Naročnina mesečna 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi »L 6/111 Telefoni nrednBtva-. dnevna služba 20» — nočna 2996, 2994 In 2SM t An ijilioj, i ček. rnčnn: Ljnb-Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserntej Sarajevo štv, 7563, Zagreb štv. 39.0(1. Praga-Dunnj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2V9J i ponedeljka ia dneva po praznika Nauk 14. julija Francozi bodo svoj največji narodni praznik, 14 julij, praznovali v čudnih okol-ščinah. Dopoldne bo slovesni mimohod vse pariške garnizije prod predsednikom republike, vsemi člani vlade in diplomatskimi zastopniki. Popoldne pa bo pregled bojnih čet obeh zasebnih armad, »skupne fronte«, to jo levičarjev in radikalov pa do komunistov, ter »ognjenih križov«, lo je desničarskih političnih skupin. Sredi med tema dvema privatnima vojskama, od katerih bo levičarska zasedla Pariz od Bastille do Vincennesa, desnica pa od Concorde do Etoile, pa bo postavljenih 100.000 mož redne vojske, ki bodo tvonili v francoski zgodovini edinstveni kor-don mod obema sovražnima taboroma. Ako pomislimo, da bodo levičarski četniki spravili v Pariz več sto tisoč borcev, »ognjenih križev« pa tudi ne bo manj, potom dobimo to čudno sliko za narodni praznik, da bo morala vlada vporabiti skoraj en cel armadni zbor s tanki in motoriziranimi strojnicami, da bo preprečila sredi prestolnice neizogiben spopad med stotisoči lcvice in desnice, ki jim je ista vlada dovolila, da se zberejo in vsak po svoje manifestirajo za ideale republike. Treba je samo še par izzivalnih agentov, pa bo kresnila tista iskrica, ki bo vžgala strasti, od katerih je že parkrat v zgodovini zabobnelo v revolucionarnem viharju glavno mesto Francije. Kdo nosi odgovornost za nastali položaj, ni toliko naša skrb dognati. Nam tudi ni treba deliti nasvetov zavezniški Franciji in njeni vladi, kako naj pomiri nasprotne tabore, ki so iz nam ne popolnoma razumljivih razlogov razdelili veliko množico ljudstva in večji del javnega mnenja v sovražne si fronte. Nas sme novo nastali notranjepolitični položaj v Franciji zanimati le v toliko, v kolikor slabi udarnost francoske vlade na zunaj v evropski politiki, kjer je njena prisotnost danos bolj kot kedaj poprej potrebna, in v kolikor se iz fraiico-kcga primera lahko koristno učimo za naše domače razmere. Priprave za ta čudni narodni praznik so za nas, ki gledamo iz daljave, signal, da se približuje nova vladna kriza. Dejstvo, da je smela levica od radikalov do komunistov in to predvsem pod vodstvom komunistov mobilizirati svojo četnike v prestolnici, ako-ravno je bilo in je še vladi znano, da politično zastopstvo te levičarske četniške organizacije pripravlja za jesen koncentriran napad na vlado, strmoglavljenje ministrstva in uvedbo levičarske diktaturo s pomočjo ravno teh četnikov, to dejstvo dokazuje, da je ali vlada žo anarhistično demokratična, česar ne verjamemo, ali pa tako slabotna, da se ne more več braniti. Ako k temu dodamo še drugo dejstvo, da je namroč voditelj »ognjenih križov« do la Rocque mobiliziral svoje četnike na izrecno željo ministrskega predsednika, so ne moremo ubraniti vtisu, da mora biti položaj vlado, ki je pred dvoma mesecema najela Staljina, da jo brani pred revolucionarnim gibanjem v svoji lastni deželi in mora danes najeti pomoč zasebnih oboroženih četnikov, da državo varjejo prod izgredi levico, ki jih je tako rekoč sama hotela, izredno negotov. Pri tem so moramo mi, ki v svojih zunanjepolitičnih skrbeh na podlagi pogodb in političnih tradicij računamo na vodilno pomoč Francije — saj je to šele pred tednom dni naglasil naš novi ministrski predsednik — s skrbjo vprašati, kje bo ostala ta vodilna in smer dajajoča sila Francije ravno v sedanjih mesecih, ki kar grozeče brne od raznih evropskih komplikacij, ako bodo francosko vlade izpostavljene neprestanim miniranjem svojih lastnih enkrat levičarskih, drugič zopet desničarskih skupin. Evropa je brez pravega vodstva žo več let, a nič ne more biti bolj usodno, če bo ostala brez vodstva še letos, ko je v njej vse polno temnih sil, ki bodo to brezglavost in neorijentiranost izkoristilo, da brez skrbi položijo svoje dinamitno zaboje na njena najbolj občutljiva živčna središča. Francoski narodni praznik 14. julija, ki smo ga vedno tudi mi praznovali kot velik praznik svobode, nam v obliki, kot se bo praznoval letos, dajo mnogo gradiva za koristna razmišljanja. Demokratski režimi, če bo notranje zdravi, pri katerih prihaja oblast od ljudstva in se opira na njego\To zaupanje, da za njegov blagor deluje, ne potrebujejo razon ustavnih sredstev nobenih drugih, da vzdržujejo rod in mirno sožitje med državljani Tudi pravim demokratičnem političnim strankam, ki svojo vlogo v življenju države prav pojmujejo, morajo zadostovati ustavna zakonita sredstva za uveljavljanje svojih idealov. Kjor tega ni, tam demokracija ni več zdrava, niti na vrhu pri vodstvu države, niti spodaj, kjer je ljudstvo izgubilo demokratično disciplino. Ni zdravo, če v demokraciji politične skupino izrabljajo svobodo, da oborožijo svoje lastno čete v brk državnim nosilcem vnrnostne služb«, da ž njimi s silo postavljajo in odstavljajo vlade. Ni zdravo, če se mora državna oblast skrivati za hrbtom oboroženih čet političnih skupin, da ohrani samo sobo na svojem po-ložaju. Zakaj se je Italija zagrizla v Afriko Petrolej v Abesiniji? Senfqc,'onq?nq6taneh Na abesinski meji si že stojita nasproti obe sovražni fronti "MŠkega raziskovalca New York, 10. jul. TG. V »The New York American« jo napisal znani raziskovalec Afrike Wynant Daviš Hubbard, ki jo živel 9 let v severni Rodoziji in na visokem gorovju Abesinije, senzacionalen članek o vzrokih, ki so napotili Italijo, da se je s takšno doslednostjo zagrizla v misel, da za-vojuje Abesinijo. Po njegovem prepričanju bo Italija začela svojo operacijo proti Abesiniji šele v oktrohru, ker tam deževje ne preneha prod septembrom in je deževje tako strašno, da onemogočuje vsaki večji skupini kakoršno-koli prodiranje v notranjost dežele. Italija ho po njegovem mnenju vojno začela in to navzlic angleškemu nasprotstvu in kljub nasprotovanju Zvezo narodov. Zakaj? Italija mora vedeti, da bo vojna z Abesinijo nokaj strašnega. Če se le količkaj zavleče, kar je skoraj gotovo za onega, kdor pozna abesinsko ozemlje, bo abesinska vojna povzročila najstrašnejšo svetovno vojno, ker bo vpletla v spor zopet evropske države. Če Italija to ve, zakaj pa sili v Abesinijo, vprašuje Mr. Hubbard. Zakaj pa je do današnjega dno žo investirala nad CD milijonov dolarjev v priprave za vojno (i! milijarde dinarjev) in to samo v Eritreji in v Somaliji, ne vštevši stroške za prevoz svoje ogromne armade iz Italijo v Afriko? Zakaj? Ali jc Abesinija vredna šc nadaljnih 2(10 milijonov dolarjev (lli mi'jard dinarjev), kar jo ho vojna brez dvoma stala? Saj v Abesiniji zaenkrat ni Bog ve kakšnih bogastev, tudi dokazov ni, da bi se tam nahajala kakšna velika podzeniika bogastva. Videl sem rudnike za premog, za baker, železo, fosfate, žvepla soli, tudi zlata. Toda vso t" so nahaja le na. severu "n na znpadu abesin-ske države, torej tani, kamor Italija nikoli ne bo prišla. Tudi petrolej som iskal. Petrolej slutijo tudi lo na severu blizu angleško sudanske meje, kjer se je Anglija ob Tana-škem jezeru in na bregovih Plavoga Nila že zasidrala. Zakaj toroj? Jaz za svojo osebo scin prepričan, da jc Mussolini dobil čisto tajna poročila o pe-trolejskih plasteh v bližini italijanskih kolonij in da hoče seči p« tem petroleju, ,ker ga Italija sama nima, a ga Italija, če hoče bili svetovna velesila, mora imeti. Italijanske bojne in trgovske ladje, italijanski tanki in oklopni avtomobili potrebujejo petrolej kot gonilno silo. Ali je Mussolini dobil v roke trdne dokaze za petrolejske zaklade, o Švedski general Virena, vrhovni poveljnik abesinske armade. katerih še nobena druga država točno ne ve. Za svojo osebo sem o tem trdno prepričan. Tudi drugače jo Abesinija za Italijo sijajna kolonija, torej dežela, od koder bo prihajal denar v matorno deželo. Abesinska zemlja je tako rodovitna, da zadostuje brskanje z lesenim plugom, pa da že trikratno žetev na leto. Tudi trženje z abesin-skimi domačini, ki hlastajo po ničvrednih evropskih stvareh in dajejo za to svoje bogate pridelke, je skrajno dobička nosno. Prehodil sem vso to deželo in vem, kaj govorim, in veni, kaj vse se lahko za neznatne stroške izvleče od naivnega abesinskega rojaka. Te vrste trgovina z najbolj primitivnimi »kulturnimi« potrebščinami daje velikanske dobičke. Če pride k temu še petrolej, nadalje bombaževimi, žito in kože, jc Italija preskrbljena z vsem, kar potrebuje za svoj gospodarski napredek. Abesinski trg ho zaposlil italijansko industrijo in italijansko plovbo in bo prinesel tudi kruha domačinom v Italiji. To je mnogo več vredno kot pa morebitna rudna bogastva. Da dobi vse to, vrhu vsega pa še petrolej, riskira Mussolini vse v Evropi. Bogastva vredna poželenja in največjih naporov. Toda nikdo ne pozna odpornosti abesinske rase in angleških intrig... Abesinci nič ujetnikov London, 11. jul. SE. »United Press« poroča iz Addis Abebc, da sta obe fronti, italijanska in abesinska, takorekoč že pripravljeni. Abesinija je dala že navodila za splošno mobilizacijo. Vlada bo izdala mobilizacijski ukaz po radiu, od sprejemnih postaj pa bodo seli na konjih in pa kresovi po gorskih vrhovih nesli povelje na-tj do zadnjega selišča. Vsak moški Abesinec je ped smrtno kaznijo obvezan, da se povelju pokori. Na zbirališča mora priti s svojim lastnini konjem in orožjem. Šele tam dobi moderno puško z municijo. Abesinska vlada je sklenila, da taborišč za ujetnike ne bo gradila, ker je bilo izdano povelje, da vojaki ne smejo pustiti sovražnika živega. Predno l>odo Italijani mogli do gorovja, morajo prekoračiti stotine kilometrov široko puščavo Danakali, kjer ni nikjer vode in razsaja ponekod malarija. Abesinci tam ozemlja ne bodo branili, šele v bližini gorovja bodo začeli obrambo z malimi napadi na italijanska taborišča. Njihova naloga je, da natihem zalezejo raže in jih brez glasu umore, nato pa napadejo bor sam in ga pokoljejo, predno se je sploh zavedel, kaj se je zgodilo. Italijanske čete so (»stavljene vzdolž abesin-sko-eritrejske meje. Napad bo torej najprej prišel od tam in ga v Addis Abebi vsak čas pričakujejo. Abesinski izvidniki javljajo, da so opazili velika zbirališča letal in malih puščavskih tankov blizu meje. Tanki in letala bodo torej v začetku vsaj poglavitno sredstvo, ki a? ga bo Italija pri svojem napadu posluževala. Inozemska poslaništva so svojim državljanom že dala nalog, naj se spravijo na varno, svoje premoženje prenesejo v poslaništvo, sami pa |x> možnosti zapustijo državo. Angleško poslaništvo je javilo londonski vladi, da so tukaj prepričani, da bo Italija kar naenkrat napadla in tako postavila vse države, ki še posredujejo, kakor tudi Zvezo narodov, pred storjeno dejstvo. Umik Anglije Glede spora med Italijo in Abesinijo je zunanji minister Hoare izjavil v kratkem sledeče: Velika Britanija priznava Italiji pravico do sankcij in se v tem oziru Italiji ne bo stavila v nasprotje. Anglija je le prepričana, da za te sankcije ni potrebna vojna. Vprašanje je. če je v tem sporu sploh podan razlog za vojno. V preteklosti smo imeli že mnogo takih konfliktov in vsi so bili lepo na drugi način rešeni. Hoare izjavlja, da se bo Anglija v zvezi s podpisniki pogodbe iz leta 100!) držala ločno njegovih določil; če pa bi (o ne zadostovalo, pa še določil pakta Zve!ze narodov. Ali se v Franciji res pripravlja revolucija njeni križi" e hočejo ? Poveljnik La Rocque o ciljih četniškega gibanja Pariz, 11. jul. SE. Vojna, ki jo je v Tourcoingu napovedal levičarskim udarnini organizacijam voditelj »Ognjenih križev« polkovnik de la Rocque, je vzbudila po Franciji najrazličnejše občutke in lahko se trdi, da le malo simpatij razen v ožjem krogu »Ognjenih križev« samih. »Vsi smo edini v tem, da je prvi cilj našega boja, da zavzamemo oblast. Brez tega ne moremo vzpostaviti reda. Ko bodo naše ideje zagospodovale nad Francijo, se ne bomo navduševali za kakšno osebo ali za kakršnokoli stranko, ampak bomo vladali samo zato, da uničimo vse, kar spravlja nered v naše javno življenje. »Ognjeni križi«, če boste pogumni in vdani svojim idealom, bomo v kratkem prisilili k molku vse temne sile, ki hočejo danes vladati nad našo ljubljeno Francijo. V nekaj dneh vam bom dal povelje za mobilizacijo. Takrat ubogajte!« Danes pa je dal polkovnik de la Rocque uredniku lista »Excelsior« sledečo izjavo o programu organizacij »Ognjenega križa«, ki so štele pričetkom preteklega meseca že 200.000 članov. Gospodarsko ravnotežje v naši državi presojamo na osnovi organiziranih stanov v okviru zakona. Po našem mnenju jc treba dati vrhovni državni oblasti posvetovalne organe, ki bodo iz vrst posameznih stanov in ustanov ter zbrane v skup- Posredovalni predlog velesil Pariz, 11. jul. SE. Iz krogov zunanjega ministrstva prihaja vest, da so velesile že izdelale besedilo za zadnji posredovalni predlog med Abesinijo in Italijo. Besedilo je bilo že predloženo vladam v Rituu in v Addis Abebi. Predlog velesil ima sledečo vsebino: 1. Italija dobi upravno nadzorstvo nad nekaterimi abesinskimi pokrajinami, ki ležijo med Eritrejo in Somalijo. 2. Abesinija dovoli Italiji gotove gospodarske ugodnosti in koncesije, predvsem pravico za izko-riščevanje nekaterih dragocenih ruduikov kakor pravico za zgraditev železnic iz Eritreje v Somalijo. 3. Abesinija odstopi Italiji nekatera ozemlja v pokrajini Ogaden, in sicer v smislu svoječasnih italijanskih predlogov. 4. Abesinija odstopi Italiji tudi pokrajino okrog Adue, kjer se je bila pred 40 leti za Italijo tako strašna bitka pri Adui. 5. Italija bi uporabila čete, ki jih je že poslala v Afriko, »za miroljubno raziskovanje Abesinijc«, a bi jih po končanem opravku zopet spravila nazaj domov. 6. Italija se obveže, da bo z vsemi 9vojimi silami jamčila za neodvisnost abesinskpga cesarstva in njegovega cesarja. Mi imamo za seboj režime, ki so nam vse navedene nedostatko da!i preizkusiti in so se ob svojih lastnih napakah zlomili. Za sebej imamo colo pošastni poskus, da bi sc bila vladajoča politična skupina mimo ustavo, mimo zakonov, ki izročajo varstvo države in državljanov edinole narodni vojski in v to postavljeni državni policiji, obdala od oboroženih četnikov, da bi bila lahko ob tem strašnem kordonu nezakonitosti in politične pokvarjenosti mirno teptala ustavo in zakone države. Francoski 14 julij nuni nekoliko odgrinja znvoso bodočnosti, ki nas jo tudi *o| ij'ua.8 a oq umu Cnu ofu nu po^3otoval n*-prej v Sinajo. Priprave za proračunsko razpravo Mariborski gasilci ureditev razmer v gasilski četi Belgrad, 11. jul. b. Spričo vladinih zahtev, da se ji da i>ooblastilo glede § 63. finančnega zakona, je bilo predlagano, da to delo prevzame poseben odbor, kaieri bo delal v zvezi z vlado pri izdelovanju uredi« z zakonsko močjo. Vse uredbe bi morala dati vlada v potrdilo parlamentu. Ta predlog gre za tem, da parlament sodeluje pri dajanju uredb, in predvideva, da pridejo iz vsake banovine v ta odbor trije predstavniki. V finančnem odboru Belgrad, U. jul. b. Finančni odbor nadaljuje 7 r.'U|Vavl,.injem o proračunskih dvanajstinah. Na ti Kolezijo> SK Jadranu i v najem proti 8000 Din letne najemnine za dobo ; 10 let. Na to pogodbo je vezana tudi gospa Kav-; čičeva, najemnica gostilne. Kakšnih osebnih garancij, kaiior so jih zahtevali nekateri občinski ' svetniki (Podboršek itd.) občina sicer nima, pač I pa more ob neizplačevanju najemnine takoj pre-I kiniti najeniniško razmerje. Ko jc v bistvu isti občinski svet, kakor sedanji. oddajal I. 1932 napol zastonj v mestnih poslopjih raznim naprednim društvom, kakor so 1 »Šentjakobski oder C. »Ljubljanski Zvon« in drugim lepe prostore, sam pa najemal v zasebnih hišah za svoje urade primerne sobice, je pozahil s temi društvi skleniti take pogodbe, ki hi dolgo časa držale. V vsej naglici je danes občinski svet sklenil, da jc najemninsko razmerje med šentjakobskim odrom za mestno občino za veliko dvorano v Mestnem domu do leta 1942 neodpovedljivo proti letnemu plačilu 2400 Din plačljivih v četrtletnih obrokih. Podobne pogoje je dobilo tudi društvo »Ljubljanski zvon«. Niso pa bile uslišane zahteve mestnih delavcev, ki bi tudi radi imeli nekaj pravic v dvorani Mestnega doma za svoje predstave, temveč jim je bilo naročeno, naj sc sami pogodijo s .šentjakobskim odrom. Končno je župan dr. Ravnihar sporočil, da je bil pred dnevi na banski upravi na seji zaradi inkorporacije okoliških občin. Na tej seji so okoliški župani zahtevali, da sprejme mesto pod se j vse ozemlje daleč na okoli, tja do Save. To bi bilo za finančne razmere mesta pretežko breme, ker bi znašala davčna moč prevzetega prebivalstva le okoli 13 miljonov, izdatki pa bi bili znatno večji.Zupan dr. Ravnihar se je izrekel za lako-svani hruški, oziroma praški sistem, da bi okoliške občine ohranile finančno samoupravo, le o skupnih vprašanjih pa bi odločala skupna uprava, oziroma skupna posvetovanja. Zaradi leiia bi bilo treba spremeniti zakon o občinah, zakar se je izrekla tudi Zveza mest Jugoslavije. Belgraiske vesti Itclgrnd, 11. julija, m. Socialni odbor Trgovinske zbornice in obrtnih zbornic je poslnl članom finančnega odbora spomenico s pripombami glede sprememb in dopolnil linnnčnega zakona za 1986-36. Belgrad, 11. julija, m. Mod Jugoslavijo in Grčijo prično trgovinska pogajanja 17. ju lija v Belgradu in se bodo nadaljevala na Gorenjskem. Dunajska vremenska napoved: pretežno jasno in toplo vreme. Možne so ponekod krajevne n" vibte. Tudi „Slovenski Narod" pomaga intrigiraii V »Jutrovem« koncernu je stara praksa, da se debelejše potegavščine in politične budalosti prepuščajo »Slov. narodu«, da jih lansira v svel, fes: la nn svojem renoniejti in prestižu itak nima kaj izgubiti. Tako je v »Narodovih^ predalih včeraj zagledala beli svet maslno tiskana novica, da bo »Orel obnovljen »s posebnim zakonom, ki g« bo izdala vlada na podlagi pooblastil, ki jih zahlevii v finančnem zakonu . V podkrepitev svoje domneve navaja okolščino da je »Iliriji«, ki Ima svoje športne prostore na Stadionu, odpovedana najemnina. Vsakdo, ki ve, da je Slov. narode ves čas, kar obstoja nova vlada, skupno z Jutrom marljivo na delu, da intrigirn proti vladi g. Stojadi-noviča. bo takoj presodil, da gre ludi v tem primeru zopet za čisto ordinurno intrigo, ki je po nespretnosti »Slov. naroda« povrhu Se zelo rodno lansirana z onim odstavkom o Ilirijanih in Stadionu. »Narod«, ko bi mu bilo do resnice, bi lahko »Ilirijo« vprašal, kako je z zadevo med njo in zadrugo Stndion. Vsekakor pa bi zvedel, da Stadion Iliriji ni odpovedan in da si je »Slov. narod« tyo izmislil. Enake vrednosti so tudi druge »Narodove« informacije glede »važnih personalnih sprememb«. Tudi te so gladko izmišljene in imajo zgolj namen intrigirati in razburjati javnost. Pomir-jenje našega javnega življenja očividno ne gre v račun gospodom okrog »Slov. Naroda«. Mi na tem mestu samo obžalujemo, da se prvo olajšanje tiskovne cenzure v takšne neresne namene zlo-rnbljn in daje prav tistim, ki so mnenja, da tisk svobode sploh vreden ni. Stvar >Slov. naroda« je, ako misli, da se bo pri svojih čitaleljih afirmiral z intrigami in neresnicami. Hrvatska opoziesta je s pooblastili zadovoljna Kar se tiče zahteve vlade, da naj ji skupščina da polnomočje, da sme v času. ko skupščina ne bi zasedala, spremeniti in dopolniti obstoječe zakone, piše »Politika«, da je to najvažnejše vprašanje sedanjega političnega položaja. Razume se, da jevtičevcem ta stvar ni všeč, ker pa ima dr. Stojadinovič \ parlamentu sigurno večino, bo seveda šla preko tega nezadovoljstva mirno na. dnevni red. Krogi vladne večine povdarjajo, da zahteva dr. Stojadinovieeve vlade ne pomeni, da vlada skupščini ne zaupa ali pa tla bi ju ignorirala. Vlada dobro ve, da ima v skujjščini zanesljivo večino, pa tudi .«oilelo-vanje z njo ji je jnko dragoceno, vendar l»a zahtevajo razmere in čas, v katerem živimo, da sc dela hitro in brez dolgih diskusij. Izvestni važni politični zakoni se morajo člinpreje uzakoniti, ker zahteva to korist države. Prehod iz bivšega režima v normalne politične razmere se mora izvršiti čimpreje, zato ne sme vlada i uzakonitvijo nujnih reform čakati, dokler bi skupščina zopet prišla skupaj, ker hi to pomenilo škodljivo zavlačevanje. Iz Zagreba pa se poroča, da jc opozicija zahtevo nove vlade po širokih pooblastilih sprejela z velikim zadovoljstvom, ker smatra to kot težnjo vlade, (la se volilni, društveni in tiskovni zakon čimpreje reformirajo. Razlika med vlado dr, Stojndinoviča in opozicijo jo samo ta, da je dr. Maček stal :ia stališču, naj se novi zakoni sploh brez parlamenta oktroirajo. Stojadinovič pa je stal na stališču, da je bolje, če so ti zakoni izpremenijo nn podlagi splošnega polno-inočja, danega od skupščine. Na vsak način zavzema sedaj opozicija napram dr. Stojadi-noviču. veliko bolj simpatično stališče nego pred dnevi, ko je bila opozicija nezadovoljna, ker so v deklaraciji vlade ni spominjalo hrvatsko vprašanje. Opozicija želi sedaj samo še to, da bi so proglasila splošna unine-istijn vseh, ki so bili pod prejšnjimi režimi obsojeni zaradi političnih dejanj od strani sodišč in da sc onemogočijo enkrat za vselej incidenti z orožništvom, ki se še vedno tu in tam dogajajo. Definitivno pa sc opozicija napram vlnili še nn bo opredelila, dokler se nc bo videlo, kakšni so novi zakoni. „Petorke" so v resnici ohstn'nfe ... Na denianti bivšega predsedniku vlntle Jevtiča glede terorističnih pelork je izjavil narodni poslance dr. Kaludjerčič uredniku Politike« sledeče: Najprej izjavljam, ila ie iiopolmumi •:izumljivn, da nosim polno odgovornost zn no kar sem odkril o pel iiknli »• Politiki' od dno 9. julija 1935, ker so moje trditve zahtevo. Na seji je podal predsednik čete bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik poročilo o nevzdržnem položaju. Upravni odbor je sprejel zahtevo članstva ter določil, da sc vrši izredni občili zbor v ponedeljek, dne 22. julija ob 20 v Gasilskem domu. Na dnevnem redu je: 1. poročilo upravnega odbora, 2. poročilo nadzorstvenega odbora, 3. volitve upravnega in nadzorstvenega odbora, 4. sklepanje o morebitnih predlogih članov, 5. volitve dveh zastopnikov za župsko skupščino, 6. slučajnosti. Upravni odbor je nato podal oslavko, tako, da bo imelo članstvo proste roke, da si izbere vodstvo, do katerega bo imelo zaupanje. Obenem bo upravni odbor vodil iiosle do volitev novega odbora. Tako je po skoro eno leto trajajočem boju dana gasilcem prilika urediti si notranje zadeve, ila bo gasilska četa spet v ponos vsega mesta. absolutno točne in resnične in je zato popolnoma odveč, če me g. Jevtič na to odgovornost opominja. G. Jevtič najodločnejše izjavlja, da njemu sploh ni znano, da bi kdo poskušal organizirati kakršnekoli petorke. Ugotavljam, da sem v svoji izjavi trdil samo to, (la jo neki poslanec, ki pripada najožjemu krogu g. Jevtiča, pridobival poslance, da naj stopijo v organizacijo tajnih petork. Ta poslanec je bil Tripko Vukanovič. Ko sem Vukanoviča vprašal, kakšno je razmerje petork napram klubu g. Jevtiča in ali imajo statut, mi jo Vukanovič odgovoril: »To jc tajna organizacija, v kateri se člani med seboj ne smejo poznati in zato organizacija nima pisanih statutov, njen namen pa je, da z vsemi silami in sredstvi čnvajo hi ohranijo situacijo g. Jevtiča v klnbn ln ▼ Narodni skupščini. Narodni poslanci, katerim sem to povedal, so pripravljeni, da o tem pričajo. Vprašanja, ali je g. Jevtič sam za to vedel ali ne, se nisem dotikal. Ako je Jevtič za petorke vedel, je to slabo spričevalo zanj, ako pa ni vedel zanje, potem je še hujše, ker to pomeni, da so se važne stvari dogajale in delale brez njega in mimo njega, kakor n. pr. koncentracijski tabori za in-ternirance, o katerih gospod Jevtič po njegovih izjavah tudi ni ničesar vedel, a to bi se predsedniku vlade ne smelo dogoditi-« Posnemanja vredno Splitski občinski svetnik Marijan KatnnariC j« poslal predsedniku splitske mestne občine sledeče odprto pismo : »Naše notranje politične razmere so se zadnji čas izpremenile. Zato bi se morala dati ljudstvu priložnost, da njegova volja pride neposredno Oo izraza v vseh samoupravnih ustanovah, bodisi v občinskih, bodisi v socialnih, in da se izvolijo ljudje, do katerih ima narod zaupanje in kateri bi v duha porrtirjenja delovali za ljudstvo in z ljudstvom. Da dam vsaj nekaj prilike, da se sedanji občinski svet mesta Splila izpremeni, odlagam čast mastnega svetovalca in vsa svoja mesta v odborih mestne občine. To sem storil samo zato, da se da kraljevski vladi možnost, da izvede svoj program, ki gre za pomir-jenjem v naši notranje politični situaciji.« Bilo bi želeti, da bi ta zgled posnemali tudi drugi. „Gks Naroda" napoveduje nove senzacije Glasilo dr. Marušiča »Glas naroda« prinaša dne 11. t. m. sledečo notico: Na solidarne napade »Jutra«, »Slovenskega naroda« in »Slovenca« bomo jutri prinesli odgovor, ki javnosli ne bo nič manj presenetil, kakor so jo napadi, tičooi se konfinacij, »Pofa« in ostalega. Naše prijatelje in somišljenike prosimo samo maki potrpljenja.« Tudi mi seveda z velikim zanimanjem pričakujemo teh razkritij »Glasa naroda«, ki nam bo gotovo postregel z zanimivimi podrobnostmi, kdo }e izdal dekret o konfinacijah opozicionahiih politikov in kdo je organiziral »Pofe« in ostalo, katerim je bil v Ljubljani že določen general i ssimus. Mogoče nam bo glasilo gospoda dr. Marušiča tudi razkrilo, kdo je predlagal konfinacije slovenskih politikov začasa Srskičevega režima in kdo je dal inicijativo in pristanek za izvedbo teh internacij. Samo po sebi umevno bi nas tudi zanimalo, kdo je predlagal in izvesti ukazal ali kakorkoli že pripomogel k odpustom in upokojitvam ter premestitvam mnogih naših profesorjev in drugih uradnikov, ki niso bili všeč takratnemu režimu v Sloveniji. Upamo pa tudi, da »Glas naroda« ne bo zamolčal, kdo je predlagal razpust katoliških prosvetnih društev v Sloveniji. ★ Tour de France Grcnolile, 11. julija c. Danes so morati kolesarji Tour de Francea prevoziti zelo težavno progo Aix-les-Bains—Grenoble. Na tem delu proge so sijajno zmagali Italijani. Vsa prva štiri mesta so zasedli Italijani. Na čelu je še zmeraj Belgijec Ramon Maes, vendar pa so drugo, tretje in četrto mesto že zasedli Italijani. V splošni kvalifikaciji l>o državah pa je Italija že na prvem mestu. Sledijo Belgija, Francija, Nemčija in Španija na petem mestu. Škofije v Vojvodini Subolica, 11. jul. b. Dozuava se, da bo sedež bučke škofije še nadalje v Subotici, sedež banatske pa v Pel rova rad: mi, Bačka in banatska škofija bosta sestavni del belgrajske nadškofije. S tem pa ni rečeno, da nc l>osta imeli svoje lastne uprave in svojih lastnih škofov. 5000 oseb utonilo Peking. II. julija c. Pri poplavah reke Jang- cokinng ie utonilo po vladnih poročilih nad 5.000 oseb. Samo v okolici mestu Yang-tse jih je utonilo mul 1000. 9lw. 19T. »ST^VVEITKCc, dna tZ. fuTTla t335. Stran 3 Izseljenci v Mariboru Gintjivo slovo od slovenske domovine. Vračajoči $ izseljenci pri lavantinshem knezošhoiu Čudovito, kako sveže dehti perilo! Maribor, 11. julija 1035. Danes imajno v Mariboru drage gosle. Izseljenci iz Holandije, Francije in Nemčije, ki so ob priliki evharističnega kongresa obiskali domovino, so na povralku prišli v Maribor, odkoder so nocoj zopet odpotovali nazaj v tujino. Nad 700 ljudi je prispelo deloma že sncči, deloma pa davi in dopoldne z osebnimi vlaki v Maribor. Vodja in organizator vsega izleta izseljenski duhovnik g. Oberžan jfih je pričakoval v Mariboru ter uredil skupno s stolnim dekanom dr. Cukalo in stolnim kanonikom dr. Mirtom vse glede sprejema in bivanja. Gostje prevzvišen-ga knezoškofa. Izlet naših izseljencev v domovino je imel trojni cilj. Udeležili so se veličastnega evharističnega kongresa v Ljubljani, pohiteli so zopet na svoje domove ter se sestali s svojimi dragimi domačini, na zadnje pa so obiskali svojega velikega prijatelja, prevzvi-šenega knezoškofa lavantinsikega dr. Ivana Tomažiča. Prevzvišeni je bil lansko leto njihov gost, ko je obiskal naše izseljen i ške kolonije v Nemčiji, na Ho-landskem, v Belgiji in Franciji. Prisrčen sprejem, ki ga je bil itam deležen, ga je globoko ganil in že takrat je povabil vse izseljence k sebi. To željo so mu letos izseljenci izpolnili in mu njegov obisk vrnili. Z izseljenci so prispeli vsi njihovi duhovni voditelji, ki delujejo med našimi rojaki na zapadu. Iz. Nemčije sta prišla oba velika prijatelja naših ljudi, župnik Tensundern iz ministrske in župnik Fischer iz padebornske škofije, z njima pa še pet nemških duhovnikov. I zFrancije sta msg. Zupančič, Grims in Švelc, iz Holandije Oberžan in p. Theotliim van Velzen. Poleg duhovnikov sta učitelja Jankovič iz Francije in Stoviček iz Belgije. S seboj so pripeljali Red na evharisličnem kongresu izseljenci še veliko število svojih tamošnjih prijaite-ljev-domačinov iz Holandije, kakor hčerke herlen-skega konzula Duponta, več holandskih duhovnikov in lajikov. Za prihod izseljencev je Maribor izvedel včeraj iz »Slovenčevega« poročila. Dolg sprevod, v katerem so od obeh dopoldanskih vlakov korakali skozi mesto, je vzbujal v Mariboru splošno pozornost. Oni, ki so prišli s prvim vlakom, so odšli naravnost v stolnico, v kateri je opravil prevzvišeni knezoškof dr. Tomažič sv. mašo. Pred sv. mašo je imel knezoškof kratek in lep nagovor iz prezbiterija. Izrazil je svoje veliko in prisrčno veselje, da so se naši izseljenci v tako impozantnem številu udeležili evharističnega kongresa v Ljubljani in sedaj prišli po slovo v Maribor. Naj ostanejo zvesti Bogu in Evha-ristiji, potem bodo ohranili zvestobo (udi svoji domovini. — Pri sv. maši je lepo prepeval na koru stolni pevski zbor pod vodstvom stolnega kapelnika J. G a spari ca. Na Slomškovem grobu Po sv. maši so odšli izseljenci iz stolnice na staro mestno pokopališče na grob Antona Martina Slomška. Tam so počakali, da je prišla tudi druga skupina, ki je prispela z dopoldanskim vlakom ob četrt na 12. Prispel je s svojim spremstvom tudi prevzvišeni knezoškof, katerega so izseljenci lakoj vzeli v svojo sredo kot svojega starega dobrega prijatelja. Ko je prišla na pokopališče še druga skupina z vlaka, je imel naš znani zgodovinar in pro-učevatelj Slomškovega življenja prelat dr. Franc Ko-vačič globoko zajet govor o Slomšku. Naglašal je, da je najlepši zaključek evharističnega kongresa obisk in poklonite v na grobu našega velikega vzornika Slomška. Vzemi 4>CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO ..in za namakani^ žensko hvalo Spomini na evh. kongres Delo 1200 rediteljev Fantje in možje! Ne bi bilo prav, če bi se tudi vrhovno red i tel j sko vodstvo ne spomnilo vas, ki ste tako odlično opravljali svojo službo vse dni in noči kongresa. Svoje priznanje in zahvalo je že izreklo vse ljubljansko časopisje brez izjeme ter najodličnejše osebnosti. Sedaj po teh veličastnih in edinstvenih dneh II. evharističnega kongresa se vam še rediteljsko vodstvo, katerega načrte ste tako lepo izvedli, najiiskreneje zahvaljuje. Ne najdemo primernih besedi, da bi se vam mogli za vašo požrtvovalnost dovolj oddolžiti; kajti vodstvo najbolje ve, kaj ste morali napraviti, koliko delati, da je vse talko funkcioniralo. Načrte, ki jih je vodstvo pripravilo v teku šestmesečne dobe, ste točno izvedli; organizacija tega dela je bila velikopotezna, a vendar do zadnje podrobnosti preračun jena in tudi izvedena. Vi, ki ste bili na zbirališčih, cestah, Sta- i dionu, ste delali točno po navodilih in ste bili po- > polnoma na jasnem, kaj hočete. Ljudstvo, ki ste ga urejali, pa vas je tako ubogalo, kot more to napra- j viti samo discipliniran naTod. To pa je zopet pripisovati dolgotrajni duhovni pripravi. Ne vemo, komu naj bi dali prednost: ali onim, ki so opravljali službo na Stadionu, ali onim na j zbirališčih, cestah, kolodvorih, pisarnah. Ako bi j hoteli opisati organizacijo in službo vseh 1200 re- j drteljev, bi nedostajalo prostora v »Slovencu«. V tako kraitkem času odpraviti na desettisoče otrok in še mnogo več odraslega ljudstva, in te v najlepšem redu in brez najmanjše nezgode, gotovo ni j lahka stvar. Da ne omenjamo onih stotisočev, ki so se stalno gibali po Ljubljani. In red v Stadionu! Ne bi bilo prav, ako bi se ob tej priliki ne spomnili odličnih sodelavcev-vodij: Jemca, Langu-sa, Ceča, Mežka, Kobiarja, Rupnika. (Ostale vodje glej pri Stadionski službi.) In še druge bi morali omeniti, da, prav vsakogar, toda pomanjkanje prostora nam tega ne dopušča. Zatorej vsem in vsakomur še enkrat: Bog plačaj! In še nekaj ne smemo pozabiti: Fantje im možje! General ne bi napravil brez armade nič, in najsi je tudi najslavnejši, z dobro armado pa vse In tako je bilo tudi pri kongresu. Vodstvo brez vas ne bi pomenilo nič, z vami je pa naipravilo vse. — Za rediteljsko vodstvo: L Kermavner L r., vrhovni vodja. — J. Andoljšek L r, tajnik. Vaše delo na Stadionu Bilo je še zgodaj lani, ko sva z Janezom po prijetni zabavi «na nekem drogu> polcramljala o vseh mogočih in nemogočih stvareh. Pri tej priliki ga presenetim s sledečim: >Ali si že kaj slišal, da bo prihodnje leto vsedržavni evharistični kongres v Ljubljani?« — »Meni še ni nič znano,« odgovori. Malo pomisliva, in že so se najine misli strnile. Kje neki naj se vrši taka manifestacija, če ne na Stadionu. — fn že sva jo tudi «pogrun-tala», da bova takoj «uprežena> za "rediteljsko službo. Ni trajalo dolgo in vabila so bila dostavljena. Kdo drugi naj prevzame enega najbolj važnih «resorov> kongresa, to je organizacijo reditelj-skega zbora, kakor Janez in Jože, tako so rekli gospodje od glavnega pripravljalnega odbora. Komaj rečeno in naročeno, že tudi izvršeno! Dvakrat, trikrat se sama snideva z Janezom, *i mimogrede še izmenjava «predsedniška» in «tajniška» mesta in načrt je bil narejen. Določiva najožji krog svojih sodelavcev in takoj pri prvi seji me doleti častna naloga, organizirati rediteljsko službo na Stadionu. Ker je bil Stadion središče vseh glavnih prireditev, je bilo jasno, da tnora biti načrt za rediteljsko službo na tem kraju izdelan kar najbolj vestno in v vseh podrobnostih natančno. Vestno in požrtvovalno službo vareni stadiona pa morejo opravljati zopet le vestni in popolnoma zanesljivi ljudje. Ni bilo treba dolgo beliti si glave: za to službo so bili določeni Gorenjci. Komaj je bil ta sklep napravljen, že se je pričelo z organizacijo Gorenjcev. Najprej sem imel dva sestanka za kamniško okolico v Grobljah, kjer so bili možje in fantje najprej organizirani, in sicer jih je bilo nad 200. Nadaljnje sestanke sem imel v Kranju za kranjsko okolico, v Škotji Loki za loško okolico ter na nekaterih posameznih manjših krajih Gorenjske. Mimogrede omenjam, da je bilo najlažje izvesti organizacijo v kranjski okolici, kjer je celokupni rediteljski zbor več ko 200 mož iu fantov vzorno organiziral že g. liani in pa duhovna priprava Slovencev iz Kranja. Hrbtenica ali jedro rediteljskega zbora sploh je bila Gorenjska, ki nam je dala na razpolago več ko 600 krepkih mož in fantov za rediteljsko službo. Tede n dni pred kongresom pa je bil v Ljubljani na Stadionu sestanek vseh onih rediteljev «vodij», ki so b.ili določeni za rediteljsko službo na Stadionu. Pri tem sestanku smo skupno še enkrat pregledali in podrobno preštudirali ves načrt, nato pa smo si razdelili posamezni delokrog in drugo rediteljstvo v pomoč. Vodstvo vseh vrat na Tyrševi cesti sta prevzela gg. Andoljšek in Vonibergar, katerima je bilo dodeljenih v pomoč 28 mož in fantov iz Cer-kelj. Vsa vrala na Vodovodni cesli sta prevzela gg._ F.rjavc in Tršan. Tudi la dva sta dol.la 28 mož in tanlov v pomoč in sicer iz Smlednika. Najtežjo nalogo v areni je prevzel g. Ham iz Kranja. Delil in polnil je na nasipu za Tyi'5evo cesto vse ogromne mase slo in stotisočev, ki so se za časa kongresnih dni valile v areno Stadiona. S pomočjo le 4 rediteljev je bil na tem mestu odličen in ne veni, če bi mu bil kdo drugi kos. Areno samo so si delili 4 glavni vodje, in sicer gg. Smole, Bulovec, Pestotnik in Benedikt, katerih naloga je bila nadzorovali rediteljstvo v areni, zlasti pri mladinski in večerni slovesnosti, ko je morala vsa masa stati zaradi sv. obhajila v vrstah. Svojo nalogo so izvršili prav dobro, v najlepšem redu in v rekordnem času. Jako važen delokrog, ki sta ga odlično rešila gg. Trtnik in Šmitek s svojimi 100 reditelji, je bil oni pri sedežih. Prav nič nisla zaostajala, čeravno jc moralo pri vsaki prireditvi na sedeže do 7000 ljudi. Služba redileljev pri zaključni slovesnosti SO. junija ni bila obvezna, ker so bili sedeži tisto popoldne prosti. Gg. Cuderman in Kalmi sta prevzela razdelitev daril oziroma obdaritev mladine s kolači, ki se je izvršila po sv. obhajilu. 26 tisoč kolačev se je razdelilo med mladino v rekordnem času dobrih 1(1 minut. Nov rekord, športniki 11 Ali veste, kaj se to pravi, 26.000 kolačev sploh razdeliti?! Svojo težko službo sta opravila s svojimi HOU reditelji odlično in v splošno občudovanje. Hiba je bila le v tem, da je kolačev zmanjkalo, kar pa ne gre na njihov račun. Še so bile važne funkcije, katere so opravljali gg. Habič iz Vrhnike, Kern iz Komende, Finžgar iz Škofje Loke ild. Imenoma bi moral navesti skoraj vsakega, vsi so bili na mestu in skoraj vsak je napravil več kot je bilo potrebno. Vodstvo, kakor tudi vsi reditelji, smo imeli svoje prostore in skupno prehrano na učiteljišču na Resljevi cesti. Stanovanja, a tudi prehrana je bila urejena popolnoma po vojaškem načinu in vojaški disciplini, ki je bil za tako močan korpus rediteljskega zbora nujno in neobhodno potreben. Iz učiteljišča se je dirigiral ves razpored posameznih skupin, saj je bilo vodstvo rediteljskega zbora tamkaj skoraj kompletno in permanentno od 28. junija od 6 zjutraj do 30. junija zvečer in sicer do polnoči, ker je bilo treba ekspedirati še vse vlake, Rediteljska služba se je vršila noč in dan nepretrgoma. Ideja skupno prehrane in prenočišč rediteljskega zbora se je izkazala za prvovrstno. Za reditelje na Stadionu je bilo učiteljišče malo od rok, kajti ves rediteljski korpus ca. 700 oseb je moral k počitku in prehrani vedno tjakaj, kar je močno utrujalo že izmučeno rediteljslvo. Glavna naloga rediteljskega zbora pri mladinski prireditvi je bila, vso mladino čimprej in v redu spraviti na določene črte, da bo dostop k sv. obhajilu čim lažji in da se bodo kolači čim hitreje razdelili. Oboje se je izvršilo v najlepšem redu in proti pričakovanju, zlasti obdaritev mladine. Težo vsega tega dela je nosil na glavnem nasipu g. Ham iz Kranja in gg. Cudcfman in Ka-lan kot zastopnika sv. Miklavža. Vodstvu rediteljske službe na Stadionu, so sijajno služili v razbremenitev rediteljskega zbora v areni postavljeni zvočniki, brez katerih bi jako težko ali pa sploh ne mogli shajati. Skušnja z zvočniki je dovolj jasno pokazala, da je vsaka večja prireditev brez njih nemogoča in da so sijajen pripomoček vsakemu vodstvu zu takojšnjo oddajo navodil, ki morajo kakor blisk med maso, da potem vse gladko teče, kakor je potrebno. Rediteljska služba pri večerni prireditvi je bila zaradi izbrisanih črt v areni, na katerih bi morali stali možje in fantje, in zaradi slabe razsvetljave, jako težka. Rediteljski zbor se je moral skoraj ves postavili v prve vrste, da so bile te že lakoj v počelkli uravnane, ker bi sicer prišlo do zmešnjave. Vse to se je, hvala Bogu, dobro Pariški „La Croix" o našem kongresu Vodilni francoski katoliški dnevnik »La Croix« prinaša dne 2. julija t. 1. sledečo brzojavko svojega poročevalca iz Ljubljane: »Jugoslovanski evharistični kongres je privabil v Ljubljano neizmerno množico katoličanov. Čuti se, da je hotel ves slovenski narod podati bleščeč dokaz svoje soglasne vere. Iz sijaja toga nazornega prikaza je nastal čudovit kongres, ki mu, radi bi rekli, ni primere. Predstavite si edinstven prizor, ko prejoma 25.000 mož sv. obhajilo! V tej kratki brzojavki ne moremo popisati v podrobnem veličastnih slovesnosti, pri katerih nam je bilo dano čutiti utrip slovenske katoliške duše. Kako bi opisali zbranost ob polnočnici, kako nepozabno apoteotzo v stadionu, katera je združila takorekoč cel narod pri maši, ki jo je daroval papeški legat, in slednjič zaključno procesijo, ki je bila krona tega veličastnega kongresa. Pri banketu, ki je sledil, smo opazili navzočnost generala, ki je zastopal mladega jugoslovanskega kralja, »er ministrov dr. Korošca in Vrbani-ča, ki sta bila ob straneh legata. Bila je to slav-nost, ki je združila okoli papeževega predstavnika in škofov elito naroda blizu spomenika Napoleona, obnovitelja Ilirije.« Francoska uradna Agencija Havas poroča Francoski listi so prinesli sled :če podrobnosti o našem kongresu po posredovanju agencije Havas: Drugi jugoslovanski evharistični kongres, ki se je vršil pravkar v Ljubljani od 28. do 30. junija (prvi je bil v Zagrebu), jc bil hkrati veličasten verski čin jugoslovanskih katoličanov, potrdilo dobrih odnošajev, ki se bolj in bolj utrjujejo med Jugoslavijo in sveto stolico, ter manifestacija po-mirjenja notranjepolitičnih sporov, v kolikor izhajajo iz verskih razlik. Nad 150.000 jugoslovanskih in zlasti slovenskih katoličanov je prisostvovalo raznim sloves-nostiip in duhovnim svečanostim, ki so se vršile v okviru kongresa, posebej še pontifikalni maši, ki jo jc bral v velikem stadionu katoliškega telovadnega društva »Orel« Nj. Em. kardinal Hlond, primas Poljske in papežev legat. Nad 30.000 otrok je prejelo 29. junija sveto obhajilo. Kongresa so se udeležila tudi zastopstva iz Belgije, Holandske, Nemčije, Avstrije. Papež je bil določil kot svojega zastopnika Nj. Em. kardinala Avgusta Hlonda, nadškofa po-znanjskega in gnezenskega ter primasa poljskega, ki je bil sprejet v Jugoslaviji z vladarskimi častmi. Je to prvič, da pošilja papež jugoslovanskim ka- toličanom legata a 1 a t c r c in v tem je treba videti dokaz simpatije svetega očeta do cele Jugoslavije. Jugoslovanska vlada se je s svoje strani dala zastopati po dveh ministrih gg. dr. Korošcu in Vrbaniču. Dr. Korošec je bil zmagoslavno sprejet od slovenskih katoličanov, katerim je že dolga leta politični voditelj.« Dolenjski možak in ljubljanski pobič liil sem priča temu-le dogodku: V soboto, drugi dan evhurističnega kongresu okrog petih popoldne je v Vegovi ulici pred hišo Glasbene Matice sedel na klopi ob pločniku starejši možakar, ki sc je udeležoli evh. kongresu. Po klopi si je udobno razstavil culo z jestvinumi iu /raven trdno postavil zelenko cvička. Ko si je tako lepo po domače tešil žejo in prigri/.oval meseno klobaso s črnim kruhom, se je prizibala h klopi razposujenu družbicu kakih pel. komaj doraslih mladeniče v, po sodbi dijakov kake srednje šole. S porogljivim obnašanjem je prvi napadel možaka, češ kaj je neki treba evh. kongresa in vseli teli ceremonij. »Vi, gospod, povejte mi, kako vam je ime, vaše krstno ime mi prosim povejte, ker drugega nič ne potrebujem, pu vam boiu nekaj povedal,« je odvrnil možak na zbadanje. Ker se jc funte v zadregi obotavljalo, je možak nadaljeval: »Veste, jaz sem tam i/ Gorjancev domu, kjer še verjamemo v čarovnije —in jnz brez vašega imena, kakor ciganka brez kart ne morem dati pojasnila nu vaše vprašanje.« Fante jc slednjič sicer v zadregi povedal, da 11111 je ime Jože. »A, Jože?«, pravi možak. »To je tisti Jože, ki ima god 19. marca in ki ima za patrona sv. Jožef«, svetnika? Vi, gospod, ste zelo nespameten. Zakaj pa imate ime svetnika sv. Jožefa, ki je krščansko ime, zakaj pu si ne vzamete kako bolj napredno in moderno ime, ko jih jc vendar toliko in tako lupili. Poglejte, ali ni sicer nekr.ščnnsko, pn vendar zelo moderno ime n. pr: Pukleš —, Kamela —. Osel — pn vam ne bo treba nositi našega krščanskega imena, če vara vse to krščansko ne paše.« S huronskim smehom okrog stoječih in flla-dnnjem svojega tovariša jo jc družba popihalh proti Zvezdi, še setn slišal, kako so reveža tovariši navijali, češ, vidiš kak osel si, kamela, pukleš, kako (e je ta možak ugani ild. jaz [lil sem stopil bliže k možaku in mu k uspehu čestital ter ob tej priliki tudi povpra-| šal po njegovem imenu. Kakor da lo njega nič j ne razburja mi je možak odgovoril: »Ali so neumni taki mestni mladiči, pa bi človek sodii, I da se takile kaj bolj pametnega uče v šolah'« Stavka v Šoštanju končana Šoštanj, 10. julija 1935. Kakor .smo že poročali, je v soboto popoldne delavstvo Woschnagove usnjarne stojiilo v splošno stavko. Na zahtevo banske uprave so se v torek pričela pogajanja med zastopniki delavstva in podjetja. Niti delavci niti podjetje ni moglo prodreti. Pogajanja so so končala tako, da sla pogajajoči se stranki sklenili sporazum, ki so ga podpisali zastopnik banske uprave, zastopniki delavstva in podjetja, Delavsko zbornice in okrajni načelnik. Podjetje se je obvezalo, da bo točno izvajalo določila zakona o zaščiti delavcev, zlasti glede nadurnega dela s 50% poviškom, dalje določbe o delavskih obratnih zaupnikih ter določila 219, 220 in 221 zakona o obrtih. Podjetje mora tudi v roku enega meseca urediti delovne in plačilne pogoje z delovno pogodbo. Tozadevno razpravo bo sklicala banska uprava. Razen še nekaterih manj važnih sklepov, se je podjetje tudi obvezalo, da ne bo izvajalo radi stavke nad delavstvom nikakih represalij in mora sjire-jeti vse delavce nazaj na stara delovna mesta. Delavstvo je na zborovanju, kjer je sprejelo gornji sporazum, enodušno sklenilo, da no lio pustilo, da. bi podjetje kakorkoli in kdajkoli kršilo svojo obveznosti. V takem primeru se bo branilo z istimi sredstvi, s kakršnimi se je moralo braniti sedaj. Koncem stavke, ki je bila prva v Šoštanju, jc mesto dobilo zopet vsakdanje lice. Reči moramo, da jc s šoštanjskim iirnbival-stvom vred vsa bližnja in daljna okolica s simpatijami in sočutjem spremljala borbo delavstva, ki sc je borilo za najosnovnejše človeške pravice mezdnega delavstva. V ponedeljek so trgovci v znak solidarnosti zaprli svoje lokalo. Ljudje so sc v množicah zbirali vse dni na trgu pred tovarno. Do večjih incidentov ni prišlo. V četrtek je delavstvo zopet ^1" Inžbo. Slovenske gorice Kresovi. Krasen pogled je bil po Slovenskih goricah v noči od 20. na 30. junija ob evharistič-nem kongresu v Ljubljani. Slovenske gorice so žarele v krasnih kresovih. Kresovi jx> severnih Slovenskih goricah so bili vidni daleč čez avslrijsko mejo. Tudi v noči od 4. julija, pred f>raznikom sv. Cirila in Metoda so žarele Slovenske gorice v kresovih. To je znak, da prebiva |x> Slovenskih goricah šc veren rod. Pridelek pšenice bo velik. Pšenice po Slovenskih goricah že dolgo let ni bilo tako lef>e, kakor je letos. Radi suše pa prehitro dozoreva in kmalu jo bodo želi. Jo jxi že nekateri kmetje težko pričakujejo, ker jih je veliko že dolgo časa brez moke. in hitro uredilo, sicer bi bilo nemogoče spraviti i v areno — v vrste — mnogo nad 20.000 mož in fantov, ki so bili določeni, da prejmejo kot prvi sv. obhajilo. Mnogo tisočev je namreč pristopilo k sv. obhajilu na prostoru pred oltarjem, ker v areni sami ni bilo prostora. Glavni dan je bila arena zasedena po reditelj-skem zboru jiolnoštevilno in točno po načrtu. — Težkoč ni bilo, ker se je arena z dohajajočo maso kar avtomatično polnila. Pritisk na vrata je bil tako ogromen,- da so se glavna vrata udnla in je bilo treba takojšnjega popravila. Resne situacije jiri vseh navalih so sijajno rešila navodila iz zvočnikov, brez katerih bi prav golovo prišlo do nesreče, zlasti pri zapuščanju arene. Pri tej glavni slovesnosti je ponovno treba povdariti ogromne napore vsega rediteljskega zbora, zlasti gg. An-doljška iu Huma, da sla se red in disciplina kljub neznosni vročini in utrujenosti vzdržala na višini, kateri smo bili vsi priče. , Dober je bil začetek pri mladinski slovesnosti, zaradi lega je bila dobra tudi zaključna slovesnost. Ljudje so bili na red uvedeni takoj v začetku in so ga polnil držali do konca. Arena je bila pri tej siovesnosli zasedena le s 40 reditelji, ker je moralo vse drugo rediteljstvo na ceste in k sjirevodu oziroma procesiji. Reditelji! Možje in fantje! Svojo častno nalogo ste rešili tako, kakor vam je bilo naročeno. Hvala vami Kritika vseh, tudi nasprotnikov, je najboljša. Vsi občudujejo vaše delo. Vsi in vsak posebej ste izvršili v areni Stadiona ogromno delo, ki je na vsakem mestu zahtevalo celega moža. To sle storili pri najhujši vročini, neprespani in skoraj do smrli utrujeni, zlasti na dan glavne slovesnosti, sv. maše papeževega odposlanca kardinala Hlonda. Doprinesli ste žrtve, ki niso bile zaman. Ogromna zasluga je na vaši slrani, možje in fantje, ki ste opravljali službo v areni Stadiona, da je luili zunanji uspeh evharističnega kongresa tako sijajen in mogočen. Končno ugotavljam tudi lo, možje in fantje, da tako sijajnega tudi zunanjega uspehu, katerega smo vsi navzočni doživeli, ne bi bilo, ko bi ne bilo mogočne in nad vse požrtvovalne duhovne predpriprave vseli Slovencev. Vsa naša moč iu disciplina je v tej duhovni predpripravi, in ravno zaradi tega je tudi zunanji uspeh 11. evharističnega kongresa za .Jugoslavijo v Ljubljani tako sijajen in mogočep. Jože Hv. Ljubljanske vesti t Sprehod po obrtniški razstavi Ljubljana, 10. julija. Razni kraji so pričeli sledili zgledu št. Vida, ki je lani priredil krasno obrtniško razstavo in ki jo sedaj ponovno pripravlja. Že lani pozam, smo imeli v Ljubljani prav posrečeno obrtniško razstavo v znani stekleni hiši na Mestnem trgu. Letos poleti |>a je priredila druga obrtniška organizacija še večjo razstavo v prost.rih »lestnega liceja O tej razstavi smo že poročali. Naglašati moramo, da se naš list nikdar ni načelno zavzel „ili za Hebekovo organizacijo, ki je priredila lansko razstavo, niti za Pičmanovo, ki prireja letošnjo temveč je obe organizaciji odklanjal, poč pa ie vedno priznaval trud obrtništva, ki se pokaže na takih uspelih razstavah. O razstavi na liceju, ki bo odprta 1«' še do 14. t. m., smo že nekolikokrat poročali. Kljub vročini in neprimerni sezoni se more tn razstava postavrti z zelo ugodnim obiskom. Razstavile so ugledne ljubljanske mizarske in tesarske tvrdke kakor Ignacij Repša, Ivan Praznik, Ivan Bitenc, Franc Sever. Vinko Musar, Matija Andlovic, Jonip Kregar, Josip Andlovic, Ivan Semrl, Feliks Zupan, slrugar Ignacij Pečjak, mizar Jožef Mrak in Dimitrije Lnncoš. Kovinska obrt je v vsej Sloveniji brezdvomno najbolj rnzvita v Ljubljani. Tako razstavlja instalater 1-ovro Pičnian razne izdelke svoje obrti, po-zlata r Anton Kos pa je priredil pravo umetniško razstavo z izdelki naših slikarskih mojstrov, katere je vse dal v okvirje, izdelane v lastni delavnici in pozlatarnici. Vso čast naši kovinarski obrti delata mojstra Franc Mostar in Anton Smole. Prvi razstavlja dovršene odlivke iz brona in drugih kovin. Tn tvrdko se je specializirala na umetniška delo. Smole |>a je razstavil železokovinske izdelke, za katere so povpraševali mnogi odlični dostojanstveniki, ali so industrijski ali ročni izdelki, pa so v resnici le ročni, to je obrtniški izdelki. Pavel Strgulc, Stane Cirman, Josip Bntinar. Josip Oto- repec, Ivan Kregar. Karol Hribernik, Josip Hafner razstavljajo prvovrstne ključavničarsko, kleparske in pasarake izdelke, Franc Gartnar izdelke svoje kolarske obrti itd. Veliko razstavo prireja tvrdka Franc Batjel, ki se v glavnem bavi s kolesi, motorji In otroškimi vozički. Tvrdko Franjo Kunovar smo že omenili. Razstavlja vzorce domačih marmorjev in kamnov, druge kamnoseške izdelke in veliko lepo vazo, ki jo bo dobil eden srečnih izžrebanih obiskovalcev. " Zaradi konkurence industrije trpita najbolj krojaška in čevljarska obrt. Dvoje krasnih izdel-Hov na tej razstavi je organiziral naš priznani aranžer g. Krušič, ki je uredil razstavo damske krojaške tvrdke Alojzija Pavlina z najbolj modernimi modeli in izdelovalnice steznikov Irene Sa-lajeve. Izložbe imajo tudi krojačica Pavlina Rozmanova ter krojača Šefic Vinko in Jarc Anton. Živahno propagando razvijajo čevljarji. Več ljubljanskih čevljarskih mojstrov je deloma skupno, deloma posamič razstavilo svoje sijajne čevljarske izdelke in razvilo tudi živahno propagando proti čevljarski industriji. Omeniti moramo v isti vrsti tudi odlično razstavo Zadruge mizar-Rkih mojstrov, ki prav tako nazorno dokazuje, kaj zmore zadružno obrtništvo. Sijajne izdelke, ki so prave umetnine, razstavlja brusilee stekla in ogledal Mirko Miškee. Imenitni so izdelki pečarja Stanislava Pirnata, sobnodekorativnega slikarja Ivana Martinca, fotografa Joška Smuča, prvovrstnegn tapetnika Franca Jngrn in Rudolfa Radovana ter Avgusta Kobilice, dalje sodarja Franjn Repiča, našega odličnega stavbenika Miroslava Zupana, ki prav sedaj popravlja frančiškansko cerkev, kolar Franc Gart-ner, pletilska tvrdka Molka Lazar ter še nekatere druge tvrdke, katere pa smo že v našem prvem poročilu omenili. Se nekaj dni je do zaključka razstave in zato priporočamo cenj. občinstvu, naj s številnim obiskom da priznanje trudu ljubljanskega obrtnika. © Zaprte duhovne vaje »a učiteljico, uradnice v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani bodo v dneh od 20,—24. julija. Iskreno vabljene. Priglasite se takoj na Vodstvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. Oskrbnina za vse dni 100 Din. Pričetek 20. julija ob ti zvečer. © Na banovinski podkovski šoli v Ljubljani so delovne in uradne ure od 15. julija do 31. avgusta 1035 od 7,30 do 14. 0 Na pogrebu g. Josipa Koslerja je pel pevski zbor »Ljubljane«:. (V našem poročilu je bil namreč omenjen neki drugi pevski zbor, kar s tem popravljamo.) © Z medvedi in opicami na evharistični kongres. Cigani iz Bukovnika v Sremu so prišli v Ljubljano že pred mesecem. Po okolici bo hodili z medvedi in opicami. Ko so prišli kongresni dnevi, pa so jo mahnili v Ljubljano, da bi lu kaj zaslužili. Bilo jim je prepovedano. Med cigani pa sta bila dva aretirana. Cigan Marko Djurlč je i>o-vedol na policiji: »Naša ciganska družba obstoja iz 3 družin, ki štejejo 3») glav. V Sloveniji smo že mesec dni. Hodimo po okolici. Imamo medvede in opice, s katerimi beračimo, da preživljamo družine. Z medvedi sem hotel iti na evharistični kongres. da bi kaj zaslužil. Pa sem bil, gnspon dragi, aretiran.« Drugi cigan Janko Živko pa je jarli-koval: >Pošteni smo mi cigani. Nikdar ne kra-demo. Imamo medvede in opice, ki so lako poštene, kakor mil« Bila sta ovadena državnemu tožilstvu zaradi suma tatvine neke vrvi. © Nad 870 sodnih stanovanjskih odpovedi letos. Leto« je bilo pri okrajnem sodišču v Ljubljani podanih 972 sodnih stanovanjskih odpovedi. Za avgustov selitveni termin je bilo vsega odpovedanih 166 stanovanj. Bo pač živahno preseljevanje! Mestna občina je 18 malim najemnikom odpovedala stanovan ja za 1. avgust. Med tem i je 11 strank, ki se bodo morale 1. avgusta seliti iz takozvane Jelovškove šupe, ki je bila prvotno rabljena za skladišče opeke, po vojni pa predelana za stanovanja. Ta zasilna stanovanjska hišica se nahaja na Trnovskem pristanu ob Ljubljanici. Zaradi regulačnfh del pa jo bodo podrli. Sodnik je tieko odpoved zavrnil, ker je bila prepozno vložena. Nekateri gospodarji se pač ne morejo držati pravilnega odpovednega roka. Zaradi neplačane najemnine je bilo podanih do 75 % odpovedi, nekatere odpovedi so bile prav čudno utemeljene. Tako je neki lastnik navajal: »Zaradi ustne odpovedi stranke jaz sodno I« Nekdo drugi pa: »Stranki odpovedujem, ker hodi njen ločen mož po hiši lrraval delat.« Tudi zaradi nedovoljenega sprejemanja podnajemnikov je bilo podanih več odpovedi. © Čigave so denarnice. Na policijo ljudje še vedno prinašajo razne denarnice, srebrne ure in podobno, ki so jih našli po ljubljanskih ulicah. Zdi se. da so to ostanki plena žeparjev, ki so pobrali rjicimo zlate verižice in odvrgli srebrne ure ter Izpraznili denarnice, katere so nato pometali vstran. So pa med tem blagom na policiji ludi denarnice, v katerih je le bilo po nekaj srebrnikov in je tudi možno, da te denarnice niso bile ukradene, temveč so jih lastniki v resnici izgubili. Dobro bi bilo, ako bi se oškodovani lastniki zglu-sili na policiji ter si ogledali, ali je med najdenimi predmeti kakšen njihov. © Proti voznikom. Odkar so je pj-ičela zadnja faza regulacijo Ljubljanice, se del mestnih prebivalcev, zlasti hišnih posestnikov, razburja nad nesnago, ki jo povzročajo vozovi z izkopano zemljo iz Ljubljanice. S teh voz se namreč stresa siva in vlažna ilovica, ki seveda onečeja mestni tlak. Policijski stražniki so v zadnjih dneh zapisali okoli 3(1 voznikov, ker so z blatom ponečedili nekatere najlepšo ljubljanske ulice. Vozniki se seveda po pravici izgovarjajo, da ne morejo drugače, ker z voz pač pada blato. Blata pa no morejo voziti v usnjenih vrečah ali v papirnatih zavitkih. Vozniki so policijo naprosili, naj nekoliko potrpi, obenem pa prosijo prebivalstvo, naj jim zaenkrat prizanese. — Tudi mi mislimo tako: Če je pol Ljubljane moralo dolga leta glodati in vohati govno cele Ljubljane, ki so je zbiralo v Ljubljanici, naj hi gospoda »z najlepših cest« vsaj z vozniki malo potrpela. Mariborske vesti: 2000 ljudi živi le od podpor Maribor, 11. julija Letošnje poletje opazujemo v Mariboru žalosten pojav, ki ga doslej v taki meri nismo poznali. Vrste brezposelnih, ki oblegajo borzo dela, ki hodijo na mestni socijalno polilični urad prosil pomoči ter postavajo v parku in mestnih drevoredih, so letos nenavadno številne. Dosedaj smo imeli grozeč pojav brezposelnosti samo pozimi. Poleti so se vrste brezdelnežev razredčile, ker so po večini vsi dobili delo pri novih zgradbah in raznih javnih delih. Večje število jih je vse leto zaposlevala tudi meslna pomožna akcija. Šele na jesen, ko so prenehala gradbena dela, so prihajali zapel brezposelni v večjih množicah trkat na vrata socijalnih institucij za pomoč. Letos pa je skoraj narobe. Pozimi je bilo videti manj brezposelnih ljudi v meslu, kakor sedaj sredi poletja. Pozimi jim je dajala dela po- □ Smrt blage gospe. Včeraj zjutraj je umrla v slarosti 48 let gospa Majer Ivana, soproga hotelirja in lastnika restavracije Mariborski dvor. Pokojnica je bila obče spoštovana in ugledna žena, velika do-brotnica revnih, dobrosrčna in blaga. K večnemu počitku jo bodo položili jutri v soboto ob četrt na 1 iz mrtvašnice na mestnem |X»kopališču na Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Orožnik vtonil pri kopanju. V sredo se je kopal v Muri orožnik Bezbradica Nikola iz št. Ilja. Čeravno je bil izboren plavalec, ga je reka potegnila v globino in odnesla. Kopal se je v bližini ceršaške tvornice lepenke. Trupla še kljub iskanju niso našli. Pokojnik je bil doma iz Dalmacije in šele 24 let star. □ Nesrečna smrt pod vozom. V Zgor. št. Ja-kobskem dolu se je smrtno ponesrečila 69 letna Brač-kova dekla Alojzija Ungerl. Nesla je s travnika nažeto travo na glavi. Ko je na kolovozu srečala z drvi naložen voz posestnika Eberharda iz Poličke vasi, se je umaknila na obronek, pri tem pa ji je trava padla z glave na kolovoz. Sklonila se je za njo, izgubila ravnotežje ter padla naravnost pod kolo, ki ji je zdrobilo glavo. □ Na svobodo. Včeraj je tukajšnja moška kaznilnica odpustila pogojno 33 kaznjencev. □ Nepreviden skok v vodo. Sokolska župa je priredila na Mariborskem otoku plavalni tečaj in tečajniki so se vadili v skokih v vodo v malem bazenu, ki pa je za take vaje prepliitev. Marija Tajzel je priletela pri skoku na dno ter udarila z glavo s tako silo ob beton, da je zadobila močan pretres možganov. OdpeljVtli so jo reševalci v bolnišnico. □ Nabori. Od 24. do 27. t. m. se vršijo za Maribor vojaški nabori v Gambrinovi dvorani. □ Na sodišču so za časa sodnih počitnic uradne ure od 7 do pol 14, za stranke pa od 8—12. □ Inštrukcije iz vseh klasičnih predmetov in iz francoščine za ponavljalne izpite daje reven akademik. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. □ Otrok utonil v gnojnici. V Radizelu se je pripetila usodepolna nesreča. Olroci virtičarke Marije Skledar so se igrali poleg gnojnične jame. Štiriletna Terezika je splezala na jamo, pod njo pa se je vdrl preperel pokrov in otrok je utonil v gnojnici. □ Najprej ga deložirajo, potem mu plačujejo najemnino. Iz občinske zasilnoslanovanjske hiše v Delavski ulici so vrgli na ceslo brezposelnega de-lavca-vdovca s tremi malimi otroci. Pohištvo mu leži že več dni na ulici in revež ne vc, kje bi si našel zavelja. Občina, ki ga je vrgla na cesto, mu sedaj ponuja, da bo plačevala zanj najemnino, če si najde kje drugje slanovanje. Zakaj niso potem raje pustili reveža v občinski hiši? □ Družine na cesti. Poleg že omenjene delo-žacije v Delavski ulici so sedaj v Mariboru na cesti še tri družine. Skupno tedaj štiri družine brez strehe. Občina nima niti vagona na razpolago, da bi jih stisnila kam za prvo silo. □ Promenada na Aleksandrovi, ki se sedaj asfaltira, bi morala biti golova do zadnjega tega meseca. Poučeni ljudje pa pravijo, da lo ne bo mogoče, ker ne bodo do takrat gotovi kandelabri. Občina je naročila kandelabre pred poldrugim mes&cem, tovarna pa jih baje še ni začela vlivati. 1 Nočno službo imajo lekarne: inr. Sušnik, Marijin trg 5, inr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in inr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Kulturni obzornik Knjige goriških založb za 1.1935 Književna družina »Luč«. 1. Ito Dren: Z onstran groba. Strani 135. Din 15.—. — Ivo Dren, ki je spisal to povest, se nam zdi znan pisatelj. Razodeva ga namreč spreten slog, dasi piše to pot večina samo v kratkih odsekanih stavkih. »Z onstran groba« kliče mrtvi oče svoja sinova, Jakoba, najstarejšega in železniškega uradnika nekje ob morju, ter Vida, učitelja v gorah, da pustita svoji službi in se povrneta domov, na zemljo domačo. DOnia se žrtvuje za domačijo najstarejša sestra Ana, ki živi samo zemlji in očetovemu grobu, ki jo opominja stalno, naj reši doni in ga ohranja za brala. Po dolgih borbah premaga klic domače zemlje Jakoba, ki pusti uradniško službo, in se vrne domov. Vid pa pomaga s svojim prispevkom širiti domači grunt in pripravlja tnkn bodočnost svojemu sinu, ki naj poslane dedič zemlje. Grunt ho imel zopet gospodarja, ki ho ves njegov. Smisel povesti ni tako globoko utemeljen v zemlji, kot bi želeli in pričakovali. 2. A. Petilfi: Krvnikova vrv. Roman. Strani 126. Din 15.—. — France Bevk je iz nemščine pieveclel ta roman največjega madžarskega romantičnega domovinskega pesnika A. PetOfiJa, ki je bolj znan |>o svojih budnicah in palriotičnoin življenju kot pa po svojih romanih. »Krvnikova vrv Je tipično romantična povest, tako staro romantična. da skoraj ne spada v naš čas. Srce, to ečno gibalo romantikov, niha med straslno ljubeznijo ih divjim sovraštvom. Ljubezen oh luni, nezakonski otrok, preprečitev poroke tik pred I cerkvenimi vrati, samomor iz ljubezni, duhovi o polnoči na pokopališču, izkopavanje ljubice iz groba, beg v svet in potepuštvo, kartanje, umor iz ljubezni in kazen na vislicah, samotarjenje v gozdu in samomor z isto vrvjo... vse to je v tem strastnem in maščevalnem romanu. Prijateljstvo se oh ljubezni sprevrže v sovraštvo in do tretjega kolena gre osveta prevaranih, Ob laki romantiki, ki kaže sicer veliko pesniško moč, kot jo poznamo iz Mache in Lermontova in tudi Dumasa, so ho današnji človek samo nasmehnil. Literarno na-obrnženemu In šolam pa utegne roman služiti kot tipičen zgled pozne romantike, ki je že religijozno indiferentno. — Bevk dodnja ludi kratek Petofijev življenjepis, kjer omenja, da je »slovaškega« po-koljenja, dočini je znanr, di ie bil Srb, ki je v mladosti pel celo srbske pesmi, preden je iisko-čil ob madžarski narodni vstaji k Madžarom in jim pel njihove bojne marseljeze. Prevod po-menja nov vpogled v madžarsko književnost, ki nam je tako reziana. Šteli': Monumenta... 9. snopič: Marijino življenje. Ta snopič monumentnlnih »Spomenikov •slovenske umetnosti« jo posvečen podobam Marijinega življenja v našem srednjem vo-kn. V uvodu govori Stole o razvoju Marijinega kulta v slikarstvu. Na jugu Evropo so je razvil poseben, za Italijo tipičen življenjepis Marijin, sloneč na npokrifni legendi, kol ga predstavljata cikla v Padovi in Fironci. Na severu so je razvil v svojo podobo in dobil najznačilnejšo obliko v Dii-rerju. To je evropski okvir, v knteregn je Štele postavil slovenske cikle Marijinega življenja. Izrazita slu sumu dva: v uu- kvi v Bermu (iz 1. 1478) in pri Sv. Primožu nnd Kamnikom (okrog 1. 1520). Slogovni značaj cikla v Bermu jo kljub gotskim podrobnostim severno renesanski. Ciklus pri Sv. Primožu, kateremu omenja Štele druga slogovno sorodna dela, pa spada po svoji lepotni strani in čisto umetnostnem značaju med največje vrednoto slovenske spomeniške zakladnice. Za prehod alpske umetnosti v renesanso pa jo naravnost značilen dokument. K? Štele tako oriše glavna slovenska Marijina cikla, preide na podobe posameznih prizorov iz Marijinega življenja, kot so upodobljeni križem Slovenije (Vrzdcnoc, Crngrob, itd. rojstvo Marijino), drugod zopet njena smrt (Tin.jsko pri 2uzmu, Muljava, Marijin Gradec itd.); kronanje (Suha, Turjak, Turnišče itd.). V ta okvir spnda tudi Marija v družbi s sv. Ano (Mn-renberg), ali Marija s plaščem, pribežališče ubogih pred nadlogami (Sv. Primož, Jezersko itd.).. Vse te motive ilustrira 13 na lepem papirju prav lepo reproduciranih podob, med kalorimi ugajajo zlasti freska pri Sv. Primožu in na Suhi. Z vsakim snopičem odkriva Slele nova slikarska bogastva, ki jih dozdaj nismo poznali. In v tom je vrednost (e monumenlalne izdaje. td Dom in svel ši. 6 Na uvodnem mestu le številke, ki naj bi izšla še v mesecu ovharističnega kongresa, sloji religijozno premišljevanje o »večnostnem živijo-nju«, vzeto iz spisov sluvnega kardinala Ne\v- možna akcija, ki je zaposlevala okrog 400 ljudi. Sredstva, s katerimi je letos pomožna akcija razpolagala, pa so bila nenavadno pičla in že s pričetkom pomladi je bilo vodstvo prisiljeno odpuščati delavce. Odpusti so naraščali, tudi nekatera zasebna podjetja so znižala kader zaposlenih. Nasprotno pa so letos gradbena podjetja, ki v Mariboru precej zidajo, začela zaposlevati izvenmariborske delavce, predvsem Prekmurce. Podjetniki pravijo, da so ti delavci cenejši in pridneje delajo, kakor mariborski. Tako se je zgodilo, da imamo sedaj sredi poletja sanjo v Maribor pristojnih 500 brez|5oselnih dclavcev, skoraj samih družinskih očetov, od katerih je odvisno še najmanj 1500 ljudi. Vseh teh 2000 živi sedaj samo od tega, kar jim nudi mestna pomožna akcija. Njena sredstva pa gredo naglo J-i kraju in ne bo mogla več dolgo vzdržati. □ Ne dajo miru. V Mariboru je začela poslovati »Glavna poslovalnica Privredne zadruge za vzajemno pomaganje Belgradu, Tattenbachova ul. 1«. Kot »glavni poverjenik« nastopa Rože Josip, ki se je, kakor znano, udejstvoval pri Splošni vzajemni, Naprednosti, Slogi itd. Ta nova poslovalnica razpošilja bivšim članom razpuščenih pomožnih blagajn okrožnice, s katerimi jih vabi za pristop ter jim ponuja razne ugodnosti. Z ozirom na številna vprašanja in pritožbe iz javnosti je mestno poglavarstvo v Mariboru zadevi uvedlo postopanje. Ker navedena zadruga ni mogla dokazati, da ima dovolilo od ministrstva za trgovino in industrijo, ki ga v smislu zakona morajo imeti zadruge, ako se bavijo z zavarovalnimi posli, je ndaljne delovanje te" »glavne poslovalnice« zabra-nilo, glavnega poverjenika pa kaznovalo z globo 3000 dinarjev. □ Ali ho premenada do konca meseca gotova? V torok so začeli mestni delavci z asfaltiranjem promenade na Aleksandrovi cesti. Obonem so postavili še pot novih kan-tlelabrov v podaljšku promenado med Prešernovo in Cankarjevo ulico, kjer so napravili tudi nekaj novih gredic. Vsa ta dela bi morala hiti gotova do konca julija. Poznavalci pa trdijo, da se bodo zavlekla še dalj, in sicer zaradi tega, ker ne bodo gotovi novi kandelabri. Tvrdka, ki je naročilo izliciti-rala, baje še ni pričela z vlivanjem, za katerega rabi precej časa. Celje & Sv. maša zadušnica za pokojnim dijakom Milanom Rusom bo jutri, v soboto ob 7 zjutraj v župni cerkvi. 0 Vsi železničarji-upokojenci, stanujoči v območju železniške postaje Celje, ki želijo imeti nadaljnjih 12 prostih voženj, naj se nemudoma prijavijo pri železniški postajni blagajni v Celju. Vložek stane 1 Din. 13 Uporaba umetnega ledu pri izdelovanju in prodajanju živil. Ker je vsak led iz tekočih in stoječih voda več ali manj nesnažen in more okužiti hranila, odreja meslno poglavarstvo, da moraje vsi slaščičarji, kavarnarji in izdelovalci oz. prodajalci živil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil za hlajenje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko, le umeten led. Mestno poglavarsfvo bo na podstavi § 4a sanit. zakona z dne 30. aprila 1870, drž. zak. št. 68 i,n zakona o nadzorstvu nad živili izvrševalo po svojih organih v tem pogledu strogo nadzorstvo in bo osebe, ki se ne bi ravnale po tej odredbi, najstrožje kaznovalo po kaz. določbah zakona o nadzorstvu nad živili. 0 Nova brv čez Voglajno. Pražarna v Gaberju namerava razširili svoj obrat. Zaradi tega ji je napoti dosedanja brv čez Voglajno, ki bo odstranjena in namesto nje dobimo v bližini novo brv. & Dela pri regulaciji Sušnice bodo ustavljena, ker ni kreditov. Pri regulaciji Sušnice na ozemlju okoliške občine je bilo zaposlenih nad 100 delavcev, ki bodo sedaj ob kruh. 0 Bolehna deca na letovanje. Okoliška občina pošlje danes S dečkov za 28 dni na letovanje k Sv. Martinu na Pohorje. Proračun je i>il prvotno v ta namen precej višji, a ga je pozneje nadzorna oblast precej reducirala, zato ni mogoče poslati na letovanje več otrok. manna, ki ga je prevedel Terseglav. S tem odlomkom se je Doni in svet kot katoliška revija pridružil evharističnemu prazniku. — Edvard Kocbek nadaljuje »Pogled v novo gibanje francosko mladine«, kjer v treh poglavjih označi smernice in idejna gibala novega francoskega miselnega loka, takozvanega personalizma. Študija 'je zanimiva za vsakega, ki hoče spoznati nove smeri, kamor hoče zapadna mladina v času največjih družabnih in tudi duhovnih stisk. — L. J. Z n b k a r prispeva »Belokranjsko rapsodijo« v slogu Zupančičeve Dume, na katero zavestno spominja z župančičevskimi epitetoni. Pesem je zanimiva in kaže, da Žabkarju bolj prija realistična snov kot pa sladki misticizem. — Miran Jarc sodeluje z dvema pesinama iz cikla »Iz mojih večernic«, kjer hoče realistični motiv naše vasi in sodobno socialnost poveličati z duhovnostjo. — Bevk nadaljuje ronian »Ubogi zlodej« iii Lojze Potočnik »Vplivi nastopne lepote in grdote«, to sta prispevka, o katerih bomo mogli govoriti šele. ko bosta zaključena. Pač pa je končal 'Igor V i d i c svoje dramalske slike iz francoske revolucije »La Gironde« s sodno razpravo, obsodbo na smrt in odpravo pod giljotino. — Breznik nadaljuje z analizo »Jezika naših prednikovlo pol Mencingerja, kjer pokaže, kako je jemal besede vsebolj iz slovarjev kot iz narodnega jezika. — Janez Logar ocenjuje podrobno Slodn jakov »Pregled slovenskega slov-stva«, ki ga bo šo nadaljeval. — V »RazgledniktK ocenjuje z navdušenjem Kocbek Javornikovo reportažo 'Srečanja«, France Koblnr pa označi in razbere sedem Izvirnih in prevedenih dram. ki so se pojavile zadnji čas na našem knjižnem trgu. — S. S k e r I govori o Rulh Schauniannovl, dr. G r n r c n n u e r pa odgovarja na Kidričeve glose k njegovi znani razpravi. Zborovanje učiteljstva iz Slovenije Ljubljana, 11. julija. Danes dopoldne se je pričelo v dvorani Dolavske zbornice glavno zborovanje Jugoslovanskega učiteljskega združenja, sekcije za dravsko banovino. Bila je to po reorganizaciji združenja V. glavna skupščina. Izmed i!4 okrajnih učiteljskih društev, v katerih je organiziranih 3519 članov, jo bilo zastopanih 3,1 društev z 58 delegati, skupno s člani glavnega odbora pa s 73. Davi je bila najprej seja predsednikov društev z glavnim odborom ter verifikacija mandatov. Ob 10 jo predsednik g. Ivan Dimnik o tvoril skupščino. V svojem govoru je v glavnem omenjal tragično smrt Nj. Vel. kralja Aleksandra, čigar spomin so delegati primerno počastili z enominutnim molkom. Nato je učiteljstvo vzkliknilo Nj. Vel. kralju Petru II. Nadalje je predsednik naglašal, da je bilo društveno delo v glavnem posvečeno utrjevanju vsega združenja z idejo sloge in pomirjenja. Združenju je dobrodošel vsak učitelj, ki je stanovsko zaveden. Združenje so trudi za moralno dviganje in izpopolnitev članstva. Vsak posameznik je odgovoren za svoje delo stanu in celoti. Upoštevati pa je treba tudi stvarno opozicijo v združenju. Učiteljstvo se zaveda edinosti do naroda. Vse zahteve njegovega stanu morajo biti v soglasju z občenarodnimi interesi za delo v šoli in izven šole. Učtoljstvo mora delati za slogo in porair-jenje duhov med narodom. Smo učitelji vsega in ne le nekaterih delov naroda. Ostati hočemo stan, ki bo spajal in ne razdvajal narod. Združenje je narodno usmerjeno, in sicer na etični osnovi. Politika združenja gre za tem, da se varuje neodvisnost in je treba odstraniti iz združenja kvarne vplivo dnevne politike. Personalna politika JUU mora braniti skupne moralno in pravne temelje, Pri zaprtju« motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grentice. ItoKiHtrirauo od Min. soo. pni. In mtr. /.tir. S. br. l.'i.4S& ut) 25. V. 1113,'). v lepih, preprostih berilcih poučuje mladino, kako si naj dan na dan ureja dušo, da bo v njej vedno svetlo in veselo. V ta namen knjižica opisuje pomen dobrih del, priporoča premagovanje samega sebe, dobro tovarišijo, spoštovanje do učiteljev; _____________________^___________ navaja k molitvi pri jedi, jo upoznuva s sovrnžniki ni pa posredovalnica za službe. Združenje Cerkve, poučuje o vrednosti spovedi in pogostega mora ščititi intorese in pravice članstva. Jugoslovansko učiteljstvo je v zvezi z ostalimi združenji učiteljstva po drugih državah. Učiteljstvo ima svojo internacionalno zvezo v Parizu. Učiteljstvo pa je tudi v ligi z drugimi slovanskimi učiteljstvi. Po predsednikovem govoru so se konstituirali razni odseki. Odsek za obmejno šolstvo bo proučil lanske predloge, do katerih realizacije letos ni prišlo, ker ni bilo anketo o obmejnem šolstvu, čeprav je bila sklenjena. Tajniško poročilo g. Metoda Kumlja je bilo natisnjeno v »Učiteljskem tovarišu« ter zato ni bilo prečitano. Po konstituiranju odsekov jo bila skupščina prekinjena ter se bo jutri nadaljevala. Popoldne so zasedali odseki. Koledar Petek, 12. julija: Mohor in Fortunat, muč. Novi grobovi -j-Nadškol Miedia. Umrl je nadškof v Skadru msgr. Lazar Miedia. Msgr. Miedia je bil rojen v Skadru 1869 in je bil 14. aprila 1909 od sv. sto-lice imenovan za katoliškega nadškofa v Skoplju. Po ustanovitvi Jugoslavije je bil za nadškofa premeščen v Skader 19. oktobra 1921. ■J* Umrla je v Sp. Pirničah ga. Neža Bačnik. Pogreb bo v soboto ob pol 8 zjutraj k farnemu pokopališču v Smledniku. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. Osebne vesti = Ban dr. Dinko Puc bo v petek službeno odsoten in ne bo sprejemal strank. = Iz vojaške službe. Odrejeni so za službo v operativni odsek generalnega štaba v štabu zrakoplovstva vojske zrakoplovni kap. I. razr. Stanislav Balanč; za vršilca doUnosti pomočnika učitelja v zrakoplovni šoli za streljanje zrakoplovni kap. II. rnzr. Božidar Bovšek; za pilota 4. zrakoplovnega polka zrakoplovni pomočnik Vladimir Šoč; na službo v štab 2. zrakoplovnega tehn. pavka uradnik VIII pol. skup. strojni inženjer Vladimir Behnicor; za vršilca dolžnosti upravitslja skladišča 22. pušpolka peh. poročnik Viktor Gliha; za poveljnika 2. eska-drona 1. konjeniškega polka konjeniški kap. I. razr. Oton Egcrsdorfer; na službo pri inž. referentu v štabu osješke dvizijske oblasti inž. kap. II. razr. Josip Šolar; na službo v štab 39. pešpolka peh. poročnik Matija Mo-čivnik; za vodnika 1. divizijona težkega topništva topn. poročnik Miljutin Gorup; za vodnJka 2. protiaeroplanske reflektorske skupine topn. poročnik Stanislav Čeh; za vodnika 3. protiaeroplanske roflektornke sku- . " •! TJ rp 1 1 * ' ,lv uu itriuo v ujuuijaui v mucu um ,t\/ d^i-.- pme topn. podporočnik Foter Iruklja; za j tenlbra. Dne 6i septembra dopoldne bo velika jav- vršilca dolžnosti poveljnika 2. aerodromske ........- ■ čete 1. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Peter Balog; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete zrakoplovne šole za streljanje zrakoplovni poročnik Vladimir Bosner; za pobočnika 4. zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. I. razr. Josip Lankaš; na službo v štab 1, zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. II. razr. Jurij Franješ in na službo v lovsko pilotsko šolo 6. zrakoplovnega polka zrakoplovni kap. II. razr. Ivan Cenič in zra-koplovna poročnika Anton Ercigoj in Vladimir Ferenčak. sv. obhajila; pobija praznoverje, priporoča usmiljenje do bližnjih, dajo nagibe k plemenitosti in značajnosti. — Knjižica bo mladino zajela. — Priporočamo. — Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20 % popusta. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Ptui Stampa« in Popol.o d' Italia«, ker so spremenili svoj način pisanja napram Jugoslaviji. — Braojav in telefon pri pošti Kotlje. Dne 1. julija t. 1. je bil pri pošti Kotlje odprt telefon, ki opravlja'tudi brzojavno službo. — Nove mednarodne telefonske relacije. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se olvori splošni telefonski promet med Jugoslavijo in Francijo. Taksa odvisi od oddaljenosti mesta, s katerim se govori. — istočasno je otvorjen telefonski promet na progi Črna pri Preval,jah—Lavamtlnd. Pristojbina za Iriminutni pogovor je 1.50 zl. fr. — Sadjarski točaj na Grmu. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu bo dne julija od 8 do 12 in od 14 do 18 sadjarski tečaj. Na tečaju se bo razpravljalo: 1. O pravilnem obiranju in shranievanju sadja, 2. o sadni trgovini, 3. o sadnih boleznih in škodljivcih ter o letnem škorpljenju. Vliudno vabljeni vsi sadjarji. — V vol. iroilbeno šolo v Vršcu bo letos sprejetih petdeset gojencev iz meščanstva. Prošnje je poslati najkasneje do 10. oktobra t. 1. poveljstvu gornje šolo. Sprejemni pogoji i so razvidni iz Službenega vojnega lista stran 1123—1126, ki je interesentom na vpogled pri poveljstvih pristojnih vojnih okrožij in na vseh orožniških postajah. — V Službenem listu od 10. t. m. je ob- 1 javljen »Ukaz o sklicu senata«, dalje »Ukaz i ■ o sklicu narodne skupščine«, »Znižanje i obrestne mere za hranilne vlogo pri Drž. hi-i potekarni banki«, »Odredba in pojasnilo gle-! de tečaja 7% stabilizacijskega posojila v zlatu iz 1. 1931«, »Popravek v pravilniku za izvrševanje javnih del«, »Pristop Južnoafri-i ške unije, dalje Bolgijo in Španije za pas v j Maroku in za španske kolonije k bernski j konvenciji za zaščito literarnih in umetni-I ških del« 111 »Objave bansko uprave o pobi-; ranju občinskih davščin«. — PoziT vsem društvom! Oblastni odbor ,la-j dranske straže v Ljubljani opozarja vsa cenjena : društva na vsedržavni kongres Jadranske straže, Požar na Dravskem polju. Radi pokvarjenega dimnika je izbruhnil požar pri posestniku Štefanu Štebalu v Stonjcih. Zgorelo je stanovanjsko poslopje do tal, in le vrlim domačim gasilcem in gasilcem iz Muretincev in Sv. Marka se je zahvaliti, tla se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Skoda znaša okrog 10.000 Din in je krita le deloma 1 zavarovalnino. Zverinski nočni napad. V noči od 7. na 8. t. m. sc je odigral v Vičancib pri Veliki Nedelji slučaj, ki bo zahteval najbrž življenje mladega človeka. Okrog polnoči je šel domov 24 letni Peter Majcen, sin posestnika v Vičancih, po glavni cesti. Nenadoma pa se pojavi pred njim neznan moški in ga brez vsake besede sune večkrat z nožem v trebuh s tako silo, da je fani nezavesten obležal. Mimoidoči so slučajno Majcena našli ležečega in so takoj telefonirali po ptujske reševalce, ki so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v ptujsko bolnišnico. Poškodbe so smrtno nevanie, ker mu je vsled silnega sunka z rezilom izstopilo črevesje, ki je na več krajih prerezano. Premestitev orožniške postaje. Orožniška postaja pri Veliki Nedelji, kjer se je nahajala dolgo let, je premeščena v Gorijnico pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer tudi že posluje. Uradni dnevi pri postaji za konlrolo sodov v Ptuju za uradovanje v mesecu juliju, avgustu in septembru so določeni naslednji dnevi: julija: dne 20., 22., 23., 24. in 25.; avgusta dne 22., 24., 26. in 27.; septembra dne 24., 25., 26., 27. in 28. Prihova Zopet se je naša priliovška mladina izkazala 1 kot vrla igralska moč ob pobožno resni igri »Gosla rica naše ljube Gospe« pod egido »Jadranske straže«. J Igrale so jo v nedeljo 7. t. m. večinoma dekleta tukajšnje Marijine družbe |xxl sprelno režijo tukajšnje vrle šolske upraviteljice gdč. Bajčeve. Da bi vi videli, kako je lo gladko šlo! Kakor bi bile vsaki dan na odru, pa so bile le vsaki dan na polju. Katera je bila najboljša, ali Micika, ali obe Tereziki, ali mala Polegek Mimica, ali ... ali... Vse so se vrlo dobro odrezale. Udeležba je bila velika, vstopnina pa prav nizka. Je kriza. V avta vas Evharističnega kongresa smo se tudi od nas udeležili v častnem številu, dasi nas tare huda gospodarska stiska. V nedeljo 21. t. m. pa bomo imeli ik bo letos v Ljubljani v dneh od 6. do 8. sep- ! doma lepo slovesnost. Tukajšnje Prosvetno društvo Os tale vesti — Pripravljalnim odborom za evharistčni kongres in žiipsijskim uradom sporoča Glavni odbor v Ljubljani sledeče: Radi bi likvidirali račune čimpueje, zato prosimo, da v nedeljo na svojih sejah pregledate račune, na kar odpošljj-te vse, kar se tiče izkaznic in znakov za kongres, dalje posredovalnim) za skupna prenočišča in baklje. Odbor bo prihodnji teden odposlal opomine, kar bo stvar 1» podražilo. Zato vljudno prosimo, kakor ste bili vedno doslej točni, da ste točni tudi pri obračunih. — Sv. maša v planinah. Aljažev klub v Ljubljani obvešča turiste in prijatelje gora, da bo v nedeljo 14. t. m. sv. maša ob 11 pred Orožnovo' kočo na Črni prsti, ob 10 na Kofcah, in ravno tako ob 10 v Kamniški Bistrici. Ker se za ta dan ni nihče prijavil za Kredarico, zato tamkaj to nedeljo ne bo službe božje. — 401etnica na Črni prsti. Najlepša planinska flora sredi julija je na Črni prsti, katera slovi ravno po bujnem cvetju. Pred 40 leti je SPD ravno vsled bogate flore postavilo Orožnovo kočo na lepi planini pod Črno prstjo, odkoder je hkrati najlepši pogled v Julijske Alpe. Za 40 letnico je SPD to kočo uredilo, obnovilo, da je na razpolago poleg skupnih ležišč tudi več sob z 2 in 3 posteljami. Koča je zelo pripravna za daljše bivanje na planini pod Črno prstjo. V nedeljo 14. t. m. bo slovesna otvoritev obnovljene postojanke b službo božjo in nagovorom predsednika, nato planinska veselica, pri knteri igrajo vrli Jeseničani in to 15 po številu. Prva skupina odide že v soboto ob 12 pod vodstvom tajnika SPD, naslednja skupina pa zjutraj s turislovskim vlakom. Prijulclji planin nn svidenje pod Črno prstjo. — Italijanski listi dovoljeni. Notranji minister je dovolil, da zopet smejo v državo italijanski Usti »La Tribuna«, »Cortiere della Sera«, >La na manifestacija jadranskih stražarjev in pod-mladkarjev, popoldne akademija PJS, 8. septembra glavna skupščina JS. Vse dni na jesenskem velessjmu »jadranska razstava«. Vsa društva se nprošijo, da blagovolijo vpoštevati kongresne prireditve JS ter da ev. svoje prireditve v onih dneh organizirajo le sporazumno z Jadransko stražo! — »Zanesljiv« trgovski potnik. Zagrebška policija je včeraj prignala v Ljubljano 241etnega Jožeta J., doma iz celjske okolice. Jože J. je namreč iznašel posebno metodo, kako goljufali ljudi. Podobnih načinov so se sicer sleparji že poprej posluževali, toda s tako predrznostjo še nikoli. Izdajal se je namreč za zastopnika neke ugledne zagrebške tvrdke, ki prodaja samo zanesljivo in prav dobro blago. Ljudje, ki so vedeli za tvrdko, so radi naročali pri njeni blago in mu dajali nekaj gotovine naprej. Goljuf pa jim je pošiljal blago, ki ga je kupil pri drugi tvrdki z neprimerno slabšim blagom ter takoj iztirjeval kupnino ter pri tem seveda dobro zaslužil. Stranke so se jezile, se pritoževale pri tvrdki, ta pa je odgovarjala da nima v Sloveniji nobenega potnika. Končno pa je goljuf, ki se je vedno izdajal pod napačnim imenom Ivan Pogačnik, le nasedel. Po pošti si je dal nakazati neki znesek na poštno ležeče v Logatcu, od tam pa v Zagreb. Med tem pa Je bila že obveščena zagrebška policija, ki je dala goljufa aretirati v tr.enotku, ko je hotel dvigniti denar. Ljubljanska policija ima sedaj kar več ovadb iz raznih krajev, v glavnem s Štajerskega, o podobnih goljufijah, ki jih je mož zagrešil. — Corpora delictl o domžalskem umoru. Kljub preklicu glavnega sokrivca umora nad pokojno Marijo Penko na Podrečjem pri Domžalah Janeza Pirca so upravne in sodne oblasti v zadnjem času zbrale obilo dokaznega gradiva, ki naj nazorno dokaže, da sta Hribar in Pire morilca nesrečne žrtve. Domžalsko orožništvo jo ugotovilo, da je so-stra Hribarjeve žene prodajala v Bonačevi tovarni na Količcvom razne predmeto, kakor perilo in posteljnino iz stanovanja Marije Penkove. Kolikor je moglo, je orožništvo vse te predmete zaplenilo. Danes jo poveljnik orožniške postaje v Domžalah, narednik Skok, vse zaplenjeno predmete prinesel nn okrožno sodišče v Ljubljani. — Proti taprtjn, motnjnh in prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. maja 1935. — Duhovna čitanka. (Počitniška zbirka za mladino. Rakovnik. Cena 1 Din) Drobna čitanka praznuje ta dan svoj srebrni jubilej. Središče vse proslave bo blagoslov novega društvenega prapora. Prapor je krasno umehiišjco delo šolskih sester v Ljubljani. Blagoslov bo po 10. sv. maši. Popoldne po litanijah pa bo društvo priredilo na prostem pred cerkvijo duhovno igro: Izgubljeni sin. Vabimo že danes sosedna društva in naše bližnje in daljne prijatelje, da se tega našega praznika udeleže. £f. Vid pri Stični Suša je bila huda. Po njivah so zlasti krmske rastline skoraj ovenele. Rahel dež v ponedeljek je pa zopet poživil rastlinstvo. Pojavilo se je upanje, da bomo vendar imeli še precej dobro letino, če bo le kmalu zopet blagodejen dež napojil žejno zemljo. Žita zore in marsikje so že pospravili ječmen in rž. Tudi pšenica bo večinoma že ta teden zrela. Kmetovalec se že pripravlja na setev strnišne ajde, ki je po Dolenjskem eden glavnih pridelkov. Ajdi ne gnojimo s hlevskim gnojem, ker ga je premalo in bi bilo dovažanje prezamudno. Gnojimo ajdi z rudninskim superfosfatom. V St. Vidu srno ga porabili prejšnja leta 6—7 vagonov. Letos ga ne bo šlo niti 2 vagona. Superlosfat je predrag. Pred 10 leti, ko smo prodajali prašiče po 20 Din 1 kg, smo lahko dobili 100 kg tega gnojila za 77 Din. Danes, ko prodajamo prašiče po 5 Din kg, moramo pa plačevati superlosfat precej čez 90 Din. Zato ni čudno, če bodo le malokateri kmetovalci ajdi gnojili. Seveda bodo pa tudi pridelki tem slabši. Zakaj vlada kartel tovarn za umetna gnojila dopušča? — V St. Vidu še ne delamo vodovoda, dasi je malo manjkalo, da bi tie imeli pretekli teden vode. Higienski zavod naj bi vendar pospešil svoje priprave! Ljudje težko čakajo vode, še bolj pa zaslužka. Novo mesto Nove stojnice za prodajanje živil so se pojavile na živilskem trgu. Stojnice sgvdb za 17,780.954 Din. Cene svetu v središču mesta so se gibale od 100 Din do 500 Din za kvadratni meter, neka parcela pa je bila prodana po 700 Din kv. meter. V juniju je bilo 13 kupnih |»godb za 2,386.485 Din. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je kupilo dve parceli ob Tyrševi cesti v izmeri 970 k v. metrov za 525.000 dinarjev. V k. o. Gradišče — predmestje — je bil? neka parcela v izmeri 625 kv. metrov prodana za 218.750 Din. Zasebnik Alojzij Adamič je kupi! od tovarnarja Henrika Fnsnzla večji kompleks v k. o. Gradišče — predmestje za 600.600 Din. Hišo št. 4 na Rimski cesti (sedaj Cesta XXVIII. oktobra) je kupil g. Derenda od Valentina Mraka za 310000 Din. Hišo št. 4 v Prešernovi ulici je prodal tovarnar Ivan Seunig v Tacnu zasebnici Anici Čeponovi mkvjši za 120.000 Din. V okolici jc bilo v prveln semestru vsega 375 kupnih pogodb za 7,990.305 Din. Državni erar je pri Ježici kupil od dveh posestnikov večji kompleks za 193.936 in 192.420 Din. V Medvodali je bilo neko posestvo prodano za 200.000 Din, v Zgornji Šiški pa za 585.429 Din. a a t o Programi Radio Ljubljana t Petek, dne 12. julija: 12.00 Car in tesar (Lor-tzing), skrajšana opera na ploščah. — 12.45 poročila, vreme. 13.00 čas, obvestila. 13.15 Valčkova ura (plošče). 14.00 vreme, spored, borza. 18.00 Za ples in boljšo voljo (plošče), 18.50 Nekaj zabavnih besed (Vinko Bitenc), 19.10 čas, poročila, spored, vreme, obvestila. 19.30 Nnc. ura. EO.OO Prenos iz Zagreba. 21.30 čas, poročila, spored. 22.00 Zvoki iz solnčne Španije, izvaja niandollnlstlčni -»1.-o volji) in se ne sme prekiniti. Prvak postane oni, ki prevozi vso progo v najkrajšem času. 7. Čo se za kako točko prijavi samo en tekmo valeč, mora to progo prevoziti, nakar dobi naslov prvaka in nagrado. Pri teh tekmovalcih se dajo 2 nagradi, pri 5 ali več tekmovalcih tri. Prvak dobi pokal, a pri dvojkah dobita zmngovalca plakete. 8. Brzica pri 1'rusniku se vozi spočetka |>e desni strani s prehodom na desno stran po glavni strugi. Kdor vozi desni kanal, je diskvalificiran. 9. Brzica pod tunelom pri Hrastniku se vozi po levi Rtrani. Kdor vozi desni kanal, jo diskall-ficiran. 10. Prijava za regato znaša 20 Din za osebo in jo je treba plačati najkasneje do vključno 12. julija. Ohonem je treba vložiti pravilno izpolnjeno prijavnico. Prijave se sprejemajo tudi po tem roku vse do dneva regate do 12 ure ampak dvojno. Prijavnice se lahko dobe v trgovini H. Drucker,. Zagreb, Ilica 39 ali v trgovini Kolh & PredallS, Ljubljana, Selenburgova ul. 6. V teh trgovinah se lahko plačajo prijavnine in oddajajo izpolnjen« prijavnice. 11. Tekmovalec se lahko pritoži najkasneje eno uro po prihodu zadnjega tekmovalca vrhovnemu sodniku in sicer pismeno s pristojbino 100 dinarjev. Kegatni odbor razsodi takoj, brez možnosti priziva. Za slučaj, da je protest odbit, zapade pristojbina 100 Din in se porabi v korist prireditve. V nasprotnem slučaju se vrne tistemu, ki se je pritožil. 12. Vsa ostala navodila dobe tekmovalci n* startu. Za Jugoslovansko kajakaško zvezo: dr. Gollob 1. r. dr. Žižek 1. r., ing. Pogačnik 1. r. Program: 7.22 odhod tekmovalcev in funkci-jonnrjev iz Ljubljane. — 8.17 prihod na jiostajo Savo. — 5.36 odhod tekmovalcev in funkcionarjev iz Zagreba. — 8.29 prihod na postajo Savo. Sestavljanje čolnov, seja regatnega odbora iu dodeljevanje funkcij. 12.30 merjenje čolnov. — 13.30 žrebanje številk. — 18.30 odhod kontrolnih čolnov v 1'rusnik in Hrastnik. 14 odhod funkcionarjev na cilj in odpreina prtljage tekmovalcev na vlak, ki odhaja s postaje Save od 14.36 in pride v Hrastnik ob 15.02. Po zadnjem tekmovalcu odhajajo »tar-terji s kajaki po Savi na cilj. — 17 sestanek regat nega odbora in objava rezultatov. — 18. razdelitev nagrad. — 19.35 povratek v Zagreb, prihod ob 22.20. — 2050 povratek v Ljubljano, prihod ob 21.53. Razpis ionskega državnega Inhkoalletskega prvnnstvapSn družine. i JSŽS priredi v dneh 27. in 28. julija državno lahkoatletsko prvenstvo za družine. Pravico nastopa imajo verificirane atletinje, članice klubov JSžS. — vsaka atletinja sme nastopiti največ v 4 točkah vključno v štefetnem teku. — Zn uspeh veljajo samo rezultati enaki ali boljši od najslabšega rezultata, ki je določen za poedine točke takole: 60 m 9.7, 100 m 14.7, 200 m 34.7, 8110 ni 3.11.8, 80 m zapreke 16.4, 4x100 m 59.9 (računa se štirikratno), skok v dalj. z zal. 4.30 m, akol. v viš. z zal. 1.15.5 m, met krogle 4 kg z boljšo roko 8.04 m, met diska 1 kg z boljšo roko 28 m, met kopja 600 g z boljšo roko 22.30 m. — Uspehi enaki ali bolji od navedenih se izračunajo po tabeli za višeboj. Klub, ki doseže največje šte vilo točk, postane prvak Jugoslavije v družinskem tekmovanju. Zmagovalci poedinih mest ali okrožij postanejo prvaki svojega mesta ali okrožja. Prvi Irije klubi v državi prejmejo nagrade od zveze. Za nagrade prvakov mest ali okrožij skrbijo prireditelji v poedinih mestih. — Prijave se morajo poslati v dveh izvodih in to en izvod Zvezi, drugi izvod pa prireditelju. Prijave zvezi se pošiljajo preko podzveze. Poslednji rok za vložitev prijav je 20. t. m. od 12. Prijavnina znaša za družino 100 Din. Naknadne prijave odn. prijave brez prijavnine se ne bodo vpoštevale. Prijave morajo biti' sestavljene po spodaj navedeni šeml. — Klubi iz enega kraja morajo nastopiti istočasno in na istem igrišču. — Družinsko prvenstvo Jugoslavijo se izvede po pravilih za moški desetoboj, t. j. v disciplinah metov in daljinskih skokov s tremi poskusi, pri skoku v višino brez borbe za mesto, pr* tekih na čas. Pri tekih do 200 m se mora meriti čas* vsake tekmovalke z najmanj dvema uramn Prii metih in skoku v daljavo sme sodniški zbor dovoliti nadaljne tri poskuse tekmovalkam, ki bi bilo zmožne postaviti nov državni rekord, rezultati nadaljnjih poskusov pa no veljajo za drž. prvenstvo. — Vrslni red tekmovan ja za prvi dan je: 60 m, skok v višino z zaletom, 200 m, met krogle, SfX) m, disk. Drugi dan: 80 m zapreke, kopje, 100 rn, skok v daljavo z zaletom, 4>^100 ni. .91gieejveninlxm je taka: Ime in priimek tekmovalk po abecednem redu, nato v istem redu točke, v katerih nastopijo tekmovalke. Za vsako prijavljeno atletinjo, ki no nastopi vsaj v eni točki, se plača globa 5 Din. Tekmovanje se izvede po pravilih JLAZ. Celjski šport. V nedeljo, dne 14. Julija ho ob pol 6 popoldne na igrišču Jugoslavije na Sp. I.a-novžu prijateljska nogometna tekma med SK Svobodo Iz Maribora in SK Jugoslavijo Plavalni meoling SK Ilirije prehiteli I Vodstvo plavalno sekcije SK Ilirije sporoča, da jp moralo plavalne tekme preložiti za en dan. Predvideni meeling »e bo torej vršil v čelrlek 11 1 m. ob 8.80 SK Panonlja. Seslnnek vseli članov nogo llietnc sekcije dne 13. julija ob 20 v klubski sobi. Vsi igralci t. j prvo moštvo, rezerva in junloiji morajo vrnili opremo najkasneje do 13. VII. do sestanka. Načelnik nogometne sekcije. Hlntheno i« LNP. Dane« oh 20.30 se vrši seja poškodhenogB fonda v tajništvu. Pražakova ulica 8-1, Tajnik. MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din f—i ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek is mali oglas Din 10'—. Mnll oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska S mm visoka petllna vrstica po Din 2'30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Ilužbodobe Pomočnika sprejme takoj Franc Konjar, krojač, Zg. Pirniče 107 pri Medvodah. (h) Dekle k otrokom zdravo, pošteino s primerno naobrazbo sprejme takoj Franc Gorjanc, Kranj. (b) Učenca in pomočnika (mlajšega), za sobosli-karsko obrt — sprejme Adolf Zelnik, Ižanska cesta št. 106. (v) Učenko pridno, pošteno in ubogljivo, za trgovino v večjem trgu na Gorenjskem, takoj sprejmem. Naslov v upravi pod št. 8223. (v) Potnika neoženjenega, mlajšo moč verzirano po možnosti v čevljarski stroki, sprejmem takoj proti mesečni plači. — Prešeren, tov, čevljev, Kranj. (b) Kuharico vodilno in pomožno, išče večja kuhinja v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Kuharica 8164«. (b) Verižkarico za verižkanje (keplanje) boljših nogavic, sprejmemo takoj. Ponudbe na tovarno Vidmar, Savlje pri Ljubljani, p. Ježica. (b Hlapca vajenega konj in dela po vrtu sprejmem takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Hlapec 8017«. (b Večje trgovsko podjetje išče za takojšen nastop vestnega šoferja-mehanika Poročeni niso izključeni. Pri ponudbi na upravo tega lista pod »Siguren 8019« je navesti starost in vsa dosedanja službena mesta. |b) Ledeno omaro, večjo 4 vrata, za mlekarno ali delikateso, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8200. (1) K235BB3 Poslovni prostori za pisarne ali večje delavnice, čez 100 m1, z velikim dvoriščem, se oddajo v najem, Sredina 15, Prule — »Gradidom« (n 113 Potniški auto dvosedež., znamke BMW v jako dobrem stanju, ugodno prodam. — Ivan Prešeren, Kranj. (f) Čebelni med, trčen, najfinejši, netto 50 kg Din 500.—, s kanto Din 560.—, pošlje po povzetju postaja Borovo Framjo Koler, čebelar, Borovo, Srem. C) Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jib prejeli ob smrti našega nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda Josipa Sicherla organista v pok. za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti vsem najlepša hvala. Zlasti pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, posebno pa č. g. župniku Francu Berniku za tolažune besede in podeljene sv. zakramente ter ganljivi poslovilni govor pri odprtem grobu. Nadalje vsem gg. orcranistom za ganljive žaloslinke in vsem pevcem, ki so sodelovali. Hranilnici in posojilnici za krasen venec, podpornemu oruštvu in vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj: Bog bodi plačniki Domžale, 9. julija 1935. ZalujoCt ostali. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja in za vsa sožalja ob smrti našega soproga, očeta itd., gospoda Antona Grčar se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljujemo preč. gosp. p. Lederhasu za zadnjo tolažbo, g. zdravniku dr. Ahčinu. čč. ss. usmiljenkam, Trnovskemu pevskemu društvu za žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega nam rajnika spremili na zadnji poti. Vsem Bog obilo povrni! V Ljubljani, dne 12. julija 1935. Jožica Grčar, soproga; Zvonko, sin in ostalo sorodstvo. Stanovanja ODDAJO: Oddam sobo s štedilnikom eni ali dvema mirnima osebama. — Karlovska cesta 3. (s i Koruzo za sejanje rdečo deteljo in ajdo oddaja Javnih skladiščih tvrdka Franc Pogačnik d. z o. z., Tyrševa c. (Dunajska) 33 PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Strukel. |t) Zadovoljimo vsakogar v ceni in kvaliteti. Lister suknjiči 145 Din, športni 98 Din, la. pumparce 98 D, svilene srajce 45 D itd. Presker, Sv. Petra cesta 14, (I Vložno knjižico Hranilnice in posojilnice v Kranju, r, z, z n, z, v znesku Din 12.000 kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod značko: »Gotovina« št. 8020. (d Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Gospod je poklical k Sebi našega očeta, deda in pradeda gospoda Janeza Povšitar zasebnika v Litiji po 85 letnem bogoljubnem zemeljskem življenju. Pogreb nepozabnega nam rajnika-bo v petek popoldne na Litijskem po kopališču. Litija - Liubljana. 11. julija 1935. Alojzija Izlakar roj. Povšnar, hči, > Jakob Izlakar, zet. Ivan, Minka. Mirko vnuki. Mojca, pravnukinja. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZllKUNO UGODNIH OENAU KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. P, V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 6 II. NADSTROPJE NE POZABITE! .SORELA' SHAMPOO Pasta v tubah brez mila, sode in drugih alftahi, edina te vrste UMIVA LASE, NEGUJE LASE OHRANJUJE LASE preprečuje tvorbo prhliaja in izpadanje las Tuba za 6 izmivanj stane Din 12.— velika rodbinska tuba, za 15 izmivanj stane Din 25.-. Dobi se v vseh drogerijah parfumerijah, lekarnah in boljših frizerskih salonih. Generalno zastopstvo za Jiigosl. .Sorela' Zagreb, Jelaillev 1.1 zahvala. Za izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob priliki smrti naše iskreno ljubljene mamice, babice, sestre, tete, svakinje, gospe Ane fabian roj. Carli posestnice za poklonjene vence ter cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno pa se čutimo dolžne zahvaliti se preč. g. duhovnemu očetu kanoniku Stroju za duhovno tolažbo v bolezni, g. dr. Špornu za njegovo skibno nego in lajšanje trpljenja, in kongregaciji Marije Pomočnice pri čč. oo. jezuitih. Še enkrat vsem Bog plačaj I Ljubljana, dne 11. julija 1935. ZolufoCl ostali. Tinčkove in Tončkove prigode 75. Di\jaki pobegnejo. Ni mogoče popsati, s kakšno vnemo n naglico so divjaki hoteli odnesti zdravo kožo. Gorila je divjala čedaje huje. Tudi njegovemu veličanstvu poglavarju Hamhamu ni prizanesla. Brez vsakega spoštovanja ga je zgrabila okoli vratu, ga dvignila v zrak in ga nemilo treščila ob tla. iBravo!« sta kričala Tinček in Tonček. »Zdaj si bo grdun zapomnil, kdaj se je hotel mastiti s človeško pečenko!« Dolores Vieser 71 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duše Pozabi, da so na trgu ljudje in hiše z mnogimi okni. Oči se mu pogreznejo v njeno obličje in obvise na njem. Ne čuje, kaj gospodična govori. Samo vidi, da so strežaji spet dvignili nosilnico. In potem gospodična prikima. In potem je, kot bi trenil, že pri kužnem znamenju. Zdaj šele se Ivan okrene in vidi patra Bernardina, da še stoji. Z rožo v roki se vrne k njemu. V Bernardi-novem srcu se zgane rahlo razočaranje: je nebeški popotnik postal ljubček? Je tako hitro omrežila fantiča gospa Posvetnost? Gospa Findenigg bi ga skoraj predrla z ogorčenimi očmi. To ti je cvetekl Ivan vsega tega ne opazi. Premišlja le, kdaj bi najlaže poiskal maestra, kakor mu je najprej naročila gospodična. Težko bo. Bo pa uro za gosli »šprical«. Kantor mu 1» že opravičil. Z resnimi mislimi gre pater Bernardin proti domu. Kako se to vse to končalo? Na zunaj seveda tako, da dama odido in jo dečko pozabi. Toda na znotraj? V tej zaskrbljenosti in da bi našel tolažbo v razočaranju, se poda v celico k patru Cahariju in mu pove to malo dogodbico. Gvardijan ga osrčuje. Ivan je čist otrok, ne bo mu v kvaro. Ima močno dušo in bo premagal. Le v skušnjavi so more izpričati poklic. — Ne prenagliti se, Bernardini Skriv seveda hodi gvardijanu na misel, kako stra-stven jo dečko; po nočni molitvi v koru ostane še za ftasek v cerkvi, da bi pomolil zanj. Drugo jutro pa, ko ga popelje neka neprijetna dolžnost k magistru v Pevski dom, se mu odvale vse skrbi od srca. Med velikimi šopi belega cvetočega grmič-ja, ki ga letos znaša Jurko Materi božji na vodnjakovem stebru, dehti roža stolistna. Drugega dne prosi Ivan kantorja, da bi smel iz-ostati od ure in obiskati maestra Veracinija. Stari mu-zik, ki je že marsikaj slišal o svetovno-slavnem virtu-ozu, ga takoj izpusti in mu še naroči, naj niu sporoči kar najbolj spoštljivo, ponižno reverenco od sftarega, nepoznanega tovariša v umetnosti. Ivan se rahlo boji, da ne bi srečal strogega doktorja Bobka. Hišna pri »Pošti« pa mu pove, da doktor zdaj več ne prihaja, milostljivi gospod pa da je že boljši. V prvi izmed treh sob ga ni. V spalnici tudi ne. Tedaj potrka Ivan na vrata tretje sobe. Nihče se ne oglasi. Samo čudno, pojoče brnenje se sliši. Ivan potrka še enkrat; ko ničesar ne čuje, stopi noter, toda obstoji od iznenadenja na pragu. Edino okno malega, obokanega prostora je temno zastrto. Na sredi stoji ozka miza, ki leži po nji najbolj čudno posodje. Steklenice z dolgimi vratovi, cevke, stekleničke, bakrene posode najrazličnejših oblik; topilne kožice in prekapnice se svetlikajo v luči zaprte svetilj-nice, ki visi na drobni verižici od stropa. Veracini sedi v visokem stolu za mizo in napeto zre v drobno ponvico, ki se iz nje lahno pokadi nad pojočim, zelenim plamenom. Ko Ivan pozdravi, maestro nestrpno dvigne glavo, ugasi plamen in hlastno zakrije ponvico. Potem prepozna Ivana. Smehljaje se reče; »Ah ti, Giovanni! Sem mislil, da je cameriera, radovedna sraka! Sem najrajši sam pri svojih kemičnih eksperimentih.« Ivan se opravičuje: »Ah, nič hudega! Kakšne novice prinašaš?« »Gospodična vas pozdravlja. Vpraša, ali ste še bolni, ko vas ni tako dolgo v Kolnhof.« Nenadoma se razjasni mojstru utrujeni, trzajoči obraz. Hlastno vpraša: »Kdaj — kje si jo videl?« »Včeraj popoldne na Mestnem trgu.« Veracini si potegne skozi kratke črne kodre. Vzlii-čeno mu zro vročične, sanjave oči v motno luč svetilnice. »Pridem, Heloiza, — pridem,« šepeče in si prižema desnico na srce. »Še nocoj — o polnoči, na črnih perutih. --Prinesem ti skrivnost zlata v kristalni —.« Nezaupno se mu utrne pogled na Ivana. Potem si potegne preko čela in iztreznjen reče čez nekaj časa: »Sporočam dami najglobljo devocijo. Pridem — morda pojutrišjem. Nisem še zdrav — ne še popolnoma zdrav. — Mi žre še vročica v glavi — kar zasanjam in govorim zmedeno. Je od vročice. Morda bi se ustrašila, — nemara bi mislila, da blaznim. Je samo vročica.« Potem dvigne z opreznimi prsti ponvico. »Mislim bistreje kakor kdajkoli. Sem že čisto blizu skrivnosti.« Šepetati začne dolgo, težko besedilo, ki ga Ivan ne more razumeti, kljub temu da pazi pri kemiji na vso moč. »Ni res, strmiš, da me najdeš pri takem poslu! Se dosti pečam s to rečjo. To je najvišja scientia, pa naj si bo in materia sli in mysteria. Niti ne slutijo ne vsi skupaj, visoki gospodje doetor^s. Igrajo se z gmoto, duhove pa puščajo, namesto da bi jih zaklinjali.« Z rastočo vnemo preklada topilnike in dolgovratne steklenice, kaže Ivanu to in ono, ne da bi izgovoril kako ime, in pozorno opazuje, kakšen izraz se prikazuje pri različnih stvareh dečku na obličju. n> ■S ^ c" O" —■ N O