Poštnina platana v gotovini
V Dubllanl, ponedeljek 15. macca 193?
Cena dla 1
Štev. 10
Z Uusteluuw prilogo ,.Teden o slikah4*
leto II.
Pogajanja za sporazum
med Italijo in Jugoslavijo
Ljubljana, 15. marca. Poročali smo že o mož-aostih in oblikah za gospodarsko tor politično zbližan je med našo državo in Italijo ter o različnih pojavih v Italiji in pri nas, ki kažejo, da bo do tega zbližanja tudi dejansko prišlo. Glasovi, ki jih 5 tem zbližanju prinaša te dni inozemsko, zlasti francosko ter nemško časopisje, potrjujejo vse dosedanje vesti.
Pariški dopisnik« Berliner Tagblatta« poroča tvojemu listu, »da je Jugoslavija obvestila francosko zunanje ministrstvo, da bo v najkrajšem Času podpisala prijateljsko pogodbo s kraljevino Italijo«. S tem je bilo javnosti sporočeno, tako nadaljuje imenovana vest iz Pariza, da so že dalje časa trajajoča pogajanja med belgrajsko vlado prišla do uspešnega zaključka. Iz komentarjev, ki jih pariško časopisje objavlja pri tej priložnosti, ne izhaja kakšen obseg bo imela ta pogodba, pač pa se lahko sluti njena vsebina, ki pomeni: spravo in mir na Jadranskem morju.
»Frankfurter Zeitung« objavlja porodilo iz Pariza, v kateTem pravi, » da so nekateri francoski jutranjiki objavili vest, da so pogajanja za spora-eum med Italijo in Jugoslavijo tako rekoč končana. Med njimi gre »Oeuvre« celo tako daleč, da trdi, da bo Italija v tem sporazumu izrecno jamčila za »nedotakljivost jugoslovanskega državnega ozemlja in za njegovo enotnost.« Pogajanja med Jugoslavijo in Italijo da že zares dalje časa trajajo in jih je v začetku tudi Francija močno pod-
pirala, ker je Italijo hotela pripraviti do tega, da bi priznala pravilnost francosko varnostne politike v Evropi in jo pritegnila v svoj diplomatični blok. Toda v tem okviru pogajanja niso mogla napredovati in so se pred nekaj meseci začela na popolnoma novih osnovah, to se pravi izven okvira francoskega diplomatičnega sistema. Zadnje čase pa so se zelo ugodno razvila in so rodila trgovinski sporazum, ki daje Jugoslaviji vse ugodnosti, ki jih uživata Avstrija in Madjarska, je tako rekoč že gotov. Jugoslavija bo dobila nazaj tržišče, ki ga je s sankcijami izgubila. Razume se, nadaljuje poročilo »Frankfurter Zeitung«, da je gospodarska plat samo ena stran izboljšanja odnošajev med Italijo in Jugoslavijo in da ji bo sledilo tudi politično zbližanje. Ako do tega pride, potem je gotovo, da bi imel italijansko-jugoslovanski sporazum za Evropo približno isti pomen, ki ga je svoje dni imel nemško-poljski sporazum na severu Evrope. Italijanski zunanji minister grof Ciano polaga naij-večjo važnost, da do takšnega sporazuma tildi čim prej pride.
Pariz, 15. marca »Echo de Pari«, glasilo francoskega generalnega štaba, objavlja v svojem listu uvodnik o pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo:
»Slišali smo, da bo ▼ kratkem podpisan neke vrste »gosposki sporazum« med Jugoslavijo in Italijo. Besedilo italijansko-jugoslovanskega »gosposkega sporazuma« bo, tako pravijo, zelo nedolžno. Toda Jugoslavija, kjer je Italija pred sankcijami po-
kupila 25% vsega izvoza, bo s to pogodbo le dobila izgubljena tržišča nazaj. Zdi se, da bo Jugoslavija v pogledu trgovinskih odnošajev od Italije dobila iste ugodnosti, kot jih sedaj že imata Avstrija in Madjarska, ki sta, kot je znano, podpisnici rimskih protokolov iz leta 1934 in 1986, ki so tudi političnega značaja.«
»To kar se sedaj dogaja, dokazuje, da se Italija ni marala sporazumeti z Jugoslavijo tako dolgo, dokler je slednja bila včlenjena ▼ francoskem sistemu. Sedanja vlada v Belgradu je započela politiko bolj samostojnega in neodvisnega zunanjepolitičnega udejstvovanja. In takoj je bila Italija pripravljena dati, kar je prerj vztrajno odklanjala.«
Nekateri listi spravljajo v zvezo s to pogodbo tudi potovanje francoskega poštnega ministra Jar-dilierija v Jugoslavijo, ki naj bi Jugoslavijo skušal ohraniti v okviru francoske politike. Drugi francoski listi spet pišejo proti takemu sporazumu, ki \e za Jugoslavijo in za Italijo življenjskega pomena. Nemško časopisje napoveduje tudi podoben sporazum z Madžarsko tako, da se bo Jugoslavija po zaslugi svoje nove zunanje politike rešila vseh zunanjih nevarnosti in težkoč. Dejstvo, da teh vesti ne v Rimu ne v Belgradu ne zanikajo, kaže, da je med Italijo in našo državo prišlo do sporazuma o vseh spornih vprašanjih, tako politične, kakor gospodarske narave, ki so toliko časa grenila dobro sosedstveno razmerje med nami in med Italijo.
Poročila izpred Madrida
Salamanca, 15. marca. o. (Havas.) Uradno poročilo nacionalističnega glavnega stana pravi, da so nacionalistične čete na fronti pri Guadalajari zavrnile vse napade rdečih, ki so včeraj poskusili s protinapadom. Nacionalisti so včeraj prodrli 4 km dalje kljub deževju in kljub neprestanemu odporu rdečih. Poveljstvo vladne vojske je že v soboto odredilo, da se mora civilno prebivalstvo iz Guadalajare umakniti, ker leži mesto že pod ognjem nacionalističnih topov.
Nacionalistične čete so zadnji teden prodrle v smeri proti Guadalajari na točki, kjer so se pomaknile najdlje, znaša napredovanje 40 km. S tem se je vsa fronta v zaledju Madrida premaknila znatno naprej in je treba ozemlje, na katerem so bile
Eosejane obrambne postojanke rdečih, zavarovati, 'alje mora nacionalistična vojska spraviti na nove položaje svoje težko topništvo in vse potrebno za nadaljnji razvoj napada. Zato je verjetno, da zaradi tega in zaradi dežja, ki zelo ovira premikanje motoriziranih oddelkov, nekaj oni ne bodo nadaljevali s prodiranjem ali pa da bodo svoj boj osredotočili samo na Guadalajaro.
Vse vesti o kakem umiku nacionalističnih čet so neresnične. Pomembnejši so bili včeraj edino napadi vladnega letalstva. Nacionalisti so kljub odločnemu odporu rdečih dosegli včeraj vse točke, ki jih je naznačilo njihovo poveljstvo. Kar se tiče vesti o preosnovi vladne vojske, j« jasno, da ne drže, ker se ni vladnemu poveljstvu posrečilo pre-osnovati vojsko v treh mesecih, kaj šele, da bi moglo to izvršiti v 48 urah.
Nacionalisti so prodrli v Briujego in tam osvobodili 130 uglednih meščanov, ki so jih spravili republikanci v zapore. Ugotovili so, da so republikanci v tem mestecu ustrelili 62 ljudi, med njimi župnika in štiri druge duhovnike.
Z operacijami, ki so se izvršile zapadno od aragonske ceste, so si nacionalisti osvojili tri važ-žne postojanke, in sicer! postojanko na reki Jer-narez, drugo postojanko v bližini železniške proge Madrid—Saragosa in končno važno postojanko ob jenarežkem kanalu, ki je speljan do Alcale de Je-narez. Republikanske čete se napadom nacionalistov niso mogle dolgo upirati.
Vesti rdečili
Madrid, 15. marca. AA. Poveljnik madridske obrambe general Miaja je dal novinarjem kratko izjavo, v 1 ateri jo poudaril, da se republikanske čete trdno drže na svojih položajih, ki so jih zavzele na fronti pri Guadajalari.	.
Odbor za obrambo je izdal komunike, ki v njem pravi, da je bil sobotni dan dan slave za republikanske Sete. Republikanska vojska je prevzela lmcija-tivo na frontah pri Jarami in Guadajalari in dosegla že od poSetka velike uspehe. Republikanci so zavzeli tri važne nacionalistične postojanke in zavzele izredno velike množine vojnega materijala, 12 topov,,2 tovorna avtomobila polna streliva, 60 strojnic, 40 manjših lopov itd. Na fronti pri Jarami je republikansko topništvo popolnoma onemogočilo koncentracijo naciona’is‘JI5r*e vtjske.
Vladno letalstvo je neprestano energično posegalo v borbe na raznih frontah okrog Madrida, razen tegn se je ponovno spopadlo z nacionalistični letali. Obstreljevalo je italijanske čete in jih prisililo k umiku. Italijanska divizija je imela pri tej priliki izredno velike izgube. Vladno letalstvo je odlično podprlo akcijo vladnih čet in predvsem pripomoglo k ponovnemu zavzetju mesteca Triujeque. 28 vladnih letal je bombardiralo nacionalistične postojanke okrog tega mesteca. Letala so se spustila z nasprotniki v neposredno borbo in jih hudo obdelovala s strojnicami. Izstrelila so okrog 150.000 strojniških nabojev. Razen tega 60 odvrgla 120 bomb. Neka vladi a lovska eskadrilja se je spopadla s tremi velikim napadalnim: letali tipa Junkerst in jih pognala v beg.
Valencijska spomenica ZN
Ženeva. 15. marca. o. Valencijska vlada je'poslala ZN posebno spomenico, v kateri dolži Italijo,
da se še zmeraj vmešava v državljansko vojno. Spomenica navaja trditev, da se štiri italijanske divizije bore pred Madridom ter dokazuje to trditev z navedbami italijanskih ujetnikov na tej fronti. Te čete baje pripadajo italijanski redni vojski in so se izkrcale 6. februarja v Cadixu. Vodijo jih italijanski častniki iz vojske in fašistovske milice. Spomenica navaja imena oddelkov in častnikov in jo je vlada poslala tudi članicam Zveze narodov.
Londonski diplomatski krogi pravijo, da spomenica ne bo imela nobenega odziva, ker je Anglija s svojo zadnjo izjavo, da ji ni znano, da bi Italija kršila načelo nevmešavanja, bo, kar je bilo proglašeno, pokazala, da ji ni do tega, da bi aktivno pomagala valencijski vladi. Anglija je zaposlena zdaj z vprašanjem zahodnega pakta. Ti krogi so tudi mnenja, da niti Italija, niti Nemčija nista tajili svoje pomoči nacionalistom pred proglasitvijo nevmešavanja. Pravilno bi bilo, da bi ZN dobila kako uradno spotnenico tudi o ruski pomoči, kjer bi prav tako lahko ugotovili redno vojsko in njene voditelje.
Navdušen sprejem Mussolinija v Afriki
Rim, 15. marca. Havas poroča: Predsednik italijanske vlade Mussolini je imel včeraj v naselbini Lrigi Razza govor, v katerem je razlagal poljedelska in socialna vprašanja v italijanski ko-lonijalni politiki. Dne 17. marca bo imel Mussolini velik govor v Tripolisu, kjer bo razložil italijansko stališče do mohamedanstva in bo ta njegov govor velikega političnega pomena, zlasti za države, ki imajo svoje koristi na bližnjem Vzhodu. 18. marca pa bo govoril iz Tripolisa po radiu vsemu italijanskemu narodu. V tem govoru bo povedal, katere so glavne naloge italijanskega imperija.
Mussolinijeva potovanje naj dokaže popolno italijansko gospodstvo nad Libijo, kjer je Italija pridobila zase domačine in pričakuje, da bo zdaj začelo njeno kolonijalno delo tu prinašati sadove. Cesta, ki vodi od egiptovske meje do Tunisa, ima poleg turističnega ša zlasti vojaški pomen in bo služila Italiji za hitro premikanje čet v kolonijah, zlasti v primeru kakega spopada na Sredozemlju. Italija hoče popolnoma zadovoljiti mohamedance vseh bližnjih pokrajin, pokazati, da njihov boj za samostojno arabsko državo razume. S tem hoče postati Italija zaščitnica islama, kar dokazujejo vse Mussolinijeve akcije na sedanji poti po Libiji in Tripolisu.
Mussolinija spremljajo na vseh njegovih potovanjih številni italijanski, nemški, francoski, angleški in švicarski časnikarji, med njimi tudi zunanjepolitični urednik »Pariš Soir« Jules Sauer-wein.
Tripolis, 15. marca. AA. (Havas). G. Mussolini se je pripeljal z letalom iz Tobruka v Demo ter je
sam vodil letalo. V glavni džamiji so ga sprejeli zastopniki mohamedanskih verskih oblastev. Zvečer je Mussolini prisostvoval predstavi arabskega gledališča, kjer so domačinski igralci igrali prizore iz Tisoč in ene noči. Mussoliniju so povsod priredili navdušen sprejem.
Mussolini je bil včeraj popoldne v Vadiju el Atrunu in sosednjih vaseh, kjer ga je arabsko prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Posebno slavnosten sprejem so mu priredili v Bedi Littoriji. Tam je Mussolini obiskal grob slavnega arabskega svečenika Sidija Rafa, ki je po legendi spremljal preroka Mohameda na njegovih potovanjih.
Stefani: Mussolini je z avtomobilom odpotoval iz Derna po novi cesti v spremstvu italijanskih in tujih časnikarjev. Na obeh straneh ceste so množice domačinov pozdravljale poglavarja italijanske vlade. Več sto arabskih konjenikov je jahalo pred avtomobilom in na konjih so izvajali vojne igre. Nato je prišel v vas, v kateri je letalska nesreča ubila italijanskega gradbenega ministra Luigija Razza. Ta vas nosi sedaj pokojnikovo ime in je popolnoma modernizirana in sposobna za poljedelsko delo. Mussolini je imel kratek govor, v katerem je rekel domačinom, da sedaj lahko mirno delajo. Nato je obiskal še eno vzorno vas in se vrnil v Bengazi. Ljudstvo ga je tako pozdravljalo, da se je moral pojaviti na bolkonu guvernerjeve palače in se zahvaliti prebivalstvu. Nato je obiskal spomenik padlih italijanskih vojakov iz leta 1911 in pregledal letališče, na katerem je bilo razvrščenih 100 letaj
Angleški rudarji poročajo o Rusiji
London, 15. marca. Odposlanstvo angleških rudarjev, ki se je pred kratkim vrnilo s potovanja po sovjetski Rusiji, je objavilo poročilo, v katerem med drugim povdarja, da ogromna večina prebivalstva stanuje v zelo bednih stanovanjih in da so tudi drugače higijenske razmere na izredno nizki stopnji. Največje število cest je neprehodnih. Kar se tiče sovjetske rudarske industrije, angleški rudarji sedaj po svojem povratku izjavljajo, da je po rudnikih zaposlenih tudi mnogo žensik in to pod zelo težkimi pogoji.
Zaščita delavstva v Bolgariji
Sofija, 15. marca. m. Bolgarski uradni list objavlja uredbo z zakonsko močjo, po kateri morajo industrijska podjetja zaščititi mladoletne delavce. Otroci se po tej novi uredbi sploh ne smejo zaposlovati kot delavci po tovarnah. Za otroke delavcev, zaposlenih po tovarnah, bodo podjetja morala v bližini tovarn zgraditi tudi posebna igra-lišča.
Trgovinska jugoslovansko-romunska pogodba
Bukarešta, 15. marca. m. Včeraj je bila v romunskem ministrstvu za trgovino in industrijo podpisana nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Romunijo. Za Jugoslavijo je pogodbo podpisal jugoslovanski poslanik na romunskem dvoru Dra-
I	gomir Kasidolac,
Nemiri v Valencii!
London, 15. marca. AA. DNB: Današnji »Dai-Iy Mail« poroča iz Pariza, da je bil nujno poklican
v	Valencijo španski veleposlanik v Parizu. Ta nagla pot je v zvezi z anarhističnimi nemiri, ki so sedaj v Valenciji isti kot so so razmahnili v Barceloni. Anarhisti zahtevajo, da naj Largo Ca-ballero odstopi in da naj pravosodni minister postane Oliver Garcia. Druga skupina pa, ki dela po navodilih iz Moskve, zahteva, da naj Largo Caballero odstopi, na njegovo mesto pa bi prišel socialist Negrin. Zanj trde, da prejema stalno mesečno plačo iz Moskve. V Valenciji je že večkrat prišlo do spopada med pristaši sedanje vlade in anarhisti.
Proračun v senatu
Belgrad, 15. marca. m. Finančni odbor senata je pozno 6inoči razpravljal o vseh proračunskih predlogih za posamezna ministrstva. Danes bo go voril samo še o finančnem zakonu, nakar bo se stavil poročilo za plenum senata. Včeraj je finančni odbor senata razpravljal med drugim tudi o proračunih zunanjega in notranjega ministrstva in sta k obema proračunoma podala obširne ekspozeje re »orna ministra dr. Stojadinovič in dr. Korošec.
Spor med Anglijo in USA bo izbruhnil zaradi takozvanih Božičnih otokov v južnem delu Tihega morja kjer hoče Anglija zgraditi letalsko oporišče. USA pa pravi, da so ti otoki njena laat.
Francoska vlada je prepovedala širjenje in prodajanje ženevskega lista »La Suisse«, ki ima fa šLstično smer, po Franciji.
Vesli 15. marca
Kronanja angleškega kralja, oziroma vojnih parad ob kronanju se v imenu ameriške mornarice udeleži križarka »New York«.
Romunski zun. minister Antonescu odide danes v Ankaro, da prične turško-romunska pogajanja.
Za novega komisarja sovjetske težke industrije
je bd imenovan Abraham Savenjagin.
Anglija zahteva od Belgije, da pristane na razgovore med obema generalnima štaboma, Čeprav ta zahteva ni združljiva s stališčem belgijske vlade, ki se je odločila za popolno nevtralnost.
Predstraža Kominterne na Poljskem bo nova komunistična propagandna centrala v Minsku blizu rusko-poljske meje. Centrala bo imela tudi ime predstraža.
Framasoni ne bodo mogli več biti bolgarski rezervni častniki, tako zahteva od njih Združenje rezervnih častnikov, ki je poslalo pisma z navedeno zahtevo tudi številnim visokim bivšim in sedanjim državnim funkcionarjem, ki so rezervisti in framasoni.
Načrt za namakanje Dankalijske puščave na
vzhodnem robu Abesinije je izdelal turinski inže-ner Andrea Ferraris. Ozemlje te puščave leži okrog 100 m pod gladino Rdečega morja in je treba predreti samo obalno gričevje, ki je široko 30 km. Ta kanal bi bil	uporaben	za	plovbo, dovajal bi vodo v puščavo,	padec	vode pa bi izrab-
ljali za ogromne električne naprave.
Kongres mednarodne radijske zveze se je končal v soboto v Berlinu,	in se	ga	je	udeleževalo
vi	odposlancev iz vsega	sveta.
študentovske demonstracije v Sofiji so se ponovile v soboto in je prišlo do streljanja. Vlada bo z vsemi sredstvi preprečila nadaljnje demonstracije m bo vse nemirneže obsodila na prisilno delo.
Švedski državni proračun sta sprejeli obo zbornici z veliko večino glasov. Proračun vsebuje po dolgem času spet kredite za zvišanje državne obrambe, kar priča, da tudi na evropskem severu ne pričakujejo mirne bodočnosti.
Poljsko božjo pot v Censtohovi je obiskal
lurški skof Guerlier, ki se mudi na obisku na Poljskem,
Odlikovanje Mednarodne letalske zveze. Ko-
lajno Louisa Bleriotta je dobil letos tudi poljski major Scarczynski za svoj polet v turističnem le-talu cez Atlantsko morje.
Polkovnik Lindberg bo iz Indije letel <5eiz tursko ozemlje v Carigrad, iz Carigrada v Belgrad, nato pa čez Dunaj v London.
Morje je poplavilo velike predele zemlje na
francoski atlantski obali.
Grški kralj Jurij je na Kreti pomilostil večje število političnih obsojencev, ki so bili zaprti zaradi udeležbe pri zadnjih Venizelosovih revolucijah. Danes se kralj vrne v Atene.
Potniški vlak se je zaletel v tovornega blizu pariškega letališča Bourget. Potniški vlak se je popolnoma razbil in je pri tem našlo smrt veliko Število potnikov. Podrobnosti še niso znane.
Angleška letalka Amv Mollisonova se namerava ločiti od svojega moža, ki je tudi letalski rekorder. izjavila je časnikarjem, da sta z možem že pred šestimi meseci spoznala, da je boljše, če hodita, oziroma letata lastna pota. Kakor poroka, tako bo tudi ločitev najbrž — zaradi reklame.
Konec gospodarske krize v Franciji napovedujejo navdušenci zaradi uspeha obrambnega posojila ter vidijo v tem uspehu začetek političnega pomir-jenja in novo dobo narodne sloge.
Izven zakona so postavljeni komunisti z zadnjim sklepom čilenske vlade in jim je s tem prepovedano vsakršno politično udejstvovanje.
Zveza avstrijskih aeroklubov, centrala avstrijskega civilnega letalstva je sklenila svoj razpust, ker ji država ne bi več dajala podpore, kakor doslej. Zveza je bila na glasu kot zbirališče hitler-jevcev.
Za obisk avstrijskega kanclerja v Rimu se baje ze pripravljajo in je zaradi tega prišel tja avstrijski državni tajnik dr. Zernatto, ki je med drugim predaval o razvoju novega avstrijskega pesništva.
Tehnične ekspedicije v Abesiniji, ki raziskujejo poboje za rudarstvo, kmetijstvo, industrijo in promet, so po italijanskih poročilih povsod deležne prijaznega iprejema in jim gre prebivalstvo povsod na roko.
40-letnico vojaškega službovanja je praznoval
maršal von Blomberg, nemški vojni minister.
Za člana pariške Akademije za moralne in politične vede je bil izvoljen veliki belgijski pesnik in dramatik Maurice Majeterlinck.
Nemška narodna nagrada za zgodovino umetnosti in estetike znaša 100.000 mark in jo bodo dobili vsako leto po trije najodličnejši delavci s teh področij. To je v našem denarju skoraj poldrug milijon dinarjev.
Mednarodna konferenca diplomatskega tiska bo konec julija v Parizu. Priredi jo Zveza časnikarjev p-i ZN.
Zastopniki češkoslovaških Judov so bili pri predsedniku vlade dr. Hodži in zahtevali, naj jim vlada osnuje šole s hebrejskim učnim jezikom ter več drugih utvari.
Podržavljenje Schneider-Creuzotovih orožarn,
največjega oboroževalnega podjetja v Franciji je 8 posebnim zakonom določila francoska vlada. Podjetje je zadnja leta plačevalo stalno po 20% dividende.
, Francoski lieti o tem podržavljenju ne pišejo veliko.
Proračun mestne občine
Ljubljana, 15. marca.
Nedeljski »Slovenec« je že objavil obširno poročilo o sobotni seji, na kateri se je obravnaval edinole proračun mestne občine ljubljanske za le* to 1937-38. Prav obširno in temeljito je bilo poročilo načelnika finančnega odbora prof. g. Dermastje. Ob 21.30 se je pričela glavna in načelna debata o proračunu, ki je trajala dobre 3 ure. Bila je mirna, stvarna in dostojna. V začetku se je primeril incident, ki pa v zbornici ni izzval efekta, kakor so ga pričakovali gospodje opozicijonalci. Dr. Korun je namreč zahteval od g. župana, da mu da še pred poročilom finančnega referenta besedo, ker je hotei prečitati neko protestno izjavo, da se je seja sklicala prav za soboto, da so gospodje svetniki prejeli proračun prepozno, da bi ga mogli proučiti in naposled je dr. Korun nameraval staviti v izjav«. vprašanje kdaj bodo razpisane občinske volitve. Ker mu g. župan, držeč se strogo poslovnika, ni dal besede, je petčlanska opozicija zapustila dvorano. Zanimivo je, da sta dva člana opozicije v finančnem odboru glasovala za proračun in to dr. Korun in dr. Likar. Dvorano so zapustili: 2 radikala, 2 socijalista in 1 samostojni kmet.
Sistemizacija uradniških mest
V debato o proračunu je poseglo 13 govornikov, ki so v svojih izvajanjih pojasnjevali mnoge nezdrave razmere pod prejšnjim režimom. Podpredsednik mestne občine dr. VI. Ravnihar je v svojem govoru načel vprašanje sistemizacije uradniških in službenih mest. Poudaril je, da je to vprašanje prav pereče in da ga je treba rešiti. Na rešitev pa čaka že dolgo let.
Med drugimi govorniki se je obširneje bavil z vprašanjem sistemizacije uradniških mest mestni sv. Novak, ki je kritično pojasnjeval razmere, vladajoče pod starm režimom v pogledu sistemizacije in naslavljanja uradnikov. Treba je napraviti točen status. Nobena namestitev ne bi smela biti razen one po statusu. Poprej se je dogodilo, da je bil neki uradnik nastavljen že 1 leto, o čemur pa personalnopravni odbor ni nič vedel. Poprej so bili napravljeni lepi sklepi, toda do sistemiziranja mest ni nikdar prišlo. Zato se je dogodilo, da so bili v gotovih skupinah osebni izdatki previsoki, pri drugih pa prenizko votira,ni. Kakšne razmere so poprej vladale na magistratu? Take, da manjka kvalificiranih nameščencev, na drugi strani pa bo treba veliko mest kot nepotrebna ukiniti. Neki uradnik je bil nastavljen edino zato, da je zbiral »Službeni list«. Neka uradnica pa zato, da je zbirala knjige. Oba sta bila dobro plačana in v višjem položaju, kakor pa kak kvalificiran uradnik. Mnogi uradniki so čakali na napredovanje po 8 do 12 let. Tem je treba popraviti krivico. Na drugi strani pa so bili favorizirane!
Vozili so se v Subotico plačevat račune
Mestni sv. Suinik je opisal v svojem govoru v prvi vrsti idilično-prijetne razmere, ki so vladale pri mestnem pogrebnem zavodu pod starim režimom. Občina je za zavod kupila staro poslopje na Ambroževem trgu za 2,100.000 Din. Tramovje v podstrešju je vse trhlo. Mestni pogrebni zavod je izdal nad 4 milijone za nakup raznih pogrebnih koncesij, da je tako izognil konkurenci. Sedanji upravni odbor je ugotovil, da so se mesečni zaključki predlagali po 5 mesecih, sedaj jih dobimo ie po
2	dneh po končanem mesecu. Nad 400.000 je bilo neplačanih računov. Prejšnja uprava je imela letno ,.3 seje, sedanja že 13. Vozili so se osebno v Subo-tioo plačevat račune. Poprej so razne pogrebne potrebščine naročevali izven mesta zunaj, celo v inozemstvu, da so se taiko lahko gospodje vozili na stroike zavoda po komisijah. Za dežurno službo se je poprej porabilo 48,000 Din, sedaj samo 15.000 dinarjev.
V znamenju šampanjca
Mestni sv. Vider je na podlagi temeljito izvedene reviziiske preiskave navajal razna fakta, kako se je gospodarilo na socialnopolitičnem uradu. PrejSnje občinske uprave niso videle, da v Ljubljani nad 600 šolskih otrok tako rekoč strada. Sele sedanja uprava je poskrbela, da dobivajo ti otroci v šoli zajtrk. Kako so prejšnje občinske uprave in njeni funcijonarji delali na socialnem uradu? De-
Metlika
Metlika, 14. marca.
Sadno drevje kradejo. Že nekaj let sem vsako spomlad in jesen kradejo neznani tatiči sadno drevje iz sadovnjakov. V zadnjem času pa po naših sadovnjakih dela škodo človek-zverina, ki lomi mlado sadno drevje, če pa je deblo jačje od njega, pa raztrga krono in povzroča pridnim sadjarjem ogromno škodo, ker ubija zraven še veselje do sadjarstva.
Posestniku Žlogarju iz Grabrovca je nekdo uničil oljivov nasad in mu prelomil okrog 30 mladih oljiv. Slična škoda je narejena tudi po sadovnjakih na Soiškovem vrhu.
Nemanjiču iz Curil pa je nekdo navrtal dobro rodečo jablano in v nastalo luknjo vlil solno kislino.
Skrajni čas je že, da se krivci najdejo, ker oni so največja ovira za našo mlado šele razvijajoče se sadjarstvo.
Novi občinski odbor prevzel posle. Novi občinski odbor za občino Metlika — okolica, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen z ogromno večino, jo ta teden v občinski pisarni prisegel in prevzel posle.
Za novega predsednika je bil izvoljen g. Nemanič Jože, posestnik in mlinar iz Zelebja, za podpredsednika pa g. Petrič iz Trnovca.
lali to nekateri v znamenju šampanjca. Marsikomu bo še v spominu tragikomični prizor, ko so iz socialnega urada vlačili zaboje s steklenicami šampanjca na privatne domove, dalje kako so hoteli dokazati, da so ta šampanjec kupili za-se, pa trgovec tega ni mogel potrditi, dalje kako so ta šampanjec prodajali steklenico po 20 Din, ko stane 100 do 140 Din Ali naj govorim, kako so od raznih prireditev prepeljavali preostalo vino v mestno ubožnico in ga od tam drugam odpeljavali. Kako se je to vino točilo in pilo v Kazini na plesni prireditvi? Govornik je navajal še druge zanimivosti
iz prejSnjega reiima v pogledu socialne politike.
Ostali govorniki st se dotaknili še drugih perečih vprašanj komunalne politike. Vsi pa so soglasno ugotavljali, da sedanji proračun odgovarja gospodarskim, socialnim in drugim potrebam mestne občine.
Po resumeju načelnika finančnega odbora prof. Drmastje je dal g. župan proračun na glasovanje, ki je bil soglasno sprejet, kakor tudi k proračunu potrebni pravilnik. Proračun mestne občine ljubljanske se ie odobril z rednimi izdatki 99.029.377 Din in z rednimi dohodki v isti višini. Čl. 19 pravilnika se glasi:
Vsakokratni mestni fizik ne sme izvrševati privatne prakse, niti ne sme imeti kakršnekoli izven-uradne stranske honorarne zaposlitve.
Delo muzejskega društva
Letos se bo muzej preselil v mariborski Grad
Maribor, 14. marca.
Danes dopoldne se je vršil v čitalnici Študijske knjižnice občili zbor mariborskega Muzejskega društva, ki je bil zelo dobro obiskan. Vodil ga je predsednik, znqni naš zgodovinar in prelat dr. Kovačič, ki je uvodoma pozdravil zastopnika lavantinskega škofa stolnega kanonika in bogoslovnega ravnatelja dr. Ostrca ter ravnatelja Tujsko-prometne zveze Loosa. V splošnih potezah je nato orisal položaj muzejskega dela v Mariboru s posebnim ozirom na bodočo preselitev muzeja v mariborski grad.
Nad vse izčrpno in zanimivo je bilo poslovno poročilo, ki ga je podal neutrudni tajnik ravnatelj banovinskega arhiva prof. Franjo Baš. Bila je lepa slika muzejskega dela na Štajerskem sploh, posebej pa še izredne aktivnosti, ki jo je razvijal mariborski muzej. Arheološka izkopanja so se vršila lani na Ceršaku pri Št. liju skupaj z graškim muzejem ter v Motvarjevcih. Izkopavanja na Ceršaku so pokazala latensko gradišče iz časa okoli 400—100 pred Kr.; izkopavanja pri Motvarjavcih pa so z rimskimi grobovi nakazala ostanek rimske ceste. V splošnem je bilo deževno lansko leto za delo v terenu neprikladno. Zato tudi nismo mogli nadaljevati s poizkusom v Veržeju, kjer smo pod vodstvom g. predsednika odkrili skelete na rimskih ruševinah. Z nakupom pa smo pridobili hall-stattsko žaro iz groba na mestu današnje šole pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Numizmatično zbirko smo izpopolnili z nakupom dveh Valentinijanovih zlatnikov iz Grajene ter z zamenami naših srednjeveških novcev. Najbolj je letos napredovala zbirka ljudske umetnosti in to v nadaljevanju našega lanskoletnega dela. Ako smo lani delali predvsem na zbiranju pivskih posod In slik na steklo, smo to delo letos zaključili in zbrani material sistematsko razstavili na Mariborskem tednu, nato pa nadaljevali z zbiranjem ljudskih umetnin in to predvsem iz Slovenskih goric. Zbrali smo okoli 50 predmetov, večinoma iz lesa, poleg tega pa tudi iz gline. Z novo zbirko nam bo omogočeno v novem muzeju organsko opremiti zlasti etnografski del. V zvezi s temi pridobitvami pa je napredovala cerkvena zbirka, deloma z deli ljudske umetnosti Iz časa XVIII. in XIX. stoletja, obenem pa tudi z baročnimi pridobitvami. S sodelovanjem lavantinskega škofijstva smo pridobili svečnik od Sv. Benedikta pri Šmarju pri Jelšah, v teku pa so še druge pridobitve, kjer moramo samo se tehnično urediti prevzem. Vzporedno s tem smo nadaljevali z izpopolnjevanjem umetnostne zbirke; kupili smo Suzano od F. Tratnika, pridobili Berača od I. Kosa, mestna občina pa je izročila muzeju Bulovčino Dekle z rožami in portrete mariborskih županov. Kulturnozgodovinska zbirka je bila izpopolnjena zlasti z deli, nanašajočimi se na Slomška, katera smo s pridržanjem lastninske pravice pridobili od Slomškove družine, s katero smo sodelovali na Slomškovi razstavi. Prirodopisna zbirka je napredovala zlasti z hribinami, kjer se je uspešno udejstvoval realčan Fr. Dragar, in poleg tega zoološka zbirka, ki je bila preurejena in obogatena in kjer omenjamo dar bobra g. Seiferta. Poleg tega zbiralnega dela se je društvo udejstvovalo s sodelovanjem na izdelavi grajskih načrtov za muzej, s sodelovanjem pri varstvu mariborskih spomenikov in starega Maribora, pri izpopolnjevanju knjižnice, s sodelovanjem pri vseh večjih kulturnih akcijah, kakor Slomškovi dnevi, Mariborski teden, radio re-lais postaja v Mariboru ild. Delo pa je bilo društvu omogočeno s podporo mariborske javnosti, mariborske mestne občine, lavantinskega škofijstva in zlasti v gmotnem oziru Dravske banovine. Ko se zahvaljujemo za naklonjenost, se priporočamo tudi za prihodnjost, kjer bo društvo skušalo, kakor doslej, tudi v bodoče vršiti svojo dolžnost v tisti meri, ki mu bo sploh mogoča.
Nato je poročal blagajnik E. Bauingartner, ki se je zahvalil dravski banovini in mestni občini ter mariborskemu občinstvu za gmotno in moralno pomoč ter podal podroben pregled društvenih izdatkov in dohodkov, kjer prevladujejo za skoro 3000 Din dohodki. Ravnatelj Glaser je poročal o
V	Cerkljah pri Kranju je umrl posestnik g. Jernej Vombergar v starosti 75 let. Pokojni je bil zaveden in značajen katoliški mož. Pogreb bo jutri ob 7 zjutraj. Naj mu sveti večna luč!
prirastku društvene knjižnice, ki je inkorporirana Študijski knjižnici in ki je v preteklem letu kot največjo pridobitev zaznamovala veliko ornitološko delo o Evropi, katerega je društvo nabavilo iz ostaline pokojnega dr. Reiserja. V imenu preglednikov računov je predlagal absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Članarina za 1. 1937 je bila določena s 15 dinarji.
Pri volitvah je bil izvoljen v bistvu dosedanji odbor s predsednikom prelatom Kovačičem na čelu
Obisk muzeja je znašal nekaj nad 4000 oseb, med njimi ‘27 inozemcev-strokovnjakov.
Akademija ljubljanskih skavtov in planink
Ljubljana, 13. marca.
V	dobro obiskani dvorani novega frančiškanskega konviikta so sinoči ljubljanski skavti , in planinke priredili nad vse lepo uspelo akademijo v 6pomin 80-letndce lorda Baden-Powel Of Gillwela, ustanovitelja skavtov. Med drugimi odličnimi osebnostmi, ki so se akademije udeležili smo opazili francoskega konzula g. Remeranda, gospo Adle-šičevo, inšpektorja g. Dolenca, kanonika g. Volča, soprogo bivšega min. go. Novakovo, dr. Bevka in druge.
Spored akademije je tvorilo 20 prav dobro izvedenih točk. Uvodno besedo je imel vodija slovenskega skavtizma ravnatelj g. P. Kunaver, ki je v svojem govoru orisal življenje lorda Badena, ki kljub svojemu visokemu številu let še vedno prav pridno deluje za svoj skavtski pokret. Ravno 6edaij je s svojo soprogo na Vzhodu, kjer ga vsi sikavti in planinke povsod sprejemajo z velikim veseljem. Tudi je g. govornik omenil veliko delo, ki ga opravljajo skavti v prid države in človeštva sploh.
Za njegovim govorom pa so se vrstile spo-redne točke. Najprej so nastopili najmanjši volčiči, ki so izvedli prizor iz R. Kiplingove povesti o Maugliju. Za tem je skavt Peter igral na kitaro in na harmoniko nekaj pesmi, ki so navzoče zelo navdušile. Tudi Beethovnovo Slovo in Drdlov Tarantela, ki ju je na violini ob spremljavi klavirja odigral skavt, sta bili dobro podani. Zanimiva je bila nadalje revija skavtov in pa nad vse uspela slika v gozdu. Nadaljni program so še tvorile klavirska to&ka, deklamacija Po naše im končna skica Na oblakih.
Ljubljanski skavti so tako na dostojen način proslavili 80-Ietnico ustanovitelja njihove velike organizacije z željo, naj bi tudi oblasti pokazale za njihov pokret nekoliko več zanimanja in naj bi ee njihove vrste še nadalje večale.
K današnjemu občnemu zboru Glasbene Matice
Ljubljana, 15. marca.
Glasbena Matica v Ljubljani preživlja zadnje čase krizo. Kakšne vrste je ta kriza, vedo pač najbolje odborniki to institucije sami, pa tudi ožji krog javnosti ni popolnoma nepoučen o dogodkih zadnjega časa. Ko je predlanskim odstopil dolgoletni odbornik tega društva prof. Lovše, ki jo vsem znan kot mož poštenjak, si mnogi niso znali razlagati tega nenadnega izstopa. Danes bi morda lahko sklepali, da so ga k temu nagnili isti motivi kot pred dvema mesecema drugega odbornika. Tudi znanega kulturnega delavca, ki je izjavil, da odstopa pogojno do občnega zbora, če se razmere enkrat temeljito in definitivno ne ray-čistijo.
Predpogoj za vsako delovanje, posebno če jo več ali manj javno, je poštenje in poštenost, tako v dejanju kot tudi v mišljenju. Če pade na primer v kakem društvu v tem oziru na koga sum, ali naj potem ostali, ki so soodgovorni za delovanje vsega društva, dopustijo, da pade senca na društvo saino?
Te stvari bi morala premisliti Glasbena Matica na današnjem občnem zboru, da ugotovi krivdo ab nekrivdo in potem pač izvaja posledice. Glasbeni Matici želimo vsi, da se otrese vsega balasta, ki jo ovira, da se ne more posvetiti z vso skrbnostjo svoji važni kulturni nalogi.
Kočevje, 14. marca.
Vesela družba se je abrala v nedeljo, 7. marca
v neki gostilni v Mahovniku. Koliko časa so bili tam, ne vemo. Okrog sedme ure so se napotili domov proti Kočevju. Seveda ne tiho. Vino jim je da-
Zborovanje mariborskih trgovcev
Maribor, 14. marca.
V	dvorani hotela Orel se je vršil danes dopoldne občni zbor Združenja trgovcev v Mariboru, ki je prinesel tej stanovski organizaciji mariborske trgovine precej izpremenjeno novo vodstvo. Občni zbor je vodil dosedanji predsednik veletrgovec Ferdo Pinter, ki se je moral sedaj kot svetnik zbornice s predsedniškega mesta umakniti, ker po novih določilih obe mesti nista več združljivi. V svojem govoru je podal predsednik sliko gospodarskega stanja v svetu in pri nas.
Zanimivo je bilo poročilo glavnega tajnika F. Skase, ki je omenjal veliko ovire, s katerimi se mora trgovina v Mariboru boriti mnogo bolj, kakor trgovina v ostalih gospodarskih središčih naše države. Statistično in blagajniško poročilo je podal blagajnik Zidanšek. Mariborsko združenje ima 511 trgovcev poedincev ter 65 družb, zadrug in zavodov, skupaj 579 članov. Lani je prejelo obrtne liste 59 članov, brisanih in odjavljenih pa
je bilo G9 obratov. Nameščencev imajo mariborski trgovci 601, od tega 53 poslovodij, 213 pomočnikov, 108 pomočnic, 227 ostalih nameščencev. Vajencev je 84, vajenk 60, skupaj 144. Izvoljeno je bilo sledeče vodstvo: Predsednik veletrgovec Miloš Oset, I. podpredsednik Karl Jančič, II. podpredsednik Franjo Majer; odborniki: Lenart, Me-jovšek, Sax, Kovačič, Anderle, Jaš, Jakob Lah, Kocbek, Weiler, Lovrec, Paš, Antončič. Namestniki: Šinigoj, Misita, Prešern, Leskovar, Salomon, Ivan Lah. Nadzorstvo: Jurše, Vicel, Škrabi, Klein-šek, inž. Miglič, Namestnika: Kravos, Povh. Častni odbor: Lepoša, Roglič, Pinter, Oset, Murko. Namestnika: Jančič, Voršič. Šolski odbor: Oset, Lah Jakob, Mejovšek, Preac. Računska preglednika: Janko Preac, Markovič. Delegati za pomočniški odbor: Jakob Lah, Novak, Lenart, Anderle. Delegati za zvezno skupščino: Pinter, Anderle, Rečnik, Jakob Lah, Anton Preac, Paš. Namestniki: Mejovšek, Sprager, Bureš, Tipi, Škrabi, Jančič, _
Odgovor g. župana na izjavo g. dr. Koruna
Ljubljana, 15. marca. Dr. Korun je v svoji izjavi, ki jo je pismeno vložil pri g. županu in ki eo jo podpisali: dr. Korun sam, socialista Likar in Kralj, pristaš Mačkovega gibanja g. Černe jz Zgornje šiške in pa dr. Bohinjec, pristaš JNS, naglasa), da niso podpisniki izjave razven dr. Koruna samega in Likarja, ki sta člana fin. odbora, ob pravem Času dobili proračuna in pa, da zahtevajo svobodne občinske volitve.
Krepak odgovor pa je nato dal g. župan. Ugotovil je pred vsem, da se mora župan držati iposlov-rika, da dr. Korun more dobiti pozneje besedo in da je dr. Korun lani, ko je utemeljeval slabši proračun, kakor je letošnji, postopal prav tako ter je občinskim svetnikom poslal tudi šele dva dni pred proračunsko obravnavo proračunske izvode.
Gospod župan je v svojih nadaljnih izvajanjih ugotovil, da je lansko leto dr. Korun z vso vehemenco branil proračun, letos pa je demonstrativno odšel s proračunske razprave.
Kam je izginil? V Španijo?
Moravče, 15. marca.
V	Gornjih Kosezah pri Moravčah že dlje časa pogrešajo Uranič Jožefa, p. d. Krznarja, ki je pred tedni neznano kam izginil. Neko nedeljo zjutraj ko so drugi odhajali v cerkev, je odšel tudi on in od takrat ni o njem ne duha ne sluha. Za pot-nino si je baje izposodil 2500 Din iz blagajne gasilnega društva v Pečah, kjer je bil blagajnik. Denarja pa ni nameraval poneveriti ter se je s poti opravičil predsedniku društva z navedbo, kje naj išče kiritje primanjkljaja. Kaj je gnalo mladega gospodarja od doma, kjer zapušča ženo in otroke, tega mož ni nikomur povedal. Kakor pravijo sosedje, niso domače razmere ničesar zakrivile, pa tudi drugi vzroki se dozdaj še niso razkrili. Prav tako ni znana smer njegovega odhoda. Nekateri sodijo, da jo je Uranič popihal v Španijo in ugibajo, ali bo pomagal rdečim ali belim, ako se mu bo posrečilo priti čez mejo.
Tele so odgnali iz hleva
Blagovica, 15. marca. Posestnik Slapar z Uranka nad Blagovico je zaslišal v nedavni noči, da je v hlevu zamukala krava. Nekaj časa se mož za to ni zmenil! ko pa se je mukanje proti jutru le glasneje ponavljalo, je šel pogledat. Krava je imela v jaslih vse polno mrve, pa se je vzlic temu ozirala otožno okrog sebe. Kdo ji je dal sena, ko vendar on polaga živini rezanioo? Tedaj je zapazil, da v kotu zraven krave ni več teleta. Takoj je poklical domače, ki so pričeli žival iskati. Šele zjutraj, ko se je zdanilo, so odkrili sled, ki je peljala do bližnjega kamnoloma. Na kraju, zavarovanem s skalami, so našli kri, kar spričuje, da so teleta tamkaj zaklali. Od tara pa ni več sledi za neznanimi tatovi.
Socialno delo Podpornega društva za revne
Maribor, IZ marca.
Društvo za podporo revnih učencev v Mariboru je imelo svoj občni zbor, ki je midil vsem dobrotnikom in prijateljem revnih otrok vpogled v delovanje preteklega društvenega leta. Obdarovanih je bilo 819 otrok, in sicer: 350 dečkov in 432 deklic. Razdelilo se je: 370 oblek, 464 kom. perila, 305 parov čevljev, 264 žepnih robcev, 3 svitre, 3 čepice, 27 parov nogavic in 2-11 m blaga za o&leke in perilo.
Društvo je imelo 66.967.25 Din dohodkov. Največjo podporo je dobilo društvo_od mestne občine v Mariboru, ki je z zneskom 50.500 Din omogočila uspelo božično obdarovanje. Društveni odbor so vsem dobrotnikom iskreno zahvaljuje, posebno: P. R. K., tukajšnjim tiskarnam in uredništvom listov za pomoč in naklonjenost, kakor tudi mariborskemu občinstvu za poset naših koncertov. Društvo prosi, da bi ga občinstvo še naprej podpiralo, kajti beda naših otrok je vedno večja.
Kamnik
Nekaznovano izzivanje
Objestnost kočevskih nemčurjev ne pozna meje
ja'9 “joči, da so krepko izražali svoje misli in čustva. Niso bili še pijani, da ne bi vedeli, kaj delajo. £akaj korak jim je bil še trden in dovolj načel, da 96 J®,®1®10’ kot koraka odkod od severa četa Nemčije, da zavzame »nemško« mesto Kočevje. w d,a!?5 6e ie namre« že slišalo krepko vpitje: . Hitlerlc, kateremu klicu se je odzval trikratni: »Iieillc Ker je seveda Hitler v sovraštvu z Judi, se je prvemu klicu pridružil drugi: »Nieder mit don Juden« s primernim odzivom. Tako se je razlegalo lep del poti od Mahovnika do mesta. Zanimiva 6kupina 6e je ustavila pri vili banskega svetnika in tu začela klicati: »Nieder mit deml« V soglasju s prejšnjimi klici bi se zdelo, da so hoteli s tern dati duška svoji jezi proti onim, ki ne puste, da bi se pod današnjo državno upravo razvijala hi-tlerjanska miselnost tako lepo, kot se je pod vlado JNS^ — Tu je stopil nasproti razgrajačem mestni stražnik z zahtevo, da utihnejo. Odgovorili so mu, da še ni sedma ura in nadaljevali z v.pitjem, vendar sHeil Hitlerlc ni bilo več 6lišati, pa so še vedno prav do orožniške postaje grulili proti Judom. Nekemu slovenskemu fantu, ki se jim je ustavil, so odgovorili, da so nacionalisti. Od orožniške postaje dalje so pa naenkrat začeli vpiti: »Živela^Jugoslavija'. prav v sredino mesta. Oni, ki jih niso preje slišali, bi skoraj mislili, da so kaki orjunaši. To sicp, niso Mh, pač pa je bil med gručo slovenski trgovec (e svojinr. pomočnikom) iz znane sokolske družine, tudi sam Sokol (prisegel je na sokolska načela 1.1935) ter član tukajšnje »Streljačke družine«.
Krajevna organizacija JRZ v Kamniku priredi v četrtek, dne 18. marca ob 8 zvečer v »Kamniškem domu« zanimiv članski sestanek, na katerem bosta poročala gg. dr. D. Žvokelj in mestni župau Strgar Anton. Vse Člane vabimo, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Akademiki iz vret Akademske zveze v Ljubljani prirede na praznik sv. Jožefa pevski koncert in 6icer: popoldne v društvenem domu v Domžalah, zvečer ob 8 pa nastopijo v dvorani društva »Kamnik« v Kamniku. Na programu so slovenske narodne pesmi. Za koncert vlada že sedaj veliko zanimanje.
Združenje obrtnikov — stavbnih strok v Kamniku ima na praznik sv. Jožefa, ob 9 dopoldne, redni letni občni zbor. Vrši se v gostilni Windschnurer na Grabnu.
Prepotrpežljivi zborovalci
Ljubljana, 15. marca.
Velika zbornična dvorana na Aleksandrovi univerzi. Pred nekdanjim predsedniškim podijem visita z okna dve zastavi: bolgarska in naša. V sredi datum: 24. I. 1937. Dan, ko je bil podpisan pakt večnega prijateljstva med obema diržavama. Zbrana je bila v odličnem številu akademska mladina. Ustanovil se je akademski odsek Jugoslovan-eke-bolgarske Lige. Ustanovitev so pozdravili zastopniki raznih korporacij, tudi minister Kasazov. Predsednik TOl g. Ivan Jelačin je tudi govoril. Ko je nastopil^ so se čuli glasovi: »Veliki Slovan govoril« In začel^ je gospod Jelačin govoriti. Med govorom stoječ je nihal ko nihalo ure in začel pel* dm pesem tako-le približno:
•i • if-t™ ®e nedorasel deček. Naš hišni zdrav* ?.,{.* .	^r' Ljudevit Jenko, ki je ustanovil v
Ljubljani ruski kružok. Naučil me je pisati ciri* “c° in mi izročil ruski abecednik, ki mu pravijo »julka«. Ko sem šel v I. razred osnovne šole na Graben, mi je dobri gospod dr. Jenko izročil ru* skl abecednik in pripomnil: »Nesi ga seboj v šolo s slovenskim abecednikom!« Tako sem tudi storil-Moj učitelj g. Bele, ki ga lahko vsak večer vidite tam pri Kolovratu, je zapazil rusko knjigo. Vprašal me je: »Kaj pa imaš?« Odgovoril sem mu: »Ruski abecednik. Znam že cirilico.« Pohvalil me je. In veste, kaj je bilo? Med 60učenci sem postal — Bogi
Ko je pozneje nekdo pripomnil nekemu odličnemu gospodu, da je g. Jelačin točil limonado, je evfemistično pripomnil: »Ni bil takrat v pravi formi.«
Kulturni koledar
Zborovanje jugoslovanskih prostovoljcev
Anton Karfnger
14. marca 1870 je umrl v Ljubljani Anton Ka-ringer, slikar. Rodil se je 29. nov. 1829 v Ljubljani. V Ljubljani je 'dovršil normalko in Mahrovo trgovsko šolo. L. 1845 je odšel na dunajsko akademijo likovnih umetnosti. Tu se je učil pri Stein-
feldu 2 leti pokrajinskega slikarstva. V Monako-vem se je posvetil portretnemu slikarstvu pod vodstvom Kirchnerja. L, 1849 se je kot kadet udeležil vojne z Italijo. Ko se je vrnil v Ljubljano kot poročnik, je naslikal grad Tivoli in sliko poklonil lastniku maršalu Radeckemu. — Iz Ljubljane je odšel v Benetke. L. 1845 je prišel v Dalmacijo, kjer se je posvetil slikanju narodnih noš in pokrajine. Tu se je seznanil z Wernerjem. — Ko ga je leta 1861 napadla drugič mrzlica, je zaprosil za pokoj in se naselil v Ljubljani Tu se je poročil in popolnoma posvetil slikarstvu. Karinger je mnogo razstavljal in to -v Ljubljani, na Dunaju, v Pešti, Gradcu, Benetkah in drugod. Njegove pokrajinske slike so izvrstne (Pogled na Triglav iz Bohinja itd.). Risane so izredno natančno v prikupnih in harmoničnih barvah. Tudi njegovi portreti so dobri.
Gollmayer Jurij
15. marca 1775 se je rodil v Lescah duhovnik Gollmayer Jurij. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, teologijo menda na Dunaju. Bil je kanonik, s®me' niški ravnatelj, stolni dekan in stolni prošt. Umrl je 10. avg. 1822 v Ljubljani. — Bil je eden izmed tistih duhovnikov, ki jih je škof Herberstein zbral okrog sebe Pod	njegovim	vplivom je postal	pri-	i
staš jožefinskega	praktičnega janzenizma in se	pri-	j
bližal miselnosti	literarnih	preporodovcev. Z	Japljem sta si bila	prijatelja.	Izdal je knjigo: Sveta	,
maša ino krščansko premišljavanje za vsak dan iz sv. pisma, ki je napisana po francoski predlogi. Knjiga se je izredno razširila in je doživela več kot deset izdaj. Gollmayer je pripomogel tudi nekoliko k slovenizaciji osnovne šole na Kranjskem.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 15. marca: Klemen.
Torek, 16. marca: Hilairij.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Gartus, Moste.
•
Drama; Zaprto.
Opera: Zaprto.
Kino Union: Dekliški internat.
Kino Sloga: Orijent.
Kino Matica: Beethovnova velika ljubezen.
* K I N
TEI.
22-21
UNION
ilaoc
Najlepfie filmsko delo v režltl G. Bolwary-)a
Dekliški interna!
‘ Angela S&Uoker	naoui	Asian
TEI.
27-30
SLOGA
Pnstoiovni film velike ljubezni m velike mržnle belin Hud) v vrtincu kitajskih meščanskih bojev
ORIJENT
Cary Cooper in Madeletne o ar roli
TEI.
21-24
MATICA
Grandltosno filmsko delo
Beethovnova velika ljubezen
njegovo delo in njegova bolest HARRV BAUR Eežlja: Abel Gance Glasba: louls Hasaon
— UK&cUtcuoc 06 ■ 16., 19.” oi 21	~
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmib
Ponedeljek, 15. marca: Zaprto.
OPERA
Začetek ob osmih
Ponedeljek, 15. marca: Zaprto.
Gostovanje gosp. Mihajla Markoviča. V tekočem tednu bo gostoval Mihajlo Markovič, vpoko-jeni član zagrebškega Narodnega gledališča, v naši drami in sicer v Nušičevi komediji »Dr«. Kreiral bo vlogo Živote Cvijoviča, ki jo je odigraj pred kratkim okrog 30 krat z ogromnim uspehom v Za-grebu. Markantna osebnost tega odličnega karakternega igralca spada v najvidnejše predstavnike zagrebškega ansambla.
Mestni socialni kolek
Vse trafike, vse večje trgovine imajo v zalogi mestni socialni kolek. Občani, ko pišete pismo, razglednice, ko pošiljate poštne pošiljke, ne pozabite prilepiti na nje vsaj en mestni kolek. Postno ministrstvo je dovolilo, da se sme na vse poštne pošiljke ta kolek lepiti. Naj bi ne bilo letos velikonočnega voščila brez mestnega koleka. Ne stane več kol pol dinarja ali en dinar. Z dohodkom koleka bodo dobili brezposelni delo. Gospodje trgovci naj ne pozabijo opozarjati svojih strank in kupci naj ne odklanjajo naknpa koleka. Mestni socialni kolek naj bo povsod! Mestni socialni kolek na vsako pošiljko in račun!
ffPutnikovi" izleti za veliko noč
Za veliko noč od 27. do 29. marca priredi »Put-nikc sledeče izlete z avtobusom:
Na Koroško z obiskom Osojskeea jezera, Vrbskega jezera, Celovca in Gosposvetskega polja. Cena vožnji in preskrbi 495 Din.
V Benetke čez Trst, kjer bo kosilo. Ogled mest in vseh znamenitosti. Povratek preko Gorice. Cena vožnji in preskrbi 475 Din.
V Crikvenico preko Sušaka, kjer bo kosilo. Cena vožnji in preskrbi 485 Din.
V	Trst — cena vožnji brez preskrbe 115 Din.
V Gorico — cena vožnji brez preskrbe 120 Din.
Vse ostale informacije v biljetarnicah »Putni-
ka« v Gajevi ulici in hotelu Metropol,
Ljubljana* 15. marca.
Včeraj dopoldne so sc se*li člani organizacijo jugoslovanskih prostovoljcev k polaganju računov na 18. redni občni zbor. ki ga je vodil g. predsednik .losip Jeras.
Predsedniško poročilo poudarja, da je bilo delo organizacije zelo živahno in plodovito. Saj je bilo v minulem letu dovolj Drilike, da so tudi prostovoljci pokazali, da ta organizacija ni zastarela.
Tajniško poročilo je bilo precej obširno in kaže, da je organizacija imela v preteklem poslovnem letu 12 sej, 3 izredne in pa 28. junija izreden občni zbor. V organizaciji je včlanjenih 146 članov, od teh jih je v Ljubljani 60.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so bili prispevki v preteklem letu še dokaj zadovoljivi. Dohodki znašajo 32.261 Din, izdatki pa 32.371 Din. Za organizacijsko zastavo so člani prispevali 7.117 Din. Podpore, ki jih je organizacija prejela znašajo 3000 Din, in to 2000 odbanovine in 1000 od mestno uprave. Nabiralne akcije so vrgle 9962 Din. Vrednost
Izza naših meia
Nagrade družinam s številnimi otroci. Kakor je znano, daje italijanska vlada velike nagrade družinam s številnimi otroci. Te nagrade se podeljujejo vsak mesec iz posebnega fonda, ki ga upravlja sam Mussolini. Pretekli mesec so bili ^grajeni tudi trije Slovenci, oziroma tri slovenske družine v Primorju. Družina Kuka Andreja iz Kanala je dobila 800 Br nagrade, Brešan Angele iz Gradiške tudi 800 lir, Verčon Franc iz Sv. Križa pri Nabrežini pa 600 lir.
Dve nesreči. V Vipavi so našli pred kratkim truplo Erneste roj. Zupan, stare 60 let, stanujoče v Trstu. Nesrečnica je bila živčno zelo razrvana ter mislijo, da ie naredila samomor. Komisija pa je ugotovila, da je umrla predno je utonila. — ^a.v™° tako so v Vipavi pri Biljah našli truplo Alojzija Koviča, starega 44 let. Po vseh znakih sodijo, da gre za nesrečo.
Stroga obsodba starčka. Sodišče je pred kratkim obsodilo na štiri leta, štiri mesece in petnajst dni 68 letnega Antona Bitežnika. Obsojenec je nagnal sodnega eksekutorja, ki je prišel rubit, z vilami ter ga precej težko ranil, da je moral ležati 40 dni v bolnišnici Radi zapadlih davkov bi moral zarubiti nekaj predmetov, a to je starčka tako razjezilo, da se je skušal s silo ubraniti uradnega izterjevalca. Vsled zadnje amnestije so mu znižali kazen za dve leti.
Priprave za proslavo obletnice imperija in nabiranje prostovoljnih prispevkov po naših krajih. Maja meseca pripravljajo po vsej Italiji veliko proslavo ob priliki prve obletnice obstoja italijanskega imperija ter okupacije Abesinije. Po vsej državi so pričeli za to priliko nabirati prostovoljne prispevke, da bo proslava čim svečanejša. S slično akcijo so začeli tudi po naših krajih, in dan za dnem objavljajo sezname onih, ki so darovali v ta namen; tako n. pr. v Rihembergu, Komnu, Sežani in drugod. Zlasti v večjih podeželskih krajih, v katerih bodo osredotočene proslave za vso bližnjo okolico, z običajnimi paradami in govori, z veliko intenzivnostjo hodijo od hiše do hiše in skušajo nabrati čim večje zneske. Fašistični uradniki namreč žele. da bi se naši kraji v proslavi še posebej odlikovali. Po seznamih pa izgleda, da med našim ljudstvom akcija nima pričakovanega uspeha kljub temu, da vse bile prispevajo. Zneski prispevkov so razmeroma zelo majhni.
Vrnitev iz ječe radi pomilostitve. Zadnje pomilostitve, ob priliki rojstva sina italijanskega prestolonaslednika, je bil deležen tudi Andrej Brezavšček, ki je bil obsojen leta 1932 s trinajstimi tovariši iz Kala pri Kanalu, na 20 let ječe. Domov se je vrnil že po štirih letih. Ko je bil obsojen, je imel komaj 20 let. Iz ječe se je vrnil popolnoma gluh in slep na eno oko. Posledice ječe mu bodo ostale za vse življenje.
Vrnitev naših fantov iz Abesinije. Pretekli teden se je vrnilo v Gorico iz vzhodne Afrike, kjer so se borili skoraj celo leto, mnogo naših fantov. Na postaji so jim priredili svečan sprejem. Mnogo naših rojakov iz goriške okolice je prišlo na postajo, da zopet vidijo po tolikem času svoje sinove. Velika množica teh je tako povečala uradno organiziran svečan sprejem. Kakor pa poročajo, bodo nekatere teh, ki so se vrnili, zamenjali novi. Izgleda torej, da bo zopet moralo precej nabornikov iz Goriške in naše dežele sploh, v Afriko.
Občni zbor Rdečega križa
Ljubljana, 15. marca.
Včeraj dopoldne je imel svoj letni občni zbor oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani. Vodil j« občni zbor predsednik dr. Krejči, prisostvovalo pa je zborovanju mnogo delegatov iz vseh krajev Slovenije ter predstavniki sorodnih organizacij in ustanov. Ob otvoritvi sta bili sprejeti udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru in Nj. kr. Vis. kne-zu-namestniku Pavlu.
Nato je sledilo predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo, da ima društvo 161 okrajnih in občinskih odborov, 144 poverjeništev, 58 višiih članov, 5099 rednih članov in 7910 podpornih članov. V svojem poročilu je predsednik opozoril, da je odpovedalo sodelovanje pri RK uradništvo in da bi bilo treba radi tega dati društvu novih smernic.^ Dalje je poudaril, da RK ni organizacija, ki so ji pri srcu samo humanitarna dela, marveč poleg tega posebno še narodnoobrambni cilji.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Pri debati se je poudarjalo pomanjkanje propagandnega gradiva na deželi, nakar je predsednik dr. Krejči obljubil, da bo v tem oziru oblastni odbor skušal odpraviti vse pomanjkljivosti. Nato je bila sprejeta razrešnica s pohvalo. Pri volitvah je bila sprejeta sledeča lista, ki je bila izvoljena: predsednik upr. odbora dr. Krejči, podpredsednik dr. Fettich in ravnatelj meščanske šole Maks Hočevar, za člana upravnega odbora ga. dvorna dama Tavčarjeva, g. inšpektor Wester, glavni knjigovodja Mestne hranilnice g, Mešek, železniški uradnik g. M. Gregorka in prof. Janko Sever; za predsednika nadzornega odbora pa je bil izvoljen ravnatelj Mestne hranilnice v p. g. Franc Pretnar, za člana pa gg. Fran Jeran in Tone Gaspari, ravnatelj meščanske šole na Rakeku; za delegate v glavni odbor »o bili izvoljeni gg. dr. Fettich, ravnatelj Ivo Šubic iz Celja, dr. Vidic iz Kamnika, Skalar iz Ljubljane, Mešek iz Ljubljane in kot zastopnik Samarijanov g. Vladimir Šenk.
društvenega inventarja pa znaša 10.868 Din. Iz organizacijske blagajne je bilo izdanih tudi 2000 Din kot podpore revnim članom.
Poročilo prireditvenega odbora poudarja, da je organizacija priredila spominsko akademijo, ki je v materielnem in socialnem oziru popolnoma uspela. Tudi se je udeležila vidovdanskih slovesnosti in pri tej priliki razvila svoj prapor. Isti dan je bilo tudi odlikovanje mater padlih borcev. Ljubljanski župan g. Adlešič, ki kaže za delo te organizacije veliko razumevanje, je podelil častno priznanje gg. Kumelijevi in Batičevi. Poleg teh dveh pa je bilo odlikovanih še četvero drugih mater izven Ljubljane. Delo bodočega organizacijskega odbora bo tudi ureditev vojaškega pokopališča.
Delo redakcijskega odbora je sedaj osredotočeno v izdanju knjige: »Prostovoljci, kladivarji Jugoslavije«, ki bo izšla čez nekoliko mesecev. Redakcijski odbor je prejel od 66 avtorjev kar 79 rokopisov in 11 nekrologov. Pri ponovnih volitvahje bil izvoljen stari odbor z malenkostnimi spremembami.
Kratek športni pregled
Dri. nogometno prvenstvo
Rezultati včerajšnjega tekmovanja za državno nogometno prvenstvo so naslednji:
Hašk Ljubljana 3 : 1 (2 : 1).
Gradjanski - Slavija 0 5	:	1 (0	:	0).
BSK - Concordija 0 : 0 (0	: 0).
Jugoslavija — Slavija S 1	:	0 (1	:	0).
Hajduk - BASK 3 : 1 (3	:	1).
Drugo kolo državnega prvenstva je prineslo Ljubljani predzadnje mesto. Vendar pa upamo, da se bo Ljubljana s štirimi zaporednimi tekmami, ki jih bo sedaj igrala v Ljubljani, kmalu popravila.
Največja senzacija včerajšnjega dne pa je neodločen rezultat outsiederja SK Concordije, ki je z BSK letošnjim državnim prvakom na belgraj-skih tleh dosegla nad vse časten rezultat.
Končno stanje:
Gradjanski
Hajduk
Jugoslavija
BSK
Slavija (S)
Bask
Hašk
Slavija (0) Ljubljana t Concordia’
11	8	2	;	32:10	18
11	7	0	4	26:12	14
11	7	0	4	26:13	14
11	4	4	3	21	:12	12
11	5	2	4	23	:19	12
11	5	2	4*	20	: 20	1'2
11	3	3	5	15	:27	9
11	3	2	6	14	:28	8
11	2	3	6	10	:20	7
11	1	2	8	10:86	4
Od tu in tam
Naročajte in širile
Slovenski dom!
Kaj pravi Zagreb o Ljubljani?
Današnji »Jutarnji list« piše o Ljubljani porazno in navaja: »Ljubljana s svojo igro ni mogla zadovoljiti. V njej ni ničesar, kar bi gledalce lahko navdušilo. Nima niti lepih kombinacij, niti odločilnega udarca, ne elana in ne one požrtvovalnosti, ki bi morala biti svojstvena vsakemu prvorazrednemu moštvu, zlasti onemu, ki tekmuje v državnem prvenstvu. Ljubljana je imela včeraj 1 dobro obrambo, še boljšo krilsko vrsto, dočim je bil pa napad zelo slab. V napadu ni niti enega igralca, ki bi vedel, kaj hoče in kaj more. K temu pa je treba pripomniti, da je SK Ljubljana igrata izredno fair in da ni niti en igralec izpadel zaradi grde igre.«
Prvenstvo ljubljanske podzveze.
Kranj : Slovan 5 : 2 (2 : 2).
Olimp (Celje) : Hermes 5 : 2 (1 : 0).
Celje (Železničar) 3 : 1 (1 : 0).
Ljubljana 2. razred:
Svoboda : Mladika l : 2.
Moste : Mars 2 : 4.
.Slavija : Korotan 2 : 1.
Jadran : Grafika 1 : 0.
•
Občni zbor kolesarjev v Zagrebu
Zagreb, 14. marca.
Veliko zanimanje je vladalo za včerajšnji občni zbor Kolesarske zveze, ki je bil, kakor znano, prekinjen pred enim mesecem zaradi velikanskega kravala, ki je nastal. Slovenski delegati niso dosegli tega, kar bi bilo pričakovati po prvem prekinjenem občnem zboru, in sicer, da bi prišel sedež Kolesarske zveze iz Zagreba v Ljubljano, vendar pa so dosegli to, da je izbrana taka uprava, ki bo znala bolj pravilno ceniti slovensko delo v kolesarskem športu. Izbrana je bila kompromisna lista. Slovensko kolesarje bodo zastopali podpredsednik Gorjanc Jakob (Ilirija, Ljubljana), tehnični referent Gregorc Metod, (Hermes, Ljubljana), kot odborniki pa so bili izbrani Fischer (Železničar, Maribor), Hlebš (Pe-run, Maribor), Cajnko (Mislinje, Slovenjgradec) in Steinbiicher (Železničar, Maribor). Sprejeti so bili nadalje tudi važni sklepi.
Vsako četrtletje se mora sklicati plenarna seja, kateri morajo prisostvovati vsi odborniki zveze. Ustanovi se podzveza v Karlovcu. Spet se obnovi razpuščena Triglavska podzveze v Ljubljani. Nova uprava mora preurediti in popraviti pravila in pravilnik ter jih predložiti klubom v odobritev. Seniorsko državno prvenstvo »e vrši na progi Zagreb—Ljubljana, cilj pa bo v Ljubljani. Juniorsko prvenstvo se vrši na progi Ljubljana— Celje s ciljem v Celju. Obnovi se zvezdna dirka v Celje, ki se bo vršila 11. julija ter kongres kolesarjev ob tej priliki. Državno dirkališčno prvenstvo se vrši v Ljubljani na stadionu Hermesa. Gorsko državno prvenstvo se vrši v Zagrebu. Za načelnika sodniškega zbora za vse leto se izvoli Fajs Mirko (Celje), ki ima nalogo, da organizira celo poslovanje sodniškega zbora. Sklene se, da se spremni § 1 pravil, ki se glasi, da sedež zveze ni več v Zagrebu, ampak bo sedež zveze vedno kraj, ki ga določi redna glavna skupščina zveze.
Odobri se meddržavna tekma Belgrad—Sofija, ki jo priredi list »Vreme« 8. do 10. junija. Vršila se bo v treh etapah. Startali pa bodo po dva vozača iz Ljubljane, Maribora in Belgrada.
Zaključek akademskega prvenstva
Planica, 15. marca.
Pod pravcatim nalivom je bil včeraj izveden tukaj zadnji del akademskega smučarskega prvenstva in sicer tek na 15 km. Neverjetno bi se zdelo vsakomur, da se bodo tekme ob takem vremenu sploh mogle vršiti. Toda požrtvovalnost funkcionarjev in disciplini tekmovalcev je pripisovati, da so tekme izpadle brezhibno. Kakor je bilo pričakovati, so se pri teku Avstrijci revanžirali za poraz v alpski kombinaciji. Rezultati so sledeči:
1. Rosser (Graz) 1.18.55. 2. Foggy (Leoben) 1.23.32. 3. Močnik (Jaso) 1.23.40. 4. Strohmeier (Leoben) 1.25.22. 5. Hesse (Graz) 1.26.48. 6. Schmidt (Leoben) 1.31.37. 7. Podkrajšek (JASO) 1.32.25. 8. Dermota (ASK), 9. Tavčar (Jaso), 10. Westerthal-ler (Leoben). Izven konkurence sta startala Knap
Temeljni kamen za zgradbo novega mostu preko Donave med Jugoslavijo in Romunijo bodo položili še letos baje ob navzočnosti vseh treh poglavarjev Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške. Načrti se že izdelujejo. Železno konstrukcijo pa bo za jugoslovanski del mostu izdelala tovarna v Slavonskem Brodu, za romunski pa neka romunska tovarna.
Učiteljice so nezadovoljne s členom v novem finančnem zakonu, s katerim se odreja učiteljicam, ki se poroče z neučiteljem, odpust iz državne službe. Po tej odiredbi zgube tudi učiteljice, ki so že izpolnile pogoje za prejem pokojnine, to pravico in dobe le odpravnino v znesku enoletnih prejemkov. Tako je prvo protestiralo sarajevsko učiteljsko združenje in poslalo spomenico predsedniku senata dr. Mažuraniču.
*
V	soboto zvečer je bil izvršen velik vlom v Zagrebu. Neznani vlomilci so vdrli v pisarno tekstilne tovarne Mautner, navrtali blagajno in odnesli iz nje nekaj nad 400.000 dinarjev denarja. Značilno je, da tovarna ni imela niti čuvaja, niti kakih alarmanih naprav, kljub tolikemu denarju v blagajni. Vlomilci . so uporabljali najmodernejše orodje za trganje jeklenih sten blagajne. Bili so pa toliko previdni, da so iz blagajne pobrali le papirnati denar, dočim so kovanega pustili. Tega je bilo tudi nekaj nad 30.000 Din. Edina sled za njimi je nekaj vlomilskega orodja, ki so ga pustili ob blagajni. Drugače pa so delali tako, da do zjutraj vloma sploh opazili niso.
»Tivar« ne bo gradil velike nove palače v
Zagrebu, kakor se je v začetku govorilo, temveč v Belgradu. V Zagrebu bo palačo, ki jo je kupil, le popravil.
Izredno težkega soma so vjeli v Donavi pri
Zemunu. Tehtal je kar 118 kilogramov.
Stavka v splitskih cementnih tovarnah se še ni končala. Posledice stavke so že povsod vidne, kajti v6a dela so ustavljena zaradi pomanfkanja cementa. Najnujnejše potrebe krijejo z uvozom cementa iz inozemstva.
Zaradi narastlih voda so morali kmetje v Vojvodini in Sremu evakuirati nad 35.000 juter zemlje. Zadnji dan sicer vode niso več naraščale, vendar pa je zaradi visokega vodostaja pritisk na nasipe tako močan, da so morali to storiti že zaradi previdnosti.
Nov regulacijski načrt bo dobilo tudi Sarajevo. Skice so se izdelovale dolgo vrsto let in je to do sedaj stalo milijon tristotisoč dinarjev. Ker ima Sarajevo tako v geografskem kakor tudi v zgodovinskem pogledu povsem 6voje mesto, bodo za izdelavo končnega regulacijskega načrta razpisali mednarodni natečaj.
Pop v Rakincih pri Smederevu je bil na zabavi, ki jo je tam priredila »zadružna omladina«-. S svojimi tovariši se je napil in sredi predstave razgrajal. Tako vedenje je razburilo gledalce. Toda pop je divjal še dalje in začel končno razbijati tudi kozarce, stole in mize. To mu je bilo še premalo, pa je potegnil revolver in začel kar na slepo streljati. V neposredni bližini s« je nahajal 10 leten deček, ki ga je strel smrtno zadel. Ko je padel še drugi strel, pa se je zgrudil smrtno ranjen neki kmet. Pop Bleznakovič se je šele tedaj zavedel svojega grozodejstva ter se je hotel Je sam ustreliti. Toda premislil se je in se prijavil oblastem.
Devetnajst ljudi se mora zagovarjati pred mostarskim sodiščem zaradi korupcije. Vsi so iz širokega Brega pri Mostarju. Pregrešili so se pa a tem, da so menda podkupovali upravitelja tamkajšnje postaje za nadzorovanje tobačnih nasadov. Upravitelj je od teh ljudi prejemal podkupnino pri odpuščanju in sprejemanju delavcev na delo, dalje za to, da je višje ocenjeval tobak ter da je dajal za denar dovoljenja za povečevanje tobačnih nasadov. Nekateri obtoženi priznavajo krivdo, drugi pa spet ne.
Dve bogati rodbini iz okolice Požarevca sta odšli med samostanske zidove. Jeseni je stopil v
samostan Leška pri Tetovu, trgovec Stojimirovič, ki je bil dolgo let jetičen. Ko je obiskal ta samostan, pa se je začelo njegovo zdravje ozboljševati. Ko je ozdravel, je sklenil, da bo šel v samostan. Isto je sklenila tudi njegova žena z otroci. Mož je šel v samostan Leška, žena s štirimi otroci izipod desetih let pa v samostan Kučevište pri Skoplju. Vse svoje imetje pa je prepustil raznim cerkvam in samostanom. Te dni pa je njemu 6ledil Radoslav Nikolič iz Mojlovca pri Požarcvcu. Tudi on je šel v samostan Lešlco, njegova žena pa v samostan Kučevište. Tudi ta dva sta vse svoje imetje razdelila cerkvam.
Na strahovit način se je maščeval nad svojimi tovariši Stjepan Petrovič iz okolice Tozle, Prišel je v hišo soseda, da bi 6e porazgovoril o «voji ženitvi. Seveda ni manjkajo pri tem pijače in veselja. Ob vsem tem pa so 6e sprli in spoprijeli. Stjepan je bil najbolj nasilen, pa 60 ga postavili na cesto. Jezen je šel domov, vzel dinamit in podtaknil v pod v predsobi. Močna eksplozija je vrgla v zrak zidove m precej težko so bili ranjeni gostje v hiši.
Nov velik družabni škandal se je spet odkril v Belgradn. Okrožnemu sodišču je prijavilo dekle
Katica Cindrič svojo težko zgodbo. Služkinja jo iskala službo in jo nazadnje po neki posredovalnici tudi našla. Prišla je k milijonarju industrijm na Avali, vandar pa se je morala dati pred vstopom v službo pregledati. Ker je zdravnik ugotovil, da je zdrava, je dobila službo. Tako se je pa začela zgodba, ki kaže na podle izrodke v tako imenovani »visoki družbi«. Dekle je moralo služiti v užitek umobolnemu sinu bogatega industrij-ca. Ko so se je pa naveličali, so jo vrgli na cesto. Dogodek je podoben zadnjemu, v katerem je igral glavno vlogo pravkar obsojeni inž. Stojanovič.
V	Osijeku so prijeli pred dnevi tatinsko družbo, v kateri so bile same ženske. Družba je bila 6pretna in eno leto kradla po raznih trgovinah, ne da bi ji prišli na sled. Ženske so črnele razne pomočnike v trgovinah za svoje prijatelje, ki «o jim pripovedovali vsako podrobnost. Obenem *o imele tatice dobro organizirano družbo, ki je razpečavala nakradeno blago.
in Arih (oba Ilirija). Knap je dosegel najboljši čas dneva (1:16.45), Arih pa bi se s časom 1:33.45 plasiral na osmo mesto.
Po tekmi je bila v domu Ilirije razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Pri medsebojnih pozdravih se je očitno manifestirala športna povezanost med avstrijskimi in našimi akademiki. Ta povezanost se je po letošnjih tekmah še poglobila.
Organizacija prostega časa
E
Kakšne težave in probleme nam povzroča dandanašnji vprašanje, kje, kdaj in kako bomo prebili tistih štirinajst dni ali tri tedne prostega časa, ki ga zaznamujemo z imenom dopust. To vprašanje ni važno samo za ubogega uradnika, nameščenca, irofesorja, marveč je važno tudi za narode v ce-oti in za njihove državnike.
Vsebolj prihajamo do spoznanja, da je treba človekov prosti čas organizirati ter tako pomagati vsakomur, da ga smotreno izkoristi, da ima od tega časa največ koristi za svoje živce in za vse svoje počutje. Hitler je nekoč nalogo organizacij, ki se bavijo z vprašanjem človeškega prostega časa označil z vprašanjem: »Kako bomo ljudstvu ohranili in ojačili živce, če mu pomoremo do spoznanja, da more samo živčno močan narod voditi uspešno politiko?« To vprašanje je danes važno prav gotovo za slehernega narodnega voditelja in ne samo za Hitlerja.
Kakor človek ne živi samo od kruha, prav tako malo živi tudi od samega dela. Tiha ura vsak večer, nekaj nevezanih sproščenih tednov na leto, to je vsakemu ustvarjajočemu in delovnemu človeku samo po sebi umevna želja.
Toda žal ni izpolnitev te želje tako samopo-sebi umevna.
Človek ima od dopusta največ, če lahko prebije na daljšem ali krajšem potovanju, bodisi po domovini ali po tujini. Treba se je umakniti iz navadnega okolja, ki nas obdaja vse dneve. Danes je posebno pri nas dolga potovanja težko delati. Toda potreba po spremembi kraja je zaradi vsebolj kompliciranega dela in življenja v nas vse močnejša.
Zato se zdi, da bi morale vse organizacije, ki se bavijo s človekovim prostim časom in z njegovo izpolnitvijo posebno pozornost posvečati popotovanju. Potovanje je treba s pomočjo države in odločujočih činiteljev poceniti tako, da bo mogoče iti ne samo blizu, marveč tudi daleč vsakomur izmed nas.
Zmaga daljave« največja pridobitev
Moderni čas je prav za prav potovanje v današnjem smislu besede šele ustvaril. Zmanjšal je razdalje med kraji in zvišal poznanje tujih dežela ter tako pregnal iz ljudi strah pTed tujino. Vse dežele, otoki, morja, hribi in mesta, ki jih izbiramo za svoj popotni cilj, so pridobitev modernega časa. Kaj se to pravi, si lahko predstavljamo samo, če si predočimo, kako je bilo v teh ozirih nekdaj.
Ni nam treba iti dalje nazaj, kakor sto ali
sto petdeset let, pa že ne najdemo niti sledu o naših teženjih po daljavi in tujini. Tiste čase je na svetu, zlasti pa pri nas, vladal pravi pravcati j strah pred tujino. Kar se tiče oddiha, je bil teda- j njim ljudem — kakor je še danes marsikomu — I ideal v dremanju. Ljudje so popotovali radi in brez strahu edino v deželo spanca.
Rousseaujev klic: »Nazaj k naravi« je bil za tiste razmere nekaj strašnega in nekaj docela nerazumljivega.
Tudi filozof sam si tega klica ni predstavljal v vsej njegovi izčrpanosti. Mislil je pod njim seveda, naj bi se ljudje napotili tudi v hribe, celo v Alpe, toda Alpe so se zanj nehale tam, kjer se danes šele pričenjajo, to je pod stenami. Še leta 1770. je mogoče v nekem učenem popisu Švice brati besede o »nadvse strahotnem gorovju, ki ne kaže nič prijetnega zelenja in nikjer razveseljivih polj«. Če bi bil kdo tedaj zgradil vzpenjačo na gore, bi bila šla v nekaj tednih v konkurz, tak strah je vladal na svetu pred gorami.
Jajca, prevlečena s čokolado, se suse.
do, če je dovolj topla, da lahko država pusti vanjo svoje podanike.
Kako so našli riviero
Riviera od Genove do Marseillea je danes letovišče najvišjih v človeški družbi. Pred sto leti %e za njo ni še nihče brigal, kaj šele, da bi silili nanjo kralji in miljarderji. Na ozkem traku ravnine med morjem in gorovjem se je boječe stiskalo ob kamenje komaj nekaj malih gnezd. Leta 1834. pa je v te kraje prišel zdolgočasen Anglež lord Henry Brougham, ki je potoval iz Francije v Milan čez Cannes. V Cannesu bi se ne bil dolgo obotavljal, če bi ne bilo čakalo tam nanj pismo, da je v Milanu, kamor je bil namenjen, izbruhnila kuga. Zato je sklenil, da bo čakal v tej mali vasi. Na svoje presenečenje je odkril, da je pokrajina tam čudovito lepa. Postavil si je tam grad in nasadil vrt, ki še danes stoji in tako vpeljal riviero v modo. Riviero so najprej iznašli, potem pa naredili... Danes je vsa ta pokrajina en sam cvetoč vrt, kjer se zbirajo bogataši iz vsega sveta.
In če pogledamo malo bližje — kaj nismo prav Slovenci po vojni odkrili in, če hočete iznašli Dalmacijo, ki postaja vse bolj riviera naše države.
Ogromni ameriški avtobusi, primerni v družbi nebotičnikov.
Potopis tako drag kakor potovanje
Tako je bilo svoje čase. Moderni čas in moderno delo je v nas rodilo potrebo po smotrnem oddihu, ki ga moremo najti edino v spremembi okolice in v pozabljenju vsakdanjih razmer. Seveda je moderni čas potovanje tudi strašno pocenil in ga tako omogočil vsakomur. Danes potuje človek na Kanarske otoke za približno isti denar, za katerega si je v 18. stoletju mogel debel trgovec kupiti orjaški »šoeh« z naslovom »izčrpno popisovanje nadvse zanimivega otoka Madeire«.
Svet se spreminja. Potrebuje miru, da lahko uredi in preživi svoj prosti čas in svojo zabavo. V Hamburgu se je pred nedavnim zaključil svetovni kongres za prosti čas in oddih, ki so se ga udeležili zastopniki skoraj vseh narodov na svetu. Ta kongres se je bavil predvsem z organizacijo človekovega prostega časa in je prišel do zaključkov, katere smo napisali v prednjih vrstah.
S toplomerom v morje
Če so se ljudje bali gora, njihovih neviht in strahot, še nekako razumemo, spričo pomanjkljive opreme, ki jim je bila tedaj na razpolago. Pač pa bi se nam zdelo nemogoče, da bi ljudi že od nekdaj vabilo morje in njegova obala.
Toda temu ni tako. Svojih dopustov tiste čase ljudje niti malo niso preživljali ob morju, kar pričajo zelo zgovorne zgodbe iz tistih časov. Prvega človeka, ki se je ob Severnem morju upal v vodo z golimi nogami, so slavili kot junaka. Ko se je pojavilo v poletnih mesecih vedno več in več takih »norcev«, je posegla oblast vmes in jih začela zapirati. Toda tudi to ni pomagalo, in tako so zdravniki v obmorskih mestih dobili povelje, da morajo vsak dan ob 10 iti s toplomerom merit vo-
Kakor pajki v mreži so tile delavci, ki grade kupolo nad pariškim razstaviščem.
Radio v španski vojni
Kdor zasleduje potek španskega bratomornega boja — in kdo ga ne? — je že bral ugotovite^, da se španska vojna ne vojuje zdaj toliko po bojiščih, kakor po radiu. To je prva vojna v zgodovini, kateri lahko skoraj neposredno prisostvuje ves svet; prva vojna, ki nazorno kaže, kolikega pomena je in bo — kar pripravimo se na to — pri modernem vojskovanju radio.
Poslušalci s količkaj dobrimi aparati so imeli zadnje čase priliko poslušati krvave, čeprav interesantne prenose teh španskih postaj na srednje, normalne valove: nacionalistični uporniki oddajajo s seviljske postaje, vlada z oddajnika družbe Union Radio Madrid in z barcelonskega oddajnika.
Kdor razume kaj španščine — takih pri nas ni dosti — je lahko priča vsej siloviti borbi, ki jo po radiu vojujeta oba tabora. Vladni postaji v Madridu in Barceloni in kratkovalovna oddajnika EAQ in EAJ, pa dajejo vsako noč poročila tudi v angleščini, francoščini in nemščini. Poleg vesti o položaju in napredovanja — nazadovanja ni na nobeni strani nikdar — vladnih čet lahko slišimo sporočila privatnega značaja, ki jih dajejo rodbine in sorodniki svojim obleganim bližnjim v krajih, katere-so obkolili nacionalisti.
Seviljska nacionalistična postaja oddaja z isto valovno dolžino kakor pomožna madridska vladna postaja Radio Espana. Najjasneje je slišati madridsko postajo; Barcelono motijo nekateri poljski oddajniki na bližnjih valovnih dolžinah.
Oddajni program vseh postaj, najsi so v lasti tega ali onega tabora, je v veliki meri sestavljen v zanikavanju vesti iz nasprotnega tabora. Če Sevilla javi zmago nacionalistov, jo Madrid takoj zanika in nasprotno razglasi zmago vladnih čet na istem kraju. Še več: eni kakor drugi spreminjajo valovne dolžine, tako da daje Sevilla na madridskem valu vesti o porazu vlade, o stanju v Madridu in drugod v obliki, kakor da to razglaša vlada sama. Da Madrid ničesar ne ostane dolžan, je razumljivo, saj vemo, kako važnost polagajo rdeči vsepovsod na radio. Treba je samo poslušati večerne oddaje moskovske Kominterne, ki so posvečene Španiji, pa se prepričamo, kakšno vlogo igra v španski vstaji radio.
Za nacionaliste so velikega pomena tajni oddajniki, ki jih imajo njihovi somišljenki nekaj v pokrajinah, ki so v oblasti vlade. Najdragocenejše vesti o pravem položaju v Madridu in v vladnih krogih dobavi generalni štab generala Franca od tajne madridske desničarske postaje, ki je policija ne more odkriti. Ta postaja je tudi vodila avionski napad na madridsko okolico, ki je pripravil vlado skoraj do bega v Valencijo. Ta tajna postaja tudi poroča o lakoti v Madridu, o nediscipliniranosti v četah rdeče milice, o nasiljih nad zadnjimi ostanki madridskih opozicijonalcev, o strahovitih eksekucijah.
S tem oddajnikom je v stalni zvezi postaja portugalskega radijskega kluba v Lisboni, ki dobiva edina kolikor toliko rtsnična poročila o tem, kakšen je položaj v notranjosti Španije. Ta postaja tvori važen vir za vse svetovno časopisje, če noče priznati samo strankarsko, tendenciozno pobarvanih in zavitih vesti iz tega ali onega uradnega vira.
V	španski vojni je zaradi stroge cenzure, katero izvajata oba tabora, svetovno časopisje navezano zgolj na poročila po radiu. Meje so zaprte, beguncev ni, ker jih obe strani preprosto postrelita. Francoski viri pa, ki imajo zvezo s Špa-
nijo, samo poročajo vsi v interesu madridske vlade.
Da je spričo tega vsaka kontrola vesti — razen tistih, katere potrjujejo očividci, nemogoča, je več kakor razumljivo. In prav zaradi tega — ker si Spanci sami ne morejo priti na jasno o položaju in morajo verjeti ali enemu ali drugemu taboru — vidimo, da bo radio v tej vojni odločal toliko, kakor — orožje.
Obvestila
Javna dražba. Mestno poglavarstvo naznanja, da bo v četrtek, dne 18. marca 1937 ob 9 dopoldne na Jegličevi cesti 10 (barake) javna dražba vina, 6odov, vozov in raznih drugih predmetov. Intere-sentje naj se oglasijo na mestu dražbe ob napovedani uri.
Opozarjamo na današnjo prvo produkcijo propagandnega tedna Glasbene Matice »Užite se glasbe«. Danes ob četrt na 7 nastopijo v mali filharmonični dvorani naši najmlajši pevčki, stari od 4 do7 let, ki obiskujejo glasbeno otroški vrtec na šoli Glasbene Matice. Starše in mladino vabimo na I. produkcijo v tem tednu, sledijo še 3 in sicer v torek, sredo in četrtek, vselej ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Na II. v torek nastopijo klavirski in violinski učenci šole Glasbene Matice. Spored za 3 Din, ki je obenem vstopnica, ee dobi v knjigarni Glasbene Matice.
Pregled motornih vozil. Naknadni pregled motornih vozil se vrši v 6oboto, dne 20. t. m. od 8 do
12	v Ljubljani na Bregu št. 20; dohod z Novega trga. K tem upregledu je pripeljati vsa letos še nepregledana motorna vozila iz Ljubljane in bližnjih sre-zov. — Zamudniki ne bodo smeli dalje voziti z nepregledanim vozilom.
Kat. prosvetno društvo v šiški. Za to sezono se vrši v samostanski dvorani zaključno predavanje v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20. Skioptično pp&davH-nje ima rivhatelj Prosv. zveze g. Vinko*Žwpiu*Ne pozabimo na naše narodno blago«.	* j-««*
Sadjarska podružnica Ši&ka-Ljubljana. V torek,
16.	t. ip. predava g. Stupica Ivan >SajenjeA«adnega drevja«. Pričetek točno ob pol 20, kakor ulosedaj, v ieh sobi.
Igro o izgubljenem sinu ponovi Ljudski oder na Jožefovo, 19. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Prvi dve predstavi sta zelo uspeli, zato si pravočasno rezervirajte vstopnice, ki se dobijo v pisarni Pax et bornim v frančiškanski pasaži.
V. znanstveno predavanje Prirodoslovcga drn« štva y Ljubljani bo v četrtek, 18. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi ob 18. Predaval bo g. prof. Schmid iz Miinchena o temi »Kemični ustroj nativne celuloze in drugih polimernih ogljikovih hidratov«. Dostop vsakomur brezplačen.
»O pomlajevanju« bo govoril g. prof. dr. Boris Zarnik v toreik, 16. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Ob številnih skioptičnih slikah nam bo povedal in razložil najnovejše o naporih človeštva in znanosti, da reši ta vedno aktualni problem. Presejaaje spolnih žlez človeka na človeka (spomnimo se pred kratkim procesa dr. Uzelaca!) ali z opice na človeka, kakor tudi razni hormonski preparati naj diopomorejo starajočemu se človeškemu telesu do nove mladosti. V kolikor je znanost uspela, rešiti ta problem, bomo slišali ix ust izkušenega biologa, našega predavatelja g. prof. dr. B. Zarnika. Posetite to predavanje Prirodoslovnega društva r čim večjem številu! Začetek ob. 20. Vstopnina 4 in 2 Din.
J. Jurca:
19
Beg čez Azijo
Bonzdof, ki je stal poleg njega in je čul o nekih funtih, ga je hitro vprašal: »Ali imaš morda kaj denarja?«
»Seveda ga imami« in mu je pokazal rob spodnjih hlač.
»Posodi mi par funtov! Vrnil ti jih bom, če pridemo kdaj domov!«
Bonzdof je poklical orožnika in mu naročil, naj prinese par kokoši in nekaj steklenic vina, ako ga imajo.
Ko smo se nato najedli, smo si začeli pripovedovati, kako so nas oropali. Najprej mi je Jago-dinski povedal, kako je bilo z njim.
»Ko sva se ločila, ker ti nisi mogel tako hitro hoditi, smo mi prišli do seraja, poleg katerega je raslo visoko drevo. Tu so nas pričakovali razbojniki in so nas najprej pretepli, potem pa so mene porinili v sobo, kjer sem dobil vso to tovarišijo, ki jo vidiš tukaj. Vse je kazalo, da nameravajo z nami nekaj slabega. Že smo se bali, da so tudi njim obljubili Angleži za vsako našo glavo 2000 tumanov in smo ves čas pričakovali, kdaj nas bodo prišli davit. Pa minila je noč. Zjutraj nam je prišla odpreti neka ženska. Razbojnikov takrat že ni bilo več v seraju.«
Jaz sem si stvar takole tolmačil. Banditi, ki so se bili zbrali po starih karavanserajih, so bili podkupljeni od Angležev, ki so jim ponudili gotove zneske za naše glave. Ker sem jim jaz ušel, so domnevali, da bom bežal do orožnikov in jim povedal, kje so tovariši. Boječ se, da bi orožniki zajezdili konje in prišli poiskati ujetnike, pri čemer jim gotovo ne bi prizanašali, so jo še ponoči
odkurili.	.	.......
»Kdo bi pa bil tisti vojak, ki lezi ubit v pu-
»To je pa moj rojak Čilinskik l Skoraj je jokal Jagodinski, tako mu je bilo
hudo po njem. Bil je res vseh Poljakov vreden. Gotovo je zadnji večer, ko sem ga srečal v stolpu tako nemirnega, molil zase in za svoje tovariše. Zdaj so pa divje zveri in ptice odnesle njegove ostanke po široki puščavi. Pozneje so mi pravili, da je padel s konja in da si je hotel s tem rešiti življenje, da je zavil na desno proti goram. Razbojniki so ga na konjih zasledovali in obkolili. Celinski je streljal s puško do zadnjega. Šele, ko je padel, so skočili k njemu in ga oropali. Bog 'daj mir in pokoj njegovi duši!
V	Širazu, kjer so nas vtaknili pod ključ, zbrane od vseh vetrov. — Priprave za beg, ki sem so mu pa moral odpovedati, ker sem zbolel. — Kako so pobegnili konzul Zeiler, Fasling in Pšeslah.
To noč smo še prenočili v tej vaei. Drugo jutro eo nas odgnali deloma na oslih, deloma peš. Pot ni bila dolga, kvečjemu 7—8 km.
Naš prihod v mesto je bil nad vse sramoten-Prej eo nas ljudje občudovali na čilih konjičkih in v lepih uniformah, s puškami preko ramen. Kar za-šumelo je, kamor 9mo prišli: »Poglejte nemške častnike Ln avstrijske vojake, kakšni gospodje so!< Zdaj so pa govorili: »Poglejte, kakšni berači so!< Prignali eo nae pred visoka vrata ogromnega karavanseraja, stoječega skoro sredi mesta. Šli smo skozi tri straže, preden smo stopili na dvorišče-Sredi njega se je dvigalo prijazno poslopje. Okrog njega je bilo več bazenov, napolnjenih z vodo, v kateri so plavale zlate ribice.
Nasproti eo nam prihiteli naši ljudje. Štabni zdravnik Becker je vesel pristopal do mene in me pazljivo ogledoval. »Kam ste ranjeni?« »Povsod, le poglejte me, saj visi koža od mene kot od etarega berača cunje!« — »Torej vas niso obstrelili? Fasling nam je pravil, da vas je do zadnjega držal za roko. Šele, ko ste bili zadeti in ste omahnili, vas je spustil. «Pojasnil eem mu, da nieem bil zadet, temveč, da sem se le epodtaknil in padel.
Becker je nato odšel po hlače in mi jih je prinesel, da sem bil vsaj človeku podoben. Tudi drugi častniki so prinesli tovarišem, kar je kdo imel, da eo se vsaj za silo pokrili.
Novo je za nas bilo to, da smo potem, ko so nam odkazali eobe, prejeli namesto hrane denar in da so nam dodelili več slug, da so jo nam nosili skupaj. Hodili smo lahko svobodno po dvorišču. Tukaj eem videl tudi več gospodov, ki jih je zadela ista usoda kot nas. Med njimi starega nemškega profesorja, ki je zbiral razne starinske predmete; Angleži 60 mu jih vse zaplenili. Bil je med njimi tudi nemški konzul v Širazu, ki je imel zelo lepo ženo s seboj in se je največ zavoljo nje predal Angležem. Vzlic temu, da 60 ga aretirali, so mu nemški gospodje očitali izdajstvo in so mu grozili z vojnim sodiščem.
Po dvorišču se je sprehajalo tudi par Švedov, bivših orožniških častnikov. Perzijske nezadovoljneže, ki eo padli razbojnikom v roke tisto noč, ko eo ločeno od nas prenočevali v vasi, mi smo pa drugi dan morali izpodkopati zid karavanseraja, da smo zbežali, eo bili tudi prignali popolnoma nage k nam. Le naših uslužbencev, ki so bili tudi oropani, niso pozaprli.
Tovarišijo nam je še delalo kakih sedem turških in pet afganistanskih vojakov. Tako smo bili zbrani od vseh vetrov. In vse so nas spravili pod ključ mogočni Angleži!
V	karavaneeraju smo bili sicer odrezani od sveta, vendar eo nam prinašali postreščki, da bi bili bolj v milosti, razne novice. Sprehajajoči po dvo^ risču, smo se jezili nad našo usodo in prerešetavali izmišljotine, kakor da korakajo Turki z nemškimi častniki na čelu že od Bagdada sem; zdaj so v Ha-madanu. Potem, da nam gre na pomoč, da nas reši, neki razbojniški poglavar. V par dneh bo napadel seraj itd. Vendar smo kljub tem govoricam bili že vež mesecev zaprti in nič ni kazalo na rešitev.
Jaz in Hrvat Baša sva si sama kuhala. Hotela sva si prihraniti veaj toliko denarja, da bi si v slučaju, da ubeživa, pomagala z njim. Kar mi je zibolel
za tifusom. Stregel eem rrru noč in dan, obenem pa premišljeval, kako bi se rešili iz tako neljubega kraja.
Nekega dne smo se sprehajali jaz, Fasling in Ukrajinec Pšeslak. Pričeli 6mo ugibati, kako bi se dalo uteči. Ugotovili smo, da kvečjemu čez zid po dolgih vrveh. Straže so bile prve dni tako gosto razpostavljene, da so stražile na vsaka dva koraka, in sicer mešano: vojak, razbojnik, orožnik, zopet vojak itd. Zdaj eo straže zmanjšali in še te eo se, ker eo postajale jesenske noči mrzle, spravile v stolp okrog ognja. Torej bi šlo!
Odkrili smo tudi stare skrite etopnice, ki so držale v stolp, i* katerega ee je šlo na široko zidovje. Sklenili smo, da si damo po postreščkih prinesti iz prihranjenega denarja od hrane perzijsko obleko in dve dolgi vrvi. Za vrvi smo rekli, da jih bomo rabili za sušenje perila, a obleko za spomin iz Perzije. Vsakega Perza, ki je šel skozi tri straže, so temeljito preiskali, zato je bilo treba previdnosti.
V	nekaj tednih smo imeli že vse pripravljeno in emo čakali le ugodne prilike, da ne bo več svetil mesec.
U6oda je hotela, da sem medtem nenadoma zbolel za malarijo. Boleli so me vsi udje, kot bi se hoteli zlomiti, a najbolj glava. Drugo popoldne mi je prišel Pšeslak povedat, da ponoči pobegnemo. Hitro sem poslal Perza po nekaj živeža za na pot. Čeprav sem že dva dni ležal in bil zelo slab, sem se namenil, da grem.
Ko se je zmračilo, mi je prišel Pšeslak zopet povedat: »Konzul Zeiler gre*tudi z nami! Preoblekel se je v bogatega Perza, prižgal cigareto in je odšel skozi tri straže brez vsakih ovir na prosto.« Kaiko ee je to zgodilo? V poslopju, ki je stalo sredi dvorišča, je stanoval komandant čez nas in čez stražo. K njemu so hodili na obisk bogataši iz mesta in eo nas opazovali, kakšne zveri smo, ki smo dvignili toliko hrupa po vsej Perziji. Straže eo mislile, da je Zeiler meščan in eo ga pustile mirno iz seraja.
»Blovenakl dom« izhaja rsak delavnik ob 12 Mesefina naročnina 12 Din ta Inozemstvo 25 Din. OredniStvo: Kopitarjeva a lica vm, Telefon 2994 ta *	J	Ifiletoa	2992.	Za Jagoslasarako tukanu) i Uubliaaii JL Izdajatelj; isaa RakaDodatki Jože Koilfek.
jeva a lica 8/HL Telefoa 2994 ta 2996. Uprava* Kopitarjeva L