Največji
v Zdniifloih driavak
V«U* z* T»e leto ... $6.00
Za pol lota.....$3.00
Za New York cdo leto • $7.00 Za inotenutro colo loto $7.00
GLAS
< i -
1 TI

List: slovenskih idelavcevv Ameriki.
Tke largest Slovenian Daily m the United States.
b IiiucJ every Jay except Sundays o
■	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TEUTON: OHslm 3—3878
NO. 211. — 6TEV. 211.
gnfrrtd M gscond Class Matter September 21, 1903, at ths Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870
TELET ON: OHelsea 8—8878
NEW YORK, SATURDAY, SEP TEMBER 9, 1933. — SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 1933
VOLUME XT.T, — LETNIK XLL
VOJAŠKA JUNTA JE OBLJUBILA KUBI NOVO VLADO
BIVŠI KUBANSKI PREDSEDNIK DE CESPEDES SE NE SME POD NOBENIM POGOJEM VRNITI
Premogovni baroni so se vklonili
ŠTRAJKI NA DVEH KRAJIH
V Allentownu je zaštraj-kalo 2500 delavcev v tovarnah za žido. — V Patersonu je zaprtih 17 tovarn.
Allentown, Pa., 8. septembra. Kot zatrjuje American Federation of Silk Worker«, je 2500 delavoev v dvajsetih tovarnah za Žid <> v Allentownu pustilo delo, ker nočejo še dalje delati pod NWIA pravilnikom.
V šestih tovarnah še vedno dela 1500 delavcev, toda unijski voditelji zatrjujvjo, da tse bodo tndi
Joseph Arankish je bil izvoljen, da zastopa štrajkarje pri zasliševanju pred -National Labor Hoard v New Yorku. Do .sedaj i,'. že bilo nikakili nemirov.
Paterson, .N. J., 8. septembra. T'radniki Silk Workers v Pater- J nonu pravijo, da je za.stavkalo 4 , tusoč delavcev v tovarnah za žido. J V Patersonu je zaradi štrajlca iz- j med 20 tovarn zaprtih 17 tovarn.'
Do kakih izgredov .še ni prišlo, toda strajkarji .so okoli treh to« varn. ki še obratujejo, postavili pikete in policija fe pripravljena, a ko bo potrebno .skrbeti za red.
Konferenca m»«d tovarnarji in delavci, ki je bila prekinjena v Washington!!, se bo nadaljevala v New Yorku.
V razna kubanska pristanišča so Kile poslane ladje obrežne straže. — Mornariški tajnik je bil na na krovu križarke ''Indianapolis" dve url v pristanišču. — Seržant Batista je pozival narod, naj ne verjame lažnjivim vestem. — Pravica je na strani revolucijonar jev.
HAVANA, Kuba, 8. septembra. — Člani revo-lucijonarne junte so danes odločno izjavili, da pod nobenim pogojem, ne bodo imenovali Carlosa Ma-nuela de Cespedesa za provizoričnega predsednika.
Odbor petorice bo skušal združiti vse elemente ter ustvariti vlado narodne koncentracije.
Tozadevna odločitev je padla po dve uri trajajoči konferenci z zastopniki vseh revolucijonarnih skupin. Predlog, naj postane Cespedes provizorični predsednik, je bil ponovno stavljen. Joaquin Mar-|<Muvei pridružili štnrjku v zve-tinez Saenz, državni zakladničar v Cespedesovem < ^ att*rA,>lu - • Jln drugimi "»e-kabinetu, je rekel po konferenci, da bo treba še ne-kai časa počakati. Položaj je danes dosti manj napet kot je bil včeraj.
Vladno obliko nameravajo izpremeniti ter imenovati za predsednika člana odbora peterice Sergia Carba, kateremu bo stal ob strani koalicijski kabinet."
Seržant Fulfencia Batista, ki je v ponedeljek izvedel revolucijo oborožene sile, čije posledica je bila resignacija de Cespedesa, je pozival pred predsedniško palačo silno ljudsko množico, naj ne verjame nesresničnim vestem, ki so začele krožiti po otoku.
— Ob strani imam petnajst tisoč mož, — je vzkliknil, — ki so pripravljeni zajamčiti narodu svobodo. Poleg teh I 5,000 mož je tudi pravica na naši strani.
Takoj nato je bil Batista imenovan za polkovnika in načelnika armadnega štaba, dasi je malo prej odločno poudarjal, da noče biti povišan v službi. Kot adjutanta sta mu bila prideljena narednika Pablo Rodriguez in Jose Pedraza. Poročnik Felipe Lois je bil imenovan za načelnika mornariškega štaba.
Medtem se je nadaljevala koncentracija ameriških bojnih ladij v kubanskem vodovju.
Križarka "Indianapolis'*, na kateri se je nahajal mornariški tajnik Swanson, je bila v pristanišču le dve uri, nakar je odplula proti Panamskemu prekopu.
Tri križarke obrežne straže so bile poslane proti Mantazamu, Cardenas in Antila za zaščito tamkajšnjih ameriških kolonistov.
Sedanja provizončna vlada je mnenja, da Združene države ne bodo intervenirale, kajti položaj se od dne do dne boljša in po otoku vlada skoro uzo-ren red.	8
Povsem drugačnih nazorov je pa politični voditelj Antonio Gonzales de Mendoza, ki je rekel danes, da ameriške bojne ladje niso za zabavo priplule v kubansko vodovje.
Kubanski študenti, ki so strmoglavili prejšnjega predsednika Machada in ki niso zastopani v junti, so odločno proti povratku de Cespedesa.
Na konferenci sta bili dve stranki. Prva se je zavzemala za ustanovitev čisto vojaške junte, druga
pa za koalicij8ki kab.net.	1V STARI SUKNJI
Policija je dobila naročilo, naj gre ameriškim mornariškim vojakom, če bi se slučajno izkrcali, v vseh ozirih na roko.
FORD PRED j NEMČIJA JE ODLOČITVIJO PRIPRAVLJENA
NA VOJNO
UČITELJSKI ŠTRAJK KONČAN
Sranton, Pa., 8. septembra. — Učiteljski štrajk v Forge okraju je bil poravnan. Nad 100 učiteljev in učiteljic je. sklenilo, da prično poučevati v ponedeljek.
Učitelji so zaštrajkali takoj prvi dan početka šole in okoli 4000 šolskih otrok je dobilo podaljšanje počitnic.
Učitelji so zahtevali saj d H zaostale šestmesečne plače. Šolski nazodrnik dr. D. E. Crossley je učiteljem obljubit, da bo sktfšal dobiti -denar za plače.
Na i^ti način bo dr. Cross!ey skušal poravnati štrajk v Jesxup okraju kjer so učitelji zagrozili, tla prično s prihodnjim ponedeljkom štrajk, ako ne dobe saj nekaj plače za ziadnjih deset mesecev.
Avtomobilski pravilnik bo podpisal z nekaterimi izpremembami. — Noče pokazati knjig avtomobilski zbornici.
Big Bay, Mich., S. septembra. — Henry Ford še vedno molči o svojem stališču -lede NKA pravilniku v svojem gorskem zavetišču r lIuron.sk i h gorah. Xjegovi prijatelji pravijo, da še vedno razmišlja. ako bi potrdil avtomobilski pravilnik.
Navzlic temu, da Ford stanovitno molči, zatrjujejo njegovi prijatelji, ki so ž njim razprav-lali o NRA. da Ford v celoti odo-bruje celi industrijski načrt, da pa vidi v avtomobilskem pravilniku nekatere t e4 in tč ne težkoče. za katere se ne UM>re še odločiti.
Ford je najbolj nasproten temu. da bi moral narodni avtomobilski zbornici, katere ni član, odpreti svoje knjige in pokazati, v kakrli odnošajih .se ualiaja z izdelovalci raznih delov za avtomobile. Poleg tega je še več tehničnih zadev, zaradi katerih Ford tako dolgo omahuje.
Njegovi prijatelji zatrjujejo, da se Ford popolnoma strinja z industrijskim, načrtom preilsenlnika Roosevelta. da pa še ni pripravljen. da bi pot rti i I pravilnik. Niti se ne upajo izraziti svojega mnenja. kdaj bo Ford pripravljen sprejeti pravilnik, ali pa objaviti vzroke, zakaj ga ne more sprejet i.
Od pretokle sobote je Ford v četrtek prvič prišel iz svoje "kabine". ki ima 10 sob. ob Superior jezeru. Peljal se je £e*t milj daleč v Big Bay, da je telefoniral v De-troit. kajti v .svoji hiši ri-na telefona.
Ford se nahaja v svoji kampi že tri tetine in se še ni odločil, kdaj bo odpotoval v Detroit.
t „
ZA MODERNA STANOVANJA
Washington, D. C., 8. septembra. — Administracija za javna dela je dovolila $13,545,000 za zgradbo modernih stanovanjskih hiš za delavce.
Z odobrenjem predsednika Roo-selveta ye notranji tajnik Harold L. Jckes kot administrator za javna! 'dela nakazal posojila za modeme hiše mestom Cleveland, O., Euclid, O. in St. Louis, Mo.
: WASHINGTON, D. C, 6. septembra. — Predsednik Roosevelt je danes ponovno izrazil upanje, da bo zamogla Kuba sama na miren način rešiti •voje probleme.
NAŠEL DENAR
Centerville, Pa., 8. septembra. •Nek starina* pride k T. L. Toy-leyu, da bi .kupil kako staro obleko. Topley gr-e v podstrešje ii> vzame Btaro suknjo. Ko jo preobrača, pade iz nje listnica s $65. Med denarjem je bil tudi zlat za $5.
KRALJ FEISAL JE UMRL
Bern, Švica, 8. septembra. — Kralj Fekal, iz Iraka je umrl za srčno kapjo v nekem hotelu v Ber-mi. Star je bil 48 let.
V svetovni vojni je s pomočjo angleškega .polkovnika Lawrence iz razvalin turškega cesarstva iztrgal svoje kraljestvo, ki je znano pod imenom Irak.
Pred nekaj dnevi je prišel iz Bagdada v Švico iskat zdravja. V Švici je bil namenjen ostati dva tedna ter se je hotel nato zopet vrniti v Bagdad.
V šestih tednih more izdelat i dovolj strupenih plinov. — Surovin lima dovolj. — Ima najmodernejše orožje.
Strassburg, Francija, 8. septembra. — Članek v "Dernieres Nou-
velle.s" zatrjuje, da more biti Nemčija pripravljena za vojno v J zraku in na suhem v teku enega I leta.
Že <»tl 1. maja je nemška indu-| .strija v polnem obratu ter more izdelati za vojno dovolj plinov v šestih tednih, puške in strojne« puške v šestih mesecih in težko ar-tilerijo v desetih mesecih.
Vojna v zraku se more pričeti mnogo prej, kajti tovarne morejo biti v naj kraji*-m času pripravljene na izdelovanje plinov iu trgovski aeroplani so bili izdelani s posebnim namenom, da jih je mogoče izpremeniti v vojaške ae-j roplane. Zračno omrežje je bilo <lo sedaj razvito daleč čez trgovske potrebe, posebno nad strate-gičnimi kraji, mostovi iu železnicami.
O razorožitvi Porenja ni nika-kega govora, kajti na mesto pruskih vojakov so prišle v večjem številu nazijske čete.
V šestih meseeili leta 1033 je Nemčija nakupila bakra, bombaža in gumija, da ga ima dovolj za vojne potrebe. Vojsko je mogoča popolnoma opremiti z avtomobili in motornimi kolesi v štirih mesecih.
Nemčija ima veliko prednost preti staro vojaško silo in nima zastarelega vojnega materijala. Inozemski vojaški opazovalci so se prepričali, da sedanje nemško o-rožje v vsakem ozirtt daleč prekaša stare nemške vojske. In to posebno velja glede zračnega bro-dovja.
Pariz, Francija, 8. septembra. Ministrski predsednik Edouard Daladier je zagotovil svojemu ka-I binetu, da so francoske nove- u-itrdbe, ki se raztezajo 125 milj ob I nemški meji, popolnoma sposobne odbiti vsak vipad.
] Ameriško postopanja glede razorožitve v Ženevi povzroča veli-! ke skrbi francoski vladi, ki skuša I z ozirom na Hitlerjevo <lelovanje onstran meje utrditi svojo vojaško in gospodarsko zgradbo.
GEN. JOHNSON PRAVI, DA SO NAJVEČJE TEŽKOČE ODPRAVLJENE
WASHINGTON, D. C., 8. septembra. — Administrator NRA, Hugh S. Johnson, se je danes tri ure posvetoval z lastniki rovov mehkega premoga ter pozneje izjavil, da so največje težkoče odprav ljene. Pogajanja med premogovnimi baroni in zastopniki premogarjev se bodo vsledtega nadaljevala.
JAPONSKA JE
ODPOKLICALA DIVIZIJO
Tokio, Japonska, 8. septembra. Gosar Hirohito je dovolil, da se iz Mandžurije odpokliče 6. divizija.
Šestia divizija se bo vrnila na Japonsko in na njeno mesto ne bo poslana nova divizija. Ta divizija je bila udeležena pri zavzetju Džehola.
Ta odpoklic je bil objavljen po razgovoru cesarja Hirohito s šefom generalnega štaba princem Kaninom. Iz tega odpoklica sklepajo diplomatični opazovalci, da Japomska pričakuje, da se bo v Mandžuriji obdržal mir.
EINSTEINOVO ŽIVLJENJE V NEVARNOSTI
Znanstveni svet se boji za Einsteinovo varnost. — Telesna straža ga spremlja povsod.
Bruselj, Belgija, 8. .septembra. Velika bojazen vlada v Villa la Savovarde. kjer živi profesor dr. Albert Einstein, odkar je prišla vest, da je nemška nazijska organizacija razpisala 2(M)l>0 mark! ($tf,rtlM>) nagrad t-za Einsteinovo glavo.
Posebno v velikih skrln-li je njegova žena. ker ima Einstein navado hoditi vsako jutro na daljši izprehod.
V bližtli vile .se vedno nahaja policijska straža. Telesna .straža koraka pred njim in za njim na vsakem njegovem potu.
V.se iNemee. ki prihajajo v bližino vile. policija .skrbno preišče. Profesor Einstein je rekel, da bo najbrže odpotoval i/. Belgije in se bo naselil "v Angliji ali pa v Združenih državah.
Blankenberghe, Belgija, 8. septembra. — Profesor Einstein in njegova žena .se pripravljata, da odpotujeta iz Belgije na jahti nekega prijatelja neznano kam.
'Navzlic temu, da se Einstein ne zmeni mnogo za nazijski razpis nagrade 20.000 mark za svojo glavo, je policija vedno na straži blizu njegove vile.
— :Nisem še vedel, da je moja glava vredna 20.000 mark. — je rekel Einstein, ko je prvič slišal to poročilo.
Lastniki premogovnikov .so malo prej izjavili, da bodo pogajanja pr. kinili. ee njihova konferenca z generalom Jolinsonom ne bo uspešna. Po konferenci niso hoteli podati nobene izjave, toda zdi, da se je povoljno končala.
Pogajanja med lastniki iu delavci so .se bila tako zavlekla, da generalu Johnsonu ni kazalo drugega kot da jt« sam sestavil pravilnik za premogovno industrijo 1»-r ga predložil obema stranka-ma. Pri tem je zapreti!, da bo določb« pravilnika s.silo uveljavil, če se industrija ne bo mogla sporazumeti.
(Maui kabineta so sporočili da-
nes predsedniku Roosevelt n, da se pogodbe, ki so bile sklenjene med g06]KKlarji iu delavci, tnVjo 13,500,(HM) Idea v ee v in 2,000.000 gospodar je v.
Predsednik je naprosil kabinet, naj mu ip rod l oz i natančneje poročilo. Vedeti hoče namreč, koliko novih delavcev je dobilo tlelo i:i če gospodarji izpolnujejo določbe pravilnikov, ki so jih podpisali.
RAZGLAŠENJE LURŠKE SVETNICE
Lurd, Francija, 7. septembra. V nekaj dneh bo v Rimu razglašena za svetnico Bernadotte (Ber-nardka) Soubirous, ki je bila pred 89 leti rojena v Lurdu.
Bernardki se je prikazala Marija na prostoru, kjer se sedaj nahaja veličastna cerkev, kamor prihajajo romarji v velikem številu in kjer se baje gode veliki čudeži.
I Bernardka je imela komaj 13 | let, ko se ji je prikazala Marija.
I Spočetka ji ljudje niso vrjeli, toda vsled mnogih čudežnih ozdravljenj je prihajalo redno več vernikov in sedaj cenijo število romarjev na leto na en milijon in v ! cerkvi je brez števila bergelj, ki pričajo čudežna ozdravljenja.
KITAJSKA BO GRADILA CESTE
V načrtu ima tudi železnice in namakalne naprave. — Postati hoče gospodarsko neodvisna.
Šanghaj, Kitajska, g. septembra- — Kitajska vlada je objavila velikanski načrt za ce.st ', železnice in namakalne naprave, ki imajo namen dovesti Kitajsko bližja do njenega eilja gospodarske neodvisnosti.
Kitajska je sklenila za eeno 50 milijonov dolarjev zgraditi 2000 milj dol go eesto in železnu-o od severnega kitajskega obrežja do najzadnje zapadne province .Sin-kiang, ki meji na sovjetsko Rusijo.
Po tej moderni cesti upa Kitaj-
REVOLVER NA LOVU
NI DOVOLJEN
Montreal, Kanada, 8. septembra. — Kdor misli iti letos na lov, ...
v Kanado, naj pusti revolver do- doblt» \rJr?VLno iz <*^dnje
Azije do Pacifika in odpreti seve-
rozapadno Kitajsko kolonizaciji in gosepodrskemu razvoju, da za vedno prepreči lakoto, ki ogroža ta del Kitajske vsako leto.
Poleg tega hoče Kitajska zgraditi namakalne naprave reke Ta-rim. da izpremei suho provinco Sinkianjr v rodovitno zemljo. 'JSlavni -švedski raziskovalec Azije Sven lied in, ki je sedaj v Pei-pingu bo na žrfjo kitajske vlade natančno pregledal ce-lo pokrajino, kai^ bo prieel 1. oktobra in bo trajalo osem mesecev.
ma.
Po novi postavi lovcem ni dovoljeno nositi s s*'boj poleg puške tudi revolver. Pri katerem lovetfr bo najden revolver, ga doleti zaporna kazen petih let.
V GRAN CHACO VLADA MIR
La Paz, Bolivija, 8. septembra. Da bo v Gran Chaeo okraju v kratkem zavladal mir, je razvidno iz tega, da bodo bolivijski vo-
Vlada iše ni naznanila, kako bo
j-aki dobili dopust, da smejo ob- , , ."! iskati La Paz. To bo prvi dopust, m°?,a P°knfl te *'™ške, toda za bolivijske vojake, odkar so	Je za to že določen ve-
pričele sovražnosti s Paragvajem 1 S v juniju 1932.
'Bolivijsko zunanje ministrstvo naznanja, da so posredovalne dr- sprejela in bo vsled tega v krat-žave poslale Boliviji nov načrt za' kem sklenjen mir med obema dr-mir, katerega je Bolivija baje žavama.

mzxw ixioop
HEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 9, 1933
TH* LARGEST SLOVENE DAILY te U. S.
"GLAS NAIODI"		
ItH 9rwj Dar Sieept Svdin aai		1 HoOdaja
•i «lo lato valja m la Kaaado......................IM® |l pol lett 08 00 (r hlrt lata ••••••••••f••••••• MJO	Ha Haw Tock m oalo lato......l7iN> Ea pol lata Za pol leta OSJSO	
MMerlpdoa Yearly 98.00		
AOiaiilaai—t cm AgmM&t		
"Om Nasada" Wbaja ^akt da	a mmeaM a*	laU la pr—.
lnM fena podpiaa In paatwinafl aa ne prtoMaMo. friBJatt p« Moocy Order. M ayn imufcl kraja an Ma tadl pcaJflaJe btvallSto wraairt. da hitreje		Immt naj aa ftkpvoU oCbUwt, pfnteo, da ov najdemo naslovnika.
HAMDA", Sit W. lttk
Not V«L N. r
PO fiESTIH MESECIH
Na Delavski praznik, dne 4. septembra, je minilo sest mesecev izza časa, ko je stopil predsednik Franklin D. Rooseveht h krmilu ter povedel državno ladjo v povsem novo smer.
To kratko razdobje imenujejo nekateri AtRoosevelto-vo revolucijo". Razburljivi dogodki zadnjih šestili mesecev, dejanski uspehi in temeljite izpremembe — vse to nima para v zgodovini Združenih držav. Dne 3. marca si ni nihče drznil niti sanjati o takem presenetljivem preobratu.
Ko je Franklin D. Roosevelt prevzel vlado, je bil narod na robu obupa. Stiska in revščina sta se neznansko razplodili. Število nezaposlenih se je od dne do dne večalo, prihranki so pošli, in ni ga bilo skoro upanja na bolj-šečase. Vse je s strahom pričakovalo, če bo narod prisiljen preživeti še hujšo zimo kot so bile zadnje tri.
Ko je pa predsednik v svojem inavguracijskem go-Toru napovedal boj sebičnim interesnim skupinam, se je začel obup umikati zaupanju. Vlada se je lotila dela. plašila se ni nobenih tež koč ter je imela predvsem v mislih splošni blagobrtl vsega naroda.
Bančni sistem dežele je bil pred razsulom. Roosevelt je zaprl banke in s tem zajamčil prihranke naroda.
Sklie&l je kongres k posebnemu kongresnemu zasedanju in skoro s silo uveljavil program, ki mu je dal silno oblast, nakar je položil temelj za gospodarsko obnovo dežele.
Za svetovalce si je izbral najbolj.št* učenjake in izvedence, dočim se za poklicne politike ni niti zmenil. Ve« do-Fcdauji gospodarski sistem je vrgel med staro šaro, odpravil vse ovire in pozabil na tradicije ter začel v znamenju NRA delo obnove, čigar uspehi se že opažajo.
Sklenil je dati narodu priliko za delo, večjo nakupovalno silo in boljše življenske pogoje. To je naloga, o ka-|teri je uverjen, da se mu bo posrečila.
To je samo začetek, do cilja je j>a še precej daleč. V bankah je še vedno zaprtih za dve milijardi vlog, in stabilizacija valute je še vedno v oblakih.
\ Toda dokler bo Roosevelt hodil po poti, katero je na-pHopil, bo ves narod strnjen za njim ter mu bo odpustil jnorebitne napake, ki so pri izvajanju tako ogromnega poskusa skoro neizogibne.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE MO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
t jtogoslatuo
Din 900_____________t 4.40
Din 300..................*
Din 400___________________4
XMn «00__________4 10.00
DIn 1000__________i 11 —
Din §000--------------H03.2®
▼ ITALIJO
Ur 100 „ »ur aoo ..
Ur 300 ~ Ur 400 .. Ur 500 .. Ur 1000 ..

.. t 8.50 .. $10.50 .. $24.75 .. $32 JO
.. $41.— .. $81-50
KEB BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 90 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
kol sgor&J navedeno, bodisi t dinar) Hi »H llnh dovoljujemo te bolje pogoje,
, bplatflo *J0 morite porta*— $ t.T»
PUBLISHING COMPXNY "Gla« Nar»4a»
jww rov, jr. r,
Obupen čin mlade ločenke iz Celja.
36. &vguift& se je nenadoma razširila novica o strašnem, umoru. Ločenka Jožefina Šmidova iz Celja je najela, v nekem zagrebškem hotelu »obi. Skrivaj je pripeljala v hotel svojega 7 let starega sina. Prinesla je s seboj tudi oglje, da bi s* s sinom vred zadušila. Hotelski vratar jo je davi nažel malone omesveščeno, poleg nje pa je ležalo mrtvo dete. Smidovo so takoj spravili na policijo, ki je dognala, da si je hotela tudi <ona vzeti življenje. V njeni sobi v hotelu so našli več pisem, med drugimi tudi pismo, naslovljeno na »jeno mater Lucijo Koboškovo x Cetju. v katerem pravi, da ji je pošel ves denar ter da si zaradi tega ne želi drugega nego smrt, toda s 'Karlekom. ki ga silno ljubi. Kmidova. je dobila pri zažiranju oglja tudi hude opekline, ki jih v napadu blaznosti ni niti čutila. Odpeljali so jo - bolnišnico. Ko ozdravi, bo uvedena* proti njej sodna preiskava.
Hwgnmn zločinsk* družba.
V okolici krajev Jjesičuo. Pod-sreda, Križ«?. Sv. Peter pod Sv. Oorami iu drugod v kozjanskem okraju 'je zadnje ("-ase preživelo prebivalstvo precej strahu. V zavetju ograomnih pohorskih gozdov se je namreč utaborilo pet oboroženih delomrznežev. ki so splošno znani nevarni vlomilci. Bili »o tako predrzni, da so začeli ponoči^ ko ko biJi pri vlomih ali tatvinah iznenadeni. streljati na mimoidoče potnike. To početje je seveda vzbudilo med prebivalstvom dovolj groze, v**e se je začelo bati za svoje domove. Slednjič se je vendar marljivim, neustrašenim orožnikom iz Kozja posrečilo razgnati to opasno zločinsko gnezdo. Ujeli so dva člana družbe, ki so takoj na to izdala intena ostalih treh tovarišev. Tudi tem "je orožnižtvo že na sledu in prebivalstvo v popolnem zaupanju nasproti orožništvu pričakuje, da -bodo kmalv nadli v roke pravice.
Savinjčani bero hmelj.
Od zgodinjega jutra do pozne noči se tisoče in tisoče rok živahno giblje in trga dragocene kmeljske rože, ne meneč se za bolnce. ki okrog poldneva tako pripeka, da bi ob t«em času vsako drugo dleo zastalo in bi se vse bile k> hladit v iprijetne valove Savinje. Vendar *e človeku zazdi, ko o&MLžujhNuf živahno igibanjip. da je prijeten -boj za življenjski obstanek. V delu, v živahnemu medsebojnemu kramljanju in v petju, ki ua večer odmeva od vasi do va-
si, zlasti pa v upanju, da bodo prišli odslej boljši ča.si, ne nekoliko odmakne v tem času od nas žalost in bolečine.
X ajvec veselja, obenem pa največ dela in skrbi imajo v času o-biranja hmelja gospodarji in gospodinje. Gospodarju je treba -biti zdaj pri sušenju, zdaj pri obiranju, zdaj pa pri merjenju, zdaj Eopet pride k njemu kupe« in treba je dobro premisliti in pre-udariti, pred no seže v roko zgovornemu kupcu. In ee se dobro proda, je kakor bi zadel v loteriji. In gospodinje, koliko -dela imajo s pripravljanjem jedil za številne obiravce, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije!
Malokdaj pa smo s tolikšno napetostjo pričakovali obiranja in prodaj« kakor letos. Že več težkih let je bilo za Savinjeane. Suša jim je odvzela skoro polovico poljakih pridelkov, razen tega pa je imel hanelj iko slabo ceno, da se je koma^ ali pa sploh ni izplačalo delo. Odkar pa je postala Amerika zopet "mokra", je zapla-lo Savmjčanom znova novo upanje, z vso skrbjo so gojili hmelj, vendar pa so ostale rože kljub temu vb led su&e drobne. Suša je prizadejala tudi vsem drugim rastlinam veliko škodo. Hmeljake cene »o sicer že izdatno boljše od lanskih, vendar ljudje ie čakajo boljših, da si bodo vsaj nekoliko opomogli.
iGLAS NARODA
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane ¥7.
V Italijo lista ne po-
«•1 •
sil jamo.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
BREZPOSELNOST INTELIGENCE
I
Iz I'niontofvvTi, Pa., se poroča, da je bil tam spuščen na svobodo John Yoder, pomožni šerif v službi Pittsburgh, Coal Co., ki je u-strelil Mike Filipoviča. hrvatskega trgovca, kur se je zgodilo junija meseca 1!>31. Yoder je bil svo-ječasno spoznan krivim umora in obsojen na dve leti ječe. toda s:*-daj so ga na izjavo zdravnikov, češ, da trpi na hrbtenici, spustili nu svobodo. Filipovič je bil ustreljen. ko je stal pred svojo trgovino. na katero so pobojniki začeli streljati, ne da bi jim Filipovič dal najmanjši povod za to.
—	V Strabane. Pa., bo pri primarnih volitvah, ki se vršijo 1JI. septembra, kar še.st naših ljudi kandidiralo tu razne občinske lira de. .Mihael Vrhovni k, ki je predsednik nadzornega odbora »S. S. P. Z., kandidira za davčnega kolektorja ; John Žigman, član porotnega odbora .T. S. K. J., je kandidat za "property a;«eNorja", John Koklieh. za "register asse-sorja". Anton SI a novic h pa za cestnega nadzornika. Vsi 1i štirje kandidirajo na soeijal'"stični listi. Ostala dva kandidata sta Anton Bevec. za davčnega kolektorja. ki sedaj zavzema 1a urad v občini, in pa Mik * Tomsick, za cestnega nadzornika; ta dva kandidirata na tiketih treh strank, demokratske. republikanske in socijalistič-ne. Zakon države Pennsvlvani.je iramreč dovoljuje kandidaturo na listi poljubnega števila strank. Vsi
lca ndidati na sot. ILsti so gotovi zmaprt- pri primarnih volitvah in tudi njih izgled za zmago pri rednih volitvah v novembru je jako dober. Socijali,-stično gibanje je v občini krepko in upoštevano tudi med drugodei. si<-er pa tudi .sami S o vene i skoro kontorolirajo
položaj. Anton Bevee, ki sedaj zavzema urad davčnega kolektorja,
je bil pred d vem i leti izvoljen s pomočjo socrjali^tičnih glasov.
—	Avto, ki ga je vozil slovenski dervtist dr. Mallv v Cleve-Jandn. m motorno kolo. na katerem se je peljal mladi Jos. Erbež-nik, sta trčila skupaj s posledico, da je bil Erbežnik težko pobit in odpeljan v bolnišnico.
—	Kasparjeva banka v Chica-gu izplačuje na podlagi razsodb? sodnika R. E. Oentzela 1 Hr/c divi-dei^de od vlog svojim vlagateljem. Sodnik Genteel, kakor se poroča, je razsodil, da re&eiver
banke drži v svojem uradu veke in 'jih oddaja vlagateljem, ki pridejo po nje. Prošnji odbora za re-organiziranje banke, da naj sodnik zadrži oz. odloži ukaz za iz-plačitev omenjenega deleža vlagateljem. da bi se banko reorganiziralo na podlagi, da bi 60^? vlog ost-alo pod gotovimi pogoji na banki in bi se iste sčasoma izplačalo z obrat-om, sodnik kakor razvidno. ni ugodil, t
Poleg brezposelnosti-velikega dela delavcev govorimo tudi o brezposelnosti inteligence. Oba žalostna pojava našega .socialnega življenja sta mednarodnega značaja. O brezposelnosti inteligence nimamo tako točnih statističnih podatkov, kakor o brezposelnih delavcih. j»o-leg tega je pa tudi težje rešiti ta. socialni in kulturni problem našega časa. Bivši predsednik francoske vlade, vseueiliški profesor Edvard Ilerriot. je v zadnjem časn opozoril svet na ta problem, češ. da inteligentni proletarijat ni samo problem brezposelne inteligence, temveč tudi problem držav samih. Važen je najmanj tako. kakor vprašanje brezposelnosti delavstva, in «"e skrbi država za brezposelne delavce, bi bila njena dolžnost, skrbeti tudi za brezposelno inteligenco.
"Le Matin" priobčuje v eni zadnjih številk zanimive podatke o hrez|>oseliiostL inteligenoe v Franciji in nekaterih drugih državah ter o porastu študentov srednjih in visokih šol. Na francoskih Visokih šolali je bilo leta 1814 samo 4350 študentov, v sto letih se je pa njihovo število jwMleKetorilo in v prihodnjih 12 letih se bo to število še podvojilo. Leta	je bilo na
francoskih visokih šolah 27.0(10 študentov. I. 1920 že 40.000, lani pa celo 82.000. Od tega je bilo 56,000 Francozov, 16,000 pa inozemcev. V Franciji imajo že preveč zdrav-
seluih ixiteligentov znaša tam 150 tisoč m napreduje tako, da bo znašalo v letu 1940 200.000. če se razmere ne »boljšajo. V Španiji tudi že čutijo nad produkcijo inteligence in zato pripravlja prosve-tno ministrstvo zakon o omejitvi štn-diranja na srednjih in visokih šolali. Xa fakultetah v Indiji je bilo vpisanih I. 1916 skupaj 55.000 slušateljev. 1. 1928 pa že 93.300.
Že iz teh kratkih podatkov jasno vidimo, da postaja nad produkcija študiranih ljudi zelo resen problem za sedanjost, še bolj pa -za bodočnost.
Dopisi,
East Helena, Mont.
Tujec, ki po svetu roma. v srcu roma z njim gorje.
I^ep jesenski dan'je in toplo solnce ogreva pobočja motitan skih gora. Vse je mirno, iu jesenske astre in da I i je se maje jo v lahnem vetru. I/, nnlotopilnice se zopet razlega brnenje strojev in puh a nje železnih pe«r-i. Iz šolskih lin zopet polje zvonec, in uka željna mladina hiti v šolo. da si pri dobi znanja, ki je iko potrebno na poti življenja.
In kako se počuti človek, v
Peter Zgaga
TROJE POZDRAVOV.
Sem mislil, da je Jože Zelene že pozabil name. pa ni. Te dni mi je poslal pod rave s čikaške razstave, katero jt* v kratkem že v drugič posetil. Tudi jaz bi jo. če bi pr?-bival v Waukegauu. Lz New Yor-ka je pa dolga vožnja. Štiriindvajset ur tja in Štirindvajset nazaj. vmes pa nobenih štacijonov.
Železnice so še vedno pod strogo kontrolo osemnajstega amendments. a«eroplan m*- nikčaj ne mika. v avtomobilu je pretesno, bus mi pa naravnost smrdi, odkar vem, kako so se newyorski rojaki vra«"ali iz Johnstowna. kamor so romali sredi meseca julija.
seni življenja? \*ajle«pši divt-vi tiikov in mladim zdravnikom preti j mladosti so minili. Pod seboj vi-
iamflMior bolne aterke.
Y Splitu se je zastrupila s plinom, uhaja j očim iz tlečega ognja, 70-letna rdova Ivanka Habjan. Zapustila je,listek, na katerem je napisala, da ne more več prena-ftati "strahot v giarvi". Že večkrat si je hotela končati življenje, p« ao je vedno ratiili.
nevarnost, da ostauejo brez zaslužka. Francija ima 25.000 zdravnikov, od teh samo v Parizu 4500. Približno enako število je v Parizu tudi advokatov. "Le Matin*' pripominja k temu. da nazadujejo sodne obravnave, pri katerih mora biti po zakonu zastopana stranka po odvetniku. Ljudje .se hoje takih obravnav, ker so navadno združene z visokimi stroški.
Samo v Parizu, ki je samostojen departement, je bilo lani vloženih 5054 prošenj 7a sprejem v državno 8-lužbo. Med prosilci je bilo 380 maturantov in 114 doktorjev prava. Pa tudi v francoskih kolonijah položaj ni nič boljši. V Siriji, ki je pod francoskim protektoratom.. so ustanovili pred leti tri medicinske fakultete, in sicer dve v Be\'-rutu. eno pa v Damasku. Ena sama fakulteta bi pa zadostovala, da i)i imela Sirija dovolj zdravnikov. Zdaj je v Siriji zdravnikov preveč in mnogi s*» morajo preživljati kot trjrovski potniki.
"Le Matin" odkrito pravi, tla je za absolvente francoskih medicinskih fakultet edina možnost skromnega preživljanja v francoski Afriki, to je v Alžiru, Tunisu, Maroku. Senegala in na otoku Madagaskar. Francoska Afrika
šteje 45 milijonov prebivalcev. — Zdravnikov ima pa samo 786 in od teh je 336 vojaških. Med civilnimi zdravniki je tudi več tujcev. Ali je pa mogoče zahtevati od francoskega ali celo pariškega zdravnika. da bi se trajno naselil v Maroku ali celo na otoku Madagaskar? Kulturne razmere so tam tako primitivne, dat francoski zdravniki doma raje životarijo in se bore z največjimi težkočami. kakor da hi »»e preselili v kolonije.
Tudi v Nemčiji je položaj inteligence zelo težak. Število brezpo-
di mir in pokoj. Upokojil ne je. t kakor staro vino.
T'soda. nad katero človek nima | moči. je določila, da sem se pre.( .selila iz solnčne Pennsylvania
Jože in prijatelji, ki so vabilo podpisali, so jako velikodušni ljudje. Xa vsak način me hočejo imeti pri sebi in pravijo, da bi m;1-na svoje stroške spravili nazaj v New York. Kako bi me spravili, pa njso hoteli povedati, ker je bilo premalo prostora na karti.
Toliko jra je pa še vseeno ostalo. da je Ijubeznjiva roka v krit kotiček napisal« svoje individualno vabilo: "Le pridi, le pridi, sem nama doma . .
Salameirt. taka stvar me- pa prevzame in gane v globino srca.
Trdni sklepi, da letos ne bom videl Cikage. so se začeli majati v meni. Jože naj mi oprosti, če so njegovo vabilo zasenčile kratk« in jedrnate besede. Že sem «ačel študirati vozni red brzovlakov. v , vozečih v Cika go. prijatelja Rudi-
ja Wei bi« sem vprašal, ee hoče z menoj vred v smrt z aeroplanom, poizvedoval sem. <-e je še kak new-vorški rojak z avtomobilom namenjen na čudo dvaisete^ra sto-detja. navsezadnje bi pa moja trdna natura tudi smrad premagala, in bi se .z -busom odpravil.
Pa me je presunilo spoznanje: — Saj se niti podpisala ni in ni povedala naslova.
Lahko je reči: — T,e pridi, le pridi, sem sama doma — treba je pa tudi okoliščine vpošt^vati. Va-
gorato Montr.no. V.;m s«-m izgubila blagega moža.
Zahvaliti se moram vsem roja-jo::i in rojakinjam, ki so mi stali ob strani v teh hiidkih trenutkih življenja.
Ko sem odhajala v Montano. so mi napravili prijatelji in prijateljice iz Moon Run. Pa. krasen surprise party. Prišli so sledeči: družina Jack Skerl. Mr. in Mrs. F. Baloh, družina Joe Urankar. Mr. in Mrs. Aftnbrozic, družina Jack Tomac. Mr. in Mrs. J. Tro-
ha. Mr. in Mrs. Lukas Butva. dm- bilu bi s«» odzval le pod tremi po-žina Mike Yerala. Mr. in Mrs. goji: če j.- rojakinja, ki me vabi. Frank Dijak. Mr. in Mrs. Tine samska, prosta in svobodna: če je Joger. Mr. Frank Maček. Mrs. pa (poročena, mora biti njen mož
v starem kraju ali pa v arestn. odkoder se pred Božičem ne vrne.
Poti trm po£oj«-ni pridem, sicer pa nikakor ne.
Rtfdv Gorjup, Mrs. Angeline Pin tar. Mr. K na us. Mrs. Tine Kralj. Mrs. Kink, Mr. in -Mrs. Yeram. Mrs. Mahon. Mis« An«reline An-hel. Mrs. Frances Oiust. Mrs. Jennie Trnwnovic. Mr. Reven.
Hvala vsem za poslane darove!
Sedaj sem tnkaj v stari Mon-tani ]>ri svoji sestri Mrs. Frank Ifrella. Vfčasi drevo bolje r;.ste.
a ko je presajeno v tuja tla. .Se enkrat pozdrav vsem iz go-
j rate Montane. Veliko bom mislila ! na v«us. Ne pozabite name!
Iva Cel ar. dolgoletna eitaljica Glas Naroda.
CENA
DR. KERNOVECi BERILA
A ZNIŽANA
- 'f
Angleško-slovensko Beriiv
CDKARW HM NAROtM!
-r-5 t
Odkopavanje star o krščanske cerkve.
Ravnatelj sarajevskega muzeja dr. Škarič in muzejski prepara-tor Kučan sta odpotovala v Cerkvico k odkopavanju starokršr-an-sk(» cerkve sredi tega kraja. Ker so od.tam javljene še druge arheološke najdbe, bo ekspedieija zaposlena dalje časa.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE
OGLAŠUJTE
u
"GLAS NARODA" m «1« urno nk
anutvo, pmi pu imt Slovand » nil okoBd,
09« ZA OGLASE SO
.i ■
Nf-kaj ne\yyorških rojakov je šlo Delavski praznik praznovat v
gorenji del države \eu- York. Prijatelj Mike. uii je prinesel nebroj
pozdravov in vabilo orja-skega farmerja Kersmanea: — Povej naj prkle k meni gnoj kidat.
Hvala za vahih). Toda zaenkrat ne utegnem. Kidam ga že dvajset let. pa še ni vse prekidano. Baš sedaj lote^-ani velikega kupa v New Yorku.
(V prej ne. mu bom prihodnjo pomlad (prav gotovo prišel pomagat. Takega dela sfm vajen, samo povedati in pokazati mi bo moral, kje in kako.
S posredovanjem čikaške rojakinje Mrs. Laikanieh sem dobil sliko orjaka Triglafva m poleg Klike šopek planik.
Oboje je dar hčere rojaka P. Mladiča, katera seje mudila v ne-beiko lepih krajih naše n>» smrt žalostne Primorske.
Slika predstavlja del Julijski;) Alp med Mangartom in Krnom. To j p mogočna stena, na kateri se je utaboril Italijan, ki poželjivo gleda v dolino Kranjske gore, na Bohinjsko jezero in Beld.
Planike so se vedno tako snež-nobele kot so bil« nekoč, dasi bi človek domneval, da mora rasti sedaj po tistih pečinah samo kr-vavordeče cvetje, ki je vzklilo iz prelite krvi in je znamenje našega ranjenega srca.
Toda planike so ie vedno deviške bele kot je deviško č»ta vest našega ljudstva ob Soči. ki sicer umira, pa ne bo umrlo, kep je v njem prevelika in preveč trdna vera v pravico, poštenost, svobodo in vstajenje.

"O L AS H A BO a A"
¥EW YOBS, SATURDAY, SEPTEMBER 9, 1933
THK LARGEST gLOVKH» PAILT h O. t|
HAZKOLMKOV:
SMRT KRIVČK OVE SPELE
V nasi pnrski vast so novice do- nja in si skuhala zdravilne žjranji-kaj redke. Vsako leto enkrat vja- ee nič koliko!'* uiejo orožniki iri znane divje lov- Rečeno storjeno. Šla je k brace. nepoboljšljive grešnike in jih trancu in pra toliko časa nadlego-odpeljejo za nekaj tednov na ri- vala, da ji je obljubil kotel za kn-čet. Fantje se na proščenjn \soiko lianje žganj ice. Nato je šla nabi-lefo postrani gledajo, stepo se sko- rat brinje.	;
ro nikoli več ne. kar je pač dobro' Špela je bila sicer že precej stain prav. čemu bi .se pa človek dre- ra. a v hrib je lezla urno kakor zal z nožem in pobijal kakor žival, koza, saj jo je podpirala vesela mi-eaj vojske preskrbe za tako žalstno da se bo lahko naluekala bri-j rabavo. ki jo je kmalu preveč. Ta- njpvea po mili volji in ta misel jo j ko je pri nas res malo novic, če pa krepila in ji dajala pogum, da' d oživimo kaj novega. tedaj vsi j<' vztrajala. Ko se je utrudila, je vr.ščani dogodek premh-vajo. mil nekoliko počila in potem spet za-J skušajo priti do korenin, modruje- čela ter se sama čudila, da ji že jo in iščejo vzrok. Radi tudi slu- m»el na dobri brinjevčets daje tn-čaj nalašč izpneminjnjo in se vpra- 'iko moči in volje, šujejo:	I Kotel je zavlekla na svojem sa-
"Kaj pa. če bi zadeva takole vr- motežu na zapuščeno gmajno pod šila. kaj bi bilo potem?''	, hribom za svojo polrazpalo kočo.l
Sicer so pa naši vaščani dobri in pripravila si je drv in kmalu je miroljubni ljudje, ki se ne prepi- pričela kuhati. K nji je zašel samo rajo ne z Bogom, ne z ljudmi ter kak pastir, ki ji je nato ponagajal, sta župnik in župan z njimi za- a sicer ni bilo nikogar, dovoljna.	j Spela je kuhala in kuhala, pa ji |
Lansko joen je pa naša vasica j«1 šlo kuhanje, vse prepočasi. Ko doživela poseben slučaj, ki je sicer j«4 žganjica začela dišati, je ženico
zelb žalosten, toda resničen.
Krivčkova Š|m>Iji je hita suhlja-
takoj segla z zajemalko vanjo in si jo natočila v lonec, čeprav še ni
ta in visoka ženska." Xjen glas "je hi,a *iih«n«.
Pridno je kuhala in vines praznila kotel. Ko je bil brinjevec skuhan, ga ni bilo skoro nič. ker je že vsega po p reje požlampala. Ostanek je majaje se odnesla v gr-
bi I globok in liri pav. njene besede trde in vrčkrat zalx'ljene 7. ost m kletvico. Sicer ni bila hudobna ženska, pač pu je bila izgubljena reviea. ker je preveč rada pila žga-rje. <*> pa ženska pije žganje, je movJe' kJer je srobn,a pA še posebno ŽJihKtn.i!	** n;,I,rej in > na;vwle<l obležala. |
Lani je bilo po našiji travnikih Bratranec je prepozno zvedel, tla in hribih posebno veliko brinja. Spela kuha žganje in ga sproti Ljudje so ga pridno brali in pro- pridno lučka. Njemu je lagala, da j dajali, a tudi žganje so kuhali. 11*» skuhala brinjevec in ga nesla v Pravijo, da je požirek brinjevca za mesto prodat. Odhitcl je na gmaj- j z<lravje. Brinjeve jagode so res no. Spe!ice pa nt nikjer mogel iz. zdravilne in morda požirek res ne • takniti.	a
Ško«|i odraslemu človeku, če >e j Pijanka je mirno ležala v gr- ' Juho 1 »očit t i. Špela si je pa misli- uiovju. Njena glava je bila težka h drugače. Bila je prepričana, da | kakor iz svinca. C'ndne prikazni 1 je brinjevec najlioljše zdravilo, ki so s<> vrstile v njeni pijanski o-j ga mora «"Iovck vlivati va.sc kako v<m|o. da ostane zdrav in krepak.
sa mora <-lovek vlivati v;use kakor mamijenonti. Enkrat se ji je zdelo. ;
da vise mesto vej raz dreves same
...... . _ . . _ . . kače in se steza jo k nji.. Drugič jej
SjH-la je bila ze ecz sestf|«>set let . , , . . ... . .. .
. .	I videla, kako plešejo okoli nje same!
Mara. a na zdravje je po svoje pa-« -	--
žila. Ker je bila preprična. da je brinjevec zdravilo za njo. se jo spomnila :
"Brinja je dovolj, (''emu bi sa-
nio sni iu tje kupila kako iilee brinjevca ? Sama bom nabrala bri-
črne mačke in mi javkajo z žalost-' j nimi presunljivimi glasovi.
Vzdihovala je iu se trudila, da bi stf odvlekla kolikor mogoče daleč.j pro»" od drevja in grmovja, pa je zlezla v grapo in občepela v blat-
i
ni vodi. Naslonila je glavo na kamen in zadremala. Dolgo je spala. Ko se je prebudila: ko je vse bolelo. Zlezla je nazaj na travnik, kjer je imela svoj ljubljeni lonec z bri-njevcern. Hlastno je popila vse kar je bilo še v loncu in obležala kakor klada. Čutila je. da je zelo trudna in bolna, čeprav je pila samo zdravilo:
Sam vrag me je premotil, da sem pila žganje, ko še ni bilo prekuhano. E. v brinju mora biti pač nekaj strupa, če ne bi ne bila tako •»/delana !'' je modrovala in se plašno zazrla v prikazni, ki so se s|>et pojavljale pred njo. Podila jih je. se jezila in klela, ter nazadnje poskušala moliti, a prikazni so ostale.
Vsa se je tresla, ko se je jiočasi dvignila, a spet jo je kar zavrtelo, padla je in se onesvestila, "sa j ni bilo nič čudnega, ker je popila toliko strupa.
Dolgo je ležala v grmovju. Ko se je nekoliko zavedla, je zlezla po vseli štirih iz njega. Pastirji so jo videli in so se je kar prestrašili, vsa blatna, zmršena in raztrgana se jim je zdela kakor pošast. Ko so jo spoznali, so jo spravili v bajto. ki je bila komaj deset minut oddaljena od travnika, pa le ni mogla sama domov.
Sporočili so bratrancu kako je s Špelo in poslal je po zdravnika, ki jo ji' pregledal, zmajal z glavo in rekel, da ne ho nikoli več zdrava. ker je vsa zastrupljena z alkoholom. ki jo je menda vso po-žgal.
Špela je nekaj časa mirno ležala v svoji postelji. Ponoči pa je vstala in kričala ter blaznela. Dva moška sta j<> komaj ukrotila in povezala.
Naslednji dan so jo hoteli odpeljati v Wazntco. Preden so jo naložili na voz. se je predramila in čisto pametno vprašala :
"Kakšne komedije pa uganjate z menoj
"Špela, žalostna pot te čaka. zakaj si se ga tako naluekala?" ji je nekdo odgovoril.
"Samo kozarček brinjevca bi še rada." je odvrnila, sklonila glavo in že je ni bilo več mini živimi.

ROMAN
TROKLETSTVO LJUBEZNI"
je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največjim zanimanjem.
CENA $1,35
(2 KNJIGI)
V zalogi ga ima
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
VOJAKOVA "ZADNJA ZALOGA V ENEM SAMEM ŽEPU
DVE SIROTI
! Spisal A. D. ENNERY
36
V naslednjem trenutku sta pristopila pomočnika. Henrika je dobro videla, kako sta stopila vsak na svojo stran dozdev-j
sati ni smel. kajti Heurikin obraz je bil že posinel in oči so postajale vedno bolj motne. Lafleur je bil prisiljen potegniti svoji žrtvi nega Martina; že je liotela znova nekaj iz robec, ki jo je dušil. Toda iz previdno-
P»ritski višji vojni svet je pričel zanimive poskuse s kemično brano. Vsi vojaki nosijo na pohotfu in pri bojnih vajah "nedotakljivo vrečo" s tridnevno zalopro živil. — Vreča je dokaj težka in zelo obso-vražt-na pri moštvu. Pravzaprav ima pomen samo med vojno, kadar izgubijo oddelki zvezo z zaledjem. V mirnem času je nepotrebna, ker itak sledi vsakemu vodu poljska kuhinja. Toda predpisi so neizprosni: moštvo mora biti vajeno popolne opreme. Vojni svet je odpravil te vreče in jih nadomestil z drobnimi, sintetičnimi čokoladnimi kockami, ki vsebujejo polejr ka-kaoa irrahovo moko. olj«-, mesni izvleček. citronov sok in čajno maslo. Kocke so izredno red i 1 Ji e in celo bolj-izdatne kakor nekdanja "zadnja zalojra". a vojak jih lahko nosi v žepu.
vprašati moža. ki se je izdajal za Martina,] ko je Lafleur vzkliknil:
—	Kaj. gospodična, po vsem tem, kar sem vam povedal, bi hoteli še dvomiti. .. o meni? Mar naj vam dokažem, kdo se«m i Nič lažjega, Evo, tu sta moja prijatelja, soseda, in zagotavljam vas. poštenjaka -da malo takih... Ta dva gospoda bosta gotovo z največjim veseljem jamčila zame.
Lopov se je ta čas skrivaj spogledal s svojima pomočnikoma. Oba sta se tnlkrila in stopila naprej.
—	Za vas jamčiti! — je ponovila Henrika vsa prestrašena, da je obstala med dve- roki Je Pa imel pripravljeno -stekleničico, da ma neznanca, ki sta se ji nizko klanjala.	-H vlil v usta omamno tekočino, čini bi
Luiza je spoznala, da se je moralo zgodi -1 k''iknila. ti nekaj posebnega, čemur pa ubožica 111 mogla slediti. Zašepetala je Henriki:
—	Henrika draga. .. nikar me ne zapusti, lepo te prosim!
—	Nič se ne boj, draga moja. saj te ne za- tvv niarkizove poliotnosti sr jc onesvestila, pustim... nikar se tako ne tresi!	Lafleur l»i bil najraje zavriskal od vese-
Naenkrat je pa obmolknila.	^ tM nepričakovano pomočjo pač ni ra-
Na Lafleurov znak sta stopila neznanca \ <*unal. a prišla mu je bila bas o pravem ča-
sti je vzel iz žepa kristalno stekleničico, ki j«* bilo v nji še dovolj omamne tekočine.
— Brez robca, pa naj bo, — je pomislil, — toda s pomočjo telile imenitnih kapljic ne bodala gospodična odpeljati v paviljon Bel Air liki jagnje.
Na cesti so s izvoščki srdito zmerjali; mimoidoči so se ustavljali in glasno protestirali. da. kočije ovirajo promet; zijala so bila pa vesela te zmešnjave, a njiliovi dovti-pi so vzbujali splošno ogorčenje.
Lafleur je spretno izkoristil ta t ruše, da .je potegnil svoji žrtvi robce iz ust, v drugi
Toda nasilje ni bilo potrebno. Komaj je Henriki potegnil robec iz ust, je ubogo dekle globoko vzdihnilo in zaprlo oči, potem se je pa počasi zgrudilo na tla kočije. Žr-
.V1
ko je bilo treba oil sladek očetovski
In
• njegova
NAGCIV PARKU
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York
POUČNE KNJIGE
(Xaxlaljevanje.)
Neraško-aiiclefcii tolmat_____
Nasveti za hUo In dom________.....
NnjboljAa	K uteri««, 068 Mr.
lep« ve*. <Kalln£ek>_____
NVmMina bm učitelja:
1 del ...............——________
. .2. del „ _______________________
1.4!
..3*
...3#
NaJretJI aplMvalk Ijatevaih I*
dradb pisca_____
fllatai
.1M
Fnkti^ol mAtJtinr...............
»retMinanU«, broMrmoo
Prav Us mm *Ufe PsikMae Mtajt am alk
lad--
PredMdki |a
. .75 1.M
LM
(•»bolhe, ven broMrano _		.........t .......„1.75
MoreMfca naradi	sa rtadlna	
(•tows* 4S2	Mrtnl)___	--1M
Spretaa kuharica	k, trdo Tesaa	a .. .L«
S »Ha Plana aUu	m in mn ti	
lepo trda tm	aoa..........	______X-
Mi« *
hi berite
Vena knjiga m berilo italijanskega jezika .................... /.—
Zdravilna zeJttča ..............................4«
Zel i o plevel, slovar naravnega
adravUakva_____________________________lil
Zgodovina Umetnosti pri Sloven-
rik, Hrvatih in Srhih _________1J0
Zdravje mladine -............................1.23
Zdravje in bolesen v doanU bUi,
2 zvezka _____________________1.20
Zgodovina Srbov. Hrvatovia Slovencev (Meiik)
II. zvezek _________„...., _. .r
Prorokovalno karto ___ ■ 1
POVESTI in ROMANI
Agitator (Koranih)
Andrej Hofer_______
Beneika vedrievalha Belgrajski Bell
Bete noti. Beiitne darovi
r*
M JS JSS -M
Its
------M
pot aa Saaarnl gori
Grešnik Lenard, bro«. ___________.7«
Mfaao življenja------------------89
Ntadajirtkaja _________________78
Balkaoako-TnrikA vojaka ___________M
llolk—n» to Joka, a olikami ______Jd
BaJ in tam ga. povest________________tf
Bhptel' velikega v al vade _______M
Bey. (reman)
Dolga roba....................
Do Ohrida in Bitolja Doli z oroijem _________
.50 -70 JI
Dve aiiki: - Njiva: Starka
........<Me3ko) .......................
Devica Orleanska ...»...............
Duhovni boj __________________
....50 —M
Dedek je pravil; Marinka In fikra-teljeki______________________M
Elizabeta __________________
FabUela ali eekev v Kminkomkah.....45
Fran Baron Tronk.............................. J5
Filozofska zgodba ..........................—00
Fra Diavolo ...............................M
Gdiepedariea sveta ___________________—jU
Gostilne v stari Ljubljani ______________00
Grftka Mytologija _____________________1.—
GRUNT, roman ..........................„lil
Omr v	.... ,.Zj>
Badii Murat (Tolstoj) _________40
Bii papeža, vez. _______________________1.—
Hektorjev mti ____________________M
Hedvika ..........................................
Rudi tast. Blago dnfte, veeelolgra .75
Helena (Kmetova) ___________^40
Hod« Breidno (11. sv.) ...............JS
Groteske in Satire ,
veaano -—---------
broMrano................
Izlet g. Broufka Izbraid epW dr. I Is

Pari/a ni. ki .so .se izprdiajali ali f»«*drli v neznani popoldanski vn>-f-ini S. ;ivirn.-ita v srednjpm delil znHm^nitfpra B«id«>{rnski»{ra {roztla
pri Pari/it. kj^r hrizprn miniaturni vodopad hladno vodo na vse strani, .so gotovo mislili, da .so .se vrnili /.lati	ko ljudje i>blt*k
sploh niso nosili, liili pa razočarani. ko j«k prihitela policija in napravila konec mikavni idili v parku. Pred vodopadom .sta .se bila ustavila dva elcjrantna avtomobila in iy. njih so izstopili štir-.i«' pari mladih lepih fantov in deklet. Kakor na povelje .so se začeli v.s i takoj .slačiti in še pred no so .se presenečeni jrledalci prav zavedli, kaj s«' ^r<»di. so bili ž<» vsi nag-i in stali so pod vodometom, da jih je voda hladila. In kakor na povelje so se pojavili fotografi. ki so najree tak«ij fot.ojrrafi rali.
Toda kmalu so prihiteli redarji. ki s«» vile in favne prisilili, da ko se za silo oblekli potem so jih pa odpeljali na policijo. Tam se je pa izkazalo, da ves ta rajski prizor ni bil nič drufrepa. ne^o spretno zasnovana reklama. Xi šl<» za nobeno romantiko ali motlerno hijrijeno. niti za nemoralnast. Neki veeemik je aranžiral osem lepih fantov iti deklet, da bi lahko objavil sliko napcev pri vo«l<>pa-du.
meri njo in Luizo tako. da sta bili siroti naenkrat Joeeni.
— Kaj pa to pomeni, gospodje > — vprašala Henrika.
Toda za Lafleura je bil napočil trenutek, pričakovano uslugo, bi mu lahko i udi .pri-Mlložiti masko. Opustil jf i Povilo uajneprijetnejšo presenečenje. Saj
sil. Zdaj ni bilo več dvoma. <la žrtev molčala.
Toda začel je razmišljati, da ima naključje svoje muhe, in če 11111 je storilo ne-
glas, ki je z njim doslej govoril, in dejal ukazujoče:
—	Dovolj smo že izgubili časa!... Opri-niite se mvje moke. gospodična, in pojdimo!
—	Tako torej govorite z menoj, gospod 1
bi zadostovalo, da bi se dekle zavedlo in za-eelo klieati na pomoč. p;i hi radovedneži takoj obkolili kočijo in vse bi bilo izgubljeno.
V tem primeril bi bili doživeli Lafleur iu
je začudila Henrika in uma-11'.M'.U"va pajdaša kaj neprijetno' presenečenji- ^aj hi jih množiea takoj zgrabila in odvlekla na policijo.
Na policijo pa naših junakov ni prav nič
Martin! — s< knila roko.
Toda markizov sluga je odgovoril smeje: — Da. gospodična, takoj j«' treba oditi z
njim... s tem dobrim gospodom Martinom! Hiikalo. Zato je Lafleur sklenil izpremeimi Tedaj je pa poskusil objeti jo čez pas. ! oiiiedleviro svoje žrtve v globok Spanec, ki Henrika se je molea branila, da bi ne pre- hi lie moglo molili še Jako močno (Irdra-
strasila Luizo. Dvakrat se ji je posrečilo o-tresti se ga. potem je pa hotela zbežati k
llje kočije. Začel je obračati med prsti kristalno ste-
Luizi. ki sta jr» neznanea z lahkoto držala j kleničieo kot kirurg, ki se pripravlja na nekaj korakov v stran. 'Uoda Lafleur jo je l«'žko opeiaeijo. J^remagati je pa moral no-znova ]»rijel; in ker se nikakor ni mogla več j vo oviro. Kako naj ravna, da ne razlije dra-
•epko držal čez pas.!	tekočine po ustiiieah mimo ust i...
Poziv!
Iidajanje lista je v zveri s velikimi Btroiki. Mho go jih je, ki so radi tla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa onit katerim je mogoče, poravnajo naročnino točae.
Uprava "O. H.
»»
otresti lopova, ki jo je krepke je začela na ves glas kričati:
—	Ne greva Z vami. gospod!... Ne. pod nobenim pogojem ne greva!
I11 braneč se z rokami, ki jih je Lafleur krepko stiskal, je še zadnjič kriknila:
—	K meni... Luiza... k meni!
Toda svoje misli ni mogla izgovoriti do konca. Dočim jo je Lafleur krepko držal in ji tiščal glavo nazaj, ji je njegov pajdaš hitro z robcem zamašil usta. Potem sta jo pa lopova odvlekla Ir kočiji.
Lafleur je hitro stopil naprej, ne da bi se zmenil za slepo, ki sta jo bila pustila njegova pajdaša samo sredi ceste. Držal je vrata kočije odprta. Kljub srditemu odporu sta potisnila Henriko v kočijo.
V	kočiji si je hotela nesrečnica najprej odmasiti usta. Ce bi se ji bilo to namah posrečilo, bi bila rešena. .. Klicala bi bila na pomoč in ker so ljudje v krčmi še vedno polji vali, bi bil gotovo kdo prihitel, če ne dru-če pa iz radovednosti.
Toda eden izmed lopovov jo je zgrabil za roke in ji še bolj potisnil robec v usta. Stisnil ji je roke na vso moč in Henrika se je zgrudila na blazinico.
V	naslednjem hipu je skočil v kočijo Lafleur in sedel k Henriki, njegova pajdaša sta pa sedla na prednji sedež in kočija je odpeljala.
Toda Lafleur s tem še ni bil premagal vseh ovir. Naenkrat se je namreč kočija u-stavila na ovinku ulice pred gručo ljudi, zbranih okrog dveh kočji.
Lafleur je bil v škripcih... V kočijo so hoteli pogledati mladi postopači in prav lahko bi se bil ta ali oni predrznil, odprl vratca in rešil ugrabljeno dekle.
Kmalu se je Lafleur še bolj ustrašil. Dekle se je začelo premetavati na sedežu in njeno hropenge je posrtajaio vedno glasnejše.
—	Davi se, — je pomislil.
Previdnost mu je velevala odmašiti ji lista, ker bi se sicer potegnila zadušiti. Odla-
Tedaj bi se dekle zbudilo in zojhm bi ji moral zamašiti usta z robcem.
— Ynižja strela! — ji* zamrmral sam pri sebi, — 11a to pa nisem mislil!
Tisti hip je začela Henrika dihati v kratkih presledkih, njeni vzdihi so bili dolgi in globoki, kar je pričalo, da se bo kmalu zdramila iz omedleviee.
Pazljivo, zroč nepremično na obraz svoje žrtve je Lafleur čakal.. .
Kar so Henrikinc ustne zatrgetale iu v naslednjem hipu je široko odprla oči.
Prvi hip se ni mogla spomniti, kje je in kaj sc je. zgodilo z njo. Potem se ji je pa začel polagoma vračati spomin in že je odprla usta, da bi zaklicala na pomor...
Lafleur je pa spretno izkoristil ta trenutek. Potisnil je dekletu glavo nazrj in ji vtaknil med zobe grlo stekleničiee..
Vsa tekočina je stekla v usta. niti kapljica se ni razlila.
(Dalje prihodnjič)
Ljubitelje leposlovj
m
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in ▼ njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna 'Glas Naroda'

DA"
HEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 9, 1883
THE LAEOE8T BLOTXRB DAILY ti V. I. A
ft^REGINA
i 26
—	Tukaj vam bi mogoče mogel pomagati. I z. Kafistadta je z menoj prišel mJad Nemec, »ki išče delo, naj bo, kakoršnjekoli. Napravil je maturo z dobrim uspehom, je bil pri vojakih enoletni prostovoljec in je bil celo en semester na gospodarski visoki šoli. Zaradi družinskih razmer svojega učenja ni mogel dokončati in je zato odpotoval v Nemško Afriko, da bi si ustanovil novo življenje, kar se mil pa ni posrečilo. In sedaj hoče poskusiti v Transvaalu. Je zelo izobražen in odločen ter star šestindvajset let. Po mojem mnenju ga bo mogoče zelo dobro porabiti.
Vsi trije zadovoljno prikimajo.
—	Dobro dobro! Sprejet, zlasti na vaše priporočilo. Namestite ga. kjer in za kar ga rabite; dela mu ne bo primanjkovalo. Takoj jutri se more peljati na Hoog Veld. Za plačo mu določite četrtino plače. kateTO sami dobivate; naši inženirji dobivajo tretino; toda posebno dobro ga ne moremo plačati, kar bi se razburila kri. •— pravi Vandervelde malo živahnejše.
Dudleigh vzame pipo iz ust.
—	Da bo imel svoje ime. ga bomo predstavili za tajnika dr. ' Kroneka. Za 'vas bo moral opravljati mnogo pisarniških de-1, gospod doktor. Prav dobro ga baste mogli pora<biti.
Valter je vesel, kot bi se mu pripetilo kaj posebno dobrega.
—	To bo veliko veselje za mladega moža. Kdaj naj pride, da se vam predstavi?
—	Ni se mu treba predstaviti, kajti naš čas je kratek. Va-e priporočilo nam zadostuje. Z našim uslužbencem pošljemo jutri pismeno potrdilo, da je pri nas sprejet v sclužbo kot tajnik. Ob priložnosti bomo prišli v šotorišče in tedaj nam ga boste predstavil?. — pravi Justus Korner. ki se je vedno posebno veselil, ako je bil v podjetju nastavljen kak njegov rojak.
Mr. Dudleigh je mrmral svoj "all riglft" in Vandervelde zadovoljno prikima.
Tako je bil Tom Reiner pri tvrdki Vandervelde, Komer & Oo. nastavljen kot tajnik in o tem ni ničesar vedel. Mr. Dudleigh si je zapisal ime Tom Reiner, da je mogel naročiti, da bo napisano pi-*mo, ki potrjuje Tomov sprejem v službo. Nato Dudleigh in Vandervelde sežeta Valferju v roko in se odstranita.
Justus Ko rner ostane z njim .sani. Nekoliko še poizveduje o Tomu in je bil »vidno zadovoljen ž njim. Valter mu o njem pove. kar je vedel, ne da bi grešil proti inotški molčečnosti. Justus Kor-aier mu slednjič obljubi, da bo v kratkem prišel v šo torišč", da bo lidel, kako se je privadil novim razmeram.
—	Tedaj mi boste predstavili Toma Reinerja in takrat, bona tudi spoznal va-šo gospo soprojro in hčerko. Za sedaj boste imeli skromno stanovanje in ker boste na tem mestu ostali najmanj eno leto, ako ne dalje, predno .bo moralo biti šotorišče premeščeno, bo mogoče £e vse udobno urediti. Pozneje bomo že videli, kaj bo mogoče ii\oraviti. Morebiti bomo hišico mogli prepeljati z našimi velikimi avtomobili, ki prevažajo tudi šotore in dovažajo živež t taborišče. Jutri pošljem svoj avtomobil, ki vas bo peljal na vaše mesto. Tovorni avtomobil prf bo odpeljal vašo prtljago. To bo vse preskrbe! naš uslužbenec, ki vas bo peljal v taborišče. Vozili se boste več ur in boste pri tem spoznali, kako potrebna je tukaj nova avtomobilska cesta. Sedaj pa se moram od vas posloviti, gospod doktor, ker moram na konferenco v vla-dno palačo. Vladne gospode ne smemo pustiti čakati.
Korner se poslovi od Valterja. Več ur je bil v ra^ovoru z gospodi in vesel vstane in gre v svoj hotel.
Regina je polna nemira čakala, kdaj se vrne mož. Vedno je stopala k oknu in gledala na ulico. Za njenim hrbtom sta sedela Uršika in Totm, ki je iz nekega lista rezal podobice in je k tem Urši ki delal -veliko veselje. Vsaka podobica je morala imeti svoje ime in treba je bilo mnogo premišljevanja. Toda Tom je vedno naglo pogodil kako ime. Od časa do časa pogleduje postrani na gospo Ke-gino. Dovolj je že vedel o njej in njenem možu, da je mogel razumeti. kako težko je pričakovala njegovega povrafrka.
In slednjič — slednjič mu naznani potolažen vzdih gospe Regi-ne, da je zagledala svojega moža. Tedaj pa je tudi Tomovo sree postalo lažje in je mogel l ršiki pripovedovati še bolj vesele povesti-ce o podobicah.
Ko Valter kmalu nato vstopi v sobo. je hotel Tom naglo oditi, da ne bi motil. Toda Valter ga smeje prime za ramo in ga pridrži
—	Tukaj ostanete, Tom! Tudi z vami moram govoriti.
Najprej po-ve ženi. oa bodo stanovali v leseni hiši.
—	Je res majhna hiša. ima samo dve sobi in majhno kuhinjo, toda je vendarle trdna hi--a in ni šotor. To se imamo za-livaliti gospodu Kornerju. ali pravzaprav Brandu, ki je za naju zelo prosil.
Vsa vesela se mu Regina vrže okoli vratu.
—	Hiša in ne šotor! O. Valter. kako vesela sem tega in kako hvaležna sem tvojemu prijatelju ttrandu, da je dal z» naju dobro besedo.
Valter nato pove, da morajo že naslednjega dne odpotovati v šotorišče in kar je še bilo kaj važnega. Nato pa pravi smeje-.
—	Toda si boš morala pri gospodinjstvu sama pomagati brez Toma. Komer mi je rekel, da boš im-ela za postrežbo na razpolago dve ženi delavcev iz bližnje vasi. Toma pa moramo, žal, odpustiti iz naše službe.
Tam prebledi, toda ničesar ne reče; tudi se ne upa vprašati, kaj bo ž njim. Mislil je. da so se že razpT&ile sanje, da bo s temi dobrimi ljudmi živel. Mesto njega vpraša go^pa Regina. polna sočutja :
—	In Tom? Kaj bo ž njim?
Valter se obrne k Tomu in opazi, da se mu od notranje ginje-nosti tresejo vse mišice njegovega obraza in da mu v očeh leži grenka, tiha bolečina. Lahno ga prime za obe rami. ga nekoliko strese in ae mu nasmeje.
—	Kam? Z nami pojde — 'kot moj tajnik.
Začuden ga Tam pogleda.
% — Kot ikajj — vpraša ves iz sebe.
—	Kot moj tajnik — aH 'kot moj adjutant, kakor se že hočete imenovati. Pri tvrdki Vandervelde, Korner & Co. morejo zelo dobro porabiti mlade, izobražene ljudi, ki radi delajo. Za vašo sposobnost pa sem jamčil jaz. Uradno boste nastavljeni kot moj tajnik in boate moral i, med drugim voditi zapisnik o delavcih in opravljati pMaraiška^dela. Kako vas bom drugače zaposlil, je prepuščeno meni, toda upam. da boste dobili dovolj dela. SikrbH bom za to. da hoate za tvrdko koristni in da boste .zaslužili svoj denar. Kajti dobili boate zelo lepo plačo.
Tn Tomu pove. koliko bo dobival na mesec. Bilo je <več. mnogo več. kot pa ,ie Tomn za^l-užil celo lansko leto. Tom sedi, kot bi ohromel; Valterja samo gleda z velikimi, neverjetnimi očmi. Nato se mu bledoba umakne z obraza, zalije ga rdečiea, naenkrat poskoči in, da bi rekel ka.ko besedo, steče iz sotoe.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Jugoslavije.
Aretacija nevarne razbojniške .namreč, komu pripada truplo re-tolpe.	.J dovnika dr. Mije Blaževiča, ki je
Okrog Ivanjca je že od 1. WTlV^	^.unvrl. v bolnišni-
divjala razbojniška tolpa pod
GROZNA TRAGEDIJA V V ZAGREBU
vodstvom bratov Androšinjak Orožnikom .se je sedaj posrečilo, da .so zajeli voditelje te tolpe ter jih prive<li v zapore varaždin-skega okrožnega sodišča. Na begu pa je še 15 nevarnih razbojnikov. Vodja razbojniške tolpe I.10-vro Androšinjak ima na vesti pet. njegov brat Valentin pa dva u-inora. Razbojniki so izvršili tudi ninog<iištevilue vlome in tatvine.
Ribe je lovil, pa ga je pičila kača.
V vasi Bukevje pri Somboru se je kopal in lovil ribe sinček posestnika Rubiniča. Ko je prilezel iz vode, je opazil na skali veliko strupeno kačo. Deček je pa. sedel na bližnji kamen, kamor se je priplazila kača in ga je trikrat pičila v roko. Roka je začela takoj otekati, vendar pa domači otroka niso odpeljali k zdravniku. Šele drugi dan mu je dal zdravnik injekcijo, ki mu pa najbrž ni
ci. Pokojni dr. Blaževič je bil redovnik nekega frančiškanskega samostana v Basni, i>otem pa je samostan zapustil in prestopil v starokatoliško cerkev. I/, staroka-toilške cerkve je prešel v protest a ntovsko in nap<*ded v pravoslavno. Ko je hudo zbolel, so ga v bolnišni obiskovali katoliški duhovniki in ga. kakor se vidi, nagovorili, -naj se vrne v katoliško cerkev. Pred smrtjo je še poslal pismo pravoslavnemu župnemu u-radu, naj ga izbrišejo iz pravoslavne cerkve. Ker ni zadostil vsem formalnostim, se njegovi prošnji ni takoj ugodilo. Njegovi sorodniki, ki so katoliki, so po njegovi smrti zahtevali, naj se pokoplje na katoliškem pokopališču. ker je pokazal najresnejšr namene vrnitve v katoliško cerkev. Pravoslavna cerkvena oblast pa katoliškega pogreba ni dovolila. in so imeli mrliča štiri dni v bolnišnici, ker niso vedeli, na ka-
V Zagrebu se je odigrala 2.~>. avgusta dopoldne tragedija, kakršnih je na svetu malo. V hišo št. 5t> v Rad i čevi ulici je privedla Ana lienkovič 6U*tno vnukinjo Verico Premuš in sicer v predsobo stanovanja Mihajla. Sterka. Ker nikogar ni bilo doma. vrata predsobe ,->o bila pa odprta, j«' nemoteno v^jtopila. 'Naenkrat so pa zaslišali stanovalci obupne klice na pomoč. Prihitela je soseda, ki je zagledala v Sterkovem stanovanju črno oblečeno žensko, kako s sekiro kolje deklico. Vsa prestrašena je začela soseda kričati, da so prihiteli vsi stanovalci hiše. Ta čas je črno oblečena, ženska pobegnila na ulico, kjer so jo 'j'»dje prijeli in izročili stražniku.
O grozovitem dogodku se je ta koj raznesla vest po vsem mestu in vse je govorih« o pretresljivi tragediji. Prvi hip seveda ljudje niso vedeli, za kaj prav za prav gre. vendar je bilo pa takoj jasno. da mora biti ženska, ki je tako kruto zaklala obogo deklico, duševno bolna. Cim so morilko
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU m WEST 18th STREET NEW YORK, N. T.
plSite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-
tc vanje ........................................
tereni pokopališču hi ga pokopa-1	.	_	.....
li. Ker ie začelo truplo razpada- * aretirali, je poslala Ptičja v Ra-
pomagala, ker je zastrupi jen je že ti> k policija odredila, naj se po-i<lu"'ev0 U,ICH ,11<H'no 'strazo' kl Je
j koplje na pravoslavnem pokopa-! «*kolila <*oti6no hišo in zadrzeva-Mišču. ker je bil pokojni še pravo-'la ■»"«*»«» radovednežev. Ljudje slavne vere. Proti tej odredbi pa P^kal. redarje, vs, so ho-' •	, - ,. . teli v hišo, kjer je bi izvršen gro-
V Zeinunu se je poročil te dni *e pnto.il nadskofij.sk. ordina-
ruski emigrant Igor Raltko z ne-! riJat katoliške cerkve upravnemu
preveč napredovalo.
Ženin pobegnil iz cerkve.
13. septembra:
Lafayette v Havre Manhattan v Havr« Ijerengaria. v Oieroour^ Albeit Bullln v Hamburg
15. septembra:
Rotterdam v Boulogne Majestic- v Cherbourg
16. septembra: Hex v Genoa Bremen v Bremen
18. septembra:
Itelianc« v Hamburg
20.	septembra:
Champluin v Havr«	,
21.	septembra:
A.iiiil.itiia v Cherbourg
23. septembra:
Salurnia v Trat
lie de France v Havre
Vtenilam v Boulogne
26.	septembra: Europa v Bremen Statendam v Boulogne
27.	septembra:
Washington v Havre Mauritania v Cherbourg Deutfichlancl v Hamburg
29.	septembra:
Paris v Havre Olympu v Cherbourg
30.	septembra:
Come JI Savoia v Genoa
ko rusko emigrantko. pa si je ta-
sodišču ter zahteval ekshumaci-
koj po poročnih obredih premi- J®- Po dolgih razpravah je napo-slii m je pobegnil iz cerkve. Do-1*1«* upravno sodišče potrdilo od-
čin. so mladi ženi čestitali, je mož rt>dbo- P<> kateH -i*; bil blVjSi s kri vaj smuknil iz cerkve, sedel v;»olwk. redovnik pokopan na pra-avto in se odpeljal v Sremske! voslavnem pokopališču. K ari ovce. od koder je pisal ženi. da hoče vstopiti v samostan, kjer bo molil za Rusijo. Policija ga je pa kmalu našla in privedla nazaj. Mož je živčno bola...
Borba za truplo pokojnega redovnika.
UKRADLA STA
DEE "AKRONA
71
Lakehurst, N. J., 8. septembra. Coriwav Jackson in. Lester Car-
Pred upravnim sodiščem v Sa-	*l>enter sta bila obsojena na deset rajevu je naposled rešen spor, ki	dni zapora in na $50 globe, ker je gotovo brez .primera v analih	sta iz hangarja odnesla dele potega sodišča in mogoče sploh v	nesrečenega mornariškega zrako-analih jug. pravosodja. Rešeno je	plova "Akron '.
zen umor. Morilka je imela še o-krvavljena lica. ko so jo privedli na policijo. Stražniki so jo komaj obvarovali linčanja. tako so bili ljudje ogorčeni.
Deklica je bila zaklana v predsobi Sterkovega stanovanja. Xa tleh pod vodovodom je ležala na hrbtu zaklana deklica, pokrita z belim platnom, ko so prišli v stanovanje novinarji. Xa platnu je ležala slika Sv. Antona. Izpod platna je molela ročica, ki je krčevito stiskala kitico belih nagelj-čkov. Malo dalje je ležala v mlaki krvi odrezana dekličina glava. Zid je bil ves oškropljen s krvjo, ki je tekla po stopnicah. Kmalu je prispela policijska komisija in policijski zdravnik je ugotovil, da
2. oktobra:
Ke.-olutf
Hamburg
4. oktobra:
N.-vv luik v Hamburg Bi t-mt-n v Bremen 1 >i t-iiya ria v Cherbourg
oktobra:
Maje.stlc
7. oktobra:
Milwaukee v Hamburg Vollendam v Boulogne .\ugu»tuy v Tr.it l.aiayette v Havre
11.	oktobra:
,V.I'«-it l:aJlln v Hamburg Manhattan v Havre .Vqiiitania v Cherbourg
12.	oktobra:
Kiiroi.a v Bremen
13.	oktobra:
Rotterdam v Boulogne
U oktobra:
Re* v (jfiioa
lit- .le Kratice v Havre
18. oktobra:
Hamburg
.., SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
FRENCH LINE:
«ILE DE FRANCE" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre
ITALIAN LINE:
"SATURNIA" v Trst
"REX" preko Genoa
"Conte de SAVOIE" preko Genoa
CUNARD LINE:
"BERENGARIA" pr. Cherbourga
N. Y.	~ZA TJA
LJUBLJANA IN NAZAJ
23. SEPTEMBRA . $101.23 $182.00
20. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50
23. SEPTEMBRA . $ 97.60 16. SEPTEMBRA . $109.50 30. SEPTEMBRA
13. SEPTEMBRA . $102.34 21. SEPTEMBRA
$171.50 $185.50
$182.00
je bila tleklii-i odsekana »rlava z ostro sekirico, ki so jo pozneje tu tli našli. Nesrečni deklici so bili zadani trije udarci, dva sta jo zadela v vrat in tako je bila presekana tudi verižica, ki jo je imela deklica okrog vratu. Tretji udarec je pa zadel ključnico. Morilka je pokrila svojo žrtev z belim platnom, v roko ji je stisnila svetinji«), na trupclce je pa položila sliko Sv. Antona. Potem je pa zbežala na ulico, kjer so jo kot rečeno prijeli in izročili stražniku.
Prva je opazila grozen zločin hišnica Julka Boro£ak. Zaslišala je obupne klice na pomoč in odhitela je v stanovanje, odkoder se j je razlegal otroški glas. Zagledala je .strahoten pri/.or. Pod vodovodom j" ležala deklica, nad njo j je bila sklonjena črno oblečena j ženska, ki j..' tisti hip haš ponovno z;:mahnila s sekiro in udarila ,20. oktobra: nesrečno deklico po vratu tako. nr.me,, v Brem,
... . . ..... , . , : Statendam v Bo
tla ji je brizgnila kri 1/. globoke! rane.
1 — Iv a j pa počenjate, nesrečni-' ca ! — :e kl iknila hišnica, ko si je I nekoliko opomogla od strahu. To-! . da odgovora ni bilo. Hišnica je hi-j tela nazaj v svoje stanovanje in klicala na pomoč. Prihiteli sta dve sosedi, toda vrata Sterkovega stanovanja so hi la že zaklenjena, a ključ je bil v ključavnici. Odprli sta vrata in zagledali na tleh mrtvo deklico. Morilke pa ni bilo več v stanovanju. Ilitsli sta 11a cesto, kjer sta zagledali črno oblečeno žensko in začeli kričati, naj jo primejo, češ. da je umorila o-troka.
A rt i ran o morilko so takoj odvedli na policijo in jo zaslišali.
Izjavila je, da se piše Anka I-ien-,	• ,	...	.... 10. novembra:
kovic m da je prišla v ponedeljek j»..t 21. avgut-rta k svoji hčeri, poročeni 7. uradnikom Praštedione Pe-
Cherbourg
Hamburg
Brenrif n
u'.tgne 0!>m|»lc v Cherbourg I'arls v Havre
21. oktobra:
St Louis v Hamburg Vulcania v Trat
25. oktobra:
IVutschland v Hamburg Washington v Havre llertfnjfariu v Cherbourg
27 oktobra:
Mujefilio v Cherbourg
2S. oktobra:
Kiiiopa v Bremen Volendam v Boulogne Col.te di Savoia v Ornua
1. novembra:
New Yi rk v Hamburg Aquitania v Cherbourg 4. novembra:
Volendatn v lioulogne
Saturnia v Trsi
Jlo de Krance v Havre
7.	novembra: I-rt-men v Iiremen
8.	novembra:
Albert Hallin v Hamburg Manhattan v Hi vre
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"ALBERT BAIiIjINm pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA .. $ 91.73 "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA
$171.50
NORTH GERMAN LLOYD:
"EUROPA" preko Cherbourga 26. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 "BREMEN" preko Cherbourga	IG. SEPTEMBRA .
Kdor se je odločil za potovanje v atari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE SE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	Mew York, N. Y. fc
tram Premušem. Deklica, ki jo je umorila, je Preinuševa hči, torej nejna vnukinja. Zasliševanje je pokazalo, da je Benkovičeva re.s duševno bolna in da za .svoje dejanje ni odgovorna. Izjavila je. da je morala umoriti svojo vnukinjo. češ. da ie Bog tako hotel. Pripovedovala je. da je bila mala Verica zlato dete. pa jo je morala ubiti, ker jo je hotela rešiti. Ubogo dete po njenem prepričanju ni imelo .srca in zato je bilo bolje, da je umrlo.
Xasrecnica se ni zavedla, kaj počenja. To se je videlo tudi i/ njenega srečanja z zetom, ki so ga takoj poklicali na policijo. Padla {mu je okrog vratu in zaklicala: "Prepozno si prršel3 vse je že končano". Nesrečni oče je bil se-veda ves iz sebe. ko je zvedel, da je njegova edinka mrtva. Klical je svoje izlaito dete, ki ga ipa ni več slikalo. Mala Verica je bila že mrtva. Njena kodrasta glavica je ležala ta čas ob trupeleu na mizi prosekture v mrtvašnici. Dekličina mati se je <yiesveščena zgrudila. ko so ji povedali, kai se je zgodilo.
Benkovičevo so po zaslišanju prepeljali v bolnico na oddelek za živčne bolezni, kjer jo bodo preiskali psihijatri.
terihun v Boulogne H. novembra:
Milwaukee v Hamburg l£t-\ v Gt-noa Cbiimplaln v Havre
15. novembra:
Hamburg v H.nmburg I're.M. Roosevelt v Havre lierengarla v Cherbourg 17. novembra:
St:.ter»dam v Boulogne Karls v Havre 18 novembra:
Augustus v Oenoa 22. nevembra:
iH-utftrhland v Hamburg Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 25. novembra:
Europa v Bremen Veendjun v Boulogne Conte di Savoia v Oenoa 11«- de France v Havre 29. novembra:
N'ew York v Hamburg Pres. Harding v Havre
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
1LE DE FRANCE
23. SEPTEMBRA 14- Oktobra — 4. Novembra
PARIS
29. Septembra — 20. Oktobra .
CHAMPLAIN
20. Septembra — JI. Novembra
NIZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte nate pooblaščene
^reacK -Gna
19 STATE STREET. NEW YORK
v JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in neprekesljtva postrežba v vseh razredih... Tedenska odplut-Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre ie-lezniike zveze iz Hambu^t
^ ZMERNE CENE |j
Pojasnila vam da vaak lokalni agent ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
39 BROADWAY, NEW YORK