iz Ljubljane v Maribor ne ustavi nikjer drugje kakor v Celju, so vzeli Česnodolci in njih inteligenca, po domače imenovane škrijci, to vest s tiho resignacijo na znanje. Resignacije so se bili v teku dolgih let že privadili, kajti Česnov dol stoji pri vsaki priliki na prvem mestu, če se začenja od zadaj.
Toda reč se je zasukala drugače. Prišla sta glavar in komisar
To je uvidela vsa komisija in zbral se je prostor na dvorišču gostilničarke Slapniee.
"Tukaj smo lepo v zatišju; še povoziti nas ne morejo, ker smoi
merikanci niso bili protivni besedilu in duhu mirovnega instrumenta.
Toda oglasila se je komensijal-na skupina. Tej ni bilo všeč, da tvori "Pakt lige narodov" (The Covenant of the League of Nations)* podlago mirovne pogodbe. Po mnenju te skupine ne gre, da bi morala Amerika v svojih bodočih mednarodnih sporih poslušati inernaeijonalni tribunal, kjer bi tujci odločali o ameriških pravicah. To bi nasprotovalo tudi Monroejevi doktrini, o kateri i-majo Amerikanci seveda zelo različne pojme.. Ti pojmi se predvsem zelo razlikujejo od nazorov, ki jih je imel Monroe sam. Senatorji, ki se protivijo ratifikaciji mirovne pogodbe, razumejo Mon-roejeva doktrino tako, da imajo ifcinjene države pravico, povso-(n in vselej delati, kar se jim zljubi". To velja predvsem glede Mehike, kjer čuva komcrcijalna skupina, osobito petrolarji in kovinarji, mogočne interese. Da • i pridružijo Zedinjene države zvc- i zi, ki naj bi čuvala pravico na 1 svetu, potem bi se po mnenju ve-leindustrijcev zmanjšale njih šanse v danem slučaju okoristiti se s tujini bogastvom. V Evropi je morebiti manj znano, da imamo v Zedinjenih državah močno skupino, ki trdi, da je treba 'z Mehiko .pomesti". Sploh se nahaja vsa dežela v nekaki krizi po-žrešnosti, hlepenja po bogastvu. V zgodovini naše republike še ne poznamo slienega razmaha egoizma. Reakcijonarna po voden j je preplavila vse.
Nadaljni vzrok, zakaj senat zadržuje ratifikacijo mirovne po- , godbe, je ta, da bi to ratifikacijo rad poveril prihodnjemu predsed-ništvu, ki bo. kakor se splošno sodi, republikansko. Politika sama na sebi igra sploh močno vlogo v celi zadevi. Ze ined vojno so skušali Wilsonovi protivni ki di-skreditirati vse. kar je bilo s predsednikom v zvezi. Pri tem gredo tako daleč, da imi sploh ni za stvar, ampak le za ™ebo, ki jo pobijajo.
Numeriena moč te konic rcijal-ne in industrijske skupine je razmeroma neznatna, toda njena finančna sila jcf* ogromna. Skoro vsi večji časopisi se nahajajo pod njenim vplivom. Vendar bi tudi kapitalistična moč ne bila v stanu, zlomiti voljo Wilsonov^ da se niso proti njemu združiTe še druge komponente, ki dajo s kapitalizmom vred vsekako močno rezultanto.
Predvsem je irski pokret proti-ven predsedniku, o katerem misli, da je Angliji naklonjen, ker ■pri mirovnih pogajanjih ni mogel dovolj podpirati irskih teženj. Tudi močna nemška struja deluje v Ameriki proti Wilsonu. Ker se je predsednik z vso silo zavzel za jugoslovenske težnje v reškem vprašanju, ima proti sebi tudi ves italijanski živelj in vpliv v Zedi njenih državah. Slednjič so proti njemu tudi vsi idealisti, ki vidijo, j da novi mir ni prinesel pravice ■ na zemlji, ampak nasprotno; vsi^ ti idealisti, in njih je velikp. se: vidijo ogoljufane za svoje upe in pripisujejo vso krivdo predsedniku Wilsonu.
Dočim zahteva senator Lodge, j glavni protivni k Wilsonov, da bi
trebalo mirovno pogodbo 'ameri-kaniz^rati", delajo kapitalisti, nacijonalisti, imperijalisti in celo mnogi bivši somišljeniki Wilsonovi kar našelno proti njej, ker jo smatrajo za neskladno s svojimi interesi in načeli.
čisti idealizem ameriškega ljudstva, ki je bil v stanu poslati milijonsko vojsko čez morje v boj za demokracijo, se je umaknil nejasnim pojmom, ki jih vsak trezno mislec Amerikauec že danes obžaluje. Dokler se ti pojmi ne razjasnijo, ni upati, da bi Zedinjene države mogle ratificirati mirovno pogodbo v njeni sedanji obliki. Že sedaj pa je gotovo, d a je Amerika z nerodno roko izbrisala najlepšo avreolo, ki so jo narodi hoteli kedaj začrtati okoli glave tujega jim voditelja v boju za resnico in pravico.
Skupaj
SKUPINA DELEGATOV IN GL. ODBORNIKOV XIV. KONVENCIJE K. S. K. J. V JOLIETU, ILL. Spredaj v sredini stoji ustanovnik in častni član Monsignor Jos. F. Buh.
Nagrade K. S. K. J,
- :-•<-
-—T
tJra
slovč poročajo: Danes dne 17. avg. je tu umrl častni kanonik iu dekan g. Hribernik. R. i. P
. . , • . > . 35«, \ •■»< »J*« ./ -
1a grob pok. očetu. "Jugoslovanska Narodna obrana" odsek "Slovenija" v Buenos Airesu v Argentiniji je tudi Še poslala
__je I5t avg. v Ljubljani svoj prispevek in sicer 56 sov.
policijski uradnik Rudolf Biz- jamer. dolarjev ter pozneje zopet jak po večletni bolezni. Pokojnik 23.36 dolarjev, njeno glasilo Ma-ie bil med tovariši zelo priljul - jdran" pa ima stalno rubriko 'Ju-Ijeu. N, v. m. p.!	goslovanske Matico", kjer poro-
UmTl je dne 12. avg v Retjab!ča o njenem delovanju in širi pri Loškem potoku tamošnji tr-; propagando zanjo med svojimi govec in posestnik Alojz lvančič.! rojaki. Tako naši bratje v Ame-N. v. m. p.	riki. Da mi ne smemo zaostati za
Smrtna kosa. — Dne 1. avgu- »iimi bi bi,° odve<-' Pripomniti, sta je umrl v Št. Jerneju na Do-i Za Borštnikov spomenik: Pod-lenjskem obeeznani posestnik in'odbor "Udruženja gled. igralcev usnjar Jože Brale v 75 letu staro i SHS" v Ljubljani namerava posti. Zapušča sina Josipa ml. in 4jstaviti svojemu članu, velikemu hčere. R. I. P.	slovenskemu umetniku pok. Ig-
Umrl je dne 28. julija po dol- naciju Borštniku primaren ■ spo-gi in mučni bolezni znani posest- j menik in sicer pokojnikovo oprs
nik valjčnega mlina na Viču pri Domžalah Prane Majdič, v 79 letu starosti. R. 1, P.
Ha ljubljanskem trgn se je smrtno ponesrečil trgovec Adoif Kogler iz Poljčan. Postalo mu je slabo in je padel, pri čemer se je udaril ob kandelaber. cestne svetilke. Došli zdravnik je mogel v-got oviti le smrt. Umrl je dne 15. avg. g. Pan-
je v atrij dramskega gledališča v Ljubljani. Udruženje se tem potom obrača do vseh svojih članov, prijateljev in ljubiteljev gled. umetnosti s prošnjo, da bi pripomogli z denarnimi prispevki ter otvarja z današnjim dnem posebno rubriko v ta namen. Doslej so darovali: Neimenovani 1000 K.***. P. 25. K.
W?dnarodna komisija za raz
krac Gregorc, župnik pri sv. mejitev Jugoslavije in AvETtrije Venceslu pri Slov. Bistrici N. v. je izdala v nemškem, francoskem
m. p. J
in slovenskem jeziku sestavljen
Umeščen je bil 16. avg. novi razglas na dbmejno prebivalstvo.
kanonik ljubljanskega stol. kapi telja', višji šolski nadzornik in honorarni profesor na ljubljanskem vseučilišču dr. Mih. Opeka Obrede je izvršil knezoškof dr. A. B: Jeglič.
Razglas je podpisan po angles kem polkovniku Cravenu kot predsedniku komisije, majorju Steyrcrju in jugoslovcnskem komisarju generalu Pliveliču in sc glasi v svojem slovenskem delu:
Op. uredništva 'Glasila". Zna-'Komisija za razmejitev med Av-ni pisatelj in pesnik dr. Mihael strijo in kraljevino Srbov, Hrva-Opeka je brat II. podpreds. naše tov in Slovencev naznanja prebi
K. S. K. J. so»br. Frank Opeka v North Chieagu, 111. — Čestitamo! Deputacija ameriških Slover-
cev na Orlovskem taboru v Ma-
valstvu prizadetih krajev, da je po določilih st. germanske mirovne pogodbe, člen 29. njena naloga edinole ta, da določi na
riboru se vrne danes dne 18. avg. (terenu (v naravi) meje, opisane
v Ameriko. Njihovo bivanje med nami je yžgalo v naših srcih ntf-vega poguma za delo v orlovski organizaciji. Težkim srcem se poslavljamo od njih. Izrekamo i-skreno zahvalo za izvrstnor pomoč v boju za orlovsko misel, ki nas
v navedeni pogodbi. Komisija torej ni kompetentna, da se bavi z ureditvijo vprašanj privatno-pravnega ali narodnostnega značaja. Komisija je smatrala za potrebno, da se to prebivalstvu prizadetih držav ne znanje z ozirom
bo vezala v trajnem, zvestem pri- na razne prošnje, ki So došle ko-
jateljstvu. Kličemo deputaciji! Srečno pot! Prvemu amerikan-skemu Orlu: Bog živi! — Orlovska zveza.
Sokolske surovosti na Bledu rode svoje posledice. Češkoslovaški zastopnik v Ljubljani se je pritožil na Češkoslovaško vlado, istotako so se Francozi pritožili na svojo vlado in v Belgrad na regenta, liberalni minister Davi-dcrvič se zgraža nad toliko podivjanostjo , podivjani Sokoli na Bledu s svojimi žendarskimi zaščitniki pa so. dcfbili zasluženo kazen. Dvojni hotelir, starosta "Sokolov",g. Tome, ki se je ove-kovečil svoj čas z grdo in skrajno krivično gonjo proti uglednemu zdravniku dr. Benediku, ki je med vojsko kot štabni zdravnik več naših ljudi rešil pred fronto, kot ves propali blejski liberalizem, ta galantni starosta hotelir je dobil 14 dni zapora. Njegov najboljši pomagač pri umazaniji z dr. Benedikom, žandar Rakov-šek (ali kako se že piše), je bil prestavljen na oddaljeno mesto in podrejen vodstvu drugih, poleg tega je bilo obsojenih še 18 Sokolov in sokoličev, ki so se postavljali z gnojnico hi palicami, tulenjem in rjovenjem po Bledu. Liberalni listi, ki mislijo, da je sokolska surovost in nasilje pred Bogom in državo zaslužno delo, so vsi iz sebe nad pravico, ki je zadela razgrajače. Sokolski skru-nilci razpel in rodovništva so lahko ponosni. Čudno se nam pa zdi, kako morejo blejski starši, imajo še trohico vere in poštenja v sebi, puščati svoje sinove in hčere v to sokolsko propalost.
Amerikanski Jugoslovani za Jugoslovansko Matico. Med našimi rojaki, toliko v južni, kolikor v severni Ameriki vlada veliko zanimanje za Jugoslovansko Matico. Slovenska Narodna zveza v Clevelandu, Ohio je priglasila; že 4. aprila t. 1. svoj pristop ter poslala 100 dolarjev kot članari-
misiji od strani prebivalstva Maribor, 16. avgusta 1920. General Ante Plivečič, komisar kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
j
VPAD MADŽAROV V PREK I MURJE.
Maiibor, 4. avgusta. Med ča- j som, ko je znani prekmurski žup-, nik Klekel pripeljal Prekmuree | v Maribor na orlovski tabor, so vdrle madžarske tolpe na dveh krajih v Prekmurje, in to pri Hodošu, zadnji prekmurski postaji, kjer ko napadli naše straže iir jc tamošnje prebivalstvo, po večini protestantovske vere, madžars. kim tolovajem pomagalo. Ob i-stem času so vdrli tudi pri Pu-conci, to je eno postajo od Murske Sobote, kjer so napadli naše orožnike. Okoliško prebivalstvo pod vodstvom protestantovskih duhovnikov, je Madžarom pomagalo in je prišlo do streljanja. To sodelovanje prebivalstva se tolmači kot tievolja nad vojaškimi nabori, ki se sedaj tamkaj vrše. Tudi v Murski Soboti so 'bili tamošnji Madžari pripravljeni mi prevrat in na vkorakanjc madžarskih tolp. Naši orožniki iu vojaštvo so pol ovil i tr tolpe in jih spravile na varno. V Murski Soboti so bili- zaprti trije madžarski odvetniki, in sicer dr. Pinter, dr. Gyory in dr. Semeniv. Dva od teh sta bila obsojena na pet $ni, eden pa na doset dni. Župnik Klekel poživlja v današnji izdaji "Novin" vlado, da odstrani iz Prckmurja vse liberalne' učitelje iu jih nadomesti ,s krščanskimi. S to zahtevo župnika Klekla baje soglaša tudi civilni komisar. <— "S. N."
Veliko neurje na Trški gori.. V
sredo dne 4. avg. okrog 5. ure popoldne je prišlo veliko neurje r.a Trško goro pri Novem mestu. Nenadoma je prihrul neznanski vihar, ki je sipal kakor gramoz debelo točo po vinogradih. V par no. Obenem je prijavila 15 čla- Sekundah je bil na vzhodni in jn-nov, kateri so plačali vsak po 1 žni strani Trške gore docela uni-dolar članarine. Ta dar je sprem-jčen letošnji vinski pridelek. Po Ijalo zelo prisrčno pismo, v ka-'ostalih vinogradih trškoforskih terem ameriški rojaki navdušeni lin po Grče v ju je škoda manjša, pozdravljajo ustanovitev Jngo- Seveda je vihar povzročil tudi si-slovanske Matice ter ji oMjiiblja-jper mnogo škode: podiral je ko-jo svojo pomoč. Oorioime ijena zolee, odnašal strešje, raval dre zveza je poslala pozneje še 5 do-|Vesa, otresel sadje. Stari ljudje larjev in nas ravnokar obvešča, pripovedujejo, da že od leta 1873 da je poslala še 1000 K kot dar ni bilo tako pogubne vihre nad gosp. Vinko Bonača,'mesto ven- šempetersko okolico.
nja najeta stanovanja, in jim nakazala — vagone v Dravljah. Dva sta se rešila s tem, da sta takoj z visokimi deleži pristopila k stanovanjski zadrugi, tretji pa je ostal trmast. Ko bi še osrednja vlada vršila tako odločne odredbe proti railjonarjem, bi bilo kmalu draginje konec.
Za sorodinike padlih. Ministrstvo za promet je dovolilo začasno četrtinsko vožnjo po vseh železnicah onim ožjim sorodnikom leta 1914 do 1918 padlih vojakov, ki nameravajo poseliti njihove grobove, napraviti jim spomenike ali prenesti njih kosti v rojstni kraj. To ugodnost pa uživajo samo oni, ki dokažejo, da plačujejo manj kot 13 dinarjev neposrednega davka.
Maribor. Kakor smo izvedeli iz zanesljivejša fvira, namerava ot-voriti v velikih prostorih trgovine Pirchan v Mariboru, veliko trgovino ze železnino graška tvr-dka "Greinitzz več 10 miljoni kapitala in z nad 100 nemškimi uradniki. Občinstvo v Maribora in okolici smatra to kot atentat na Slovenstvo, ker je jasno, da hoče ta veleneniška tvrdka izrabiti ugodno konjukturo v naši državi in izsesavati naš kapital v tujino. Končno pa pomeni to podjetje nevarnost za krepko se razvijajoče trgovstvo v Mariboru. Zdelo bi se nam čudno, ako bi krajevne oblasti in deželna vlada, izvršitev te nakane dopustila. Velikanski prostori Pirchauo-ve trgovine bi bili velika odpo-nioč silni stanovanjski krizi za lokale, ker bi se dalo iz njih napraviti več trgovskih manjših lokalov, kar bi bila znatna odpo-moč za trgovce, ki se hočejo eta-blizirati v Mariboru. Občinstvo mesta Maribor zaupa v uvidjli-vost ntfših oblasti, da bodo preprečile to velenemško namero.
Ustreljen je bil v noči od nedelje na pondeljek okoli 12. ure na Viču pred Vehovčevo gostilno kovač Andrej Sušni k, doma iz Količevega. Kakor pripovedujejo, je stal pred gostilno. Mimo se je pripeljal bieikljist, kateremu je rekel^ naj gre spat. Biciklist je nato ustrelil in Sušnik j<j mrtev obležal. Orožniki so zaprli Ferdinanda Petka iz Podrečja, ki je šele pred tremi leti prišel iz Amerike. Pokojni Sušnik je bil zelo miroljuben in splošno priljubljen. Ravno 17. avg. je poteklo leto, odkar se je poročil.
Cerkveni rop. V Dolu pri Hrastniku-je bila 11. avgusta t. L proti večera iz tabernakeljna u-kradena lepa inonštranca s sv. Rešnjem Telesom vred. Tat je vlomil z nekim močnim orodjem in odtrgal ključavuico na vratih. Iskanje za tatovi in monštranco je ostalo do zdaj brezuspešno. Najbrž sc je tat šc isti večer odpeljal z monštranco proti Zagrebu, kjer je dovolj Židov, ki trgujejo z ukradenimi stvarmi.
Nad Ribnico na Dolenjskem je 16. avg. ponoči divjala strašna nevihta. Strela je udarila v Kri-žmanov skedenj prikapeliei ob cesti v Hrvačo. Skedenj je pogorel do tal. Samo močnemu dežju je pripisati, da se niso vnele še sosednje hiše.
Št. Jurje pri Grosupljem. Tu razsaja zelo huda griža. Umrlo je že veliko ljudi — mladih in starih. — Dne 15. avg. je umrla gospa Goršič roj. Kastelic, soproga trgovca in posestnika Jos. Gorši-ča. Pokojnica je bila zelo dobra in blaga duša. N. v. m. p.!
Pr. Terseglav na potu v domovino. Dne 16. avg. dopoldne je iz Zagreba došla telefonska vest, da jc v Dubrovnik dospel transport jugoslovanskih ujetnikov iz Sibirije, med katerimi se nahaja tudi urednik "Slovenca" g. France Trseglav. Po preteku šestih let bomo imeli zopet priliko, pozdraviti v svoji sredi našega tovariša in sotrudnika, ki smo ga mi v u-redništvu, kakor tudi naše organizacije težko pogrešali iif in ki ga jc najtežje pričakovala njegova tjrtižina, Bog ga sprejmi v domovini ! - * > . i
Medvedko jc ustrelila dne 2. avg. gospa Franja Jakilova, tovarnar jeva soproga iz Karlovca. v Travni gori nad Sodražico, v lovišču g. dr. Lovrenčiča. Gospa je šla proti 3. uri popoldne na lov srnjaka, ko pri lomasti iz goščave medvedka. Z dobro merjenim strelom jo pogodi gospa smrtno v vrat, na kar ji zada logar Anton LavriČ, ki je-gi>spo spremljal, šc en strel. Medvedka je šla po strelih še kakih 40 korakov dalje
A DOMOVINA.
- Srednja kmetijska šola sc otvori v Gorici, it a lijaiiska seveda. Določena jc za vso "Julijsko Benečijo." — Slovensko profesorsko društvo v Gorici je in¥tlo due 5. avg. svoj obč ni zbor "pri Maksu." — Strokovno nadaljevalno šolo za zidarje v Renčah je dovršilo letos 84 učencev (78 zidarjev, 2 mizarja. 2 kovača in 2 čevljarja). Bila sta dva tečaja, ki sta trajala šest me seeev. Šolo * vodi domači naduči telj Vižintin, strokovni učitelj j Ferlat. Uspeh šole je krasen. —
V	Mirnu se jc končala 25. pr. m tamošnja obrtno-nadaljevalna šo la. Dovršilo jo je 71 učencev. Po učevala sta nadučitelj Urbančie in strokovni učitelj Ferlat. Pri hodnje leto se ustanovi tečaj za dekleta. — Na trgu v Goric.' strašno grdo postopa s slovenski mi okoličani tržni nadzornik Re sen (potujčeni Režen), zato pa so okoličani kratkomalo nehali nosi ti pridelke na trg v Gorico. — U čitelja Alojzija Hreščaka so pre mestili Italijani iz Lokvu pri Sežani na Vojsko nad Idrijo. Prof premeščanju učiteljev, za kater« ni nobenega^ pravega vzroka,' ii proti kršenju šolskih zakonov • strani okupacijske oblasti so bil podani protesti po učiteljskil -društvih ki pristojnih zastopih Ako jc učitelj količkaj bolj agi len in delaven v prospeh šole ir učiteljstva, pa je že nevaren ii hitro mu italijanski oblastnik poka že io svojo pest.
Jugoslovansko trpljenje na Re ki. — D'Annunzio je divjaško go nil Jugoslovane z Reke. Nobene ga obzira, nobenega usmiljenja Jugoslovana so na ulici domač' italijanaški podivjanei in vojak arditi suvali, pretepali, oplju vali, potem so ga vlekli na kvev turo, kjer so ga zopet mučili. Ni Doiieijo m bile pozvane jugoslo vanske družine, kjer so dobile na log za izgon in propustnico. Nf propustniei je bilo zapisano, koli ko svojih stvari sme stranka ! seboj Vzeti. Ko so izgnanci odšli je reška divjačina planila po sta novanjih in si razdelila vse, kai so jej morali Jugoslovani prepu stiti, Mati z dvema malima.otro kpma je lepo prosila, naj jej do valijo vzeti s seboj otroško oble kbi in perilo. V odgovor sq jo sh japii z nogami v rebra. Bedna žena je jokala in ž njo otročiča, ali ka' takega ue gane slavnega pesniki. D'Annuiizia. Nil pesniškega n več v njem, razbojništvo kraljuje v njegovem srcu. Tisti visoki ob lastniki, ki pravijo, da predstav lilijo Evropo, vsa taka italijan ska, grozodejstva mirno gledajo Pa, saj je Evropa ščitila Turčijo ko je ta v Stari Srbiji natikal* i»a kole naše ljudi, kaj naj bi ni ščitila zavezniške in velekultur ne Italije!
D'Annunzio se pripravlja. — "Domovina" poroča iz Bakra, da je 6. avg. zopet letel nad Bakrom italijanski aeroplan in sicer v smeri proti Karlovcu. Na Sv. Kuzem so pripeljale italijanske čete mnogo vagonov bodeče žice in mnogo vojnega gradiva. Italijanske čete se noč in dan ve-žbajo v ostrem streljanju. Na Su-šaku so fanatični Italijani prekrstili trg Petra I. v trg Vittorio Knianuclc. 5. avg. se je pri Uriuju približal naši obali italijanski motorni čoln in pričel streljati s strojnico. .Naše straže so na o-genj od-govdrile, nakar se je čohi oddaljil. Ranjen ni bil nihče toda zgoditi bi se mogla nesreča, ker sc je v morju kopala deea in je bilo na morju mnogo ljudstva Hujskanje proti Jugoslo venski "Prijnorski Matici." Trst, 5. avg.
V	zadnjem času je bilo laško časopisje polno hujskajočih vesti proti jugoslovenski 'Primorski Matici', in da sili laške mornarje, da morajo ali postati Jugoslo veni, ali pa takoj zapustiti jugoslovenske ladje, na katerih so nemeščeni. V današnjem "Lavoratoru" pa izjavlja tržaška sekcija "Državne zveze ^pomorščakov " (Federaeione Nazionale dei Lavaratori del Ma re), da ji ni nič znanega o vseh stvareh in da je očividni namen onih vesti v časopisju, da bi se nahujskala zveza, da bi se vmešavala stvar, ki je nič ni briga Zveza je nepolitična in ne pojde nikakor na trnek : tem bedastim naeionaiistiškim spletkam. Obenem poudarja Zveza, da se nikdar ni vmešavala v poslovanje "Primorske Matice", in- poziva mornarstvo, naj pazi na take vesti in jih smatra za spletke brodo-
ooeijansiicni nsii so ze uaij ^a — ----------— 7
opozarjali vlado na velikanske ne- riti pravice do te zemlje. Noben rednosti, ki vladajo v skladiščih tvoritelj italijanskega preporoda
ni priključil Dalmacije v geogra-fične in etnišne italijanske meje. Vojna za to zemljo, ki je etnieno
javne aprovizacije. "Lavaratore razkriva sedaj škandale in goljufije, katere1'je tekom mesecev izvedel kapitan Boccuzzi, načelnik oddelka za moko, slanino in mast. Boccuzzi je znal organizirati ve-rižniško družbo, ki je razpečevala blago kar na vagone v Avstrijo in Čehoslovaško republiko. Sedaj so v tem oddelku konštatirali blagovni primanjkljaj za 5 milijonov lir', kakor tudi blagajniško diferenco 600.000 lir. Boccuzzi je bil pred vojno kapitan male ladjice Istrske paroplovno družbe, za časa vojne jc junaško pobegnil v Benetke, postal. vnet irredentist jn po vojni zagrizen fašist. Vlada je odredila njegovo suspenzijo.
Iz Tolmina. Pred kratkim jc dospela k nam tužna vest, da je uaš bivši okrajni glavar Kari baron Hohenbiichcl po dolgi in mučni bolezni dne 22. julija na svojem domovju "Gleifheim" 11a Triden-tinskem umrl. Pokojnik je služboval celo vojno kot okrajni glavar tolminski v Cerknem, kjer je delil okoli sebe le dobro. Vsak, kdor jo potrkal 11a njegova vrata.bil je uslišan. Begunci so imeli v njem pravega očeta. Dosti milijonov izredne podpore v denarju in živilih je med nje razdelil. Kdo drug na njegovem mestu bi jih gotovo ne, vsaj ne v taki meri. Tudi jih je mnogo, ki mu lahko iz hvaležnosti ohranijo trajeii spomin, ker jih je — mnogokrat na lastno odgovornost — izpulil iz krempljev grabežljive vojne* furi-e in jim izposloval oprostitev in daljše dopuste. Da je bil tudi on med tukajšnjim ljudstvom priljubljen, dokazuje to, da je bil •menovan za svoje zasluge častnim »bčanom tolminske občine .in šc drugih občin tolminskega glavarja. Pokojnik je zelo vzljubil naše
in geografična jugoslo venska, bi bila osvojevalna in imperialistična. Kdor računa na italijansko vojsko v slučaju take osvojevalne vojne, je nor ali pa je fantast.
Italijani se boje prihoda regenta v Dalmacijo. Vest o potovanju regenta Aleksandra v Dalmacijo je silno razburila italijansko vlado. Glasilo zunanjega ministra "Giornalc d' Italia" pravi, da regent ne more obiskati Dalmaciji-, ker je še vedno sporno ozemlje, katerega okupacija je izročena Ameriki.
Ukaz o imenovanju podpisan. Belgrad, 18. avgusta. Dane* dopoldne je podpisal regent ukaz o imenovanju nove vlade. Prisego je položil Kamo novi minister za notranje zadeve Milorad Draskovic, Dr. Mušički/ki je bil določen za ministra za konstituanto, je odklonil to mesto. Radikalci kandidirajo za ministra za*konstituanto sedanjega pravosodnega ministra Trifkoviča, 11a njegovo inesto pa dr. Pelcša.
Narodno predstavništvo sklicano. Belgrad, 18. avgusta. Parlament je sklican na 25. avgusta. Na dnevnem redu jc volivni zakon, ki bo rešen v dveh do treh dneh. Volitve predsedništva narodnega predstavništva so preložene na poznejši čas.
Vprašanje pokrajinskih vlad. Belgrad ,18. avgusta. Vesti nekih listov, da je že določena oseba poverjenika za notranje zadeve v Sloveniji, ne odgovarja resnici. Sicer pa vprašanje pokrajinskih vlad še ni rešeno in se bo rešilo sedaj, ko je sestavljena nova vlada.
Češkoslovaški zunanji minister
kraje in naše ljudstvo in jc —'dr Beneš je došel v Belgrad, kjer lasi sam drugorodcc — hrepenel se je sklenila zveza med Jugosla-
vedno le po Tolminu in njegovi }epi okolici. Ob polomu bivše
vijo in Češkoslovaško. Iz Belgra-da se je odpeljal dr. Beneš v Ru-
\vstrije jc bil prvi, ki je prisegel munijo z istim namenom.	^
kot uradnik za Jugoslavijo in to j Naš poslanik v Budimpešti. je bil gotovo tudi vzrok, da dolgo | Belgrad, 18. avgusta. Za našega ni maral sprejeti po laški oblasti i poslanika v Budimpešti jc imeno-ponujane mu službe pri general-1van dr. Nilan Milojevič, ki je že nem komisarijatu v Trstu in se je!došel iz Haaga, v to odločil šele čez leto dni poj Za člane Gospodarskega »veta dolgem prigovarjanju. Ločitev iz L Beogradu so imenovani sledeči. Tolmina je prav gotovo pospešu- Slovenci: Ivan Knez, predsednik
joee vplivala 11a njegovo srčiK bolezen, ki je žali bog sedaj dopolnila svojo žalostno nalogo. Nje-
trgovske zbornice,"" inž. Viktor Turnšek. ravnatelj urada za pospeševanje obrti, Dragotin Hribar,
govi ostali soprogi iz znane rado-!podpre(lscdnik Zveze i„dustrijcev, ljubne in narodne družine Pavli- Karel Kobi veietrfec v Maribora, 'kove izrekamo povodom te nena- Janko Jovan rav-natelj Zadružne domestljive izgube naše odkrite
v .. 1	.	j/ivc/itr.
x	r	Vračajo se. "llrvat" priobčuje
Laska črna roka. "Fascio Na-Iiz Beograda vest, da je vlada do-
zionale" v Trstu jc razpisalo nagrado 11a frlavo slovenskega narodnega poslanca dr. < oka radi njegovega govora v Narodnem predstavništvu. V .omenjenem govoru jc dr. Čok razpravljal o dogodkih v Trstu.
V Trstu je bilo prebivalstva dne
l^maja t. 1. 234.751.
Obsodba Radiča. — Zagreb, 4. avg. Danes ob 10. uri sc je razglasila obsodba proti Stepanu Ra-diču, ki je vzbudila v vseh krogih meščanstva in kmetskega prebivalstva velikansko zanimanje. Sodna dvorana je bila do zadnjega prostora zasedena. V sodbi se naglaša, da je Radič roval proti naši kraljevini od prvega decembra 1918, ko se je razglasilo ltjcdi-njenjc, pa do 25. marca 1919 in od februarja letošnjega leta pa do 1. marca 1920, ko 'predsednik seljačke stranke. V obsodbi se nai-vaja celo njegovo veleizdajniško delovanje, ki je stren\ilo za tem, da se odtrga en del, to so Hratje, iz združene naše kraljevine in da se osnuje samostojna hrvatska se-Ijačka republika. Kot glavui dokument sc navaja memorandum, ki ga je podal Wilsonu, ol>stoječ iz devetih točk, ki ga je izročil francoski misiji. Radič je bil obsojen na dve leti, 6 mesecev ječe, poostrene s postom vsakega t. decembra. Pri obsodbi ni bil v dvorani qavzoč ne Radič, niti njegova zastopnika. Državni pravdnik je vzel obsodbo Stepana Radiča 11a znanje. V celi dforani med razglasitvijo obsodbe ni prišlo do nobenega incidenta in so poslušalci ob koncu razprave izrazili svoje zadovoljstvo . s ploskanjem.
Italijanska vojska in vojna s Jugoslavijo. "Avanti", ki se tiska začasno v tiskarni "Epoca", piše^ Italijanski vojak se ne bo bavil ne za Valono in za Šibenik, ker je
volila izgnanim generalom Salis-Sevisu. Laksi in Mihaljeviču po-vratek v Jugoslavijo. Ti generali so bili po osvobojeuju izgnaui, ker niso hoteli priseči zvestobe kralju in domovini. Zagrebška "Domovina" pristavlja: Čujemo, da so se dobri iit nedolžni generali skesali in premislili ter da prinesejo s seboj prošnje Franka, Sachsa in Klobučariča za povratek v Jugoslavijo in da bomo skoraj doživeli tudi to veliko srečo.
Poselski davek na Dunaju. Na Dunaju so uvedli bbčiuski davek na posle, ii^ieer: gospodinjstva z eno samo služkinjo so davka prosta; gospodinjstva z 2 služkinjama plačajo 600 K davka, gospodinjstva s 3 služkinjami 1200, s 4 služkinjami 2400 K; ako je posel moškega spola, se davek podvoji. Je pa 11a Dunaju 543.935 samostojnih gospodinjstev, od teh 500.642 družili nima nobene služkinje^ v 53,293 gospodinjstvih imajo po 1 služkinjo, v 6867 po dve, v 22*71 po več poslov.
Poselsko zavarovanje v Avstriji. Te dni je bil v Avstriji razglašen novi pokojninski zakon. Po tem zakonu ima brezpogojno pravico do prejemapja pokojnin vsak moški zavarovanec, ki je dopolnil 60 leto, ženske pa že s 55. letom. Zavarovalnine plačuje delodajalec; le ako ima zavarovanec na leto nad*40,0Q0 K plače, mora sam plačati polovico, drago polovico pa delodajalec.
Trst, 3. julija. Listi poročajo, da je posanec Salvemini v petkovi seji poslanske zbornice v Rimu in-terpeliral ministrskega predsednika glede izpremembe uprave in postopanja naprav avtohtonim manjšinam v pokrajinah, ki jih bo Italija anektirala, ter glede načel, po katerih je admiral Mille doslei upravljal Dalmacijo.
<®®®®®®®® ®®®®®®®®® ®®®®®®®®®
HVinmSi
Vprašanje spojitve Avstrije Nemčijo stoji Se vedno v Avstriji t ospredju dnevnih razmotrivanj Revija "Da8 neue Reicto" prina-ga v vsaki Številki kak donesek k problemu: združitev z Nemčijo aH pa priključitev k podonavski federaciji, ki jo propagira zlasti F«ncija. Krfcč. soc. poslanec dr. Mstsja razmotriva v "Muenche-ner Allgem. Rundschau" nepopisno revščino v Avstriji. On upa, da pride čas za spojitev in da se treba na to pripravljati, češ da j<» donavska federacija pristna francoska misel. Francija je razbila Avstro-Ogrsko na prigovarjanje Jugoslovanov in Čehov,zdaj pa isč** nadomestek za staro monarhijo. Njegovo mnenje je, da ni bilo trefoa razbiti Avstrije, pa je ravno tako nemožno danes izreči se za donavsko federacijo.
Popolnoma drugo stališče je grofa Voltolinija v krSč. soc. reviji "Das neue Reich" v zadnji Številki z dne 15. avgusta. Razlogi, ki jih navaja za podonavsko federacijo so javno danes, ko smo čuli dr. Benežove misli »izcednega • pomena. Kažejo nam sliko, kako se je brez nas nekaj kuhalo, kar pa zdaj sami iz lastne uvidevnosti na češko pobudo — izvršujemo, ne da bi toili hlapci entente.
Matajevo odklonilno in Volto-linijevo pritrdilno stališče je bilo gotovo dano, še predno so frolj-ševiki zrahljali versaillesko pogodbo do temeljev. Pod naslovom: "Kaj se zamolČuje avstrijskemu ljudstvu? izvaja Voltolini sledeče:
O spojitvi z Nemčijo vladajo v Avstriji še vedno popolnoma nejasni pojmi. Zdi se, kakor da nima nihče dovolj poguma in bi avstrijskemu ljudstvu končno vendarle enkrat nalil čisto resnico, da se pri sedanji razporeditvi politične moči ne da združitev izvesti in da pri tem tudi ostane. Toda v Avstriji niso samo zamolčali pravih dejstev, nego so se potom časopisja dejstva naravnost potvorila. Nepotrebno je spominjati na to ,da so si v tem plemenitem stremljenju podali socialisti in Vsenemei roke. Do-čim hočejo prvi potom združitve utrditi svojo gospodovalsko mve» ker bi se spojili s sorodno vladajočo sctranko v Nemčiji ,delajo Vsenemei svojo propagando glede združitve kar na povelje iz Berlina, kjer hočejo izrabiti idealizem tolikerih "neumnih Avstrijcev" s tem, da jih uporabijo kot "nadomestek" za izgubljene pokrajine na vzhodu in za padu.
Ententa da je vsenemško igro že davno spregledala. Pred nedavnim časom je pisal naj razširjene jši švicarski list "Neue Zuer. Zeitung": "'Kar je Nemčija zgubila v vojni so le kraji z deloma prav neljubim prebivalstvom: na vzhodu Poljaki, na zapadu pa Valonci, Alzačani, Lotringijei. Nasprotno pa je pokrajina med Bodensee in Litvo s svojimi dobrosrčnimi prebivalci prav Udoben nadomestek." More pa li kdo v Avstriji resno verjeti, da ne bo ententa, ki je ravno z vojsko hotela zmanjšati moč (Nemčije, preprečila to nadomestilno politiko?
Oficijelno stališče entente v vprašanju spojitve je znano: ona vstraja trdno pri členih versail-leske in saintgermainske pogodbe, ki spojitev absolutno prepovedujeta.
Toda — pravijo propagator ji za združitev — ententa ne vstraja pri črki in se bo že dalo z njo govoriti. A ravno to da je največja laž, ki jo širijo med avstrijskim ljudstvom .Ententa ima prevelike gospodarske interese, nego da bi kdaj sploh mogla dovoliti združitev. Njeno stališče da je tako, da more Avstrijcem, če potrebujejo zaslombo v velikem gospodarskem 'območju, leto nuditi samo v podonavski konfederacij! nasledstvenfli držav. Tudi s te strani puste avstrijsko ljudstvo v temi, zakriva se mu, da je donavska konfederacija trdna točka v celotni ententini politiki«? in da je doslej oviral njeno ude jat vi t« v edinole odpor
Češkoslovaške. Danes pa, ko Češka vobče kaže, da hoče v marsičem hoditi povsem svojo pot in se z velikimi koraki bliža boljševizmu, so prišli v Parizu do nazora, da bi dosegla svoj namen tudi avstrijska- ogrska - jugoslovanska konfederacija. Še pred nekaj tedni je senator Irabart de la Tour točno oznanil pri priliki- ratifikacije saintgermainske mirovne po godbe v obširnem poročilu vso



Tudi
tu
nava
se
oba vodilna nagiba: absolutna prepoved pridružitve Nemčiji in ustvaritev podonavske zveze.
To je isto, kar je naglasi! v zbornici Margaine in kar dan na dan vsi pariški listi (Temps, Journal de Deibats 28. maja, L'-Eclair 27. maja) ponavljajo! Nasproti temu pa kažejo oni, ki se potegujejo za Združitev, na Anglijo in Italijo. Kar se tiče Italije, je to tudi resnično. Italija podpira stremljenje po združitvi ter pobija podonavsko konfederacijo i nsicer samo ona v celi en-tenti ter v največjem nasprotju proti Franciji, Angliji in Ameriki. (Le Demoerate 9. maja). Kratkovidni politiki hočejo v tem videti neko dobrohotnost Italije do Avstrije, toda nič ni bolj potrošeno nego tak sanjavi optimizem .Italija zagovarja združitev samo iz golega "sacro egoismo " Pred vsem hoče imeti skupno mejo z Nemčijo na Brenerju. Italija zato išče zvezo z Nemčijo, ta pa bo lepo priliko, da vendar končno dobi enega zaveznika, gotovo izrabila in Italiji šla na roko, kjerkoli bo le mogla. Pri tem načrtu bo končno veljavno žrtvovana južna Tirolska. Zakaj Nemčija gotovo ne .bo dregnila svojega zaveznika pd nos s tem, da bi zahtevala povrnitev ozemlja, ki je bilo zadnja desetletja sen i-talijanskih nacidnalcev. Tembolj pa se boji Italija podonavske konfederacije. Zakaj ta ne ibi bila samo silna zapora med Italijo in Nemčijo, amipak bi tudi, za stačaj, da bi prišlo do zveze med Italijo in Nemčijo, ne pustila juž-notirolskega vprašanja nikdar v miru, to pa že radi direktne poti iz Pariza erez Arlberg — Brenner — Pustertal 1 v Jugoslavijo. Podonavska konfederacija bi pa tvorila tudi za jugoslovanske lu-ke mowno zaledje in bi zato tudi njegovo moe ob Adriji zelo o-krepila, med tem ko smatra, kakor znano, Italija Adrijo za mare nostrum.
Če tudi je pa Italija proti donavski konfederaciji, kaj pa more spremeniti to na dejstvu! Italija ima v ententi vedno zadnje mesto in njena beseda ne prifle več v taki meri d<J veljave, odkar ep jji ententine velevlasti izplačale judežev delež za nastop leta 1915.
Kdo šteje v ententi? Anglija in Francija ter — Amerika! Kako pa nastopa Anglija v avstrijskem problemu? Ravno v tem pogledu da je bilo avstrijskq prebivalstvo najmanj pošteno poučeno. Naj izpriča članek v "Re-viero", ki ga je prinesla v prestavi "Ostschweiz". Glasi se:
"Mir v Saint-Germainu je Avstrijcem natančno predpisal njihovo mesto. Ostati morajo država zase in se ne smejo združiti z Nemčijo, seveda jim je pripušče-no, da se z nasledstvenimi državami habsburške monarhije gospodarsko tesneje združijo. Dasi vsi gospodarski pogoji Avstrijo nujno silijo na to pot in bi ostale nasledstvene države gospodarsko unijo v lastnem interesu pozdravile, iškili Avstrija samo proti Nemčiji.'Ker je mirovna pogodba Avstriji popolnoma prepovedala, spojiti se z Nemčijo zato hočejo zdaj poedine krono-vine o"biti besedilo mirovne po godbe.
Naj li dopustimo, da zavlada Nemčija nad vsem prometom med vzhodno in zapadno Evropo? To pa bi se zgodilo, če 'bi dobila Nemčija Tirolsko in zgornji tek Donave v svoje roke. Rekel pa bi kdo, da bi ostala potem še zveza preko gornje Italije. Toda ta zveza je neugodna in tvori prevelik ovinek.
Nemčija ne sme pod nobenim pogojem zavladali nad arlberško črto, ki se vleče od Buehsa ob švicarski meji preko Innsbrucka na Salzbjirško in na Dunaj. Čt ima Nemčija v rokah to veliko zapadno vzhodno zvezo, potem bi bili zavezniki v prometno političnem oziru na novo od nje odvisni.
Kake važnosti pa je, da do tega ne pride, se je pokazalo nedavno pri Dogajanjih o orient -expressu, ko je Nemčija delala sitnosti radi vožnje preko Stutt-garta in Monakovega. Če bi imela Nemčija v oblasti arlberško črto,kar »bi bilo gotovo dejstvo,če bi se Avstrija ali vsaj samo Ti-rplska pritegnila Nemčiji, potem bi se morala Evropa ukloniti volji Nemčije.
Nasprotno je aibsolutno potrebno, da Nemčija ne dobi v obrat
ti kateri bi vse plovitvene prav nič ne pomenjale,
Danes poseduje Nemčija od plovne Donave samo nepomembni košček od Regensburga do Pasave. In vendar se je vila pred vojno nemška zastava na Donavi do Braile in Galaca. Kako pa bi šele izrabila Donavo Nemčija, če bi. bila v njenem območju od Pasave do Litve, če bi mogla pre-ustvariti Duuaj v pristanišče za vso svojo vzhodno trgovino. Ponovil bi se tako trgovski program s smerjo od Berlina do Bagdada, če bi Nemčija imela Donavo v svoji oblasti.
Zato treba Avstrijo rešiti pogina, ki ji preti, če ostane sama zase *,treba jo je spraviti na tisto pot, ki je za zaveznike edino vzprejemljiva: treba je ustvariti gospodarsko obdonavsko konfederacijo.	A
Ako (bi to 9pustili in posamne nasledstvene države prepustili svoji usodi, potem bi se pobalka-nila Evropa notri do srca. Nasprotno pa bi konferederaeija nasprotja izravnal in blažilno vplival. Nikogar se seve ne sme k temu siliti ,toda če so nekatere države pripravljene za tak načrt, potem bo kmalu 'sacro egoismo' pri drugih povzročil, da se *pri-družijo.
Samo po tej poti morejo pregnati zavezniki misel Avstrije o spojitvi z Nemčijo in se izogniti vsem iz nje izvirajočim nevarnostim. Samo na ta način se da zagotoviti v srcu Evrope tak "mirni razvoj, ki je po volji in načelih zaveznikov docela zajamčen."
Tudi izjave Asquitha v Central Hallu v Londonu 22. maja, v katerih je odločno zahteval donavsko 'konfederacijo kot «dini izhod fea ozdravitev nasledstvenih držav, so ostale v Avstriji neznane, Isto velja o članku Lazarja Weilerja v "»Figaro" 11. junija, kjer enako obravnava politiko entente napram nasledstvenim državam. Pred kratkim pa je na-glasil vpliven angleški finančnik stališče entente »v vprašanju kredita, češ, da hočejo dovoliti kredit le samostojno Avstriji, nikdar pa ne državi, ki bi imela tako malo samozavesti, da bi hotela postati provinca sosednje države, ki je z njo že od nekdaj slabo ravnala.
O bistvu vprašanja samega, ti-kajočega se združitve z Nemčijo, se da misliti tako ali tako, toda nismo li Nemci danes dalje od združitve, kot smo bili kdaj prej, če pomislimo na milijone rojakov pod češko, rumunsko, jugoslovansko, poljsko, letsko, estniško, iitvinsko, italijansko in francosko vlado? Zdaj gotovo ni časa za to, da se lovimo za ideali, ki so nedosegljivi in donašajo Avstrijcem, če trdovratno zasledujejo svoje cilje, samo antipatije po vsem svetu!
Voltonijev članek je sicer izbo-ren, a še nedostaen komentar k misij i nbesdam dr. Benefia v Belgradtt.
Pripominjamo le še to, da je pred odhodom imel v Pragi posvet z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Kennerjem, s katerim sta se razgovarjala o bistveno istih stvareh. Prav tako pravi neka vest, da se je TPusar na Dunaju posvetoval z Rennerjem in da čaka Avstrija samo na uspeh v Belgradu in Bukarešti.
Pridenimo še značilno izjavo bolgarskega min. predsednika dr. Stambuliskegfm češ, da veruje v sporazum s sosedi in v revizijo za Bolgare najaežjih mirovnih točk. "Preuričan sem," je rekel, "dar sklene Rumunija z nami prijateljsko zvezo. Vem, da je sedanji rumunski ministrski predsednik Avarescu za prijateljske stike z Bolgarijo. Nameravam posetiti po ratifikaciji mirovne pogodbe London, potem oibiščem Bel grad in Bukarešto, in nikar se ne čudite, ako se sestanem prej ali slej z Venizelosom.* '
OPot dr. Beneša v Bukarešto po bolgarskem obisku in besede bolgarskega ministrskega predsednika kažejo, da se odpirajo vrata sporazuma vseh balkanskih malih držav, čutečih, da si mora-io same zajamčiti potom nove balkanske zveze — miren in va-
Cevera's
~ Regulator
(Severov Regulator) je ptavilao zdrsnilo M odstranjen* teh boUfiinlnu Popravo narodnosti vstod katerih trpe in« la dekleta. To adsavilo j« bilo mano In rabljeno mnogo tot s najbolj-iim uapohom. Dobit« ca prt valem lekarju. Bodite previdni, d* dobit« »i-■ono "Severjevefa". Cena ti M in Bo davka.
CEDAR RAPIDS, i O V*>
POOBLASTILA ZA STARI KRAJ,
PROŠNJE IN IZJAVE, za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko izdeluje pri gene-ral-konzulatu SHS registrirani slovenski javni notar
IVAN ZUPAN,
JMUJ li* iHWWIIMmS i MI
naznanjam, da sem pripravljen sedaj sprejemati svojih pisarnah in sicer: Ob pondeljlrih in petkih na stv. 242 East 72 Str., New York. Telephone: Rhinelander 2065. Ur«: Od 10. dopoldne do 8. zvečer. Ostale dni na it. 2399 Silver St. (Ridgewood), Brooklyn, N.Y. Telephone: Evergreen 1445. Ure: Od 10. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah po dogovoru.	DR. JOSEF M. PLESE.
mmmm molitveniki. muam
V ZALOGI IMAM:
"Rajski Glasovi", v platno vez....... .............$0.90
"Rajski Glasovi", v usneje vez.....................$1.90
"Skrbi za dušo", v platno vezano . . ...........$1.00
"Sveta ura", v platno vezano....................$1.00
"Strta ura", v usnje vezano.......................$2.00
Naročilu priložite denar ali pa Money Order.
" FEZDIR, Box 772 CITY HALL STAT., New York, N. Y. DENAR V STAkO DOMOVINO
Danes pošljemo:
100 lir za..........f 6.80
1,000 lir za.......... 64.00
1951 W. 22. Place, Pišite za pojasnila.
Chicago, 111.
Zastave, b&ndera, regal i je in zlate znake sa društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje
EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
First National Bank
Chisholm. iMinn.
GLAVNICA IN PREOSTANEK $100.000.00. SKUPNO IMETJE $1,800.-000.00.
Varčevanje je tajnost k uspehu. Ako denete na stran saj nekaj od svojega mesečnega zaslužka, se lahko pc ročite, si lahko postavite udobno domovanje (hišo), lahko daste svojim otrokom primerno izobrazbo in vzgojo, ter si končno lahko priskrbite srečne in neodvisne dneve na stara leta.
Pomnite! Ako stopite v trgovsko zvezo s Prvo Narodno Banko (First National Bank) v Chisholmu, Minn, si boste s tem pridobili prijatelja, ki se bo vedno skrbno zanimal za Vaš finančni uspeh, ter Vam bo lahko in tudi vedno rad pomagal. Vaš domačin-rojak zaposlen v naši banki je g. . Jakob Osbolt. On je pri nas v uradu, da Vam postreže, radi tega se zaupno obrnite nanj.
Banka odprta vsak dan od 9. ure dop. do 3. ure pop. Ob sobotah in ob plačilpih dnevih tudi zvečer od 7. do 8. ure.
iiimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimm
1,000 kron za......$ 18.00
10,000 kron za...... 179.00 ______________
Denar pošljemo po pošti, ali bančnem draftu.
Vse posiljatve garantirane. Cene kron se vedno dvigajo, radi tega svetujemo rojakom, da naj ne odlagajo s poailjatvijo.
Mi računamo krone po istodnevnem kurzu, ko prejmemo denar za odpošiljatev.
Anton Nemanich & Son, 1000 N Chicago St., Joliet, ill.
POZOR gg. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV!
Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 She Island Ave., Chicago, ID.
Ta Vam bode izgotovfla vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne V plačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
f Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorina v eden »h tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote".
GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE!
. Rojakom naznanjava, da bova imela na razpolago Michigan in California grozdje. Prodajala ga bova na debelo, to je na kare po najnižji ceni, kar ae jih bo dalo dobiti. Za vse informacije obrnite ae na podpisana:
MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.,' CHICAGO, ILL.

DENAR V JUGOSLAVIJO
pošiljamo hitro, točno in po ceni. Potrdila lastnoročno podpisana po naslovniku dobimo tekom najkrajšega časa. Prodaj emo
PAROBRODNE LISTKE (iifkarte)
za vse prore ZA in IZ Evrope po izvirni ceni. Našim potnikom preskrbimo
POTNE LISTE (pose)
kakor tudi izdelujemo vse potrebne potne listine ter izvršujemo
NOTARSKE POSLE
vsake vrste pravilno in točno. Izdelujemo prošnje ali izjave, ki so potrebne za dopremo oseb iz domovine v Ameriko. Jemljemo denar na .
OBRESTNEE VLOGE
ter plačujemo po	obresti. Otvorite vaš račun danes.
Izplačujemo tudi največje vloge vlagateljem nazaj brez odpovedi.
NEMETH STATE BANK, 10 E. 22nd St.	New York, N. Y.
ren razvoj.
Dr. J. P.
Kila nnori 7000 Ijriij na leto.
Sedem tisoč oseb umrj« na lato kilo,—tako Klatijo namrei mrtvaški listi, čemu T Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali ae pa niao doati osirali na oteklino na obolelem delo telesa valed utrganja, ali kile. Kaako je pa a Vami? Ali ae tudi Vi zanemarjate s tem, da nosite le kako obveso, ali kaj dragega? Taka obveana je samo za silo, podobna alabi opori pri veliki steni, da ae na poru ii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanKna priprava, če ae preveft stisnete a obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo najved prehrane.
Veda in umetnost je pa isnaila način, ki vsemu tema odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obveso. ali paa zoper kilo na/ bi enkrat ZASTONJ poskus« takozvano FLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logiftna in uapeina pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je fte svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar se je tesno k telesu pritisne, ae ne premakne a prostora, vsled tega tndi bolnika nič ne teži. Ta blazinica je mehka kot ia-met, lahka pri noinji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima ni« jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vaa isto ne bo vedno teiilo. Pošljite svoje ime in naalov ie danea na naalov: PLAPAO CO„ Block 3M7, St. Louie, Mo, da Vam poiiljemo ZASTONJ na poskoinjo Plapao in vsa potrebna navodila.	'
•$<§}®®<§><§>®<§) ®®®®@®®®® ®®®®®®®®®
THE DOLLAR SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO.
} GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4% obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka.
ramiBiiaiaffiffllillSlIS^
IZ STAREGA KRAJA
je prišlo že mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal prošnje na podlagi katerih jim je bilo mogoče dobiti potrebno dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kdor želi poslati svojcem v stari domovini take prošnje, naj 9e zaupno obrne na mene in jaz mu bodem zadevo, povoljno uredil. TUDI V VSEH DRUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJU, se poslužujte moje pisarne. Delo povoljno, ce-do niT.ke.
ANTON ZBASNIK, javni notar,
soba 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
vogal Diamond and Grant Bts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domu, 5633 Butler Street.
BANČNA TVRDKA
1726 So. Racine Ave. CHICAQO, ILL. Telefon Canal 4503
JOHN
ZVETINA
JAVNI NOTAR Izvršuje razne listine SPADAJOČE V TO STROKO.
POŠILJA DdLARJE V STARI KRAJ
. —IN— PRODAJE ŠIFKARTE.
P-A-T-E-N-T-l
Pišite po mojo knjigo, ki daje pojasnila o iznajdbah in patentih. Knjigo vam dopočljem ZASTONJ. Jas imam le 90 letno aknJajo kot odvetnik za patente, vaied česar lahko posvetim vašemu patentu posebno pozornost. MoJ urad se nahaja samo nekaj korakov od Patentnega urada in jaz lahko izvršim vašo zadevo v kratkem čqsu. Pošljite mi svojo iznajdbo v pregled.
Pišite mi danes v svojem lastnem jeziku.
A. M. WILSON, Registered Patent Attorney, 315 Victor Bldg. Washington, D. O.
cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi
stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje
in ponesrečbe. NAŠ ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe in vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji.
Za dobro postrežbo jamči.
JOHN A. LAJEVICH & CO.
1137 West 18th Street, Chicago, III.
Phone: Canal 4116.
Prostor na vseh boljših pomikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej.
NEW YORK — DUBR0VKIK — TRST.
18. sept. Belvedere. 23. sept.—Italia. 28. sept.—Columbia. 7. okt.—Argentina. 3. nov.—President Wilson.
.	NEW YORK--GENOA.
6.	okt.—Regina d' Italia.
30.	okt.—Re d' Italia.
6.	nov.—Pesaro.
NEW YORK—HAVRE ALI CHERBOURG.
17.	sept.—La Lorraine. ,
18.	sept.—Caronia.
11.	sept.—Aquitania.
23.	sept.—Rochambeau. .
24.	cept.—La Fayette. 30. sept.—Mauretaniia.
okt.—La Savoie.
6.	okt.—La France.
7.	okt.—Imperator.
12.	okt.—La Tourtune. 12. okt.—Aquitania.
Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede.
POTNI LISTI:—Potnikom pre-skrjrim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. t
IZ STAREGA KRAJA: je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
Leo Zakrajšek
70—9th Ave.. New York,N.Y.
MATIJA. SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne T"^ Liste (PAŠOŠE) ; Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. Izvršuje VSA ▼ Notarsko stroko spadajoča dela te polnih 10 let na istem mestu.
j Bodite previdni z denarjem! j Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje mnoftine densrja med ljudstvom delajo ftpekulantje velike dobička s onimi, ki jim sredo na limanice.	;
Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoj! aljndni in rf hitri postreibL
»"	-----__Ml plačujemo na hranilna uloge
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naia banka je pod nadzorstvom vlad« Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri poiiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar »elita poslati danar v stars domovino!	#
Ako imate doma Liberty Bondt. izpostavljene nevarnostim ognja in taiev. prinesite jib k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer so na5i iradi, je naia lastnina. Odprto vsak dan isven nedelj in praznikov od 9. ti op. do S. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
Začimbe, zelišča in najraznovrst-nejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR
P. 0. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY.
Za podjetne in
brihtne ljudi.
Mnogo naših rojakov se je pred leti z vso resnostjo oprijelo učenja angleščine; sedaj žanjejo, 'kar so sejali. Drugi, stari naselnici pa vedo imo kot tedaj, ko so prišli v to deželo. Brez truda ne boste znali angleščine in tudi ne — brez knjig. Angle&ko-slovenski besednjak vam bo odprl vrata do več tisoč angleških besed. Naročite si ga in ga tudi rabite. Dobi se na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Tam naročite lahko Zormano-veNpesmi, ki bodo ugajale posebno mlajšim in nežnemu spolu. Cena besednjaku je $5, Zormanovim pesmam pa $1.25. Obe knjigi z enim naročilom vam pošljemo za $6. (Advertis.)
[ Ka lahko denar pošljete skoiz NAS in ste zagotovljeni,	1
►	da bodo vaši sorodniki in prijatelji prejeli denar že v	*
ŠTIRIH TEDNIH
►	od dneva, ko ga pošljete.	j
►	Mi imamo posebne zveze in udobnosti z največjimi	< t bankami v vaši domovini; vsled tega vas zagotavljamo	<
►	ne le samo najbolj točne postrežbe, ampak tudi najnižje	J
►	cene. '	{
Denar pošiljamo po kablju, čekih in denarnih na-	J
! kaznicah. Mi vam brez kakih posebnih stroškov pre-	< [ skrbimo
t	DANES VELJA K 100—$1.05; K 1000—$10.20
Izvirno potrdilo prejemnika.
►	Mi naložimo denar za vas V vsako hranilnico ▼ vaši domovini.	J ! Prodajemo parobrodne karte do: Trsta, Dubrovnika, Hambur-	<
►	ga, Havre, Gdanskega, Konstance i t. d. po najnižjih cenah iz	* | Združenih držav do cilja.	< ' Naš parobrodni oddelek vam preskrbi potne liste z« Evropo	< l in za potnike i* Evrope.
i STATE VSHSSt BANK	I
1935-39 MILWAUKEE AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS	|
t . TELEFON ARMITACE 1012	\
t * ODPRTO DNEVNO od 9—6. Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah	J [ od 8:30 do 8:30. Ob nedeljah od 10—12 ure..
AKO ŽELITE DOBITI DRUŽINO, sorodnike, ali zaročenko it stare domovine v Ameriko, direktnim potom in po ceni, ako hočete
POSLATI DENARJE HITRO in po najnižji dnevni ceni, ako hočete
POTOVATI V KRAJ po najkrajši črti, ugodno in zadovoljno, obrnite se na
Telefon: Canal 6027.
FRANK GRILL'S DAIRY
Prva slov. hrvatska mlekarna
1818 W. 22. St. Chicago, 111. Se priporoča nažim gospodinjam. Mleko razvažam na dom.
EMIL KISS, bankirja,
Prodajem direktne iifkarte iz domovine do vsakega mesta v Ameriki. — Izdelujem vse spise javnega notarja za dopremanje družin. — Potnikom v stari kraj nabavljam potne liste (pose) tukaj, računajoč jim edino konzularno pristojbino.