Posamezna številka 0 vinarjev.
Stev. 120.	V	Ljubljani,	v	četrtek	dne	26.	oktobra	1911.	Leto	L
Xarj» Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina « dostavljanjem na dom ali po poSti K 1~50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje« v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne nre za stranke od 11.—12. dopoldan in ________________od 6.—7. zvečer.	s
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse nrednlltee rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In Inserate. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje** v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. la od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Poraz agrarcev.
Ljubljana, 25. oktobra.
Gautscheva veterinarska komedija torej vendar ni zalegla. Nocoj je gospod baron blamiran mož in se lahko zahvali agrarcem, katerim je hotel storiti uslugo, za poraz, ki ga je doživel z njimi vred. Prišlo je v draginj-skem odseku do dolgo pričakovanega glasovanja in sprejet je kombinirani predlog Kenner-Jerzabek, s katerim so Gautscbevi „pravni nazori" odpihnjeni in razprščeni kakor pleve. Večina draginjskega odseka zahteva uvoz mesa iz Argentinije in iz Srbije; večina draginjskega odseka spoznava, da grozi ljudem v resniei lakota in da je nujno treba pomagati
—	tako kakor se more.
Glasovanje v dragiujskem odseku še ne pomeni končne zmage; vsekakor pa pomeni velik uspeh in po vsej pravici so socialni de-raokratje ponosni nanj. Zakaj ves boj proti draginji je v prvi vrsti socialistični boj. Vodi-la ga je socialno demokratična stranka z vso svojo močjo, z vso energijo, v najtežavnejših razmerah, proti navidezno nepremagljivim sovražnikom, vedno odločno in neustrašeno, vedno dosledno, tudi če so prihajali časi, ko je postajal položaj obupen. Vodila je ta veliki boj v parlamentu in izven parlamenta, v časopisju, na neštetih shodih, z ljudskimi demonstracijami na ulici in z neprestanim poučevanjem delavskih množic. In vodila ga bo seveda dalje, zakaj današnji uspeh spodbuja proletariat na še večjo vztrajnost, ki ne sme odnehati do popolne zmage.
Ko je koncem meseca julija baron Gautsch pripravil svoje mameluke do tega, da so snedli svojo besedo in poteptali svoj lastni sklep, je pač mislil, da bo imel zdaj z mesom vsaj tako dolgo mir, kakor ga je imel Bienerth, ko je njegova večina leta 1907. zavrgla socialno demokratične draginjske predloge. Socialisti, ki so imeli premalo pomoči v parlamentu, ko se je sklepal carinski tarif leta 1905., so tiste jeseni porabili moč, ki jim jo je bila dala splošna volilna pravica za radikalnejši nastop v dra-ginjskem vprašanju. Ali energija meščanskih strank je bila premajhna in same bo takrat pomagale agrarcem do zmage. Enako so pokopavale vse poznejše predloge socialnih demokratov.
Stranka se ni dala zatrašiti. oderuhom je zrastel greben; draginja je naraščala od dne do dne. Socialni |demokratje so neprenehoma stali na straži in kazali, kaj se godi v državi. »Hujskači" so jim dejali; ali s tem se socialisti niso dali ugniti v kozji rog. Nadaljevali so svoj boj, kajti vedeli so, da je pravičen in da je resnica zanesljiv zaveznik.
MAKSIM GOfiKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Mastni blesk zlata na uniformah je po-medlel in se omečil, dih žive sile in bodrega upanja se je dotaknil materinega srca. In na klopeh za njo, kjer so doslej ljudje potrto pričakovali, se je oglasilo tiho mrmranje.
— Ni jih slrah 1 — je zaslišala šepet 8izova, a z leve strani je tiho zaihtela mati 8amojlova.
■ Tiho I — je velel osoren glas.
—- Opozarjam ... — je dejal starec.
ravel in Andrej sta sedla drug poleg drugega, zraven njiju so sedli na prvo klop Mazin Samojlov ,n oba Guseva. Andrej si je obril brado, brki so mu zrasli povešeni navzdol, da je njegova okrogla glava bila podobna mačji. Nekaj novega se je pokazalo na njegovem obrazu: nekaj ostrega in jedkega okolo ust, nekaj temnega v očeh. Na Mazinovi spodnji ustni sta bili dve črni pegi, obraz je postal polnejši; Samojlov je bil prav tako kodrav kakor poprej in Ivan Gusev se je smejal še zmerom široko.
— Eh Fjodka, Fjodka! — je zašepetal Sizov in sklonil glavo.
Mati je opazila, da diha svobodnejše. Poslušala je neiazločna vprašanja starca — vpraševal je, ne da bi gledal na obtoženca, in njegova glava je slonela nepremično na ovratniku uniforme. Poslušala je mirne, kratke odgovore
Sovražnik sam je nehote pomagal. Draginja je gnala draginjo in je postala kakor lavina. Oderuštvo je začelo tekmovati, kdo bo bolje izkoriščal in gulil množice. Neizogibno je moral priti čas, ko je postajal gospodarski položaj ljudstvu neznosen. Poleg delavcev so se polagoma začeli oglašati tisti, ko so pravzaprav delavci, pa nočejo biti; potem nižje plasti srednjih slojev in potem je segala nezadovoljnost vse više in više. Nazadnje so se morali zdramiti tudi meščanski poslanci.
Meseca julija jih je Gautsch še enkrat speljal na led. En trenotek so se bolj ustrašili, da bi izgubili Gautscha, kakor pa ljudske sodbe. Preden so odšli domov, so potrdili njegovo »pravno stališče", da je treba lepo prositi v Budimpešti.
Bil je trenotek nezavesti. Takrat so še večinoma upali, da bo baron Gautsch znal Ma-djarom pokazati zobe in da bo s svojimi pravnimi nazori dosegel uvoz mesa. Ali avstrijska vlada se je začela pogajati z ogrsko in konec je bil ta, da so Avstrijci ostali »durakiJ. Tedaj se je v meščanske stranke nekoliko vrnila zavest. Ko se je parlament zopet sešel, je bilo za barona Gautscha že gotovo, da mu sede draginja zopet na tilnik. Poskušal je pač že pred sestankom parlamenta nasipati peska v oči če že ne ljudstvu, pa vsaj poslancem. Poljedelsko ministrstvo je izdalo znani »program za varstvo telet". Tiskovni urad je razpošiljal obljube za bodočnost na vse strani. Papir, ki je nekdaj služil le za pisanje in za zavijanje klobas, se je sčasoma začel rabiti za ovratnike in manšete, za palice, za galanterijsko blago, za železniške tračnice; baron Gautsch je hotel z njim nadomestiti še meso in kruh.
-	To ni pomagalo. Parlament se je sešel in proti želji vlade postavil draginjsko vprašanje na prvo mesto dnevnega reda. Gautsch je napeljal svoje največje topove. Trenotek, dva se je zdelo, da mu prihaja usoda na pomoč. Na galeriji so počili Njeguševi streli in Gautsch je začel hujskati proti »socialno demokratičnim hujskačem".
Niti to ni več zaleglo. Ljudje, ki ne znajo v kritičnih trenotkih ohraniti svojega razuma v glavi, so nekaj časa divjali. Ali kakor so govorniki v debati prihajali do besede, so sami drug za drugim »hujskali", ker so morali »hujskati", čim so se doteknili draginje.
Sešel se je draginjski odsek in takoj na prvi seji je postal položaj kritičen za »pravne nazore" barona Gautscha, on pa se je začel vesti kakor desperedo. Citiral je svoje veteri-narce. Njihovi romani so imeli biti najmočnejši »atout". Povesti o argentinskih strahotah so imele nagnati meščanskim poslancem strah v kosti in jim vzeti zadnji sled samostalnosti in kritičnega mišljenja.
svojega sina. Zdelo se ji je, da predsednik in sodniki ne morejo biti ne zlobni, ne kruti ljudje. Pozorno je motrila obraze sodnikov in ugibala iz njih; tiho je prisluškovala novemu upanjn, ki se ji je zbujalo v prsih.
Porcelanasti človek je ravnodušno bral svoje ^ papirje, njegov enakomerni glas je z dolgočasjem napolnjeval dvorano in oblival iMi, ki so sedeli nepremično kakor otrpli. Štirje odvetniki so se tiho, a živahno razgo-varjali z obtoženci; močno in urno so se gibali in spominjali na velike črne ptice.
Na eni strani starca je polnil stol s svojim telesom tolst, zabuhel sodnik, z drobnimi, plavajočimi očmi, na drugi strani grbec z rdečimi brki na bledem obrazu. Utrujeno je naslonil glavo na naslonjalo in premišljal z na-polodprlimi očmi. Tudi obličje državnega pravd-nika je bilo utrujeno, dolgočasno in ravnodušno Vzad za sodniki je sedel župan, polen in zajeten možiček, ki si je zamišljeno gladil lica; načelnik plemstva glavar, siv, bradat in rdečeličen človek z velikimi, drobnimi očmi; okrožni glavar z ogromnim životom, ki ga je očividno motil.
—	Tu ni zločincev, ne sodnikov — seje razlegal trdi Pavlov glas — tu so le zmagalci in premaganci...
Vse je utihnilo, nekaj sekund je materino uho slišalo le tenko, urno škripanje peresa po papirju in utripanje svojpga srca.
Tudi predsednik sodišča je nekaj prisluškoval in pričakoval. Sodniki so' se zgienili. Tedaj je dejal:
m
Kobdo	_
^" 'Diungarsko n a Q
Qtiami	Peking
,	ien-fsin
v 'Sfj-ceu } ir
C 1 NJf K1,
vZ&lan-ieu
TIBET
jP
Changcvu
Bensreš'*
Meritko *
un-nan
1N OIE
Kilometru
Agrarci in naši agraroklerikalci so zavriskali. S komedijaškim patosom so začeli govoriti o »velikanskem vtisku", ki ga je baje napravila veterinarska komedija. Ali vriskali so prezgodaj. Sodruga Beumann in Renner sta z nepobitnimi podatki razcefrala vse tiste štorije in predložila odseku tako bogat material o domačih in tujih živinskih razmerah, o trgu, o mešetarstvu, o pomanjkljivosti aprovizacije, o edini možnosti zboljšanja, da niso našli zastopniki vlade več odgovora na te jeklene argumente. Ves vtisk komedije je bil izbrisan, absolutna nezanesljivost veterinarskih pravljic je bila dokazana in tako je večina odseka pri današnjem glasovanju našla samo sebe.
Prvi korak je storjen. O drugih draginj-skih zadevah se imajo še posvetovati podod-seki. Odsekov sklep zaradi mesnega vprašanja pride še v zbornico, ki ima sklepati o njem. Ali upati je po dosedanjem razvoju, da se ne zgodi kakor meseca julija. Vse je odvisno od tega, da ostanejo stranke pri tem, kar so sklenile v draginjskem odseku. Življenska potreba ljudstva je važnejša od Gautschevih pravnih stališč in važnejša od obstanka Gautscheve vlade.
Kriza.
Dunaj, 25. oktobra.
Položaj v parlamentu in za kulisami se je skrajno poostri). Stališče Gautscheve vlade je tako omajano, da ugibajo že v nuj resnejši h krogih o nasledniku. Sestavljenje večine ne gre od rok. V nemško nacionalni zvezi nastajajo vsak hip nove težave. Nazori si tam tako nasprotujejo, da se nekateri voditelji že boje za obstanek zveze, če se ne najde kmalu izhod iz sedanje zmede. Mladočehi so se Gautsohu
očitno zelo približali; radikalci v nemško nacionalni organizaciji pa mu posebno tega ne morejo odpustiti, da se je začel pogajati s Cehi, preden je bil na jasnem z Nemci. Zmernejši posredujejo in strašijo zlasti s tem, da bi se utegnil obnoviti »železni obroč" kakor v Taaf-fejevih časih brez Nemcev in proti Nemcem. Ali tudi med zmernejšimi je še nesoglasje r tem, če naj se ministrstvo rekonstruira s novimi uradniškimi ministri, ali če naj se parlament tarizira, ali če naj bi se v ministrstvo poklicali zaupniki strank, toda ne parlamentarci.
Italijanska fakulteta je še poostrila položaj. Nemško nacionalna zveza se je dane9 posvetovala o svojem stališču. Na seji so se pokazala velika nasprotja in bilo je baje tudi nekoliko hrupnih prizorov, Končno je bilo z večino enega glasu sklenjeno: Nemško nacionalna zveza bo glasovala za ustanovitev italijanske fakultete; ta pa se ne Bme ustanoviti ne na Tirolskem, ne na Dunaju in Bploh v nobenem nemškem mestu ne.
Nocojšnji sklšp draginjskega odseka, ki odklanja vladno stališče, je bil za barona Gautscha nov udarec. Glasovi o krizi, ki so se raznašali že popoldne, so se vsled tega zvečer pomnožili. Ni pa verjetno, da vloži Gautsch takoj demisijo. Kakor kaže, se bo negotovost zavlekla morda še kakšna dva tedna. Za Han-tschevega naslednika pa imenujejo z največjo verjetnostjo Poljaka Bllinskega.
Predsednik zbornice Sjlvester je povabil načelnike treh velikih zvez na dogovor zaradi delovnega programa. Pripisujejo se pa tej konferenci tudi politični mešetarski nameni.
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarjev.
—	N-da . . .	Andrej Nahodka! . . .
Ste li kriv . . .
Nekdo je zašepetal;
— Vstani . . . vstanite!
Andrej se je počasi vzdignil, se vzravnal in vihajoč si brke izpod čela gledal na starca.
— Zakaj naj bom kriv? — je dejal pojoče in zložno Malorus in kakor zmerom zmajal z rameni. — Nikogar nisem ubil, ne okradel, ne	skladam se s	takim življenskim redom,
ki	sili	ljudi na rop	in na medsebojno ubija-
nje .. .
—	Odgovarjajte	kratko: da ali ne . . .
—	je dejal starec šiloma, a razločno.
Na klopeh za seboj je mati začutila nemir, ljudje so tiho šepetali in se premikali, kakor da bi se osvobojevali iz pajčevine sivih besed porcelanastega človeka.
— Slišiš, kakšni so ? — je zašepetal Sizov.
— Da . . .
— Fjodor Mazin, odgovorite.. .
— Nečem I — je jasno odgovoril Fjodja, in poskočil na noge. V obraz je zardel od razburjenja, oči so se mu zasvetile in roke je položil na hrbet.
Sizov je tiho zastokal, mati je začudeno razširila oči.|
— Odklonil sem obrambo ... nič ne bom govoril ... ker smatram vaše sodišče za nezakonito 1 . , . Edo pa ste vi? Ali vam je ljudstvo dalo pravico, da nas sodite? Ne, ni vam je dalo! Ne poznam vas!
Sedel je in skril svoj razžarjeni obraz za
Andrejevim hrbtom.
Tolsti sodnik je sklonil svojo glavo k starejšemu in zašepetal nekaj. Sodnik z bledim obrazom je privzdignil obrvi, poškilil na obtoženca, položil roko na mizo in začečkal s svinčnikom nekaj po papirju. Okrožni glavar je zmajal z glavo, oprezno prestavil noge, naslonil trebuh na kolena in ga pokril z rokami. Ne da bi ganil glavo, je starec sklonil telo k rdečeličnemu sodniku in ga ogovoril, ta je sklonil glavo in ga poslušal. Plemiški maršal se je razgovarjal z državnim pravdnikom, župan je poslušal in se smehljal. Znova je zadonela motna beeeda predsednika.
Vsi štirje odvetniki so pozorno poslušali, obtoženci so šepetali med seboj, Fjodja se je zmedeUo smejal in skrival.
— Kako se je odrezal? . . . naravnost najboljše med vsemi I — je začudeno zašepetal Sizov materi na uho. — Eh. deček I . , .
Mati se je začudeno zasmejala. Vse, kar se je godilo, se ji je zdelo kakor nepotrebne in okoren uvod za strahoto, ki se pojavi naenkrat in ki navda vse s hladno grozo. Ali mirne besede Pavlove in Andrejeve so zvenele brez strahu in trdo, kakor da bi bile govorjene v mali hišici tam v predmestju in ne pred sodiščem. Strasten mladostni izbruh Fjo-dje se ji je zdel zabaven. Nekaj smelega in svežega se je pojavljalo v dvorani, in mati je iz gibanja ljudi za seboj ugenila, da ne čuti le ona tako.
— Vaše mnenje? — je vprašal starec.
________________________ <D*W
NOVICE.
* Kitajska revolucija, ki je očividno presenetila dvor in vlado v Pekingu, dasi je bila nedvomno dobro pripravljena in organizirana, napreduje in se razširja. Za mandžursko dinastijo je postal položaj že zelo nevaren. Pričakovati je pač še dosti bojev. Da olajšamo svojim čitateljem zasledovanje dogodkov, prinašamo v današnji številki majhen zemljevid Kitajske. Zaradi lažjega umevanja bodi omenjeno, da pemeni češki izraz „Riše činska* v slovenščini »Kitajska država; na jugu „Britika Indie* je razumljivo „Britska (angleška) Indija; „meritka“ pomeni „merilo“. Na jugovzhodu ravno nad Hong-kongom najdejo či-tatelji ob reki Jang-tske kiang mesti Hankav (Hankou) in nasproti Vučang, kjer je revolucija izbruhnila. Poznejše dogodke bodo lahko zasledovali na podlagi naših poročil. Izkušali bomo sploh, da ustrežemo cenjenim čitateljem b primernimi aktualnimi ilustracijami.
* Ljudstvo zopet ogoljufano. Iz Srbije prihajajo preko Ogrske poročila, da sta 8e avstro^ogrska in srbska vlada »sporazumeli" zaradi uvoza mesa in živine. Kakšno pa je „8porazuml|enje“, je razvidno iz dejstva, da so se uvaževale zgolj koristi avstrijskih in ogrskih veleagrarcev, da torej ljudstvo zopet ne bo jedlo cenega mesa. Takoj na meji bo treba plačati 30 vinarjav carine za kilogram uvoženega mesa, k temu pa pridejo še stroški ve-terinarnega ogleda, ki jih bodo morali plačati srbski eksporterji, pa se bodo naravno odškodovali s tem, da bodo meso in živino podražili. Tako je torej tisto slavno sporazumljenje, ki je vlada z njim varala ljudstvo cele mesece!
* Lot za bravo. Na Dunaju se je splašila krava in zdivjala po ulicah. Podrla je 40-letnega mesarskega pomočnika Huberja, da je obležal. Divjala je mimo avtomobila, šofer je streljal nanjo iz revolverja, a je ni zadel. Nato je pridirjala proti stražniku, ki je potegnil sabljo in jo nastavil proti njej. Kravi se je zadrla sablja do ročaja in je kmalu poginila.
* Kršitev avstrijske jadrenice. Iz Dalmacije poročajo :	Dve	italijanski	jadrenici
sta rešili v braški ožini moštvo dalmatinske jadrenice, ki so jo bili morski viharji tako močno poškodovali, da bi se bila kmalu potopila. Avstrijske oblasti pradlagajo, da se da italijanskim mornarjem nagrada.
* Strahovita nesreča v cnkrarni. Pri Hodoniu se je zgodila v tvomici za cuker velika nesreča. Neka delavka je zašla v stroj, ki jo je popolnoma razkosal. Njena tovarišica ji je hotela pomagati, pa jo je stroj ravno tako zdrobil.
* Samomor dveh ljubimcev. V Ko-
m o ta vi so našli moško in žensko truplo. Dognali so. da sta mrtveca 55 letni kurjač Viljem Eorza in 59 letna delavčeva žena Begina Frič. Samomor sta izvršila, ker se nista mogla poročiti. Horza je najprej usmrtil Fričevo s strelom v seuca, nato pa na enak način še sebe.
* Samomor morilca. Kazimir Levicki, ki 80 ga zaradi umora igralke Oginske obsodili na smrt, se je že pred sodbo trikrat hotel umoriti v preiskovalnem zaporu Pred kratkim 80 ga našli nezavestnega na ležišču. Prenesli so ga v bolnico in preiskava je dognala, da se je Levicki zastrupil z veronalom. Vsi poskusi, da bi ga rešili, so bili zastonj. Levicki je predvčeranjem umrl zaradi zastrupljeuja.
* Blagoslovljena neločljivost kato lifikega zakona. V Solnogradu si je pognal neznan, približno petdesetleten mož iz brow-ninga krogljo v glavo in obležal na mestu mrtev, Samomorilec je zapustil pisanje, kjer toži. da mora že devet let sam tavati po svetu in da bi se bil že lahko poročil, ako bi ne bilo paragrafa 111 splošnega državljanskega zakona. Ta paragraf 86 nanaša na neločljivost katoliškega z»kona. Samomorilec |e bil naibrže monter, obratni vodja ali delovodja. Bil je močne, rejene postave, precej belih las, naramnice je imel obšite 8 čipkami in zaznamovane 8 črkama „C“ in „F".
* Velikanski požar. V Bepeceb Banji pri Šopronju je pogorelo 78 hiš in 84 stranskih poslopij, v sosednem kraju Pelesztey pa
29	hiš in 40 stranskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živine.
* Volitve v Alzaciji In Lotaringlji.
V	Alzaciji in Lotariugiji so bile v nedeljo de-želnozborske volitve prvič po novem volilnem redu. Volilna pravica je splošna, enaka, tajua in direktna. V glavni volitvi je izvoljen tisti, ki je dobil nad polovico vseh oddanih glasov v voli'nem okraju. Ako ni dobil nuben kandidat nad polovico glasov, tedaj bo čez sedem dni nove volitve, kjer odločuje relativna večina in je izvoljen tisti, ki ima od vseh kandidatov največ glasov. Volitve morajo biti vselej v nedelio. Po dosedamib volilnih rezultatih je izvoljenih 7 socialnih demokratov, 19 centrumovih pristašev, 7 pristašev lotarinškega bloka in 2 liberalca. Socialni de-mokratje so dosegli lep usp»-b; že pri glavnih volitvah so osvojili 6 mandatov Preie niso imeli socialisti nobenega poslanca v deželnem zboru.
* Ubežnl bankir. Paznik Bath, ki se je sam javil beroliuski policiji, kakor emo
včeraj poročali med brzojavnimi vestmi, je baje dal natančnejše podatke o poti, ki si jo je izbral Sehwarz za svoj beg. Graške oblasti so ukrenile brzojavnim potom vse potrebno, da Schwarza na potu ulove. Proti višjemu režiserju Herzmannu, ki sedi v preiskovalnem zaporu, so se pojavile nove obteževalne okol-nosti. Herzmann je baje vedel za beg in je najmanj pri petih pismih posredoval med Schvvarzom in Golsteinovo.
* Carjevi morilci. Ogromne so žrtve, ki jih je rodila ruska reakcija od leta 1905, ko je bil plamen revolucije udušen in je izšel oktobrski manifest. Nemožno je, da bi se dalo natančno izračunati, koliko ljudi so rablji »mirovnega carja“ pomorili in koliko jih oropali svobode. Vendar pa so neutrudni raziskovalci carskih grozovitosti sestavili statistiko, ki nam nudi približne podatke o divjanju carjevih rabljev. Seveda ti podatki niso popolni in daleč zaostajajo za resničnimi številkami. V zadnjih petih letih so torej pomorili v imenu „mirov-nega carja“ 2 5.0 0 0	1 j u d i pri pogromih in podobnih klanjih, 1 5 0 0 1 j u d i pri kazenskih ekspedicijah, 3750 oseb so dala pomoriti vojna sodišča; 8 2.0 0 0 oseb je bilo obsojenih v katorge (ječa s prisilnim delom), 3 5 0 0 0 pa so jih pregnali. Vse te obsodbe so seveda političnega značaja. Nikolaj II. bi pač zaslužil, da bi mu pravica v čelo vžgala te številke !
* Rudniška eksplozija. Iz Harrisburga v ameriški državi Illinois poročajo : V Orgari se je dogodila v jami eksplozija in je zasutih
30	rudarjev. Zračni pritisk je vrgel iz rova dvoje trupel.
Ljubljana in Kranjsko.
— Strankina dolžnost, disciplina in enotnost, zvestoba do stranke — hm, še nikdar ni bilo v kakšnem oklicu liberalne stranke v kratkih vrstah toliko takih strastnih apelov kakor sedaj, ko gre za volitev Bibnikarja v deželni zbor. čimbolj napoveduje izvrševalni odbor narodno-napredae stranke „ si jaj no zmago*, tembolj so čudni nervozni apeli na disciplino, aoeli, ki se ponavljajo dannadan, tiskani z najdebelejšimi črkami. čemu je treba volil-cem tako zabičavati disciplino, če je »sijajna" zmaga itak zagotovljena? čemu je tega treba zlasti v mestni kuriji, v kuriji inteligence ?... Pravijo, da je prevelika reklama navadno slaba reklama.
— Nadomestne volitve v ljubljansko obrtno sodišče. Po zakonu o obrtnih sodiščih odstopi letos polovica prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča ter obrtpih prisednikov vzklicnega sodišča, vsled česar bodo vkratkem nadomestne volitve v ljubljansko obrtno sodišče. In sicer bo izvoliti v prvi skupini velikih obratov. (obratov, ki plačujejo nad 300 K splošne pridobnine, podjetij polagajočih javne račune, izimši trgovske obrate) 4 delavske in 4 podjetniške prisednike in dva delavska in dva podjetniška namestnika za obrtno sodišče in po 1 delavskega in podjetniškega priseduika za vzklicao sodišče, v drugi skupini malih obratov fizimši trgovske obrate) 5 delavskih in 5 podjetniških prisednikov ter 3 delavske in 3 podjetniške namestnike za obrtno sodišče, in po 1 delavskega in podjetniškega priseduika za vzklicno sodišče; v tretji skupini vseh trgovskih obratov pa 3 delavske in 3 podjetni-jetuiške prisednike, ter dva delavska in dva podjetuiška namestnika za obrtno sodišče in po 1 delavskega in podjetniškega priseduika za vzklicno sodišče Vsi podjetniki (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani, da tekom treh tednov sestavijo iu vpošljejo obč. uradu^seznam v njihovem obratu vposlenih delavcev in delavk, ki so dopolnili 20. leto, ki bivajo najmanj eno leto v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev. Ti imeniki moraio obsegati tudi delavce, ki de-laio izven obratovališča proti plačilu za obrat. Uradna doba prisednikov in namestnikov, ki jih je na novo izvoliti za štiri leta se konča dne 1. decembra 1915. Nataučnejši čas volitve naznani deželna vlada s posebnim razglasom
— Mladinsko podružnico ustanovi Spl. del. zv. , V z a j e ra n o s t“ v nedelio, dne 29. t. m. popoldne ob 2. v društvenih prostorih Šelenburgova ulica štev. 6, II. nad-stropie. Prihitite vsi mladi sodrugi na ustanovni občni zbor!
— Za VlČ-GIInce se ustanovi podružnica Spl. del. zv. „V z a j e m n o s t“ v soboto zvečer ob 8. v gostilni pri Travnu na Gliucah. Sodrugi iz teh krajev so vabljtni vsi na ustanovni sestanek!
— V Mostah sklicuje krajna politična organizacija na nedeljo ob 3. popoldne k Miškotu javen ljudski shud z dnevnim redom: Kaj zahtevamo od občine? Sodrugi, vsi na važen shod!
— Podružnica tlskarnlškega pomožnega osobja v Ljubljani naznanja, da je dne 24. t m. umrla nje zvesta članica H e -dvika Dobrota po dolgi in mučni bolezni v 28. letu svoje dobe. in se ob enem zahvaljuje vsem za blage dokaze kakorkoli izkazanega sočutja.
— Iz ljubosumja. Na Poljanski cesti sta napadli na hišnem dvorišču žena nekega
asistenta in neka gostilničarka deklo. Strgali sta z nje obleko in bili tako dolgo po njej s palicami, da se je zgrudila nezavestna. Deklo so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Vzrok napada je ljubosumnost. f
.— Avtomobilska nezgoda. Avtomobil J. 21 je povozil sinoči ob pol 6 na Dunajski cesti pred TOnniesovo tovarno žensko, ki je nesla košaro zeljnatih glav. Avtomobil je z veliko silo podrl žensko na tla in jo znatno poškodoval. Očividci trdijo, da je krivda voznikova, ker je vozil avtomobil v naglem diru prav tik hodnika za pešče.
— Kolera v občini Tiirlfkbecse. Kr. ogrsko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo, da je občina TSrOkbecse (komitat To-rontal) okužena 8 kolero in je treba vse iz te občine došle tujce strogo nadzorovati. Da se zamore to nadzorovanje točno vršiti, imaio vsi hotelirji, gostilničarji in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, vsakega iz te občine došlega tujca nemudoma zglasiti pri mestnem zglaševalnem uradu. Vsako sumljivo obolenje je takoj prijaviti. Prestopki se bodo strogo kaznovali, ker lahko privedejo do nedoglednih posledic.
— Kazmere v jeseniški restavraciji.
Iz železničarskih krogov nam prihajajo tožbe, da morajo železničarji z legitimacijo v jeseniški restavraciji pogostokrat plačevati polne cene vzlic temu, da pri naročanju opozore natakarja, da so železničarji, čas je, da bo teh nerodnosti konec!
Občinske volitve v Novem mestu.
Socialni demokratje, ki so volilci v Novem mestu, naj pri občinskih volitvah za novomeški občinski odbor dne 28. t. m. ravnajo po sledečem navodilu.
1. Udeležite se zanesljivo vsi do zadnjega občinskih volitev, izvrševanje volilne pravice bodi vsakemu somišljeniku prva dolžnost.
2. Držite se strogo discipline, ker trdna diseiplinajeprvi pogoj nspuhn.
8. Volite enoglasno spodaj napisana s o cia 1 n o d e m o krati -čna kandid at a in agitirajte za n j u.
4. Ne volite nobenega klerikalca niti nikogar, ki ga podpirajo klerikalci.
5. Podpirajte kandidate, ki so zanesljivo naprednega mišljen j a.
Socialno-demokratična kandidata za občinski odbor novomeški sta:
za II. razred (modre glasovnice) Franc Schiffrer,
železniški poduradnik v pok.
z a III. razred (rdeče glasovnice)
Rihard Twrdy,
železniški poduradnik.
Vsa navodila in pojasnila za volitve se dobe na postaji pri B. T w r d y j u , v mestu pri dr. Jelenc u.
Štajersko.
—	Trbovlje. V nedeljo popoldne je bil na dvorišču „Delavskega doma" dobro obiskan ljudski shod, na katerem je poročal o političnih dogodkih zadnjega časa sodrug Kocmur iz Ljubljane. Govornik je dejal, da bi bila pravzaprav dolžnost g drja. Benkoviča, ki je poslanec tega okraja, da pride pred vo-lilce in jim razloži, kakšno je delovanje v državnem zboru. Hrupno ogorčenje je zavladalo, ko so zborovalci zvedeli, da 8e podražitev premoga utemeljuje 8 tem, da so se baje zvišale plače rudarjev. Trboveljski rudarji ne vedo nič o povišanju plač, pač pa je resnica, da se jim neprestano znižujejo. Dokaz, da trboveljskim rudarjem ni z rožicami postlano, je že to, ker rudnik ne more dobiti zadostnega števila de lavcev, dočim se vozijo celi transporti na Vestfalsko, dasiravno se tudi tam ne cedi med in mleko. Nizke in nestalne plače pa uplivajo, da se draginja občuti še bolj nego drugod, kjer vladajo količkaj urejene razmere. Budnik izkorišča delavca ne le kot producenta, ampak tudi kot konzumenta s tem, da mu daje namesto plače živila iz svoje konzumne zaloge. Nič red kega ni pri nas delavec, ki vse leto ne vidi vinarja! Budarjem, ki se pritožujejo, se odgovarja, da so preleni, da bi lahko več zaslužili, pa da so sami krivi itd.! Budniška gospoda dobro ve, da rudarji niso tako organizirani, kakor bi morali biti; pa se zato upa rabiti take izgovore. Ko se je govornik še popečal z izdajstvom slovenskih klerikalnih poslancev, je pozval še posebej navzoče žene, naj se tudi one pobrigajo za organizacijo. Na zboljšanje razmer se bo moglo šele takrat misliti, kadar bodo vsi rudarji strokovno, gospodarsko in politično organizirani. Po kratkih sklepnih besedah sodruga T o k a n a je bil shod končan in je upati, da ne bo ostal brez uspeha.
— Ib Trbovelj nam pišejo: V nedeljo je pri nas strašil dr. Benkovič. Mislili smo, da pride na naš shod, da nam pove, zakaj je glasoval proti uvozu argentinskega mesa. Pa ga ni bilo nič na spregled in ljudje pravijo, da jo bil samo v farovžu, kjer je obiral posvečene piščance in pokušal letošnji mošt. Ampak spodobno ni, Če se poslanec, ki se je pred volitvami Trboveljčanom tako vsiljeval sedaj plazi po naši občini kakor kakšen tihotapec. Če je njegovo delovanje pošteno, bi moral biti bolj korajžen, če hoče res biti ljudski zastopnik, naj pride med rudarje, pa se bo hitro prepričal, da revščina ni samo švindel, kakor to trdijo njegovi tovariši.
— Divji prašiči v graški okolici. Prebivalci v Nestelbachuso bili 22. t. m. v velikem stiahu. Naenkrat so se pojavili v vasi trije divji prašiči, ki so bili tako besni, da so morali pred njimi bežati, kajti zveri so napadle vse, kar jim je prišlo nasproti. Vest
o	divjih prašičih se je naglo raznesla in jih je šlo veliko število lovcev zasledovat. Toda o divjih prašičih ni duha ne sluha; naglo kakor so prišli, so tudi izginili. Ljudje se seveda še vedno boje, da se nenadoma vrnejo.
— Ljudsko praznoverje. V Pollau-u na gornjem Štajerskem, kjer je ljudstvo še popolnoma »nepokvarjeno" in »dobro katoliško*, so si pričeli šepetati ljudje grozovite povesti o lekarnarju Kobernauserju. Pravili so, da umori Kobernauser vsako leto po enega moškega in po eno ženo ter ju porabi za pripravljanje zdravil. Kako se je vgnezdila vera v resničnost te prismojene govorice kulturno daleč zaostalih ljudi, priča naslednji dogodek. Posestnikov sin Franc Puc je prišel neko noč v lekarno po zdravila. Lekarnar ga je spremil z lučjo do vrat. Pucu se je zdelo, da ga je lekarnar pogladil z roko po obrazu. Takoj potem mu je postalo zelo slabo in Puc je res zbolel na nenadnem živčnem napadu. Puc in niega starši so pričeli govoriti, da je hotel lekarnar dečka porabiti za medicine, kar so ljudje tem rajše verjeli, ker so bili že itak vsi prismojeni vsled omenjene govorice. Kobernauser je zvedel za te govorice in je vložil tožbo proti Pucu in njegovim staršem. Okrajno sodišče je obsodilo Puca na 14 dni zapora, njegove starše pa je oprostilo. Nato je bila v Gradcu vzklicna obravnava. Pri tej obravnavi so podali Puc in starši častno izjavo, da obžalujejo neutemeljene govorice in prosijo lekarnarja odpuščanja. Nato je lekarnarjev zastopnik tožbo umaknil in je torej obveljala oprostilna razsodba staršev, Pucu pa se je spremenila kazen v denarno globo 10 kron.
— Brata Je n moril. Posestnikov sin Ivan Poklac na Vranskem je pil v gostilni pozno v noč. Ko je prišel domov, se je začel prepirati z bratom Jurijem. Slednjič je zgrabil Ivan velik kuhinjski nož in ga zasadil bratu globoko v prsi, da se je zgrudil smrtno ranjen na tla. Morilec je pobegnil, a so ga prijeli še tisto noč in izročili vranskemu sodišču.
Goriško.
= Od Sv. Lucije ob Soči. Liberalcem prede slaba; sedaj se zatekajo že h klerikalcem po pomoč. 22. t. m. je prišel neki man-dičar iz Trsta na našo postajo in je prosil zagrizenega klerikalca, da bi delal reklamo za narodno organizacijo. Mož je trosil po kolodvoru lažujivo jugoslovansko cunjo Temu fra-karju, ki je prišel v Sv. Lucijo po smolo, povemo, da iz te moke ne bo kruha Vdrugič naj se zateče kar naravnost k župniku, morda pomaga ta Jugoslovanom iz zadreg. — Bdeča straža.
—	Tretji roparski napad ob preser-ako-gorjanskl cesti pri Komnu. Dne 21. t. m. okoli 9. zvečer je peljala na dvokolesnem ročnem vozičku mlada Justina Volčič iz Komna, prekupčevalka z zelenjavo in z raznimi kuhinjskimi potrebščinami, kakor 8 pomarančami, limoni, svojo v Trstu nakupljeno robo v Komen, da bi jo tam razprodala po hišah. Na cesti med Gorjanskim in Komnom in sicer pri preserskem gozdiču je prišel k nji neki neznan človek ter zahteval od oje denar, grozeč ji. da se ji drugače kaj druzega zg >di. Prestrašena Volčič je izročila lopovu ruto, v kateri je imela zavitih 11 kron in napadalec Je odšel.
—	Prišedša v Komen je naznanila to orožnikom To je v kratkem času že tretji roparski napad v preserskem gozdu.
Umetnost in književnost
Iz gledališke pisarne. Danes se poje prvič v sezoni B Smetane komična opera v treh dejanjih »Prodana nevesta*. Predstava se vrši za par abonente. Opozarjamo, da se bo uvertira svirala celotno in brez doslej običajnih krajšav. Prvič popolno svirana uvertira traja okolo 6 minut. Med uvertiro vstop v gledališče ne bo dovoljen.
Milan Pugelj: Mali ljudje. V založni« štvu Kleinmaiyer in Bamberg je izšla zbirka povesti Milana Puglja pod naslovom: »Mali ljudje". Knjiga obsega na 236 straneh devet povesti in sicer: V letih nerodnih; Zimska pot; Hlapec; Osat; Na gradu; Sestanek; Krst: Vrana; Pismouk. Cena broširane kujige je 3 K, vezane 4 K. Oceno še objavimo.
Borba štev. 19 ima sledečo vsebino : D. Tucovič: Kat i Balkan. — Plehauov: O agrarnem pitanju. — M. Juvanovič: Carinsko pro-hibitivna potika feudalno agrarnih magnata u Ugarskoj. — A. Bogdanov: Revolucija i filozofija — Dragiša Lapčevid: Sindikalni pokret a Srbiji u godini 1910. — Književni pregled.
—	Socialistički pregled. — S. Stepnjak: Sofija Perovska.
Draginja.
(Piše dr. H. Tuma.)
(Dalje)
Iz teh kratkih podatkov se vidi, kako je tekom zadnjega stoletja Zapadna Evropa postala iz poljedelskih držav industrijalua, da so se premenile potrebe konzumentov, -da se je premenilo število konzumentov, t blagu je stopil na prvo mesto kruh in meso. Vsled tega je naravna rast cene kruha in mesa v Zapadni Evropi. Primanjkovalo je živil in ta so se morala uvažati iz drugih dežel, kjer so poljedelci še ogromna večina in kjer so za rast žita in rejo govedine ugodna tla. Dežele, ki so imele potrebo po uvozu žita, so bile 1> ta 1905 : Velika Britanija, Francoska, Nemška, Avstrija, Italija, Belgija, Holandska, Švica, Danska, Švedska, Norveška, Španska, Portugalska in •Grška. Ves primanjkljaj je znašal 151 mil. kvintalov pšenice, 24 milionov kvintalov rži, 42 milionov kvintalov ječmena, 25 milionov kvintalov ovsa in 59 in pol miliona sirka. Temu nasproti so imeli prebitek za izvoz: Ogrska, Ruska, Rumunija in Bolgarija, Angleška Indija, Zjedinjene države Severne Amerike in Argentinska na pšenici 163 in pol milionov kvintalov, na rži 16‘3 milionov kvinta-Jov, na ječmenu 3‘5 milionov kvintalov, na ovsu 19'3 milionov kvintalov in na sirku 68 milionov kvintalov. Vidi se iz tega, da je Evropa leta 1905 pri konsumu žita za malo aktivna, a že leta 1906 je postala pasivna.
Od leta 1880 je dovažala v Evropo precejšnje količine žita Severna Amerika. Zedinjene države Severne Amerike so štele 1. 1850 23 in pol milijonov prebivalcev. Vsa prostorna tla te države so bila ali preorana ali pa pokrita z neizmernimi gozdovi in nepreglednimi travniki, godnimi za novino in preoran,je. Priseljenci, ki so prihajali v Zjedinjene države, so dobili tal za pridelovanje žita v preobilju. Že leta 1880 je bilo 50 milionov prebivalstva, ki so razširili plodno polje od 452 hektarov na 1140 milionov hektarov ter so izvozili na leto 50 milijonov kvintalov žita. Leta 1900 je tfilo 1658 milijouov ha obdelanih, izvozilo se je 100 milijonov ha žita. Poleg poljedelstva ee je še hitreje razviiala industrija ter prebivalstvo do leta 1910 namnožilo na 90 milijonov duš. Tla, ki so se preveč izkoriščala, dajal« so manj plenjavo žito. Izvoz jame padati. Leta 1905 znaša le 60 m q, leta 1908 le še 42 m q leta 1910 je neznaten in cene kruha gredo tudi doma kvišku. S prenehanjem izvoza iz Zedinjenih držav Severne Amerike je moralo v zapadni Evropi, ki je prejemala ves oni izvoz, nastopiti pomanjkanje.
Ako štejemo v Zapadni Evropi in Zedi njenih državah Severne Amerike 500 konsu-mentov krušnega žita in ako po prof Bauke znaša dnevua potreba 400 g kruha, dobimo, da bi morala zadoščati za to število konsu-meutov celo letošnja produkcija. Letošnja letina. ki šteje med slabše, je dala 716 mihjo-nav q pšenice in 322 milijonov q rži, torej na glavo 208 kg krušnega žita, dočim bi bila ži-votua potreba le 146 kg kruha na leto. seveda ob normalni brani ift v zvezi z drugimi živili. Vendar že i* teh podatkov lahko sklepamo, da pomanjkanju kruha ni toliko krivo pomanjkanje žita, ampak mora izvirati ubitek od drugod, torej iz trgovine, ki posreduje med producentom in kousumentom.
Leta I9t»8 je bilo v Evropi 132 milijonov glav goveje živine. Oziraje se na teleta, lahko računimo, da se to število prenavlja vsako tpetje leto, da pride torej na eno leto 43 milijonov glav goveje živine. Ako računimo počez
1	in pol q mesa, dobimo na leto 5650 milijonov kg govedine. Ako vzamemo le 100 milijonov konsumeutov govejega mesa, dobimo nek »j čez 56 kg na leto ua glavo Po profesorju Rauke pa je potreba odrad-ga moža četrt kg. torpj bi bilo zadostno govejega mesa le za 224 dni.
Delavci vseh kulturnih držav so v zadnjih 30 letih potom organiiacii dosegli 50 do 60 odstotkov na 100 odstotkov povišanje mezde. Vsled tega je tudi njih obraz življenja višji in meso je postalo potrebščina. Dragiuja oe je morala torej javiti najprej na mesu. — Vsporedno z naraščanjem delavstva in industrije se kaže v kulturnih dižavab neizmerno naraščanje bogastva. Da vzamemo le nekoliko primerov: na Nemškem so šteli leta 1910 le v petih mestih Dtl sseldorf. Wiesbaden Char-lottenburg, Frankfurt, Berlin 2846 miljouar-jev. Družino Rot»cbild cene na 11 in pol mi-Ijarde premoženja Morgan v Zedinjenih državah upravlja trud železnic, trust jekla in zavarovalnico Equitable s skupnim kapitalom 20 miljard kron. F Londonu ima Duc de Westminster 76 milijonov kron letuih dohod-
kov le od nepremičnin. Dohodnine so plačali na Angleškem leta 1848 od 256 milijonov funtov napovedenega premoženja, leta 1908 pa od 1010 m. f., 24 miljard kron vštete na-povedbe od 160 f. s. 3840 kron naprej.
(Dalje.)
Gospodarski pregled.
** Uvoz mesa n« Angleškem. Kmalu bo zopet morala avstrijska zbornica izreči svoje mnenje o mesnem vprašanju. In zopet bomo slišali najraznejša žavijanja najbolj očividnih dejstev, samo da bi veleagrarna gospoda olepšala svoje protiljud ko postopanje. Zategadelj se nam zdi umestno, da spregovorimo par besed, kako preskrbuje Velika Britanija svoje prebivalce z mesom. To se nam zdi tem umest-nejše, ker je Angleška vzorna dežela za uvoz mesa, obenem pa tudi vzorna dežela za najplemenitejšo živinsko kakovost, za racionalno gojenje posebnih pasem in obenem tudi vzorna dežela z ozirom na obvarovanje pred živinsko kugo. — Uvoz zmrznjenegi in ohlaje nega mesa na Angleško, Škotsko in Irsko je dosegel v letu 1910 toliko višino, kakor nikdar popreje. Uvozilo se je 610.970 ton mesa, za 78.714 ton več kakor v prejšnjem letu. Ta številka je tem pomembnejša, ker so istočasno tudi Italija, Švica iu Portugalska odpravile carino za uvoz, kar je jasen dokaz, da po Evropi vedno bolj prodira mnenje, naj se dovoli prost uvoz tujega mesa. V letu 1910 so uvozili Angleži shoro dve petini mesa iz inozemstva. Mesa niso uvažali samo iz Argentinije, ampak jako mnogo iz Avstralije in tudi iz Venezuele, Urugvaja in Patagonije. Opomniti je treba, da se je uvozilo več ohlajenega, kakor zmrzlega mesa. Kljub velikemu uvozu naAngleŠkem živinoreja goved stalno napreduje. Samo število ovac je neznatno padlo, kar itak nima posebnega pomena. To dejstvo pa nam kaže z nedvomno jasnostjo, da uvoz domači živinoreji prav nič ne škoduje. Iz povedanega pa je jasno, da vse govorjenje naših veleagrarcev ni nič drugega kakor smotre-no potvarjanje resničnih dejstev in številčnih dokazov v ta uamon, da bi ogoljufali milione in milione lačnih ljudij.
Delavsko gibanje.
= Lep uspeh mariborskih Čevljarjev. Mezdno gibanje mariborskih čevljarjev se je končalo za nje z lepim uspehom. Dasi je že kazalo, da pride do stavke, se je končno dosegla mirna poravnava. Čevljarjem zvišajo podjetniki plačo za 10 do 40 odstotkov, skrajšajo jim delovni Čas na dnevnih 11 ur, sklene se kolektivna pogodba z delavniškim redom in ustanovitvijo paritetnega razsodišča. S tem je odpravljen tudi napolakordni sistem ki je bil v navadi pri mnogih čevljarjih. Pogodba stopi v veljavo s 30 oktobrom in velja za tri leta.
Državni zbor.
Dunaj, 25. oktobra.
Poslanska zbornica je danes skončala prvo branje vladne predloge o italijanski pravni fakulteti. Generalna govornika pro in contra sta bila italijanski klerikalec Degasperi in nemški radikalec W a s t i a n. Za njima se je oglasila cela vrsta stvarnih popravkarjev, le da njih govorance niso bile ne stvarne in ne popravki. Končno je zbornica o d k a z a 1 a vladno predlogo proračunskemu odseku.
Prva točka dnevnega reda jutrišnje seje je razprava o proračunu za leto 19 12. Predsednik je prekinil sejo in med pavzo so se vpisavali poslanci v govorniško listo za proračunsko razpravo; oglasilo se je okolo 800 govornikov.
Nato se je nadaljevala meritorna debata o Dulibičevem nujnem piedloguo dalmatinskih železnicah in je bil predlog z vsemi dodatki soglasno sprejet.
Koncem seje je poslanec dr. Ravnihar t vprašanjem na zborničnega predsednika urgiral odgovor na svojo interpelacijo o jezikovnih odlokih predsednika ljubljanskega deželnega sodišča.
*
<* *
Socialno-demokratični predlogi t dra-glnjshem odseku sprejeti.
V današnji seji draginjskega odseka je bilo glasovanje o mesnih predlogih
V debati je sodrug posl. Winter še konstatlral. da je bilo v septembru 1909 okuženih 49 hlevov, v oktobru 1909 že 20 000 In v avgustu 1911 77 000; potem naj se predrzne še kdo govoriti o okuženosti argentinske živinoreie. S svojimi izjavami so si naši veteriuarci priskrbeli ubožno spričevalo.
Po celi vrsti stvarnih popravkov je odsek glasoval o mesuih predlogih, in sicer najprvo o socialno-demokratičuem predlogu sodruga posl. R e n n e r j a , ki se glasi:
Poslanska zbornica konstatira, da za uvoz mesa in živalskih sirovio iz takih držav, od kjer uvoz teh predmetov ni združen s veteri-
narno policijskimi nevarnostmi, ni treba dovoljenja ali pa enakega postopanja Ogrske v smislu § 12. carinske in trgovinske pogodbe z Ogrsko in dovoljenje spada izključno pod kompetenco avstrijske vlade.
Ker uvoz zmrznjenega argentinskega mesa po angleških, italijanskih in švicarskih in po naših dosedanjih izkušnjah ni zdiužen z vete-rinarnimi nevarnostmi, ker priznava to ogrska vlada sama, ki od nas ne zahteva nobenih ve-terinarno policijskih odredb, temveč čisto druge kompenzacije, so dani vsi zakoniti predpogoji § 2. in nismo zavezani pogajati ee z Ogrsko. Naša vlada ima popolnoma proste roke; z ozirom na pomanjkanje mesa zahteva poslanska zbornica:
1. Vlada naj dovoli brez nadaljnih pogajanj z Ogrsko vsako prošnjo za uvoz argentinskega mesa, brez časovnih in kvantitativnih omejitev.
2. Vlada naj uvede s Srbijo pogajanja o novi trgovinski pogodbi, ki naj dovoli Srbiji proti primernim koncesijam avstrijski industriji neomejen uvoz žive živine in mesa v Avstrijo.
Mladočeh Neumann zahteva, da se o točki 1 tretjega odstavka glasuje posebej, češ da bodo mladočehi glasovali za ves Rennerjev predlog izimši navedeno točko. V poimenskem glasovanju je bil Bennerjer predlog brez točke 1 sprejet s 24 proti 23 glasovi; zanj so glasovali vsi mestni poslanci. Odklonjena pa je bila točka 1. tretjega odstavka s 25 proti 23 glasovi. Sodrug Renner je to točko priglasil kot predlog manjšine.
Nato je odsek s 24 proti 20 glasovi odklonil Marekov predlog o uvozu ruskega mesa, živine ln perutnine; Marek je v imenu manjšine vztrajal pri predlogu. Tudi W aberjev predlog je odsek s 23 proti 22 glasovi odklonil. Nato je odsek glasoval o Jerzabekovem predlogu, ki obsega vse to, kar odklonjena točka 1. v s o c i a 1 n o - d e m o k r a-tičnem predlogu. Jerzabekov predlog se glasi:
Zbornica naroča vladi, da takoj dovoli uvoz ohlajenega argentinskega mesa, ker Ogrska po pogodbi temu ne more ugovarjati; da dovoli popoloo izkoristenje doslej veljavnega mesnega kontingenta iz balkanskih držav in da ga še poviša. Z ozirom na nevarnost oku-ženja je strogo paziti na veterinarsko-policijske odredbe.
Ta predlog je bil s23proti 22 glasovom sprejet; vzlic odklonitvi točke 1. je predlog dr. Rennerja s tem v bistvu sprejet.
Spačekova resolucija, ki zahteva pomožno akcijo za na deželo, je deloma sprejeta, deloma odklonjena.
O resoluctji slovenskega klerikalca Verstovška proti prekupčevanju odsek ni glasoval, ker je bil predlog prepozno vložen ; na zahtevo Poljaka G r o 6 a se je glasovanjee odgodilo in se otvori o predlogu v eni prihodnjih sej razprava.
Italijansko turška vojna.
Poročila so se začela že nekoliko izpremi-njati. Menda se je tudi Italijanom vsaj nekoliko zazdelo, da se lovorjevi venci v Tripolitaniji ne bodo tako igraje pridobivali, kakor so mislili v prvih dneh roparskega navdušenja in še po zavzetju Tripolisa. Ko se je bila turška posadka umaknila iz mesta, ki se ni moglo držati in ko je potem italijauska premoč pri dveh treh praskah pognala male turške oddelke brez pravega, resnega boja, so mislili v Rimu, da pojde vsa vojna enako pot. Tedaj je njih banditska ošabuost dosegla vrhunec pa so jeli govoriti s Turčijo kakor korporal z rekrutom : „Tri-politanijo anektiramo ; drugače se sploh ne govori. — Ce nam bo Turčija sploh še kaj nagajala, ji naložimo še vojno odškodnino, da ji bodo kosti pokale. — Vsak dan nove in te-žie pogoje si bomo izmislili, če ne poklekne Turčija skesana in pouižua pred nas.“
To je zdaj vendar že nekoliko drugače. Natančno se pač ne more vedeti, kako da je, zakaj v detajlih se razlikujejo vesti iz Rima in Carigrada še vedno kakor noč in dan. Ali iz celih hribov italijanskih in turških telegramov, se dajo s pomočjo angleških, francoskih ih nemških poročil vendar izluščiti nekateri momenti ki kaž>jo pravo situacijo vsaj v glavnih potezah.
Lahko se konstatira to : Italjani so zavzeli Tripolis in Bengazi ter še kakšno majhno postojanko. Zavzetje Tripolisa jim ni delalo velikih težav : utrdbe so bile preslabe in turška posadka je bila preslaba, da bi se bila resno branila. Turške čete so zapustile mesto. Italijani so triumfirali in so se takoj po domače uredili. Nekoliko arabskih poglavarjev se je prišlo Italijanom poklonit. Kdo in koga so imeli za seboj se ne ve. Italijani so takoj naznanili vsemu svetu, da so Arabci komaj čakali na njihov prihod in da se vsi vesele italijanske okupacije.
Okrog Tripolisa je bilo nekoliko časa vse mirno. O Turkih so Italijani poročali, da bi radi kapitulirali. To so kmalu sami preklicali.
Namesto tega so jih jele zadnji teden male turške čete nadlegovati. „Agenzia Stefani* italijanski korespondenčui urad, je razpošiljal vesti o ponovnih zmagah, ki so jih Italijani igraje dobili, zdaj nad 300, zdaj nad 20 Turki.
Te praske so bile navidezno popolnoma brez pomena. Zdaj pa se že vidi, da niso bile Taki mali spopadi se že ponavljajo vsak dan. Italijani poročajo neprenehoma o svojih zmagah, ali Turki se očitno ne zmenijo mnogo za to. Jasno je, da se pričenja gertlska vojna in vse te male bitke nimajo druzega namena kakor vznemirjati Italijane ter jih utruditi, ne dati jim pokoja ne po dnevu ne po noči, ne pri jedi ne v spanju.
Medtem pa se v ozadju pripravljajo resnejše reči, nego bi Italijani radi priznali. Pokazalo se je to že v Tripolisu in v Beugaziju. Res je sicer, da brzojav tudi tukaj -ne služi z absolutno zanesljivimi vestmi. V Carigradu n. pr. govore, da so izgubili Italijani pri Ben-gaziju 2000 mož, dočim trdijo v Rimu, da so znašale italijanske izgube z ranjenci vred le 109 mož. Ali že to italijansko priznanje je nekaj vredno. Boj je bil na vsak način hud. Italijani trdijo, da so imeli 5 do 600 regularnih vojakov, pa štiri do pettisoč Arabcev proti sebi in da je bilo na turški strani 2000 mrtvih in ranjenih. Na vsak način je bil to zelo resen, hud in krvav boj.
čudna je vpričo tega italijanska povest, da se v mestu ni napravilo veliko škode. Iz Rima bi pač radi sugerirali svetu, da vodijo vojno z bogve kakšno obzirnostjo in človečnostjo. Ali angleške vesti govore vse drugače. Reuterjev biro javlja, da je bombardiranje porušilo in poškodovalo mnogo hiš, cerkva in drugih poslopij, med njimi tudi angleških, ter da je bilo 4000 žrtev.
Dočim se tukaj vidi, da gredo Arabci v boj zoper Italijane v velikih množicah, se je to pokazalo tudi v Tripolisu. Dne 22. t. m. so Arabci pod vodstvom turških častnikov napadli Italijane. Umaknili so se pač, ko so jih zučeli obstreljevati topovi z ladij, ali to se je zgodilo v popolnem redu. Ali še važnejše je to, da so se medtem Arabci v mestu »puntali in povzročili pravo paniko. Prišlo je do velikega klanja in tudi tu so Italijani nazadnje zmagali.
Ali kaj pomenijo spričo tega lepe italijanske bajke o Arabcih, ki so se jim sami prišli klanjat in zahvaljevat za okupacijo? Ali so hoteli Italijani sami sebe slepiti, ali pa so jim Arabci zvijačno odigrali komedijo, katero so brez pomisleka verjeli. Kdove, če ne bo dosedanjega velikega bahanja kmalu konec. Vsa mesta in vse vasi ob morju še niso Tripolita-nija. Kar čaka v puščavi in v hribih, tega pa Italijani nemara še ne slutijo.
*
*	*
Arabski opor.
Tripolis, 26. okt. Pri zadnjih dogodkih so Arabci napadli odvzad 11. regiment berzaljerov. Prizadeli so berzalje-rom precejšnje izgube. Italijanski vojaki so takoj odgovorili na napad in Arabce odbili. Boj je trajal približno osem ur in je bil mestoma zelo ljut. Italijani so dobili pomoč in so slednjič sovražnika zapodili v beg. Izgube Turkov in Arabcev so nenavadno velike. Mrtvih je več sto Arabcev in Turkov, mnogo vjetih. Vojno sodišče je obsodilo doslej 31 A r a b-cev na smrt,
Razoroženfe domačinov.
Tripolis, 26. okt. Zaradi napada upornih Arabcev, ki so bili skriti za italijanskimi četami v oazi, je dal general Caneva mestne in okoličanske prebivalce razorožiti. Večje število Arabcev so vtaknili v ječe fin postrelili tiste, ki so streljali na Italijane.
Italijanski zrakoplov.
Tripolis, 26. oktobra. Po predvčera-njem boju je preiskal italijanski vojni zrakoplov okolico pred italijanskimi četami in karavansko cesto Tripolis - Kafer - Gariana Opazili so obsežna taborišča Turkov in Arabcev.
Boj pred Homsom.
Tripolis’, 26 oktobra. Predvčeranjem so se pojavile pred Homsom sovražne čete. Italijani so udrli iz Homsa in sovražnika z resnimi izgubami zapodili v beg.
Aretacije v Tripolis^.
T r i'p o 1 i s , 26. oktobra. Doslej so aretirali v Tripolisu okrog 2000 oseb. V Benga-ziju je vse mirno.
Italijani v Turčiji.
Solun, 26. okt, Turška vlada je odre-redila, da morejo postati turški državljani samo tisti Italijani ali pod italijanskim varstvom stoječe osebe, ki na nemškem konzulatu pismeno izjavijo, da po končanih sovražnostih ne pojdejo pod italijansko varstvo. Ako bi se to zgodilo, tedaj bi jih izgnali.
IB. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8.
——•v fc . t W"V —1 •« -* •*_ s > - -r r- —-o— ■ ■   —•» . ■ — - —
ddadSie oblek ar domačega izdelka gospode in dečke. — Velika izbera tu- in tno- .....  zemskega	blaga	za obleke po meri =■
Solidna postrežba. - Vedno nizke cene*
Težke izgrobe Italijanov pred Tripolisom.
Milan, 26. oktobra. Italijanska pehota je imela v boj ih pred Tripolisom težke iigube; vesti govore, da je padlo več sto mož. Arabci so Italijane prevarali s tem, da so se navidezno u d a 1 i. V Tripolisu so proglasili izjemno stanje, kerso bili v mestu samem cestni boji.
ZADNJE VESTI.
Revolucija na Kitajskem.
Veliki uspehi rebelor.
London, 26. okt. Doslej imajo uporniki v svoji oblasti šest glavnih mest najobljudenejših pokrajin. Podkralj pokrajine Kvang je brzojavil v Peking, da [se ne more več zanašati na cesarske vojake in da nima vojnih potrebščin. Vlada je v velikih skrbeh zaradi odpada garnizije v Honanu in se boji, da je zaraditega general Jin-5 ang izgubljen. Pekinški dvor je izgubil sleherno upanje, ker J u v a n š i k a j, neče nastopiti proti revolucionarjem in je vrnil posebni cesarski vlak, ki je bil prišel ponj.
Prodiranje revolucionarjev.
6 a n g a j , 26. okt. Bevolucionarji so za-sedlis trategično jako važno križišče Genčau v pokrajini Honan, kjer se križata železnici Peking-Hankau in Kajfeng-Hankan. Vsled tega so cesarske čete okoli Hankava osamljene.
Bombna razstrelba t Kantonu.
Kanton, 26. oktobra. Bombna raz-fctrelba je težko ranilp tatarskega generala F u n g s e n a. Njegova žena in 30 vojakov je mrtvih. Pet hiš se je zaradi razstrelbe užgalo.
Koga ▼ Mandžuriji.
London. 26. oktobra. V Beverni Mandžuriji je izbruhnila kuga. V Mukden je prišlo 2000 mandžurskih vojakov.
Vlada Je priznala poraz.
Bruselj, 26. oktobra. Agence extreme Orient je dobila poročilo od podkralja v Nankingu, ki pravi, daje v Nankingu popoln mir. Vlada priznava poraz v Hankavu, a mu ne prisoja nikake važnosti!
Za tnberknlozni sanatorij na Seme-rlngn.
Dunaj, 26. oktobra. Društvo zdravnikov je v svoji seji odločno izjavilo, da naj se sezida na Semeringu sanatoriju tuberkulozne otroke, ker niitem nik a k e n e v arn o sti za splošno zdravstveno stanje okolice.
Predloga za zgradbo krajevnih železnic.
Dunaj, 26. oktobra. Finančno ministrstvo ima v prihodnjih dneh sejo, kjer bo obravnavalo odogotovljenju predloge za zgradbo krajevnih železnic.
Iz ogrskega drž. zbora.
Budimpešta, 25. okt. Po dveh poimenskih glasovanjih je ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary odgovarjal na interpelacijo grofa A p p o n y i j a o naslovu skupnega vojnega ministra. V novi brambni predlogi so odpravljeni razločki v naslovu, ki so jih preje obsegali avstrijski in ogrski zakoni. Na podlagi naredbe z dne 27. septembra t. I. pa se glasi naslov skupnega vojnega ministrstva: c. in kr. vojno ministrstvo, kar popolnoma vstreza značaju naprave, A p p o n y i se z odgovorom ni zadovoljil, zbornica pa ga je sprejela v vednost.
HrvaSki ban ostane.
Budimpešta, 26. okt. Današnji uradni list prinese lastnoročno cesarjevo pisanje na bana dr. Tomašiča, kjer cesar odklanja banovo demisijo in izjavlja, da s polnim zaupanjem pričakuje njegovega nadaljnega delovanja.
Maroški spor poravnan.
Dunaj, 26. oktobra. Zastopniki Nemčije in Francoske i z r o č e v kratkem vele-vlastem tisti del franeosko-nemških pogajanj, ki se nanašajo na Maroko obenem z željo, naj"velevlasti privole v spremenitev alžeciraških aktov. Kompenzacijske pogodbe zastopniki ne predlože oficiftlno, ker gre pri teh za izključno francosko-nemške zadeve in se drugih držav prav nič ne tičejo. Interpelacija o Maroku y nemškem drž. zborn.
Berlin, 26. oktobra. Državni kancelar je izjavil, da odgovori na maroško interpelacijo dne 8. novembra, iz česar sklepajo, da bo dotlej konflikt gotovo poravnan.
Volitve r nemški državni zbor.
B e r o 1 i n , 29. okt. Volitve v nemški državni zbor bodo dne 12. januvarja 19 12.
Revolta vojaških novincev.
Milan, 26. oktobra. V Piaveuei je bila revolta vojaških novincev, ki so jo zadušili s pomočjo velikega števila vojaštva.
Izjava velikega vezirja ▼ turSk! zbornici.
Carigrad, 26. okt. Z ozirom na različne vesti o izjavi velikega vezirja v tajni seji turške zbornice dne 18. t. ra. poročajo iz Carigrada: Veliki vezir je dejal, da bo skušal dati italijanski okupaciji Tripolita-nije začasen značaj obenem s suvereniteto sultana. Dovolile naj bi se Italiji razne geografske, gosp. in polit, u-godnosti. Z ozirom na vprašanje o pristopu Turčije v zvezo držav, je dejal veliki vezir, da je za Turčijo lak kota stopiti v zvezo, toda Turčija bi to storila samo kot enakopraven zaveznik.
Odgovorni uredniK Pran Bar tl.
Izdaja in zalaga laložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Sodrugi! Agitirajte za soclaluo demokratično časopisje! Vsak so-drng bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „ZarJo“.
Dobro idoča In staroznana
restavracija
v sredini mesta Ljubljane
se takoj odda v najem.
Pojasnila daje Ivan Dax, Marije Terezije cesta št. 16 v Ljubljani.
D- E. Gallatia
ordinira zopet.
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj in franko.
Priporočam svojo bogato zalogo
nagrobnih spomenikov
iz tiajraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. Istotam so na razprlago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
Fr. Kunovar, kamnosek
.*. LJUBLJANA, novo pokopališče ■—r 	:m
Pošljite naročnino, če je še niste!
Trgovina žita in deželnih —■■■ pridelkov ===-r
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
Naj večje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po naj nižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. naj finejši S oS/e/t za gospode 2000 „ naj finejši S površnikov, športni li in zimskih sukenj 3000 „ pelerin
Solidna postrežbal
nad 2000 kom. posamezn. Slae in telovnikov „ SO 00 oblek za deške in otroke „ 15000 „ najmodernejše konfekeije za dame in dekliee.
Priznano nizke cenet
OREHE
v vsaki množini kupuje po nizkih cenah
Ir. A. Hartmann nasl. A. Tomažič
ZSSSSSSmSSSSmSSSSSSSm :: v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
ftt Tvrdka oddaja FDAMPTP zdrav in brezhiben • •» • • • najboljše vrste	-T«- V/ Iv1MT1	v vsaki množini tudi • • •
  .....,	cele	vagone	po	prav	solidni	nizki	ceni	?
i
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “™ad
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'
2 0
I
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
Telefon it«v. 169.
v Ljubljani
priporoča svoje
Telefon it«?. 198.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zaloga v Spodnji Šiški. .............n..!.—
%